117. številka. Ljubljana, v torek 26. maja. XVIII. leto, 1885.
Iihaja vsak dan zvečer, izimši nedelje i» praznike, ter velja po poŠti prejeman za a v a tri j s k u-ogersk h dežele za vso leto 15 gld., za pol leta 8 g!d., za četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 ki. — Za Ljubljano brez pošiljanja na doin za vse leto 18 gld. za Četrt leta H gld. ,'{0 kr., M jeden mesec l tfld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računu se po
10 kr. za mesec, po   0 kr. za četrt leta. — Za tuje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje ne od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat ti«k;i, po f) kr., če se dvakrat, m po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole t'rankovati.— Rokopisi se ne vračajo.   Uredništvo in u pravu iStvo ju v Frana Kolmana hiši, „Gledališka stolba". Uprav n i št vu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t! j. vso administrativne itViri.
Volilni oklic konservativnih velikih posestnikov kranjskih.
se bo te dni razpošiljal in se glasi: „Dne 5. junija bo imelo veliko posestvo vojvodine kranjske iz nova voliti svoja državna poslanca za prihodnjo šestletno postavodajalno dobo.
Konservativni odbor velikega posestva meni, da na ta imenitni trenutek ne sme čakati, da tudi on ne bi spregovoril nekoliko besed do svojih častitih tovarišev tega volilnega razreda, da, to se mu zdi tem potrebnejši, ker se je jedni stranki velikega posestva, ki se imenuje ustavoverno, zljubilo razglasiti volilen oklic, ki svojo moć išče jedino le v zasramo-vanji in natolcevanji nasprotne stranke, in h kateremu zatoraj no smemo molčati.
V mirni zavesti, da smo po potih, ki nam jih kaže naša ustava, po vseh svojih močeh skrbeli za blagor dežele in države, katere moč in slava bo tudi v prihodnje vodilo našega delovanja, in da nikdar najmanjše priliko nesmo dali, ki bi tudi le na videz opravičevala ostudna očitanja omenjenega oklica, z vso odločnostjo zavračamo te izrastke strankarske Btrasti.
S takim orožjem se mi nečemo vojskovati, in tako orožje se nam ne zdi primerno veljavi velikega posestva.
Mi tudi svojim nasprotnikom radi pripoznavamo, da je njih konečni, namen ravno isti, za katerega naša srca bijejo, namreč blagor dežele pa moč in slava države. Pa kakor radi jim to pritrdimo, ravno tako živo smo prepričani, da pota, po katerih jo oni v ta namen zavijajo, pota, po katerih sta dozdaj v državnem zboru hodila od njih izvoljena zastopnika, nikdar nobenega ne pripeljejo k pravemu cilju. Združba z nasprotniki, ki vse zanikajo in odrekovanje davkov ne more ne deželi koristiti in ne državi; pa tudi žalostna prikazen, da je bila izmej vseh dežel našega cesarstva Kranjska dozdaj jedina, v kateri so bili zastopniki velikega posestva v brezozirnem (absolutnem) nasprotovanji proti vsem zastopnikom vseh drugih volilnih razredov v deželi, pač ni pripravna temu volilnemu razredu ohraniti veljavo in upliv, še manj pa ja pospeševati.
Nam se zdi, da se veliko posestvo, ako ima v
resnici prihodnost dežele in njenih koristij pred očmi, ne sme samoga sebe obsojevati k nezmožnosti, da se mora marveč prebivalstvu postaviti na čelo, ter tam kazati vodilni in pomirovalni upliv, ki bode deželi v blagoslov, njemu samemu pa v slavo.
In v lem zmislu se hočemo volitve udeležiti, v tem zmislu prosimo vse, ki se poganjajo za napredek in za mir v deželi, ki nečejo občutno kratiti upliva deželnega zastopstva v državnem zboru, da naj se nam pridružijo in osebno pridejo k volitvi, ali pa pošljejo svoje pooblastilo, ako bi jim samim nikakor ne bilo mogoče priti.
Potrebni predgovor zarad določitve kandidatov bo 4. junija popoludne ob 6. uri v „Hotelu Evropa" in bomo pri tej priliki tudi poročali o konečnem vspehu našega predloga za kompromis, ki smo ga zvesti svoji vedno razodevani spravljivosti ponudili nasprotni stranki.
Zato se zanašamo, da se boste že pri tej priliki zbrali v polnem številu.
V Ljubljani, 20. maja 1885.
Konservativni volilni odbor velikih posestnikov vojvodine Kranjske:
Karol grof Ilohemvart. Hugon knez Windischgrdfz. Jožef Friderik Seumg. Stolni prost Josip Supan. Albin grof Margheri.
Volilno gibanje.
V Istri dobodemo, kakor se kaže, gotovo oba slovanska poslanca iz kmetskih občin, ker je udeležitev pri prvotnih volitvah velikanska. Istrski Slovani probujajo se vidno in z velikim naudušenjem bore se za svoja tla. Vitezičeva izvolitev je popolnem zagotovljena, kajti iz poročil, ki ja „Naša Sloga" objavlja, razvidno je, da je njemu do zdaj zagotovljenih preko nadpolovične večiue 25 do 30 glasov. Koliko poročil pa še manjka! V Pazinu bila je udeležitev nepričakovana. 332 naših proti 36 šarenjačkim volilo je tri dni! Toliko o iztočni Istri.
V zapadni podlegel je bil pred (5 leti naš Klodič proti Defranceschiju z 67 proti 98 glasom. A zdaj ima Spinčić po poročilih navedenega lista že preko 80 glasov zagotovljenih, da-si manjkajo
še poročila iz celega Poljskega in, izvzemši Motovun, iz celega Porečkega političnega okraja. Večina pa znaša okolu 100. Huda borba je v Buzetu, ker se je volitve udeležilo 1200 prvotnih volilcev — — skoro vsi! S tacim zanimanjem se ne more ponašati nobena občina v cesarstvu, kamo-li v „zaspani" Istri. Volilo se jo pet dnij. Italijani so strašno pritiskali. Niti kruha, niti tlruzega neso dali našincem za gotov denar. Živež moral se je od zunaj mesta donašati. Ali, ker telegram poroča, da znaša naša večina drugi dan že 100, računamo v tej občini zmago (27 volilnih mož.)
Se ve, da bodejo imeli volilni možje težko stanje osem dnij, do volilnega dne. Kajti znano je, kako brezsramni so šarenjaci. Vsa najnosramnejša sredstva bodo ti naši zloglasni sovragi upotrebili, da bi volilne može premotili ali - upajmo — da brez vspeha. Narod se zaveda in pri možakih tudi karnjelski stotaki nemajo veljave.
V mestih in trgih kandiduje dr. Mandić. Tudi tu bi morala hiti udeležitev velika, da, ako tudi ne zmagamo, vsaj pokažemo dobro manjšino.
Ako prideta tedaj od 4 istrskih poslancev 2 slovanska v državni zbor, Binemo biti za zdaj prav zadovoljni. Tu se kaže velikansk kontrast o istrskih razmerah. V Statistiki stoji Slovan proti Italijanu 3:2, v deželnem zboru 5 : 25, a v državnem zboru bode, ako Bog da i sreča junaška, 2 : 2.
