ŠTUDIJSKA BIBLIOTEKA ft. 22 Poštnina poraftonj LJUBLJANA (C. C. eoa la posta) Ust izhaja tmJcI A^šfj^-Lt^«* ponedeljka. Naročnina: sa 1 meeec L x 4 mes.c. l T , jC&MljlL cel° leto L 75—• T ino3t#nUtiro L C 50 _ p^ V^^^/^^Žt^L 30 «t — Oglaanina za 1 mm prostota , Ilrokorfi I ^J^^JJm^T^* m obrta, oglas« L L—, za owrb ftles, xzbrale, J3jf°' denamih "Todair L J strani L X— ^ w Trsta, v Četrtek 26» januarja, 1928. - Lato VI. posam«* »t«nika 3« mt EDINOS' Letnik LIH jUredniltro in uprarnUtro: Trst (3), ulica S. Frzncssco d'Asslst 20, Tm Jefon 11-57. Dopisi naj se poiiljejo izključno uredniitm, oglasi, rekla« macije in dsnar pa uprevniJtvu. Rokopisi se ne rrzčzjo. Nefrankiran. piama s« n« sprejemajo. — Last, založba m tisk Tiakam« «Edinost*« PodnredniitTo ▼ G o r i o 1: ulica Giosuž Carducci It. 7, L n. — Telci M. 32L H- Glavni in odgovorni urednik: prof. Filip Peric. 14 GUSL Pred kratkim smo poročali o dveh guslar jih Črnogorcih, kl »ta bila povabljena v Berlin, da pojeta rn svoje pesmi spremljata na gusli, kar se je sprejemalo na nove gramofonske plošče, ki ostanejo v tamošnji državni knjižnici kot priče o tej nar. posebnosti na slovanskem jugu. O guslarju beremo zanimivo črtico v prilogi «Frankfurter Zei-tung» izpod peresa gnanega pro-učevalca Balkana, nemškega pisatelja Hermana Wendel-a. • To črtico podajamo y naslednjem v prevodu. «Ko je ustvaritelj modernega srbskega pismenega jezika Vuk Štefanović Karadžić zbiral pred sto in nekaj leti kot prvi sistematično ljudsko poezijo svojega naroda, so prišle kaj kmalu in sicer najprej po Jakobu G**im-mu srbske narodne pesmi na Nemško in navdušile tako Goe-the-ja kakor Viljema Hinnbold-ta. V dvajsetih letih devetnajstega stoletja je bila srbska narodna poezija, kakor so jo podajali Grimm, Gerhard in Tal vi t prevodih, naravnost moda v JNemčiji, toda ona je živela v eni eami in niti ne v svoji najznačilnejši dimenziji. Ako predstavljajo narodne pesmi sploh po posrečenem izrazu znamenitega zbiratelja narodne poezije Ludvika Kuba-ja «muzikaličrio-lite-rarno kulturo analfabetizma* (nepismenosti), služijo še posebej srbske junaške pesmi ne toliko namenu, da se berejo kakor da se slišijo, kako jih pred-ttaša guslar s spremi je van jem na svoje gusli. Gusle so preprosto glasbilo, ki je prehajalo iz temne preteklosti skozi stoletja iz roke v roko. Okrogel lesen trup, Črezenj napeta ustrojena jagnjetina, dolg vrat, ki se navadno končuje v človeško ali konjsko glavo, ena sama struna iz sukane konjske grive od spodnjega dela trupa do navijača na vratu. Struna se drgne z lokom iz konjske grive. Glasbilo daj a samo prvih pet celih in polovičnih glasov, toda njeno šumenje, ki se dozdeva ušesu, navajenemu na zapadne harmonije, najprej monotono, enolično, pridobiva, čim bolj napreduje junaška pesem, ki jo spremlja, na sugestivni sili. _ . Nekdaj so visele gusle v vsaki srbski koči. Ko je vstopil gost, jih je snel hišni gospodar s stene, igral nanje in pel, nato jih je dal gostu, ki je isto tako nanje igral in pel. Tako je šlo večkrat cele noči zaporedoma. Ob enem so potovali guslarji iz sela v selo, potujoči pevci, ki so pravili poslušajočemu ljudstvu na svoja godala o starih in novih junaških činih. Kjerkoli je slišal kak izobraženec take pevce, jih je moral nehote primerjati z grškimi rapsodi homerske dobe, posebno ker tudi guslarji niso prednašali naučenega, marveč so peli brez vsake priprave in so se na sploh držali le v danem okvirju, tako da ni bilo besedilo deseterca nikdar eno in isto. Toda že v sredi devetnajstega stoletja je tožil Siegfried Kapper, ko je potoval po slovanskem jugu, da se ie redkokdaj dobi kak guslar in da ta lepa pesniška oblika zgodovinske rapsodije bolj in bolj izumira. Danes niso zmagale v glasbenem oEiru samo ciganske gosli, harmonika, gramofon in radio, marveč so tudi časopisi in knjige pripomogle odriniti guslar j a od njegovih gusel, ki je prej, v dobi nepismenosti, nadomeščal tako časopisje kakor knjige. Eden izmed zadnjih pravih guslarjev, Tanasije Vučić je bival ne dolgo od tega na prizadevanje praškega slavista profesorja Gesemann-a in ob podpori nemške vlade v Nemčiji, da izroči svoje pesmi fono-grafu za glasbeni arhiv berlinske državne knjižnice. Z njim je prišla srbska junaška pesem tudi glasovno med Nemce. V nemško jugoslovenski družbi v Frankfurtu je pel ta potomec rapsodov iz Vukove dobe, robat Črnogorec, čigar mišljenje in čuvstvovanje korenini V davno propadli plemenski u-stavi, pred civiliziranim občinstvom dvajsetega stoletja. Nepremično je sedel v svoji z zlatom bogato obšiti narodni noši, na glavi mu je čepela mala črno-rdeča čepica, glava sama se je zdeia, da je izklesana iz trdega lesa. Sel minulega sveta je drg>-nil s konj egrivskim lokom po konjegrivski struni ln pel o Jankoviču Stojanu, kako se vrača iz turškega ujetništva, kako dobi snubače pri svoji ženi, kako jih odpravi z doma s pomočjo darov, pel je, kako Stojanova mati med tem v vinogradu trte veže in jih namaka ob spominu na izgubljenega sina s svojimi solzami, ko domov zvečer se vrača mati žalostna je v srcu, glas ji toži, toži bridko kakor kukavica... Stoletja so bila izbris&na in poslušalci niso zaupali, stopivši na ulico, svojim očem, ko so videli, da vozi električna železnica.)* Minister Titulescu pri on. Mussollnif* RIM, 25. Danes predpoldne ob 10.30 se je romunski zunanji zunanji minister Titulescu v družbi poslanika Laprovarija podal na dvor, kjer ga je kralj sprejel v privatni avdijenci, ki je trajala več kot pol ure. Nato se je g. Titulescu podal v Pan-theon in na grob neznanega vojaka, kjer je položil cvetje. RIM, 25. Ob 18. uri je sprejel ministrski predsednik Mussoli-ni v palači Chigi romunskega zunanjega ministra Titulesca. Imela sta dolg razgovor o splošnem političnem položaju in o italijansko-romunskih odnoša-jih- __ Gouor min. on. Mam povodom nstollteija upravnega sveta konsorcija za iradjiike melioracij« RIM, 25. Dane9 dopoldne je bil v prostorih ministrstva za nacionalno gospodarstvo ustoličen upravni svet kreditnega konsorcija za zemljiške melioracije. Ob tej priliki je imel minister za nacionalno gospodarstvo Belluzzo kratek govor, v katerem je očrtal naloge, ki jih bo moral rešiti upravni svet novega konsorcija. Delovanje upravnega sveta, je rekel minister med drugim, mora biti jako previdno in istočasno ustvarjajoče. Velika previdnost upravnega sveta mora zagotoviti soudeleženim denarnim zavodom in hraniteljem zavest, da je bil njihov denar dobro naložen in da jim bo gotovo spet povrnjen. Delovanje upravnega sveta bo ustvarjajoče radi tega, ker bo podpiral samo take zemljiške melioracije, ki so najbolj prikladne in dobičkanosne. Zato bo moral biti upravni svet pri podeljevanju posojil zelo izbirčen ter bo moral dajati prednost načrtom, po katerih bo v čim krajšem času največ porastla proizvodnja. Upravni svet bo moral posvečati svojo pažnjo predvsem