• PRED DVESTO LETI JE BIL ZGRAJEN
GRUBERJEV PREKOP
Gruberjev prekop — dva kilometra dolg kanal, ki so ga izko-pali pred dvesto leti, — je tedanje Ljubljančaoe rešil pred po-plavami.
Ljubljana, v katero je prišel Dunajčan Gabrijel Gruber, je imela tedaj 10.000 prebival-cev, v večini obrtnikov, trgov-cev, uradnikov, rudarjev. Ustanovil je brodarsko šolo, na kateri je tudi poučeval ri-sanje,geometrijo, hidravliko in mehaniko. Postal je tudi ravnatelj družbe za rečno plovbo. Gabrijel Gruber je na pobudo Marije Terezije, ki je tcdaj vladala habsburškim de-želam, naredil načrt za izsuši-tev ljubljanskega barja. Pred-
lagal je dve možnosti: da bi ali v samem mestu in pred njim poglobili strugo Ljubljanice ali pa da bi izkopali kanal med grajskim hribom in Golovcem
Gabrijel Gruber
proti Codellijevemu pose-stvu.
Sprejet je bil njegov drugi predlog in / dcli. za katerc jc bil narejen predračun vred-nosti 82.744.17 gold, so začeli leta 1772.
Po petih letih — ko so ta
predračun krepko prekoračili zaradi podražitve zemljišča in mostu, ki je bil zgrajen name-sto s tremi kar z enajstimi loki, — je bilo delo dokončano le do polovice. Ljubljančani so negodovali nad stroški, za-htevali so, naj prenehajo z deli in naj že izkopani del ka-nala, s katerim so imeli tudi največ težav, saj so jim pla-zovi in šota vedno znova zasi-pali že izkopano strugo, kar zasujejo. Gabrijelu Gruberju pa so očitali, da si je denar pri-svojil. O vsem tem je bil govor tudi na Dunaju, toda Marija Terezija (v tedanjem cesar-stvu je bilo to eno največjih del) je zahtevala, naj nadalju-jejo z deli.
S kopanjem kanala so res nadaljevali, toda brez Gru-berja. Nadzorstvo nad deli je leta 1777 prevzel podpolkov-nik Vincencij Struppi. Po treh Ictih25.novembra I780sopo kanalu spustili vodo. Ljub-ljančani so si oddahnili, ko so videli, da se je znižala vodna gladina Ljubljanice in tudi na Barju.
Tako je Gabrijel Gruber, ki je tedaj zapustil Ljubljano in odšel v Rusijo, kjer je leta 1805 umrl. s prekopom, ki še danes nosi njegovo ime, dose-gel vrhunec tisočletnih priza-devanj pri izsuševanju Ijub-Ijanskega barja.
TATJANA KLEPAC