Na Štajerskem je barona Goedla izvolitev že zagotovljena, kajti zanj je že 109 glasov (treba jih je 162), akoravno izid vseh prvotnih volitev še ni znan. V Mariborskem okraji priborili smo 3 občine popolnem, jedno pa na pol. V Slo-vcnjo-Bistriškem okraji imeli smo lani 28 glasov, letos jih imamo 32—36. Čudimo se pa, da so pohorske občine Šmartin, Vojtina, Freiheim, Kalšo in Ritoznoj liberalno volile. Kje jo bil pastir, ali je morda spal?
Konjiški in Slovenjo-graški okraj sta se vrlo dobro držala, najbolje pa Sevniški in Šoštanjski okraj, v katerih je vseh 50 volilnih mož narodnih.
V Savinjski dolini izvoljeni so: v Petrovčah: Vrli župan Miha BračiČ, Matija Resnik, Mart. Gor-šek, Ant. Kuder in Andrej Goršek, v Žavski oko-
LISTEK
Pariz v Ameriki.
Stat
nomiuis nniln ;t.»
Triindvajseto poglavje. Obravnava pred mirovnim sodnikom. (Dalje.)
Paddy, odvnil je Humbug resnobno, zahvalimo se ti za dobro mnenje o nas; a ker si se na ulici upijanil ter se pretepal, stalo te bode deset dolarjev.
Deset dolarjev! vzkliknil je pijanec, kje naj jih pa vzamem?
Če jih do jutri ne dobiš, poravnal bodeš to s petdnevnim zaporom.
A moja žena, moji otroci? kričal je Paddy.
Na to si moral včeraj misliti, odvrnil mu je sodnik, danes je prepozno.
Hinavci („farizejci"), vskliknil sem, sedaj imam vas. Vi imate dvojne uteže in dvojno mero. Hvala denarju, bogatin si lahko dovoli vsako napako; revež pa se mora v ječi pokoriti za jedino hudodelstvo, katerega ne odpustite: to je revščiua. Ali je
to pravica? Jaz priznam za jeden in isti prestopek jedno in isto kazen; ali zaprite vsakega, ali pa nobenega. Pravica je z drugo besedo le jednakost!
Srečni logiki, rekel je Humbug, občudovanja vredni voditelji narodov! Vam je malo mari, ali svobodo ugonobite, tla jo le po premi poti v prepad vodite. Oni dan, ko so v Bolgariji plemenitniki in ženske na kolih turških rabljev izgubljali svojo življenje, vam je gotovo srce radosti trepetalo, presvetli doktor iz Jene; gotovo ste klicali: Velika zmaga jednakosti!
Ne, ne, odvrnil sem, meni se studi samosil-stvo Jaz mislim jednakost, ki povzdiguje, ne pa jednakosti, ki ponižuje. Jaz zahtevani, da se s slugi kot s plemenitniki ravna, ne pa s plemenitniki kot s slugi.
Vse dobro, dragi prijatelj, odvrnil mi je sodnik; a ravno tu začenja se težava. Zmeraj bode točka, v katerej jednakosti ne bodete dosegli, če nečete posnemati Prokrusta, najpopolnejšega izmej vseh logikov. — Naši saksonski stari zakoni, ki se vam toli trdi in hudi dozdevajo, meni pa pravični in mili, zmeraj skušajo varovati svobodo. Razven grozovitih zločinov poprijemajo rajši mošnjico kot osebo obdolženega.   Če je pravo sredstvo, ustaviti
I človeka, ki ga strast poganja, da se mu predočuje odgovornost, katera ga čaka, potem ni primernejših kaznij, kot so denarne; verujte mojej izkušnji. So države, kjer je prešeštvo plemenito dejanje; kjer je nezvestoba dovoljena igra; kjer je dvoboj podjetje, katero minister na javnem odru zagovarja in ki celo zločinca časti. V nas nikdo ne zapelje ne žene, niti hčere svojega soseda, in nikdo no pobija ljudi zaradi storjega mu razžaljenja. Zakaj ? Zaradi kaj priprostega razloga, ker je za vsakatero tako neumnost treba petnajst ali dvajset tisoč dolarjev plačati. Nikdo se rad ne ugonobi, da bi po mestu o njem govorili in da bi pri tem še smijali se.
Tak je zakon; in deset stoletij dolga veljava je posvečila mu moč in modrost. A kaj naj se zgodi, če obsojenec nič nema? Ali naj reveži imajo pred-pravico nekaznjenosti? Ali naj se jednoličnosti žrtvuje svoboda? Predniki so odločili in mi smo ohranili njih načelo: Kdor ne more plačati z mošnjo, naj plača s kožo: luat cura corio. V nas je denarna globa pravilo, zapor pa izjema. Zakaj ? Ker svoboda nam je načelo. Prav za prav je zapor le neko zvrševalo proti dolžniku, ki ne more plačati. Kaj se v vsem tem vam zdi krivičnega?
lici: Tom. Cvikelj in v občini Griže: g. Župnik Mat. Arzenšek, France Dolinar, Pongrac Goršek in Jože Kosec Pri sv. Petru v Savinjski dolini, kjer je propal Vervegov zet Lenko, pa župnik Šehl, trgovec Golanšek in posestnik Škorjanec, vsi vrli narodnjaki. Isto tako pri sv. Juriji ob jul, železnici.
V Ptujskem volilnem okraji vrši se tudi vse dobro. V Šmarskeni okraji bodo vsi glasovi za Boži-dara Raiea.
Na Koroškem stoje stvari tako, da je izvolitev ministra Pino-ta gotova in da bode Einšpie-ler. če ne večine, dobil vsaj jako častno manjšino. Nemškutarji vsled tega silno razjarjeni in v Trbiži izrekel je v svojoj razkačenosti nek nadni — Nemec: Odšle nam ne bode nobeno sredstvo preslabo, da le Slovence potlačimo.
Politični razgled.
Notraitfe dežele.
V L j ubijani 26. maja.
Jutri se začno volitve za državni xl»or.