južni Italiji in otokom. Minister Belluzzo je zaključil svoj govor z željo, da bi delovanje upravnega sveta novega konsorcija obrodilo bogate sadove. Ministru se je zahvalil v imenu upravnega sveta predsednik poslanec Frignani. Po ministrovem odhodu je iazprav-ljal upravni odbor o svojih pravilih. Seja vodstva fašistnske tiranin Poročilo on. Turatija RIM, 25. Danes predpoldne se je v palači «Vidone» sestalo vodstvo fašistovske stranke k seji, kateri je predsedoval on. Turati. Seja je trajala precej časa in je bila posvečena proučevanju splošnega položaja, ki je nad vse zadovoljiv, ter proučevanju nekaterih vprašanj krajevnega značaja. On. Turati je podal poročilo, naglašujoč pomen in važnost bolognskega in milanskega zborovanja ter je pohvalil fašistovske organizacije obeh krajin. Takoj po seji vodstva se je on. Turati podal v viminalsko palačo, kjer je konferiral z načelnikom vlade. Vodstvo dopoldne še ni dovršilo vsega svojega dela in se je radi tega vršila še tekom popoldneva druga seja. RIM, 25. Danes zjutraj se je vršila pod vodstvom glavnega tajnika fašistovske stranke Turati j a seja strankinega vodstva, ki je razpravljalo o splošnem položaju stranke ter o predsto- jećem zasedanju velikega fa3t-stovskega sveta. Seja, ki je bila ob 13. uri prekinjena, se je nadaljevala popoldne. Vodstvo je popoldne razpravljalo o položaju stranke v posameznih pokrajinah in o poročilu, ki ga bo podal glavni tajnik na zasedanju velikeg fa&istovskega sveta. ItalijadsTpM Miia Rok zapadlosti podalJSen do 28. julija 1928 BEOGRAD, 25. Italijanski poslanik general Bodrero je pose-til danes dopoldne pomočnik^, zunanjega ministra Stervana Pavlovića. Diplomatični krogi so zatrjevali, da je ta poset v zvezi s pogajanji za podaljšanje roka prijateljske pogodbe med Italijo in Jugoslavijo. Popoldne je posetil general Bodrero tudi zunanjega ministra dr. Marin-koviča. Ob tej priliki je bil podpisan protokol o podaljšanju rimskega pakta do 28. julija 1928. O podpisu je bilo sestavljeno naslednje poročilo: «Dne 25. januarja 1928. ob 16.30 sta. se sestala v Beogradu zunanji minister dr. Voja Ma-rinković in italijanski poslanik general Bodrero ter podpisala naslednji protokol: «Upoštevajoč potrebo podaljšanja roka, določenega v členu 4. pakta prijateljstva in prisrčnega sodelovanja med kraljevino Italijo in kraljevino SIIS, podpisanega v Rimu dne 27. januarja 1924., sta se podpisana pooblaščenca, opremljena s pooblastili Nj. Vel. italijanskega kralja in Nj. Vel. kralja SHS, najdenimi v dobri in predpisani obliki, sporazumela o tem: « Vlada Nj. Vel. italijanskega kralja in vlada Nj. Vel. kralja SHS, zavedajoči se bližnjega za-padka roka, določenega v čl. 4. pakta prijateljstva in prisrčnega sodelovanja med kraljevino Italijo in kraljevino SHS, podpisanega v Rimu dne 27. januarja 1924., sta sporazumno določili, da se podaljša ta rok do 28. julija 1928. V potrdilo tega sta pooblaščenca podpisala ta protokol in ga opremila a svojima pečatoma. «Izdelan v Beogradu dne 25. januarja 1928. v dveh izvodili. «Sledita podpisa jugosloven-skega zunanjega ministra dr. Marinkovića in italijanskega poslanika v Beogradu generala Bo dr era.» Odposlanstvo mesta) FlrenM pri predsedniku vlade RIM, 25. Ministrski predsednik je sprejel danes med drugimi osebnostmi tudi odposlance mesta Firenze, ki so mu poročali o pripravah za nacionalno razstavo znanstvene zgodovine, ki se bo vršila prvikrat v Firen-zah tekom prihodnje jeseni, in o organizaciji tretjega mednarodnega knjižnega sejma, ki bo isto tako v Firenzah tekom prihodnje pomladi. Do sedaj, se je obvezalo 22 držav, da se bodo u-deležile tega sejma. Med temi državami so tudi nekatere balkanske in azijske države. Osobje trgovinsko-obrtnlh zboiv nic pri pokrajinskih gospodarskih svetih RIM, 25. Ministrstvo za nacionalno gospodarstvo je razposlalo prefektom okrožnico, ▼ kateri jih poziva, naj s posebno pažnjo pregledajo sezname o-sobja trgovinsko-obrtnih zbornic, ki bo povodom ukinjen j a teh teborniC\ prešlo V področje pokrajinskih gospodarskih svetov. Minister opozarja prefekte, naj postopajo pri reviziji seznama tega osobja po fašistov-skih kriterijih. Isto je priporočil tudi glavni tajnik fašistovske stranke pokrajinskim političnim tajnikom. Odredba proti nemoralnimi knjigam, tiskovinam ln slikam RIM, 25. Ker je ministrstvo za notranje zadeve Se vedno prejemalo pritožbe, da se izlagajo V javnih trgovinah in knjigarnah knjige, tiskovine in slike, ki so v nasprotju z moralo, je bila izdana za prefekte natančna odredba, v kateri se pozivajo, naj z vso strogostjo izvajajo zakonske predpise, ki se nanašajo na prepoved prodajanja in izlaganja nemoralnih knjig:, tiskovin tn slik. Uruguajsko odposlanstvo pustilo Rim RIM, 25. Sinoči je priredil u-ruguayski poslanik na čast ministrskemu predsedniku Mus-solmiju banket v hotelu «Excel-sior», na katerega so bili povabljeni poleg- uruguayskih odposlancev tudi mnogi drugi dostojanstveniki. Uruguaysko odposlanstvo je danes odpotovalo iz prestolnice. Okrožnica o propagandi proti preklinjanju RIM, 25. Državni podtajnik v pri ministrstvu za notranje zadeve je izdal okrožnico za prefekte, v kateri jim priporoča, naj podpirajo propagando proti preklinjanju in pazijo na strogo izvajanje tozadevnega zakona, ki določa za kletvine razne kazni. Okrožnica priporoča v nadaljnjem prefektom, naj dovoljujejo in podpirajo prodajanje napisov udruženja proti preklinjanju, pri čemer pa ne smejo dopuščati nikakega pritiska na trgovce in gostilničarje, kajti izpostavljanje takih napisov nikakor ni obvezno. Piestnionaslednik v poslanski zbornici RIM, 25. Danes ob 15. uri je pričel prestolonaslednik v spremstvu svojega pobočnika generala Clericija v poslansko zbornico ter si je ogledal na novo urejene knjižnične prostore. Sprejeli so ga Člani predsedni-fitva poslanske zbornice in mnogo poslancev. Zm naftni progi Kvaraea^Istra In Kvarner-Jakin RIM, 25. Agencija «delle In-formazionie poroča, da bo 17. februarja otvorjena zračna proga med Beogradom in Zagrebom za poštni in potniški promet. V pristojnih italijanskih krogih povdarjajo, da je z ustanovitvijo te nove zveze na vzhodu Jadrana stopilo v ospredje =pet vprašanje o potrebi zrsč-nih zvez med Kvarnerom in Istro %SL Kvarnerom in Jaki-nom. Oa Turati bo otvorO nove prostore knjigarne «Littorio» RIM, 25.