Volile bodo kmetske občine na Solnogradskem dva, na Spodnjem Avstrijskem pa deset poslancev. V prvej teh dveh kronovin je izid vo'itev že gotov, voljen bode Jurij Licnbacher in Se jedcu poslanec njegovega mišljenja, na Spodnjem Avstrijskem bode pa borba mej konservativci in liberalci in voljenih bode nekaj liberalcev  iu nekaj konservativcev. Vsekako so pomenljivi kandidatski govori vodij raznih strank. Tak govor imel je vodja moravskih nemških liberalcev, bivši minister t'hlumockv, na volilnem shodu v Urnu. kjer kandiduje ('hlumeckv se že nekaj časa drži bolj zmerne politike in se nekako približuje SCi nji vladi  V svojem govoru je tudi sedaj pripori cal zmernost, kajti le zmerne stranke morejo po njegovem mnenji kaj doseči.   Precej hudo je kritikov;) i delovanje minulega državnega zbora, a pri tem se je vedno nekako ogibal svoje napade obračati rin vlado, zlasti na grofa Taaneja, in tako sukal razna dogodke, kakor da je vlada bila prisiljena tirati tako politiko, kakor jo je, vsled rožnih dogodkov.   On misli, da vlada ne Želi, da l>i se okrepila sedanja večina, četudi bi rada oslabila manjšino,   kajti dobro spozna, kako nesreča preti državi in ustavi, ko bi sedanja vefiina pridobila dvotretjinsko večino. Nadalje je bivši minister priporočal, da naj nemška liberalna stranka ostane politična, državna stranka in naj se nikar ne postavlja ha i/.kljućljivo nemško narodno stališče. V daljnem govoru je pa pojasnil, zakaj on to priporoča. Državni jezik bi tudi on rad. Tega pa Nemci drugače ne morejo doseči, kakor če ostan jo politična stranka. Le kot politična stranka imajo namreč Nemci pravico na kake prednosti nad drugimi narodi in na vodstvo, in nemščino se m re proglasiti državnim jezikom le kbt državno potrebo. Ko bi se pa Nemci postavili na izključno narodno stališče, potem b pa morali priznati narodno jednakopravnost. Iz tega govora je jasno, da zmerni nemški liberalci nam neso nič manj nevarni, kakor odločni, ker hlinijo svojo zmernost le zato. da ložje zagovarjajo svoje gospodstvo nad Slovani, in da bi ložje zopet prilezli na državno krmilo. — Ker dr. Ilerbst ni več ugajal ultranemšklm kričačem, so ga izrinili iz svojega dosedanjega volilnega okraja Schluckonau in ga prisilili kandidovati v Praliatiškem volilnem okraji proti knezu Sr.hvvarzeiibergu.   Tu pa nema dosti Upanja za zmago. Bil je že tedaj v nevarnosti, da ne pride več v državni zbor.   Sedaj so se pa Dunaj s k i levičarji usmilili dolgoletnega vodjo in mu podelili varen volilen okraj v notranjem mestu, kjer se nema bati propada.   Ilerbst je tudi vsprejel to kandidaturo.      V Gradci postavil je liberalni vo-
lilni odbor Carnerija in Derschato kandidatoma Prvega za notranje mesto, druzega pa za predmestja. — Dopisnik angleškega lista „Times" pogovarjal se je z ministerskim predsednikom Taffe-jera o avstrijskej notranjej politiki. Taaffe izrekel je svoje prepričanje, da bode njegova večina se precej povekšala po volitvah. Ve pa on tudi, da bode šte-v lo poslancev z ekstremnimi tendencijami jako naraslo, ravno tako tudi število protisemitov. To pa nir ne dene, ker taki elementi manj škodujejo dobroj vladi, kakor omahljivci. ki so zdaj pridružijo jednej, zdaj drugej stranki. Taaffe misli, da se sedanja levica ne bode dolgo držala, in da se bodo stranke v državnem zboru popolnem prestrojilc. Nadalje je minister izjavil, da bode prihodnjemu državnemu zboru vlada predloge proti socijalistom in anarhistom predložila. Z Rusijo pa ne bode sklepala nikake nove pogodbe zaradi izročitve zločincev, zlasti, ker tega ne marajo Ogri. Taaffe obžaloval, je mej drugim, da Anglija dajo zavetje anarhistom, izrekel je pa nado, da bode tudi angleška vlada previdela vsled mnogih dinamitnih atentatov, da ne gre tako postopati z anarhisti.
Vnairje đrzare.
Kakor se iz Carigrada poroča, bil je že prvi boj mej iiiaktMloiiMkinii ustajniki pri Žumu na levem bregu reke Strume. Ustaši bili so oboroženi 7. ostrognšanii in so se hudo ustavljali. Turki so jih neki pognali v beg. Kakor se poroča, imajo ustajniki trinajst mrtvih, več ranjenih, nekoliko so jih pa Turki ujeli. Kolika je zguba Turkov, ni povedano. Ustajniki umaknili so se v Rodopske gore. Turki so jih zasledovali nekaj časa, a na meji jih je ustavila bolgarska straža pod poveljstvom nekega ruskega častnika. Ako se to poročilo potrdi, začela se je ustaja v Makedoniji. Kaj se vse utegne razviti iz tega neznatnega boja, se ne da presoditi. Vlasti bodo gotovo vse mogoče storile, da se ohrani mir.
Smrt IraiBcoMlii^a pesnika Viktorija Iluga je vzbudila veliko žalost. V Parizu so takoj nad akademijo znanosti in vsemi gledališči razobesili zastave. Zbornici sta že dovolili 'JO.000 frankov za pogreb. Mrtvaškega sprevoda se bode udeležilo silno veliko občinstva, najbrž še več, kakor pogrebu Gani-bette.
Kalija neki misli pomnožiti svojo posadko v Massauahu, da se bode mogla braniti proti ustašom ali pa proti Abisineem, ko bi jo napali. Suakima pa Italijani neki neki ne mislijo zasesti. V Suakimu ostane kakih 3f>00 mož angleških vojakov.
Podkomisija v Parizu zborujoče komisije je zastran neutralit^te (Sueškega prekopa že izdelala svoj načrt, katerega bode plenumu predložila. Po tem načrtu je vsakej ladiji, bo ii si trgovska ali vojna, zagotovljen svoboden prehod skozi prekop. Vlasti se zavežejo varovati vse priprave in zgradbe tega prekopa. Ob prekopu ne bode smela nobena vlast delati kakih vojnih priprav ali pa vojevati se, tudi Turčija no. Ladije na teh krajih ne smejo niti nakladati niti razkladati streljiva in družili za vojno potrebnih stvarij. Katera oblast bi kaj poškodovala prekop, morala bi hitro družbi povrniti vse stroške za popravo. V prekopu ne sme nobena vlast imeti nastavljene nobene vojne ladije, katerim je le prehod dovoljen; ob uhodu in izhodu prekopa pa sme vsaka vlast imeti po dve vojni ladji samo vojujoče se vlasti nemajo te pravice.
V angleške) Bpodnjej zbornici odgovoril je Glad-stone, na neko vprašanje, da Avstro-Ogerska in Nem-čija še nesta ničesar storili, da bi egiptovsko iinančno konvencijo ratihkovali parlamenti. V Avstriji je državni zbor rnzpuščeu, v Nemčiji se pa ne snide pred oktobrom. Ker sta pa tej konvenciji pritrdila nemški in avstro-ogerski zastopnik, ni nobenega uzroka misliti, da bi jej nemška in avstro-ogerska vlada ugovarjali. Plačevanje Aleksandrijskih odškodovanj je še predmet juristične preiskave, ka-
tera bode kmalu končana. Kako je sedanje stanje egiptovskega državnega zaklada, se ne ve, ravno tako tudi ne, koliko je treba za upravo dežele.
Doj
>ISI.
Iz Kiidollbvega 22. maja. [Izviren dop.] (VVurzbach kandidat.) Tako je tedaj. Ubogi Dunajčani iščejo kandidatov za državni zbor, kakor njega dni suhi Diogenes resnico, a pri nas na Dolenjskem je kandidatov ko gob — ali bolje rečeno, toliko j i It je, ko dolenjske toče. Nemarno dovolj domačih, slovenskih kandidatov, usiljuje se nam celo nemčur. Kaj je tedaj Dunaj proti naši Dolenjski! Nemec Wurzbach rad bi bil državni poslanec. Ko bi nam vsaj nemški Dunajčani pisali za tako robo, mi ga jim koj nasvetujemo, ali če hočejo tudi v zaboji tja pošljemo. Samo ne vemo, ko bi Wurz-bacha Dunajčanom darovali, če bi nam ne skočile stare ženice v lase; kajti ta mož jih je s svojim programom strašansko razvnel, obljubil jim je namreč dobro in prav ceno kavo. Wurzbach obljubuje celo duhovnikom jako veliko plačo. Višnjagorcem hoče sezidati „kresijo" brez arestantov — ali kali?
— Vsi drugi pa dobimo železnico, samo to ne vemo, kako železnico si zviti, jezični dohtar mjsli; mogoče tako, kakoršno nam prinese včasih sveti Nikolaj.
— Dolenjci bi radi rake jedli, pa jih nemajo, 'VVurzbach jim hoče tudi te preskrbeti in zaradi tega popraviti nerodovitno Krko. — Mož tudi pravi, da se bode postavil, kakor angelj v raji — z mečem v roki — pred naše šole, ter varoval — toda ne naših dijakov - marveč nemški kulturni jezik, da ga naš domači jezik ne pomandra ali celo izbacne.
— Kočevai jem svojim bratom VVurzbach nič ne pove,
— vsaj mi ne vemo — ali jim bode preskrbel krošnje po novejši sistemi ali ne. Ne pove če bode skrbel zato, da se obligatno upelje v najvišje kroge jako duhovita igra Jioch in nieder" in koliko pomaranč bo moral snesti vsak igralec. Še celo o „\Vaeht am Rinžele" ne omeni. — Ubogi Kočevarji, takega kandidata nam hočete priporočati, kateri celo Vam najboljših rečij ne obljubi? O to bodo pravcati hinder-hander!
Konečno še dolenjski Slovenci gospoda kandidata prosimo, ker se mu srce že tako rekoč same dobrote topi, naj nam stori to ljubav, in naj nas, kar je odločnih Slovencev z usiljevanjem svojega programa po noinčurskili agentih ne nadleguje, — kajti nas že boli glava od samih programov, ivo bi g. Wurzbacli še tako govoril, po tem govoril in še govoril, kakor je njemu lastno, ali se celo zvijal in majal, ko oni možicelj na vrvici, mi Slovenci ga nečemu. Mož ostanite pri „vaših!"
Vi, dragi rojaki dolenj ki, upamo da rešite svoj čast in hitite na volišče, ter glasujte za moža poštenjaka, kateri spoštuje naše svete pravice. Tujcev našega jezika nečemo! Bog daj zmago!
H Krikega 23. maja. [Izv. dop.J V dan 21. t. m. se je k nam pripeljal bivši državni poslanec g. grof Margberi, da se predstavi in poroča svojim volilcem o delovanji v niinolej dobi v državnem zboru. Akoravno smo še lo popoludne okolu 3. ure zvedeli, da je gosp. grof tukaj, se je nas vendar v kratkem zbralo nad 30 volilcev v gostilni g. Gregoriča. Ko nam naš vrli gosp. župan Viljem
Jednakosti pogrešam v tem, odvrnil sem.
No, gospod doktor, potem sle pač slepi. Je dvojna jednakost: prva, človeški družbi popolnem neugodna, je ona zunanja ali gmotna in silovita jednakost, ki se nikakor ne ozira ne na starost, niti na stan niti na bogatstvo. Isto kazni v nejednakih razmerah, to je samooselma (absolutna) jednakost, pa naj veča krivičnost. Druga jednakost uravnajo kazen ne po pojmu hudodelstva, kajti to je le beseda, ampak po dejanji samem in po osobi krivega. Za bogatina velika denarna globa, za reveža* pa mala in če te plačati ne more. nekaj dni zapora, to je zakon, ki se na pravičnost in resnično jednakost jednako ozira, kot na svobodo.
Paddvl vzklikni! sem, ter k sebi poklical pijanca, ki me je z debelimi očmi gledal. Paddy, vzemi teh deset dolarjev, plačaj globo, vrni se k svojemu ognjišču in ne greši več. — To je moj odgovor, pristavil sem, obrnivši se k Humbugu: to je prosved zoper krivičnost vaSih zakonov.
To je ravno najboljši dokaz njih izvrstnosti, odvrnil je. Ko bi bili mi iz ljubezni do jednakosti na pijanost naložili zapor, katero pomoč bi bili vi potem tej zanimljivoj žrtvi mogli izkazati ? Nasproti pa globa ima to veliko prednost, da mila srca zmi-
raj lahko zmanjšujejo trdost ali ostrost naših ob-sodeb. In naj pravoznanci, ta zarod s kamenenim srcem, poreko, kar jim drago, v boji mej milosrčnostjo in pravičnostjo je zmiraj dobro, čo ima milosrčnost zadnjo besedo.
Hvala, doktor, kričal je Paddy ter mi prste stiskal z rokami. Grem ga pit na vaše zdravje; in prvega, ki bi trdil, da sto vi čarovnik, ubijem ga, pri moji veri.
Ta je spokorjen in poboljšan, rekel je Ilum-bug. če ni več nobenega na vrsti, zaključim sodišče.
Spremljal sem ga v njegovo sobo. kjer sva predsednika porotnega sodišča našla v največi razburjenosti.
Pričakoval sem vas, rekel je Humbugu; vidite me v največi zadregi. Porotniki so skup, a državni pravilnik mi ne izpolni obljube. Piše mi, da je v postelji in da ga živčne bolečine zadržujejo vstati.
Živčne bolečine - pa državni pravdnik! to je neverjetno, vskliknil je llumbug.
Dragi prijatelj, ne smijajte se, rajši mi pomagajte. Dobite mi kakega namestnika državnega pravdnika.
No vzemite tega blagosrčnega Danijela, rekel je llumbug, zmeraj pripravljen za smeh in šalo.
To je mož, kakoršnega potrebujete. Odvetuik je in doktor juris vseučilišča v Jeni, ta je pravi čudež resnosti, neupogljivosti, pravoznanstva in globoke občutljivosti. V njem imate Coka, Mansftelda, Erskina in vse druge v jedni osebi.
Pojdite naglo, gospodine, rekel je predsednik, prijemši me za roko; vi ste res moj angelj varuh.
Dovolite, rekel sem mu---
Ne, ne, segel mi je v besede, ničesar nečem slišati. Le nobene prisiljene skromnosti; vi ste doktor — in to zadostuje.
II kratu me je llumbug prijel za drugo roko; in vlekla sta me v sobano, predstavila porotnikom ter me posadila na mesto državnega pravdnika, predno sem mogel le besedico izpregovoriti. llumbug se je vsedel tik mene, sinijal se o mojem sitnem naključku, ter mi na klopi zagovornikov pokazal Foxa, ki je strmel ter me z zatisnenimi očmi gledal.
Umakniti se ni bilo več mogoče; usoda, ki se je z menoj igrala, obsodila me je, da sem igral novo veselo igro: „Državni pravdnik zoper svojo voljo."
(Dalje prib.)