-Jutri dopoldne bo o-tvoril glavni tajnik fašistovske stranke on. Turati nove prostore knjigarne «Littorio» na korzu Umberto. Tekom jutrišnjega dopoldneva se bo v tej knjigarni prodajalo samo novo delo o razvoju fašizma od intervencije do rimskega pohoda v zrcalu Mussolinijevih spisov, za katero je napisal Turati znani predgovor. Izkupiček za knjige, ki se bodo prodale v prvih treh urah, od 9. do 12., bo v korist sirotam it| družinam padlih fašistov. Novi ukazi RIM, to. «Gazzetta Ufficiale» je objavila v svoji današnji številki med drugimi tudi naslednja dva kr. ukaza-zakona: Prvi, ki je datiran z dne 29. decembra 1927., določa, da se razširijo predpisi kr. ukaza-zakona z dne 23. oktobra 1927., št. 1966, na o-sobje občinskih uprav. Drugi, ki je bil podpisan dne 5. januarja t. 1., pa določa, da se podaljša rok, ki je bil določen za vlaganje in pregledovanje prošenj za vpis v sezname inženirjev, in arhitektov. Afganistanska kraljevska dvojica V Parizu PARIZ, 25. V Pariz je prispel afganistanski kralj s svojim spremstvom. Nastanil se je v Quaiju d*Orsay. Na postaji so ga sprejeli predsednik republike Douiftergue, člani vlade in drugi. VsnJzetos bo stopil spet ▼ aktivno politično službo? ATENE, 25. Poset, katerega je napravil finančni minister pri Venizelosu, je povzročil naravnost senzacijo. Kot se doznava, je minister baje nagovarjal Ve-nizelosa za potovanje v London. Potovanje Venizelosa v London naj bi pomenilo njegov povra-tek v aktivno politično življenje. Pred volitvam! na Poljski VARŠAVA, 25. Na Poljskem se bodo v kratkem vršile volitve. Pri tajništvu glavnega volilnega odbora je bilo do sedaj vloženih 33 Ust. OM incidenta t St. GottM t londonskem listu PRAGA, 25. Ker je ministrski predsednik bolan, je na interpelacije glede tihotapljenja orožja na Madžarsko odgovarjal dr. Schramek. Dejal je, da Mala antanta ni vložila radi dogodka pri St. Gotthardu nobene protestne note v Ženevi, ker je dolžnost Družbe narodov same, da uvede po lastni iniciativi preiskavo. LONDON, 25. V londonskih diplomatičnih krogih se je povodom vesti, da je Mala antanta odložila svoj korak pri Družbi narodov radi vtihotapijenja o-rožja v Madžarsko, pojavila govorica, da je protest Male an-tante za enkrat preprečila neka velesila. Sploh pa se' diplomatični krogi velikih Jdržav niso mnogo zanimali za oni incident, kateremu pripisuje Mala antanta baje prevelik pomen. Kot poroča tukajšnji «Daily Tele-graph», je s tem protestom v zvezi tudi posert romunskega zunanjega ministra Titulesca pri ministrskem predsedniku Mus-soliniju. Romunska vlada namerava glede onega incidenta pri St. Gotthardu ft5 stopati z vso previdnostjo, posebno Se, ker je minister Titulescu baje dobil nalog, da tekom svojega rtazgovora z Mussolinijem pridobi Italijo, da bo pri reševanju vprašanja o madžarskih narodnih manjšinah v Romuniji podprla stališče romunske vlado. Finančna "politika francoske vlade ln poslanska zbornica PARIZ, 25. Včerajšnja razprava o finančni politiki vlade v poslanski zbornici je na splošno razočarala one, ki so si obetali od te razprave važne zaključke z ozirom na predstoječo volilno orientacijo. Pri včerajšnji Razpravi so govorili trije poslanci opozicije. Iz njihovih govorov in debate sledijo z veliko jasnostjo naslednji trije zaključki: Da Poincarć ne namerava stabilizirati franka niti danes niti jutri, ampak da ima namen odložiti stabilizacijo, dokler volilni boj in volitve ne bodo končane; da ne bo niti najmanj odstopil od svojega sedanjega davčnega sistema in da ne bo podal njegov kabinet demisije pred volitvami Seja iagoslovenske nar. sls Ae podpiranje pasivnih krajev BEOGRAD, 25. Seja jugoslo-venske narodne skupščine je bila mestoma zelo živahna.Pred prehodom na dnevni red je stavil poslanec dr. Predavec nujni predlog, naj vlada nemudoma izvede potrebno organizacijo za prehrano pasivnih krajev. Za njegov predlog je govoril Še poslanec Savlič. Zastopnik finančnega ministra dr. Spaho je na izvajanja predgovornikov odgovoril, da je vlada sicer Že storila, kar je bilo potrebno, da pa kljub temu sprejema predlog. Pred zaključkom seje se je o-glasil k besedi še poslanec La-zid, ki je zahteval, naj se na dnevni red jutrišnje seje stavijo tudi interpelacije. Njegovo zahtevo pa je predsednik narodne skupščine odklonil z motivacijo, da doslej ni prejel od ministrov nobenega odgovora. Seja je bila radi svečanega krsta kraljeviča Andreja, kateremu so prisostvovali načelniki vseh strank, prekinjena še pred 12. uro. Narodna skupščina se sestane jutri ob 9. uri. Na dnevnem redu jutrišnje seje je razprava o novem finančnem zakonu. Dinar bo stabiliziran tekom tega leta? BEOGRAD, 24. «Politika» poroča o pogajanjih, ki jih vodi jugoslovenski finančni minister Markovič z angleškimi finančniki. Glasom tega poročila so ti razgovori v zvezi s stabilizacijo dinarja. Dinar bo postavljen na zlato podlago, kot napoveduje beograjski list, še tekom tega leta. V te svrhe bo Jugoslavija najela v Angliji posojilo, o katerem smo že svoj čas poročali. Pri tozadevnih pogajanjih pa stavijo angleški finančniki pogoj, da se ustvari zlati dinar. Jugoslovenski kraljevič krščen za Tomislava BEOGRAD, 25. Danes opoldne je bil krščen jugoslovenski kraljevič, ki je nosil začasno ime Andrej. Kraljeviču je kumoval angleški kralj Jurij, katerega je zastopal gospod Cunard, angleški poslanik v Beogradu. Kraljeviča je krstil v dvorni kapeli dvorni župnik Prota Popo-vić. Kraljević je bil krščen za Tomislava. Kot znano, se je prvi hrvatski kralj istotako imenoval Tomislav. fractosIiraA pG52pja Nadaljnje Brlandove ln. Kellog-gove note ne bodo ved objavljene PARIZ, 24. Agencija «Havas» poroča, da Briandov odgovor ni povzročil v wasbingtonskih vladnih krogih nikal* h komentarjev. Vlada Zedinjenih držav bo temeljito proučila francosko stališče, ki se je s poslednjo Briandovo noto docela pojasnilo in konkretiziralo. Tako vsaj sodijo diplomatični krogi v Washingtonu in iz zanesljivih virov se doznava, da Briandov odgovor v nasprotju s trditvami nekaterih ameriških listov ne pomeni konca pogajanj za sklenitev pogodbe za trajni mir. Vendar pa se je pri teh izmenjavah stališč in vidikov za e-ventuelna pogajanja nekaj spremenilo. V Washingtonu prevladuje prepričanje, da se nadaljnje note med vladama Francije in Združenih držav ne bodo več objavljale. Ameriški vladni krogi pa gredo še dalje in si baje želijo, naj se tozadevna korespondenca med obema vladama za enkrat sploh prekine in naj se pogajanja nadaljujejo potom diplomatičnih zastopnikov. Ti naj bi se dogovorili za načrt, ki bi ga bile voljn- sprejeti vse velike države, k. ere bi se utegnile odločiti za omenjeno pogodbo. Agencija zaključuje svoje poročilo z napovedjo, da se bodo v kratkem pogajanja ugodno zaključila in da bo za krajšo dobo sklenjena pogodba za odstranitev napadalnih vojn. Velika železniška, nesreča v Angliji LONDON, 25. V bližini Cape-towna je skočil s tira osebni vlak. Nesreča je zahtevala 5 Človeških žrtev, 28 potnikov je bilo ranjenih. Politične beležke Politični položaj v Avstriji V najbližjih dneh bo dunajskemu parlamentu predložen zakonski predlog za ureditev stanovanjskega vprašanja, nai-jemnin. S tem bo spet prišlo na dnevni red zelo kočljivo vprašanje avstrijske notranje politike. Vlada se tega zaveda in je zato pripravila zakonski osnutek na način, da mu opozicija ne J>0 mogla preveč ugovarjati in da bo odpor proti njemu čim manj-ši- * Opozicija sicer