Pfeifer predstavi našega bodočega poslanca za državni zbor, ga vsi navzočni z burnim „živio" pozdravimo. Na to poprime gosp. kandidat besedo in naslika na kratko svoje postopanje v pretečenih 6 letih in kako misli dalje delovati, ako ga izvolimo zopet za poslanca. Mej drugim je g. grof omenil, da večkrat ni mogoče samemu posfancu kaj vspešnega doseči, ampak le v slogi z drugimi poslanci, kar je tudi res. Hribov in dolin — je nadaljeval — Vam ne morem obljubiti, kajti delal bom, kolikor bo v mojej moči na to, da Slovenci vendar že jedenkrat dobimo nam po ustavi obljubljene pravice. Lastnega dobička nesem nikoli imel pred očmi, temveč vedno le blagor naše mile kranjske dežele — posebne zapuščene Dolenjske, kajti sam sem Dolenjec in po tem takem tudi dobro vem, česa naša pozabljena stran najbolj potrebuje. Ko je naš g. kandidat končal svoj jako pametni in dobro premišljeni govor v slovenščini, ga vsi navzočni volilci jednoglasno proglase svojim poslancem za državni zbor, kar je bilo z navdušenim „živio" vsprejeto.
Naš g. župan potem naslika v jedrnatem govoru zasluge g. Margheri-ja, da je on vedno zvesto podpiral ob vseh prilikah slovenske poslance in da si za naše kraje in razmere v sedanjih resnobnih časih boljšega poslanca misliti no moremo, nego g. grofa Margheri-ja.
Konečno naj le še toliko omenim, da pri nas bomo vsi na dan volitve oddali glasove dosedanjemu poslancu g. grofu Margheri-ju, ker prepričani smo, da za tako važno mesto so najbolji zanesljivi, neodvisni ljudje, kakor je ravno gosp. grof. — Nasprotnemu kandidatu, Dunajskemu g. profesorju, sta zagotovljena do sedaj le dva glasova — in ve liko več se jih nema nadejati. — Meščani bodite jedini in volite složno, ter pokažite, do koga imate pravo zaupanje!
Domače stvari.
— (Shod volil cev v 15ud olfo vem.) To živahnem dopisovanji mej dr. Poznikom in prof. Bttkljejem naznanil je prvi volilcem, da bode na Binkoštni ponedeljek shod volilcev v mestni dvorani. Mej vse priprave in obdelovanje, ki se pa neso več za kulisami godile, marveč prestavile na ulico, tako da je bil preteklo sredo nek gospod, čegar dostojanstvo so ne strinja s poulično agitacijo, po nekem starem meščanu prav dobro zavrnjen — treščil je sklep centralnega volilnega odbora: da so peljeta gg. Svetec in dr. Vošnjak in razložita volilcem položaj — kakor blisk z jasnega, kaj naravno je bilo, da pride do govorniške bitke. Sedaj k stvari: Sešlo se je blizu 70 volilcev. Zupan dr. Poznik otvori shod, pozdravi navzočne in pravi, da je tudi kandidate povabil. — Grof M ar g beri izprosi si besedo za stvarni popravek, rekoč: Kar se tiče moje kandidature, ki bi vendar g. županu mo rala znana biti, ker jo priporoča centralni volilni odbor, ni res, da bi me bil g. župan povabil. Jaz Bem do dobrega overjen, da jo shod volilcev le proti meni sklican. Na to izbere se „per acclamatio-nem" deželne soduije svetnik g. Pleško predsednikom shodu, kateri da besedo prof. Šukljeju. Žukljo govoril je spočetka dobro in stvarno, a prirojena mu strast ni mu pustila, da ne bi udrihal po svojem protikandidatu, to pa tako, da se je mej volilci čulo glasno oporekanje in da koncem govora ni bilo niti jednoga pritrjevalnega glasu. — Potem oglasi se grof M ar g beri (navdušeno pozdravljen) ter zavrača stvarno in brez vsake strasti vse napade na njegovo osobo. Volilci so mu glasno pritrjevali in ko je končal, zaorili so po dvorani živahni živioklici. Za Margherijem govoril je dr. Poznik ter napadal vse poslance, zlasti pa grofa Margho-rija. Končal je mej glasnim oporekanjem in po dvorani videli so se sami nevoljni obrazi. Potem izprosi si gosp. Svetec besedo, a dr. Poznik protestuje, češ da ni volilec Svetec apelujc na volilce, ki so ga takoj živahno pozdravili. G. Svetec razlaga potem jako mirno in stvarno ves položaj ter priporoča v imenu centralnega volilnega odbora grofa Marglie-rija kandidatom. (Dobro, dobro!) — Naposled oglasi se še prof. Stanger in obsoja z jako krepkimi izrazi Šukljejevo delovanje, rekoč, da tacega moža, ki seje le razpor in prepir mej narod, opravičeno črti vsak narodnjak. Možu, ki bi le s terorizmom in vsakimi sredstvi rad splezal na sedež poslanca, bi tudi Nemci ne mogli dati svojega glasu. Po tem izredno odločnem govoru ostavil je Suklje dvorano, ne da bi bil le besedico črlmil, volilci pa so grofa Margherija navdušenimi živioklici proglasili kandida-
tom. Tako vršilo se je zadnje dejanje tragikomične igre, ki se je dosle imenovala: Šukljejeva kandidatura.
— (Vladni svetnik g. Dostal) pripeljal se je včeraj s štirimi državnimi inženirji v Ljubljano. Jutri začno trasirati dolenjsko železnico na dveh mestih: v Ljubljani proti Rudolfovemu in v Praprečah proti Kočevju.
— (Umrl) je preteklo soboto po kratki, a mučni bolezni g. Martin Bavdek, posestnik, vinski trgovec, preglednik kmetske posojilnice za okolico Ljubljansko v 5b\ letu svoje dobe. Pokojnik bil je ves čas Bvojega življenja jako odločen narodnjak, izredno marljiv in delaven mož in skrben hišni oče. Da je užival mnogo simpatij, kazal je včerajšnji nenavadno mnogobrojni pogreb. — Bodi mu zemljica lahka!
— (Potovalcem na Velegrad in v Prago.) Ono gospodo, ki se bode udeležila potovanja na Velegrad in v Prago, opozarjamo, da bodo na Dunaji, v Homuci, v Pragi in Brnu pripravljena brezplačna stanovanja. Kdor bi želel dobili tako stanovanje, naj to oglasi odboru, kedar bode pošiljal denar za vožnjo. — S prijavami sploh ni preveč odlašati, ker bi se sicer odboru ravno za poslednje din preveč kopičilo delo.
— (Slovenskim velikošolcem.) Poročali smo, da se je na Dunajskem vseučilišči za sla-vistiko habilitoval dr. Jan Leciejewski, Poljak iz Poznanja. Letos čita: 1. Nosniki v slovanskih jezikih, in 2. Odlomki iz literatur slovanskih (Proširen, Stanko Vraz, Mickievvicz, Puškin). Slovenski dijaki naj ne zamudijo te prilike, da poslušajo predavanja. Lieiejevvski razume dobro slovenski; pred dvema letoma bil j<1 pri Bož. Raiči na počitnicah in je pri Miklošičevi slovesnosti slovenski govoril. Spisal je mej drugim: Die Sprachc des polnisehen Theils des Floroaner Psalters (Lautlehre in Formen-lebre). Razume tudi slaroiudijščino; ravno zdaj izhaja v Varšavi njegova prestava: Mala in Dama jante.