še ni zavzela v tem pogledu svojega stališča, iz raznih izjav njenih voditeljev pa je treba sklepati, da opozicija načeloma ni protivna vladnemu predlogu in da bi celo zanj glasovala, če bi bila vlada pripravljena napraviti protiu-slugo s tem, da bi se kot priče-tek veljavnosti zakona o zavarovanju delavstva določil 1. januarja 1928. Ce bi vlada ne hotela ugoditi tej zahtevi, tedaj ni izključeno, da bo opozicija skušala preprečiti odobritev stanovanjskega zakona, kar bi moglo dovesti tudi do razpustitve parlamenta. Iz teh razlogov se avstrijska javnost zelo zanima za potek razgovorov med vladg in opozicijo, ki so se pričeli v tem tednu. Sporazum v tem pogledu bi bil znak, da je politična napetost v Avstriji ponehala in da se je pričela nova doba v odno-šajih med obema velikima strankama. Sovjetski strokovnjak o vojni pripravljenosti posameznih evropskih držav. Na kongresu vojno-kemičnega druStva, ki se je vršil te dni v Leningradu, je sovjetski vojaški strokovnjak Ugarov, član delegacije, ki je sodeloval pri predhodnih konferencah za razorožitev, podal obširno poročilo o vojaški pripravljenosti in sposobnosti nekaterih evropskih držav. V svojem poročilu je Ugarov izrazil bo- /.,\3T0! 3 UT. - IG *7? a •EDINOST* V Trstu, dne 28, j^rataja 1928« aazen, da bo Rusija v teci oziru lunalu ostala v ozadju, te že se-ftaj nI Po njegovem mnenju 90 nekatere evropske države izvrstno pripravljene na vojno. Med tečni idriavaml prednjači Poljska, kjer •o celo dobrodelna udruženja deloma organizirana po vojaškem jrsorcu. Ta udruženja, v katerih je včlanjenih okoli 50 odstotkov kmetov, predstavljajo silo 23 vo-jočkih divizij. Samo takozvana ^Legija Rxeczypospohtej» Šteje »od svojimi prapori 350.000 mož. fTudi Estonija in Letiška imata mnogo bojnih udružen j, pri katerih aktivno sodeluje okoti 50.000 ičlanov. Po številu prebivalstva tnajhna Finska ima okoli 100.000 .vojaška organiziranih strelcev. Po mnenju i_Tgareva pa je v tem oziru najbolje organizirana Nemčija, kajti poleg redne vojake, ki ne sme »teti preko 100.000 mož, ima 3.5 milijona prostovoljcev, med njimi 125.000 častnikov, ki so včlanjeni v raznih bojnih udruže-njih, ki jih je v Nemčiji nenavadno mnogo. V primeri z vojno sposobnostjo navedenih držav — je Ugarev zaključil svoje poročilo — stoji Rusija dosti na slabšem in bo treba de mnogo dela, predno se bo povzdignila na isto višino. To pa Rusija mora doseči, kajti po mne* fiju Ugareva, njene bojne organizacije ne smejo zaostajati za nacionalističnimi bojnimi udruženji v navedenih državah, temveč jim morajo v marsikaterem oziru prednjačiti. Da pa sovjetska Rusija glede vojaške pripravljenosti ne zavzema ravno zadnjega mesta, je dokazal tajnik vojno-kemičnega društva Aleksandrijskij, ki je poročal, da ima samo «Aviohim» (udruž-e-nje za povzdigo civilnega in vojnega letalstva) nad 3 milijone članov. Razen tega je v Rusiji nad 36.000 takozvanih vojnih krožkov, strelskih organizacij itd. Aleksandrijskij je pa naglasil, da vse to ne zadostuje. Po njegovem mnenju se mora «Aviohim» tako razširiti, da bo štel kakih 10 milijonov članov. V ta namen je treba pred vsem pospešiti propagando med sel jaki, za katero so bili ponekod že ustanovljeni posebni propagandni odseki. Ir navedenega je razvidno, kako si sovjetska Rusija, katere delegati so neslavno na razorožitveni konferenci predlagali popolno razorožitev, na vse načine prijati ova dvigniti vojno sposobnost lastnega prebivalstva. Stanje romunskih železnic, Romunske železnice so žalostno poglavje romunskega državnega gospodarstva. Že deset let se čuje-jo od raznih strani pritožbe o njihovem slabem stanju, a kljub temu vlada ni še odpomogla temu nedostatku. Te dni je posvetil svojo pozornost vprašanju železnic ugledni romunski politik Nikolaj Yorga, ki je v primer opisal svoje potovanje iz Ploeštija v Bukarešt. To potovanje opisuje tako-le: «Vlak je odrinil iz Ploeštija ob 7.20, a vozil je tako počasi in neredno, da je privozil v Bukarešt šele črez poldrugo uro. Po svetovni vojni nisem še nikjer videl tako slabih in zanemarjenih vozov. O razsvetljavi v vozovih ni ne duha ne sluha. Med kratko vožnjo se je pri Brašovi pokvaril voz I. razreda in potniki so morali — -če so hoteli nadaljevati potovanje — prestopiti v vozove III. razreda, ki so bili itak že prenapolnjeni. V Ploeštiju, ki je važno železniško križišče, ni bilo mogoče nadomestiti pokvarjeni Toz, pač pa je stalo na mrtvih tirih vse polno pokvarjenih vozov, toda nihče se ne pobriga, da bi se popravili. Meni je bila usojena sreča, da so me postni uslužbenci gostoljubno sprejeli v svoj službeni voz, kjer sem ob svitu smrdljive petrolejke či-tal krasno zgodbo o Albaniji za časa Abdula Hamida...» List «Argus», ki je objavil to potopisno črtico, pripominja, da Yor-ga ni prav nič pretiraval, temveč, da je prav izvrstno opisal stanje romunskih Železnic. Puaalsko pismo Zadolžnice dunajskega mesta in italijanski državljani - Terjatve nasproti bivši monarhiji NA DUNAJU, 23. jan. Ne bi bil mislil, da je toliko naših državljanov, ki imajo za visoke svote dunajskih zadolž-aiic, v glavnem od investicijskih posojil iz let 1902., 1908. in 1917. Dunaj je pričel pod županom Luegrom z ogromnimi investicijami za občekoristne naprave, kakor so mestne pocestne železnice, vodovodi, plinarne in elek-triške centrale. Mišljeno je bilo prav, da bodo te naprave uživali prebivalci skozi več desetletij, zato naj jih tudi uživalci polagoma odplačujejo. Najeta so bila posojila, za katera so bile izdane zadolžnice, ki naj se leto za letom v določenem redu a-mortizirajo. Toda prišla je vojna, ki je tudi v tem pogledu naredila velik križ Čez račune tistih, ki so dajali denar in zanj shranili zadolžnice, misleč, da imajo v bla- -gaj ni dobre vrednostne papirje, ki nosijo dobre obresti. — Denar, na kateri so se v glavnem glasili ti papirji, je izgubil ve- ljavo, prišla je takozvana inflacijska doba, najhuje od jeseni leta 1922. dalje, ki je končala s stabilizacijo 10.000 kron za en šiling, ki je danes vreden pri nas nekaj čez dve in pol liri. Kdor je torej pred vojno poeodil Dunaju deset tisoč kron, mu je bil Dunaj končno dolžan — dve liri in pol. Na tako komodno »tališče so se tudi Avstrijci postavili in so plačevali svoje dolgove v takem nič vrednem denarju po načelu: Krona je krona. — Na tak način se je odkrižalo tudi dunajsko mesto svojih dolgov, plačalo jih je 2 nič vrednim papirjem. Kako se je tu delalo, naj pove prav drastičen vzgled: Nekdo je kupil leta 1914. veliko trinad-stropoio hišo v prometni ulici na voglu za 500.000 kron. To je bila takrat že velika svota in temu primefrno prav velika dunajska hiša. V gotovini je izplačal le 120.000 kron, a 380.000 kron je bilo vknjiževnih na prvem in drugem mestu. — V posebnih prizemskih prostorih na dvorišču so bili tudi trije kur-niki, na katere ob nakupu nihče niti ni mislil. Zaradi tistih kurnikov ni bila hića niti za vinar dražja. — Ali pričla je vojna in na plačilo dolga nihče ni mislil. Tudi je bil za vse dolgove izdan zakoniti moratorij, a za vknjiževene dolgove se še prav posebej ni mudilo, kajti ti so bili smatrani za najbolj varne. — Toda vojna je končala in prišla je doba inflacije. Pa se je tudi ta hišni gospodar spomnil, da ima na hiši dolg 380.000 kron, ki ga zdaj najhitreje in najlažje plača. Šel je in prodal tiste tri kurnike ter s skupič-kom plačal ves vknjiženi dolg, tako da je danes srečen hišni posestnik s čisto hišo, ki jo ceni na štiri miljarde ali dosti nad en milijon lir med brati. Za druge še veliko več. Na tak način je tudi mestna občina Dunaj dobila nekatere svoje velike naprave, ki so danes vir velikih dohodkov za mestne blagajne. — Zato pa se gospodarji na rotovfcu babajo, ga dajejo na pr. plin po tako nizki ceni, kakor nikjer na svetu. — Ni hudir, ko so si veliko plinarno, zgrajeno iz posojila leta 1908., kar prisvojili, ne da bi jo plačali. Tako stane plin iz te plinarne prav za prav le toliko, kolikor stanejo režijski stroški. Toda tako obrnaženje delničarjev je bilo mogoče pred vsem nasproti domačim državljanom, ki si ne morejo pomagati* in nasproti tistim tujim, ki se niso znali dovoljno braniti. — Delničarji v Švici, na Francoskem, v Belgiji in še drugod so se pa znali o pravem času braniti in so sklenili z dunajsko občino posebne pogodbe, po katerih jim Dunaj plačuje mnogo več nego domačinom. Tu je bila izvedena po takratnih razmerah nekaka valorizacija. Toda takozvane nasledstvene države niso med temi srečnimi pogodbeniki in so torej imetniki tistih obveznic e-nako tepeni kakor avstrijski državljani. Ta slučaj je najboljši dokaz, kaj zmore pametna organizacija. V nekaterih državh so se takoj po vojni ustvarili sindikati upnikov, ki so imeli tudi na Dunaju svoje pravne zastopnike. Uspeh je dokazal, kako prav so ti ljudje razumeli varovati svoje interese. Neka skupina upnikov v Švici, ki je prvo priliko zamudila, je lani tožila dunajsko občino v Bernu. Na razpravi je bila zastopana tudi dunajska občina, ki je ugovarjala -pristojnosti sodišča v Švicarskem Bernu, ali višje zvezno sodišče je razsodilo, da je sodišče v Bernu za to tožbo pristojno. Razsodba se glasi, da je mestna občina Dunaj dolžna plačati tiste zadolžnice v švicarskih frankih, kajti na njih stoji tiskano, da so plačljive na prinosca tudi v švicarskih frankih. Pa celo obresti in vse stroške mora Dunaj plačati. — Kako ta stvar konča, danes še ne moremo soditi, ali verjetno je, da Švicarji zmagajo. Na to razsodbo opozarjam i-metnike takih dunajskih papirjev. Informiral sem se pri tukajšnjih naših kompetentnih krogih, ki tudi imajo te novosti v evidenci za slučaj, da se naši državljani zganejo po zgledu Švicarjev. Treba je torej neke organizacije teh upnikov in potem najprej primerno utemeljene vloge na tukajšnjo Legazio-ne italiana. Bemska razsodba daje dovolj gradiva za utemeljevanje. Glavno je pač to, da je Dunaj s posojili zgradil ogromna podjetja, ki so ostala tudi po vojni nedotaknjena in ki so danes ogromna vrednost Dunaja. Ta podjetja gotovo tudi danes toliko nosijo, da more mesto plačati poštene obresti in amortizacijo po vrednosti. Dasi »o torej ti pap>ir}i skoro bree vrednosti, vendar so ie dandanes borzno blago, kajti dobivajo se špekulantje, ki plačujejo neprimerno več nego mestne M aga j ne. To se godi v trdni nadi, da bodo ti papirji nekoč več vredni. En sam naš rojak? ima v rokah nad 73.000 lir dunajskih mestnih zadolžnie in ne ve, ali so kaj vredne ali ne in kako pride najbolje do kake odškodnine ali do plačila. — Upam da bodo gornji migljaji pobuda sa kako energično akcijo tudi v korist načih državljanov. Ravno tako se je obrnil te dni do mene neki upokojenec, ki ima terjati še pokojnino za leti 1916 in 1917. — Njegova prošnja je tukaj in napravi običajni tur • nus skozi štiri instance, predno bo rešena. To se pravi: Tu bo natančno ugotovljeno, ali je vse res, kar navaja prosilec. Pokojnina pa bo le pravilno likvidirana, ali kdaj bo tudi izplačana, to vedo bogovi. Doslej> taka in enaka vprašanja ie niso v principu rešena: ne kdo jih bo moral plačati, ne v kaki valuti bodo plačani taki stari dolgovi. Ti dolgovi imajo na Dunaju ime: «Ldquidierjungsschulden» in imajo posebne fascikle, kjer jih je doslej kar na vagone zbranih. Tudi v naših krajih je na tisoče ljudi, ki imajo od stare Avstrije Se marsikako terjatev pod vsemi možnimi naslovi: zastane plače, penzije, potni troški, za liferacije itd. Za take ureditve stati Lega-zione italiana, ki ji je na čelu barone Malfatti, bivši državni poslanec iz Tirolske. Tu je lepo število uradnikov in uradnic* ki so vsi iz novih provincij in jim je zato vse bolje znano in tudi bolje pri srcu. Ta urad nasled-stvenih držav je — najboljši na Dunaju izmed vseh. Poslovanje je hitro in izborno. Ko bodo odobrene razne konvencije, U so bile sklenjene med Italijo ki Avstrijo, potem bo tudi delovanje te Legazione italiana veliko bolj vidno, ker se bodo uspehi tudi takoj videli in občutili. Tako pa je le silno veliko dela, ki samo polni predale in shrambe rešenih aktov, katerim manjka edino le še — izplačilo. To pa je za naše ljudi pač glavno vprašanje. Da so njihovi akti rešeni in lepo spravljeni na Dunaju, to jim deloma ni znano, in deloma je za nje tudi prav slaba tolažba, kajti po tolikih letih od vojne sem bi vsi že radi videli — plačila. A. C—k. Drobne vesti Potovanj« okoli Angleška motocikli sta Malline in Olliver »ta se vrnila s potovanja okoli sveta. Odpotovala sta iz Londona dne 27. novembra 1926. Vrnila sta se 7. januarja 1928. Obiskala sta štiri dele sveta, prevozila štiri in dvajset dežel in dovršila 441.600 km dolgo po«. Dr. Dondee, znameniti ameriški geolog (zemljeslovoc), je odkril v Harney-ju (država Oregon severno od Kalifornije) ogromen oka-meneJl gozd. Tu j« dobil tudi o-stanke golazni tudi okamenele^ težke več sto kilogramov. Te živali so živele v prej omenjenem gozdu. Drevesa, po večini so bili storfr njaki, so dosegla vitino petsto metrov, v obsegu so merile do dvesto metrov; na mnogih mestih je dosegla skorja debelost Štirih metrov. Dr. Dondee izjavlja, da jo opazila ta drevesa že neka ameriška geološka ekspedicija pred njim, da se je pa grozovito motila, ko je smatrala te okamenine za pečine vulkanskega izvora Po pstdasetfh letih Dva brata, najdenčka iz Haringa na Tirolskem (Avstrija), sta bila urejena v neki najdeaiišnici in ko sta dosegla primerno starost, sta bila oddana dvama različnima družinama. Eden izmed njiju je ostal v Haringu in postal kmet in posestnik. Poizvedoval je večkrat po svojem bratu, toda ves njegov trud je bil brezuspešen. Odkar sta se videla brata cadnjič, je že potekla dolga doba petdesetih let. Pred dnevi je bral posestnik v nekem dunajskem dnevniku imena rešilcev neke križar k e in med njimi je dobil ime in priimek