— (Knjižica o življenji in delovanji j svetih slovanskih blagovestnikov Cirila : in Metoda,) katero je sklenil izdati v spomin i letošnje tisočletnice odbor za priredbo vlaka na Velegrad in v Prago, izšla bode nekaj čez jedno ti-
1 skovno polo obsežna in s tremi ličnimi podobicami ozaljšana, proti konci meseca junija. Knjižica, katero je v prostonar.idnej besedi spisal odličen duhovnik Ljubljanske vladikovine, dobivala se bode po lo kr. in bode ves čisti dohodek od njo pripadel na  novo  ustanovljenoj  „družbi svetega Cirila in
[ Metoda.1'
— („Glasbena Matica") nam podaje zo- '• ; pet nov dokaz o svojem marljivem delovanji. V
zmislu društvenih pravil §. 2. b. priobčuje ličen zvezek narodnih p Osni j, ki jih je nabral in uredil Janko Žirovnik. Že lansko leto je „Glasbena Matica" od istega avtorja na svitlo dala I. zvezek narodnih napevov, katere je popolnem razprodala. To je marljivega nabiratclja spodbudilo, prirediti drugo serijo. V II. zvezku se nahaja 21 raznih domačink, ki jih največ popevajo po Gorenjskem. Da prijatelji narodnih pesnic zvedo vsebino II. dela, podajamo jim tukaj obseg: „Bom šel na planince", „Zvedel sem nekaj novega", „Vse je veselo", „Tam stoji Ljubljanca", »Kaj boš za mano hodil", „Kasti rožmarin", „Ptički pojejo", „Mal1 postojmo", „Ko V sodov ne b'lo\ „Tam za turškim gričem", »Dekle v vrtu zelenem sedi", „Sobice že doli gre", „Vince lepo barvano", „Ribniška", .,l)eklo kdo bo Tebe troštal", „Megla v jezeru", „0 ta soldaški boben", ,.Danes je taisti dan", „Šel bom v planinco v vas", „Po gorah grmi in se bliska", „Po vrtu je pohajala". V drugem zvezku so torej nadaljuje prvi, katerega je „Glasbena Matica'1 drugič še v ličnej.ši obliki ob jednem na svitlo dala. V obeh zvezkih je 41 narodnih napevov uprav tako ubranih, kakor je narod slovenski rad popeva. Pevci in pevska društva naj bi te nape ve marljivo gojevali in s tem narod učili, da se nepokvarjene ohranijo, in da se pevcem tudi ukus po lepo in priprosto ubranih na-pevih vedno bolj blaži ter vzbudi željo, tudi ume-teljno pesen kultivirati, ali vsaj izpodriniti ostudne, umazane pesni. Ker se tudi v notah nevešči naravni pevci uprav z lahkoma prince svojega glasu iz partiture, ako si pevovoiija le nekaj truda da, in ker je cena jednemu zvezku 20 kr., s poštnino 22 kr., torej se je nadejati, da bodo pevci učeni in neučeui radi segali po tej zbirki. Kdor jo želi imeti, naj pošlje naročnino pod naslovom: „Glas-
bena Matica" v Ljubljani. Za 3 do 10 iztisov je poštnine 5 kr., za več iztisov 10 kr. k naročnini dodati in znesek nakazati. Kdor jo hoče neposredno sam kupiti, naj se oglasi pri blagajniku »Glasbene Matice", Francovo nabrežje št. 11 v III. nadstropji. „Glasbena Matica" je tudi založila glasove k Ned-vedovi maši II „K Tebi srca povzdignimo1', katero so lansko leto društveniki dobili v partituri. 4 glasovi (32 strani) se dobivajo ravno tam za 30 kr., s poštnino za 35 kr. Pevskim zborom se posebno priporoča kupovanje teh jako lepo in elegantno tiskanih glasov. Ker „Glasbena Matica" pripravlja društveno izdavanje za tekoče leto, naj bi člani blagovolili doposlati svojo letnino, da bode odbor vedel določiti število iztisov. Pri uplačilih naj se na nakaznicah potrdi sprejem muzikalij pretečenega leta.
— (Prememba v posestvi.) Hišo na Emonski cesti, znano pod imenom „Frtica" kupil je g. Štrukelj, posestnik v Trnovem, za 15.500 gld. od g. majorja Schellenbacha.
— (Ogenj.) Včeraj zjutraj gorelo je v kuhinji hiše št. 27 v Rožni ulici. Kuhinjsko orodje vse pogorelo. Pogasili so domači ljudje.
Telegrami »Slovenskemu Narodu":
Rudolfovo '25. maja. Pri muogobroj-nein volilnem shodu Suklje in Margheri govorila. Suklje popolnem propal, Margheri od velike večine navdušeno vsprejet. Navzoena Svetec in Vošnjak. Marglierijeva volitev zagotovljena.
Krško 2G. maja. V Krško dospel je admiral brez ladij in ribičev. Admiral odjadral kakor Persano pri Visu.
Krško 20. maja. Suklje entuzijastično vsprejet ali ka-li ? Javni organi so pazili, da je mirno na Dunaj odšel.
TT poja,criilo.
G. dr Ilinko Dolenee je svojemu oklicu do volilcev, ki ga razglaša v „Slovenskem Narodu" od j 21. t. m. dostavil tudi to, da on centralnega volil-! nega odbora ne priznava, ker, da se je ta samo-| vlastno in brez mandata za takega proglasil.
Na ta oponos mi bodi dovoljeno v imenu centralnega volilnega odbora odgovoriti to-le: Jaz jako obžalujem, da se g. dr. Ilinko Dolence ni udeleževal zadnjega deželnega zbora in obravnav narodnega kluba in da zatorej ne ve, da se je pri volitvi iz-vrševalnega odbora posebno poudarjalo to, da bo imel ta tudi voditi volitve za državni zbor in da se jo zlasti iz tega ozira prvotno število njegovih udov pomnožilo
Izvrševalnega odbora prvomestnik:
1*0 s lana o.
Glede mojega volilnega oklica je „Slovence" prinesel v svoji številki od petka 22. t. m. kratko „dovtipno" opazko, v številki od sobote je pa napisal uvoden članek.  Kot kratek odgovor to-le:
Meni kot kandidatu za državni zbor sta bila riž pa Tržaške lige glede Trsta ravno toliko na misli, kolikor glede Dunaja tarok pa druge zabave.
„Slovenec" napada mene in „Slovenski Narod*, „Naroda" ne bom jaz opravičeval. Na opombo, da so jaz zadnjega deželnega zborovanja nesem udeleževal, in ki diši po sumničenji, odgovarjam, da tega zaradi bolezni neseni mogel storiti, kar bi bil „Slovenec,1' tudi lahko povedal, ha bi bil izvrševalni odbor pooblaščen se preustrojiti v centralni volilni odbor, to ni resnica, in kar se je o tem sklepalo, moralo so je meni kot deželnemu poslancu naznaniti. —
Da je centralni volilni odbor povprašal veljavne može Notranjske za njih mnenje o prihodnjem kandidatu, ni res, priporočal je Obrezo in prosil povodnega odgovora. Veljavnih mož, zlasti županov se je ogibal, razposlal pa vender čez 100 priporočil, dobil pa samo okolu 40 odgovorov, tri mej temi, ki so se izrekli proti kandidaturi Obrezovi in priporočali mojo.