svojega brata. Takoj je pisal upravi lista, ki mu je pomogla do tega, da sta brata po petdesetih letih prišla skupaj. Plaranfe nese. Young je bil prvi, ki je preplaval kanal Catalina ob kahforoski obali. Bil je ob enem najresnejA tekmec slavnega nemškega p|a-vača Vierkdtterja. Sedaj prihaja vest, da se je Yonmg popolnoma umaknil iz športnega udejstvova-nja in življenja S svojimi mir gami pri raznih plavaSkih tekmah je bil mož toliko zaslužil, da se je sedaj brez vsake skrbi lahko po-svetU trgovskemu poklicu. DNEVNE VESTS Par besed o združevanju občin V uradnem vestniku gorifflte prefekture čitamo zopet vrsto odlokov vsebujočih navodila za združitev občin Cepovana, Tribuše in Lokave«, dalje Godov i ta in Črnega vrha, St. Vida, Vrabč m Podra-ge, Grnič, Gojač, Vrtovina in Kamen j, Cola in Podkraja ter Ri-bemberka in Šmarij v eno občino. V vseh nafftetih krajih bodo posamezne ofrčine prenehale s prvim februarja. S tem prenehajo s svojo službo potefttaiti in jih bodo nadomeščali prefekturni komisarji vse doslej, dokler ne izvrše spojitve posameznih občin v eno samo u-pravno edinico. Odredbe glede adružiive so iste kot smo jih navedli že pri občinah, ki so se združile dne 1. januarja: davčna združitev dokončana, do 1. januarja 1929, prepis občinskih nepremičnin na ime nove povečane občine, predložitev novih seznamov osob-ja, razpust dosedanjih občinskih kongregacij in komisij ter slične druge iz združitve nujno izvirajoče odredbe. Nagibi, ki navajajo oblasti k združitvi malih občin v večje, imajo predvsem za cilj štednjo pri u-pravL Oblasti namreč stoje na stališču, da naše male občine le težko vzdržujejo dragi uradniški aparat občinskih funkcijonarjev in u-prave same ter da se z združitvijo več malih občin v eno samo dosežejo prihranki in zmanjšajo skupni upravni stroški. Seveda se pri tem ne smejo zanemarjati še drugi raclogi, n. pr. lege občin, gospodarski interesi i. dr., ki lahko vplivajo na določitev novega občinskega sedeža v enem aH pa drugem kraju ali pa celo morda sploh odsvetujejo spojitev nekaterih občin. Velike važnosti je radi tega, da so krajevne oblasti natančno poučene o legah, stanju, gospodarskih interesih posameznih občin, da zamore jo tako staviti centralni vladi v Rimu predloge, ki jemljejo vse to pravično v poštev. Razumljivo pa je, da tiči v ustanovi marsikatere občine precejšen kos domače zgodovine. Pa tudi ponosa na ime domače vasi ter rivaliteta! duh s sosedno vasjo, sosedno občino. Omenjene bi bile tako le sentimentalne plati, ki povzročajo toliko ljubezen, Čuta pripadnosti in želje še po nadaljnem samostojnem obstoju lastne občine v občinarjih nekaterih občin. So to tehtni razlogi in na vsak način vredni, da posamezne skupine občinarjev razlože v spomenicah, eventualno deputacijah svoje razloge in morebitne ugovore državnim ob lastni jam v pretres. Kar pa se je dogodilo v nekaterih občinah, tekmujočih za obstanek, ter se še dogaja zlasti v par občinah srednje - vipavske doline, vzbuja skoro smeh. Gredo preko poročila krajevnih oblasti, hočejo preko njih, pošiljajo delegate na draga potovanja do centralnih oblasti, iščejo si dozdevnih mogočnih prijateljev, ki naj bi bili priprošnjiki njihovi prošnji v prid. Vznemirjajo celo vas ter iščejo vasi namišljenih, neiskrenih zaslug ki naj bi ji priborile sedež občine in priklopitev drugih krajev. Oblastva po večini prav dobro poznajo in ocen ja j o tako postopanje ter se tudi pri svojih ukrepih ne dajo zavajati od teh smešnih branilcev domačega zvonika, tako da jim ostaje po brezuspešnih naporih le gmotna škoda in morda tudi škoda glede značaja in še msnikaj. STVARNO POJASNILO. V torek smo objavili dopis iz Rihemberka, ki je bil posvečen pokojnemu Leopoldu Furlanu, kateri je te dni tamkaj umrl. Med drugim je bilo v dopisu rečeno, da je pokojnik umrl po dolgi in težki bolezni, na katero da so morda tudi v precejšnji meri vplivale domaČe družinske razmere. Dodatno doznavamo, da je pokojnikova družina, predvsem njegov oče Filip Furlan, storil vse, kar je bilo v njegovih močeh, da se pokojniku reši Življenje, oziroma olajša bolezen, ter v tem smislu popravljamo ono mesto v našem dopisu. Rojstva, smrti in poroke v Trsta dne 24. januarja 1928. Rojeni: 9; mrtvi: 11; poroke: nobena. Iz tržaškega življenja * — Smrt v cerkvi. Včeraj pred poldne se je dogodil v cerkvi sv. Antona starega nenavaden dogodek. Med sv. mado, ko se je baŠ pričelo poizvedovanje, jo neka ženska, ki je imela poleg sebe v klopi približno 4-letno dekletce, nenadoma omahnila vznak, polglasno zastokala ter obležala nezavestna. Nekateri od naveoGnih so ji takoj priskočili na pomoč, misleč, da se je ženska le onesvestila. Toda ker js nikakor niso mogli obuditi k zavesti, je nekdo pohitel telefonirat rešilni postaji, odkoder je kmalu potem prihitel na lice mesta zdravnik, ki je pa mogel samo u-gotoviti, da je ženska že izdihnila; zadela jo je srčna kap. Nenavadni dogodek je seveda vzbudil med verniki v cerkvi splo- šno poeornost, zlasti ker je dekletce, najbrž hčerka ali vnukinja pokojnice, začela presunljivo jokati. Km* ubožica ni vedela povedati, kje stanuj« in kako ji je ime, jo je začasno prevzela v varstvo neka ženska 46-letna Gizela Vončina, stanujoča na nabrežju Grumula št. 4. Pokojnice, katere truplo je bilo medtem prepeljano v mrtvašnico mestne bolnišnic«, do sedaj še ni bilo mogoče identificirati. Jo to ženska kakih 45—50 let, dostojno oblečena, že nekoliko osivelih las. V njeni ročni torbici »o našli dva glavnika, žepni robec, klobčič svilenega konca in stekleničico magnezij« S. Pelegrino. Razne nezgode« 28-1 etni težak Angel Jurčič, stanujoč na Vrdeli - Timignano St. 1731, se j« sinoči podal po nalogu neke parne pralnice, pri kateri je zaposlen, na pa mik «Sumaira», zasidran v prosti luki V. E. III., da bi tam oddal nekaj vreč perila Ko je nosil vreče na krov, mu je ena padla v morje. Jurčič jo je hotel doseči z dolgim drogom, toda ko Jtf v ta namen dvignil drog, je izgubit ravnotežje in padtJ kake 4 metre* globoko v podpal^bje parnika. £»" mol pa je preco^ sreče, kajti Izkv pil jo j« 1« s neznatnimi pojfcod« bazni na rasnih delih teUs? . Dobil potrebno pomoč v mestni bolnic niči, kamor je bil prepeljan z a V« tomobikun rešilue postaje. — Ko j* 34-letna uradnice. Mart« ja Consolo, stanujoča v ulici Gat* teri St. 10, včeraj pred pol dne lisi po trgu Gokioni, se ni utegnila u-mak niti neki kočiji, ki jo je dregnila od strani ln jo podrla. Pri padcu se je mladenka ranila n* levi nogi, a ne hudo. Po prvi pomoči, ki jo je dobila v mestni bolnišnici, kamor je bila prepeljana s isto kočijo, je bila prepuščen* domači negi. — Pri padcu po stopnicah si je 54-letna Antonija Zago, stanujoča v ulici Scalinata št. 4, včeraj popoldne zlomila desno roko nad zapestjem. Zatekla se je v mestna bolnišnico, kjer ji je zdravnik u-ravnal in obvezal poškodovani ud, nato je bila na lastno željo prepuščena domači negi. Ozdravila bo 3-4 tednih. Vesti z Goriškega Goriške mestnevesti Smrt tržnega komisarja Besana Po daljšem ibolehanju je umrl goriški tržni komisar Alojzij Resen. Radi izvrševanja njegovega poklica ga je poznal vsak kmet in kmetica v goriški okolici. Poseimo starejši rod se gotovo spominja na neprestane kritike predvojnega časopisja «Soče», « Primorca«, »Primorskega lista«, «Gorice» in »Novega časa» nad izvrševanjem njegove službe. Pred kratkim je zadel pokojnega Rešena hud udarec s smrtnim poneerečenjam njegovega sina avijatičarja. Za Zeleni križ Med uradniki in delavci Brun-nerjeve tekstilne tovarne v Pod-gori se je nabralo za goriški Zeleni križ približno okrog 140 L. Izpred sodiSča Zaradi sekanja prepovedanih dreves sta se nahajali v sredo pred tribu-nalom Rudolf Tily in Ivan Tar-raan, obadva doma v bližini Trbiža ter nemške narodnosti. Opravljena sta čedno, vedeta se z neko samozavestjo ko sedeta na zatožno klop. Okrajno gozdarsko poveljstvo v Trbižu ju je obdolžilo, da sta v delu gozda, ki jim ga j© odmerilo za sekanje, posekala 15 lepih, nezaznamenovanih smrek. Obtoženca zanikata, da bi sekala ne-zaznamenovano drevje. Pravita, da sta sekala samo ona drevesa, ki jima jih je zaznamenovala gozdarska oblast, ter da je bilo zazname-novanih tudi onih 15 dreves. Ne vesta pa, kako se je to zgodilo; izražata mnenje, da jih je morda kdo zaznamenoval na skrivnem. Lucijan Masser, gozdni komisar v Trbižu, najprvo tribunalu in odvetnikom razloži, kako se zazna-menovanje dreves izvrši, nato pravi, da onih 15 dreves ni bilo zazna-menovanih. Ker znamenj ni mogoče tako lahko izbrisati. Če se hoče znamenje, ki se vedno vtisne v spodnjem delu drevesa t. j. običajno na koreninah, izbrisati, se mora izsekati kar za par centimetrov debla, kar pa se hitro opazi. Tega pri onih 15 drevesih ni bilo. Torej sta sekala nedovoljena debla. Drugi, starejši gozdar, Nemec, ki govori potom tolmača, pride tudi na razlago o vtisnjenju drevesnih znamenj. On pravi, da se znamenje, ki bi ga oni vtisnili, da z lahkoto izbrisati. Treba je le dobro udariti z kladivom po njem. Ko pa so delali znamenja v onem dehi gozda, je bil on zraven; isto-tako je bil zraven, ko so sekali drevesa, kar se je zgodilo v poletju leta 1926. Da je posekanih tudi o-nih 15 nezaznamenovanih dreves, so zapazili šele naslednje leto, v septembru 1927. leta. Sodni zbor ju je obsodil vsakega na 3 mesece zapora in na plačilo 2066 L za škodo, ki sta jo naredila s sekanjem prepovedanih dreves. S palico jo }s požgačkaL Pred tribunalom v Gorici se je nahajal v sredo neki Alojz Grego-rič, kmet iz Prvačine. Pri izpovedi mu pomaga tolmač. Obdolžen je, da je s palico pretepel svojo teto Ivano Gregorič, tudi iz Prvačine, ko je prišla na njegovo dvorišče. Predsednik: Ali ste jo res pretepli s palico, ko je prišla na vaSe dvorišče? Obtoženec: Nisem jo preteprl; samo požgačkal sem jo malo s palico, ker je hodila kokošja jajca krast v naš kurnik. Msem ji P" hotel storiti nič hudega. Toži tel jica Ivana Gregorič, tudi iz Prvačine, debeluSna, ženska, pravi da je priffla črez A-lojzijevo dvorišče, da gre J obiska Takrat je ie «taJ zan>o Gregorič in jih ji je začel nakladati pohrbtu, rebrih, rokah, kamor je pa£ priletelo. Ona je nato zbežala ter n naznanila orožnikom. Predsednik: Ali ste res kradli kokošja jajca T Tofiteljica: Neč nisen uzela. Uon Jo samo u pil u mene: «Kai si pre-ftla sakramenjska duša. Se adnu ti dan». Gregorič jo je tako namla- ti 1, da se je morala zdraviti ceiihči 15 dni. { Od v.: Pa saj ste vendar že šti-«j ri dni potem delala na polju! Toži tel jica: Res, da sem, toda le' z eno roko in pa zato ker nismo; imeli drugih ljudi pri hiši, da bij me nadomestili. Ivana Zorn, soseda, pravi, da jej videla skozi okno na Gregoričevo-dvorišče, kako je slednji vzel pa^ lico ter svojo teto trikrat udaril. Toži tel ji ca: Zmuotila si so! Stil?: kuolpe m*je dau! Alojz Gregorič je bi! obsojen na 6 mesecev pogojne kazni in na pka-čilo vseli sodnih stroškov. Nepoštena starka. Istotako so v sredo orožniki pripeljali starko Elviro Zorzut iz Sa-vornjana pred tribunal. Obdolžcna je, da je kot služabnica pri Emiliju Larase, knjigovezu v Savorgna^ nu, odnesla slednjemu raznega perila v vrednosti 800 L. Iz aktov je razvidno, da je bila starka od 1924. leta dalje skoraj vsako leto obsojena na večjo ali manjšo kaz,e«L Starka zanika, da bi bila ona u-kradla kako stvar pri Larese. Pravi samo, da je vršila opravilo služabnice pri bolni Laresijevi ženi in nič drugega. Emil Larese izpove, da je starko vzel v službo, ker mu je bila priporočena po neki ženini prijateljici; žena je bila zelo bolna in on je pač rabil kakega služabnika. Izdajala se jo za «Eleno»; ostala je nekaj dni v hiši, nakar jo nenadoma izginila. On si je tedaj hitron priskrbel namestnico za služabnico pri bolni ženi. Neki večer pa priteče njegov sin iz prvega nad-; strop ja in pravi, da je videl iti v hišo neko starko. Ta se re-s nenadoma pojavi pri postelji bolne Ivr-ne. Ko jo vpraša, kaj hoče, odgovori ona, da je prišla iskat plačilo. On ji v zmedenosti, ker je žena že umirala, da bankovec za 5 L, n?kar starka izgine iz hiče. Ker je bil pa radoveden, v katero stran, bo krenila, je gledal zanjo sho/i! vrata in videl, da je šla za hišo. Sel je za njo. Tam si je naložila, na hrbet veliko napolnjeno vrečo ter z njo krenila po poti. Ko so jo pozneje orožniki aretirali, so dobili pri njej razno koso ženskega in moškega porila, rjuhe, blazino in podobne stvari, vsega v vrednosti 800 L. Orožniki povedo, da se je res tudi njim predstavila pod napačnim imenom ter da so dobili ukradeno stvari na njenem domu. Tribunal jo jc obsodil na 1 loto in pol ječo, na povračilo ukradenih stvari in na poravnavo sodnih stroškov. S kolegi sta trčila skupaj Tribunal je v sredo zasedal Y obravnavi proti Josipu Nove'lino. Obdolžen je bil, da je trčil s kol*-sem ob neko drugo ter s tem prevrnil drugega kolesarja, da se jo slednji pobil. Rane, ki jih je pri padcu zadobil, so bile smrtne, ker je kmalu na to umrl. Josip Novellino, iz Aiella, pravi da je šel neki večer obiskat svojo ženo v Campolungo. Naenkrat se je vreme spremenilo in vso se je pripravljalo za nevihto. On jo začel premišljevati, ali bi so vrnil ali bi Šel naprej. Gonil je kolo daljo po cesti, vendar dosti oprezno, ker je na cesti nastal cel oblak' prahu. Zaradi nevihte se je tudi Celo mračiti. Ko se je zopet pripo* dil oblak prahu, da on ni ničesar videl, je trčil nenadoma v neko kolo ter se prevrnil. Moški na drugem kolesu se je istotako zvrnil s koleea. Ko se je pobral je videl, da oni drugi še vedno leži na tleh. Skočil je pokonci, ga pobral in začel tresti. Toda slednji se nI zbudil. Tekel je do Miinjih h iS pa, pomočL Ko so ga tja prinesli je livel de nekaj časa in nato tedih-< nil. Počila mu ja temnica na gla< ▼i — , Drugo priče izpoved o, da se ja pokojni večkrat