Komu prišteva odbor mnenje tistih mož, ki neso dali povoljnoga odgovora. Ali je odbor tudi mene priporočaj in vprašal za mnenje glede moje kandidature V
Kar govori „Slovence" o viharnih časih in mojem tedanjem postopanji, ne razumem prav. Ako hoče povedati, da bi bil jaz kdaj dr. Suppnna voli! je to laž. V viharnih časih sem jaz na noge postavil Škofjeloško Čitalnico m ustanovil Starotrško za Ložko dolino, peljal Ložane na berkinski tabor in vodil 400 letnico Ložkega mesta za časa Vidrnanove vlade.
V Ljubljansko Čitalnico se nesem upisal iz tistih uzrokov, kateri so dobo niko primorali, da so
mahoma izbrisali se iz Starotrške Čitalnice. Jaz sera stal na strani Mladoslovencev, upisal se pa vender v Čitalnico potem, ko mi je bilo rečeno, da bi se ne, in storil sem to zaradi rodbine.
Da predsednik g. Gerčar meni strahu ni prizadeval, to vsak ve, m ne bojim se nobenega roh-nenja, še medvedjega ne. Predpostavljene svoje sem zmirom spoštoval in jih bom, naroda svojega ne bom nikdar zapustil.
Kaj da imajo lovske karte s politično nedoslednostjo opraviti, mi ni umljivo. Ako je „Slovencu" merodajna sodba pri prostega moža o sposobnosti kandidata za državni zbor, se jaz temu nasproti sklicujem na sodbo veljavnih neodvisnih mož na Notranjskem, katera je gotovo na moji strani.
Ljubljana 26. maja 1885.
Dr. Dolence*.
Mali izdatek
6a velik dobiček imajo gotovo vsi oni, kateri z lekarja R. randta švicarskimi i>ilami (dobe se v škatljicah po 70 kr. v vseh lekarnah) ciste svoje telo in s tem na novo oživljajo, učverstujejo in krepe. Kar se v Avstriji mnogovrstno ponarejajo K. Hrandta švicarske pile, naj so dobro pazi, da ima vsaka škatljica na krovu beli kiiž na rudečera polji in imenski počrk It. Hrandta. (280—1)
Hksckutlviic dražbe.
(Iz uradnega lista.) 1. eks. držb. pos. Josipa Hrovata iz Vodalj, 4650 in 1000 gld., 1. julija v Postopni. 1. eks. držb. pos Antona Rožanca iz Cerknice, 4(3;') gld., 27. junija v Loži. 1. eks. držb. pos. Andreja Opeke iz Dolenje vasi. 2035 gld., 27. junija v Loži. 3. eks. držb. pos. Josipa Homovca iz Cer-Knice, 97. junija v Loži. 1. eks. držb. pos. Antona Želez-nika iz Laknica, 890 gld., 24. junija v Mokronogu.
Tržne cene \ IJubijani
dne 23. maja 1.1.
		%\. kr.	»peh povojen, kgr. .	Sl/lkr.
Pšenica,	hktl. .  , .	6 98		—;««
Rož,	n       •    . »	5 20	Surovo maslo, „	-88
Ječmen,	n ...	5120	Jajce, jedno ....	-| 2
Oves,	i» ...	357	Mleko, liter ....	- 8
Ajda,	» ...	471	Govrejo      meso, kgr.	-64
Proso,	n ...	585	Telečje        „ „	-60
Koruza,	» ...	5 60	Svinjsko       „ „	— 70!
Krompir,	n ...	3 81	Koštrunovn   „ „	— 40'
Leča,	n ...	8 -		— 32
Grab,	n ...	h -	Golob......	— 17|
Fižol,	Ti ...	8 50	Seno,  100 kilo   . .	178
Maslo,	kgr. .	-;96	Slama,   „    .     . . Drva   trda, 4 □ metr.	1 69
Mast,	n	- 82		7 20
Speh frišen, „		- 51	n   mehka,   „ ,	6|—1
Meteorologično poročilo.
9 Q	Cas opazovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	1 Nebo	Mo-krina v mm. 1
23. maja	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	737-39 mm. 73562 ram. 736 69mra.	10-6» 0 210° C 13-4« C	si. vzh. si. jz. aL jz.	jas. jas. jas.	0-00 mm.
=s 'S1 3 (N	7, zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73908 mm. 737 90 ram. 737-69 mm.	140" C 20-8'C 14'8"C	si. j z. si. jz. si. jz.	obl. d. jas. d. jas.	000 mm.
25. maja	7. zjutraj 2. pop. 9. zvečer	73864 mm. 73900 mra. 789'18 n«.	12-0° C   si. jz. 21-0° C  ll, zah. 14 8° 0  al. zah. i		dež. obl. d. jas.	3-90 ram. dežja.
Srednja temperatura 150°, 165» in 15-9», za 0-4° pod, 1-0' in 01° nad uormalom.
Dvinajelca "borza
dne 2C. maja t. L (Izvirno telegrafično poročilo.)
Papirna renta.......... 82 gld. 30 kr.
Srebrna renta.......... 82 „ 75 „
Zlata reuta........... 108 „ 10 ,
5°/0 marčna renta......... 98 „ 30 „
Akcije narodne banke....... 857 „ — „
Kreditne akcije......... 885 „ 80 „
London............ 124 „ b 0 „
Srebro............ — „ — „
Napol............ 9 , 88Vi ,
C. kr. cekini.......... 5 „ 86 „
Nemške marko......... 61 „ 15 ,
4°/0 državne src-ke iz I. 18.04  250 gld 125 „ 75 „
Državne srečke iz 1 1864        100 gld. 171 „ — ,
4°/0 avstr. zlata renta, davka prosta.   . 107 „ 45 „
Ogrska zlata renta 4°/0...... 98 „ 85 „
„   papirna renta 5%...... 91 „ 80 „
69/0 štajerske zemljišč odvez oblig. .  . 104 „ — „
Dunava reg srečke 5°/, .  .    100 gld. 114 „ 75 ,
Zemljobč avstr. 4,/,0/o z'ati zast listi . 123 „ — „
Prior, oblig Elizabetine zapad železnice 112 „50 „
Prior, oblig Ferdinandovo sev. železnice 105 »50 „
Kreditne srečke.....100 gld. 175 „ — .
Rudolfove srečke.....10  „ 18 „ 25 B
Akcije anglo-avstr. banke .  .  120  „ 99 „ — n
Trammway-društ velj. 170 gld a. v..  . 213 „ — „
Zahvala in priporočilo!
V dolžnost si štejem izreči po toj poti javno zahvalo „AZ1ENDI", avstro-! rancoskl zavarovalnici za življenje, zato, ker mi je še lo po jednem letnem zavarovanju gosp. Groblenoa, ki je komaj pred jednim mesecem umrl, zavarovano svoto od 1000 gld. žo danes brez vsacega odbitka po glavnem zastopniku gosp. Jos. Prosenci izplačala. To natančno postopanje priporoča žo sama ob sebi vsakteremu društvo „Azienda" in jaz spolnim le mojo dolžnost, ako še sam vsem, ki hočejo za nesrečne Blučaje za svojo družino skrbeti, to društvo najtoplejše priporoča,,
Lj ubijana, 25. maja 1885. (310—1)
.lam/. Zonuan.
V „NARODNI TISKARNI" v LJUBLJANI
je izšel in se dobiva:
J-u.n.a,3c našega časa.
Roman.  Spisal M. Lermontov, poslovenil J. P. — Ml. 8», ^64 atranij.  Cena 40 Lv., po pošti 45 kr.
NOV.
Roman. Spisal Turgenjer, poslovenil M. Mdlovrh. — Ml. 8°, 32 pol. Cena 70 kr., po pošti 80 kr.
Ni
Kri čistilne krogljice
ne smele bi se v nijednom gospodinjstvu pogrešati in so se že tisočkrat sijajno osvedoč-ilo pri z« basanj i človeškega telesa, glavobolu, otrpnenih udih, skaže-nem želodcu, jetrnih in obistnih boleznih; v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 6 škatljauii 1 gld. 5 kr. — Razpošilja se le jeden zavoj.
i Planinski zeliščni sirop kranjski
i\ r»«l Ur.,
►
►
k
r
►
r
►
A izboren zoper kašelj, hiipavost, vratobol, prane in k 2 plučne bolečine.  Koristnejši, nego vsi v trgovini ae £
i
<
nahajajoči soki ''n siropi NaroČila z dežele izvršč se takoj
v lekarni „pri samorogu" 4 JIIJJ pL TIC\liO< 7,1 -ja >
A k
1 na Mestnem trgu v Ljubljani.    (41—18) f
Št. 8663. (309-1)
Košnja ▼ najem!
V ponedeljek 1. dan junija t. I. do-
polmlne ob 9. uri se bode košnja mestnih senožetij ob Zagrebški veliki cesti pod Rakovnikom, pri konjaci v Trnovem in pri Kolezijskem mlinu za leto 1885 po očitnej dražbi kosoma oddajala v najem.
Dražba se bo pričela ob 9. uri dopoludne na senožeti pod Rakovnikom, kamor se najemniki vabijo, in se bo po zgoraj omenjeni vrsti nadaljevala na drugih senožetih.
Mestni magistrat v Liilljani,
v 20. dan maja 1885.
Župana namestnik: V on čina.
F«
•
Velika partija   i (788-95)
(po 3—4 metre), v vseh barvah, za polno možko obleko, pošilja po poštnem povzetji, ostanek po 5 gl.
L. Storch v Itriui.
Ako bi se blago ne dopadalo, se more zamenjati. Uzorci proti pošiljatvi marke za 10 kr.
„prijeten in priročen lek za sčiščenje."
Prof. VALENTA, Ljubljana.
„ne prouzroča nobenih težav."
Prof. plBAMBERGER, Dunaj.
„je uspešneje, kakor drii^e grenčice.*'
Prof. LEIDESDORF, Dnnaj.
Zahtevaj se vedno izrecno: „FRAN-J0S1P0VA GREN01CA". Zaloge povsod. (1W—9)  Vodstvo razpošiljatve v Budapešti.
FRANZ JOSEF BITTER QUELLE
jI ...ili a.
500000
kot največji dobitek v naJBre^n«-jem slučaji ponuja velika od liani-burške driave xa|amčeua denarua loterija.
Specijelno pa: 1 prem. a mark ti00000 1 dobit, a mark 200000
2 1 1
2 1
2 1
5 3 26 56 106 253 512
818 31720
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit. ;'i mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, u mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, a mark
dobit, i^mark
100000
80000 70000 60000 50000 30000 20000 15000 10000 5000 3000 2000 1000
500 145
dobit, a mark dobit, a mark
16990 dobit, a mark 300,200,
150, 124, 100, 94, 67, 40, 20.
Teh 50.500 dobitkov «e v petih nn'M", jji i„ sicer \ sedmih razredih gotovo izžreba.
Najnovejša velika, od visoke državne vlade v HAMBURGU dovoljena in z vsem državnim premoženjem zajamčena denarna loterija ima 100.000 srečk, od katerih se bode BO.500 srečk, tedaj več kakor polovica, v sedmih razredih sukcesivno izžrebalo; za žrebanje določeni skupni kapihl znaša
9,550.450 mark.
Zaradi mnogih velikih dobitkov, kateri se bodo izžrebali, kakor tudi Laradi največje mogoče garancije za izplačanje dobitkov, je ta loterija jako priljubljena. To vodi po določbah načrtu posebna za to nastavljena generalna direkcija in vse podjetje nadzoruje država.
Posebna prednost te denarne loterijo jo, da se vseh 50.500 dobitkov že v malo mesecih in sieer v sedmih razredih gotovo izžreba.
Glavni dobitek prvega razreda znaša 50,000 mark, poraste v drugem razredu na 60.000, v tretjem na 70.000, v četrtem na 80.000, v petem na 90.000, v šestem na 100.000, v sedmem pa eventuvelno na 500.000, specijelno pa na 300.000, 200.000 mark itd
Prodaja originalnih srečk te denarne loterijo je izročena" podpisani trgovski bisi in vsak, kdor jih hoče kupiti, naj so neposredno na njo obrne.
Častiti naročevalci se prosijo raročitvi pridejati dotične zneske v avstrijskih bankovcih uli pustnih markah Tudi se denar lahko pošljo po postnej nakaznici, ua željo se naročitvo izvrše tudi proti poštnemu povzetju.
Za žrebanje prvoga razreda velja
1 eela originalna .sreeka av. v. gld. 3.50.
1 poloviea originalne Nreeke av. v. gld. 1.75. 1 eetrtina originalne Nreeke av. v. gld.—.00.
Vsak dobi originalno srečko z državnim grbom v roko in ob jednem uradni načrt žrebanja, iz katerega se razvidi natau-čneje razdelitev dobitkov, čas žrebanja, uloge različnih razredov. Takoj po žrebanji dobi vsak udeleženec uradno, z utisnenim državnim grbom, listo dobitkov, katera razločno navaja številke, ki so zadele. Dobitki se točno po načrta izplačajo pod državnim jamstvom. Ko bi kakemu kupcu srečk proti pričakovanju nu ugajal načrt žrebanja, pripravljeni smo no ugajajočo sročke pred žrebanjem nnzaj vzeti in dotično vsoto povrniti. Na željo se uiadni načrti žrebanja naprej zastonj pošiljajo na ogled. Ker pričakujemo k temu novemu žrebanju mnogobrojnih naročil, tedaj prosimo, da nam bo mogoče vsa naročila skrbno izvršiti, taista kolikor mogoče hitro, vsekako pa pred (280—5)
30. majem 1885
doposlati direktno na podpisani glavni loterijski bureau.
VALENTIN & 00,
HAMBURG, Konigstrasse 36—38, HAMBURG.
Vsak ima pri nas to prednost, da dobi originalne srečko neposrodno brez vsacega posredovanja manjših prodajalcev, potem dobi ne lo v najkrajšem čaBii po sreukanji, ne tla bi zahteval, uradno listino o dobitkih doposlano, temveč tudi originalne srečke vselej po načrtu določenih cenah brez vsacega pribitka.
Izdatelj in odgovorni uicdnik: Ivan Železnikar.
Lastnina in tisk -Narodne Tiskarne1
B7
3945