upijani!. Orotnifiki brigadir pravi, da si je po padcu ogledal kolesa ter gotovil, da je bilo pokojnikovo kolo precej pokvarjeno ln zvito, med tem, ko je bilo Novelinovo le malo 1 poškodovano. Nadalje pravi, da< V Trstu, dne 26. januarja 1928. •ItiJUiOfeT* it klh se je to zgodilo v mesecu aprilu okrog 7. ure torej takrat, ko je še dan. Radi tega takrat ni bila še potrebna kolesarska svetiljka. Tribunal je radi pomanjkanja dokazov oprostil obtoženca. VRHPOLJE PRI VIPAVI. Živinorejska zadruga, ki obstoja fce nekaj mesecev, je šele sedaj zate la delovati. Zadružniki so si nabavili bika. Precej zaslužka prinaša sedaj razpečavanje trt cepljenk. Prodajajo se od 55 do 70 stoiink posamezna. To so enoletna cepljen-ke. Največ se jih proda v okolico Gorice, pa tudi globlje v Italijo se izvažajo, to pa zato, ker uspevajo te trte cepljenke, vzgojene v bolj mrzli severni vipavski dolini, jako dobro v gorkejših krajih kot so Goriška in še nižji kraji. Zato naj Goričani in posebno okoličani le pridno segajo po njih! DOLE PRI IDRIJI Redki so dopisi iz naše vasi, ker je pač globoko pomaknjena v gore. Da bo pa tudi o nas kaj slišal svet, evo enega. 2e pretekli mesec je v naši vasi umrl 74-letni posestnik Franc Žakelj, odličen vaščan. Bil je prava kmečka korenina. vzor mnogim drugim. — Več let je bil občinski svetovalec. Ker je bil tudi izvrsten lovec se je nad 35 let nahajal v lovskem društvu. Naj počiva v mirul VELIKE ŽABLJB Požar . V pondeljek jo nenadoma izbruhnil požar v hiši posestnika Danijela Cigoja. Gospodar je bil odšel zdoma in gospodinja je bila na polju pri delavcih ter jt? hišo zaprla. Zato se je požar, ki se je bil vnel v prvi popoldanski uri, naglo razširil in zajel s svojimi plameni vso hišo. Ajdovsko gasilno društvo je sicer naglo prihitelo gatit, toda o požaru je bilo obveščeno šele čez dobro uro potem, ko je nastal. Gasilci so se morali boriti s pomanjkanjem vode, tako da so morali seči po vodi iz zasebnih vodnjakov. Trudu gasilcev se ie posrečilo rešiti več mobilije in zalogo sena in listja, ki je bila na srečo dobro stlačena in je kljubovala ognju celo 6b gorečih vratih. Pogorelec Cigoj je bil zavarovan za vsoto preko 50.000 L, kor pa je bila njegova hiša nova, bo vendar trpel občutno škodo. SLAP OB! IDRIJI Nesreča tudi pri nas ne počiva. Vendar takega prizora nesreče v naši vasi nismo že davno doživeli kakor pretekli petek. Tega dne je namreč okrog dveh popoldan spremljala na vozu gospa Kovačič, gostiliii-čarka na Idriji pri Bači, poročeno sestro svojega moža. Ko dospeta v vas do liiše trgovca Lapanje, kjer tvori omenjena hiša velik ovinek na cesti, jima je pridirjal nasproti z veliko naglico tovorni avtomobil, ne lia bi bil dal na nasprotni strani ovinka znamenje, da prihaja. Zadel je s silo v konja gospe Kovačič ter potisnil konja in voz več metrov nazaj. Največja sreča pri tem je, da sta obe mladi gospe ostali nepoškodovani, medtem ko sta v onem tragičnem momentu gledali smrti tako blizu v oči in mislili, da ni več rešitve. Kljub temu pa je gospo Kovačič zadela huda škoda na šestletnem konju, kateremu je avtomobil zlomil nogo, radi česar so ga morali na licu mesta usmrtiti. G. brigadir na Slapu je vložil ovadbo proti neprevidnemu vozniku in lastniku avtomobila in potolažil gospo Kovačič, da bo moral do-tičnik poravnati povzročeno škodo. IZ TOLMINSKIH GORA Mlekarstvo Na splošno se je letos v mlekarski produkciji upoštevalo mnenje, da je boljše in dobička-nosneje izdelovanje masla. Radi tega so si tudi skoraj vse mlekarne nabavile posnemalnike, pinje in sploh vso potrebno o-pravo za izdelovanje masla. Cene maslu, ki se je zelo lahko oddalo pred božičem na trgu, so se gibale od 14.50 do 16.50 za kg. Izmed številnih mlekarn v okolici Tolmina sta bili samo dve, ki sta izdelovali Še nadalje sir. Tako pa tudi vidimo, da imata ti dve mlekarni še sedaj sir v svojih zalogah, pa čeravno se gibljejo cene našega sira samo med 6—8 lir za kg. Maslo pa je šlo do božiča dobro. Trg je naše prvovrstno presno maslo rad sprejemal, seveda samo toliko časa, dokler ni bil nasičen. Kmalu pa božiču vidimo, da se je povpraševanje po maslu poleglo ter da so mu tudi ene padle. Danes imamo že par primerov, da so mlekarne izpremenile svojo produkcijo tako, da danes mesto masla izdelujejo sir; to se je zgodilo radi tega, ker so trgovei-odjemalci odpovedali kupovanje. VeČina naših mlekarn je oddajala maslo naravnost trgovcem v Trst, ali pa prekupčevalcem, ki so ga istotako pošiljali v Trst. Na drugi strani pa moramo vedeti, da Trst ni merodajen ne v cenah ne v trgu. V dokaz temu nam je lahko že to, da so po drugih italijanskih mestih plačevali mlekarske izdelke dosti dražje kot v Trstu. Tako so bile n. pr. cene maslu v Milanu, Cremoni, Parmi itd. dosti višje kot v Trstu, to pa kljub temu, da je naše maslo glede produkcije istotako prvovrstno, izdelano pač popolno po vseh mlekarskih načelih. Seveda sedaj, vsaj začasno, ni mogoče organizirati kakega večjega, boljšega trga, vendar bi bilo potrebno nekoliko več reklame tudi za naše mlekarske izdelke, da bi se nato njihova cena in ugled na trgu dvignila. IDRIJA. Našim čitateljem je še gotovo v dobrem spominju neveselo poročilo, pred par meseci, da se je namreč v tukajšnjem živosrebrnem rudniku po dvainosemdesetih letih nenadoma zopet pojavil ogenj. Veliko preglavico in skrb je napravil vodstvu rudnika kakor tudi pri gašenju, zaposlenemu delavstvu, ki je komaj prenašalo silno vročino in strupene pline, ki so iz-puhtevali pri gorenju. Danes lahko rečemo, da je vsaka večja nevarnost odstranjena in se dela tudi na to da se tudi v bodoče prepreči podobna nevarnost, ali da se vsaj pripravi vse potrebno, da se bo o-genj, ki bi se na tem mestu even-tuelno kdaj zopet pojavil, hitreje in lažje zadušil. Da ne bodo naši čitatelji mislili, da nimamo 'boljših novic, poročamo danes, da so rudarji na glavni cesti štirinajistega polja, ki je bilo poglobljeno lansko leto, prišli do plasti rude v precejšnjem obsegu; nekaj je tudi zelo bogate. Ker se je dogajalo, da leže plasti rude v podobi klina, katerega širši konec drži v globočino, ni izključeno, da ne bi rudnik v bližnji bodočnosti še poglobili. V današnjih časih, ko so na razpolago moderne naprave, se to lahko kmalu zgodi. Edina ^ vira je podzemeljska voda, katere je tem več čim globlje prodirajo. Močne in moderne vodne sesalke pa premagajo tudi to težkočo. Upamo, da bo idrijski rudnik, ki obstoji že blizu 500 let in od katerega je popolnoma odvisen obstoj mesta kakor tudi precejšnjega dela okolice še dolgo let nudil potrebna sredstva tukajšnjemu prebivalstvu. Reška pokrajina KORITNICA PRI KNEŽAKU. V skrajnem kotu naše dežele in tudi Pivke smo in živimo bolj samosvoje mirno kmetsko življenje; kmetsko, ker izmed 65 štev. je sicer le okrog polovica boljših kmetov, a ti so še trdni, ker precej skrbni in varčni in ostali se tudi deloma pečajo s kmetijstvom. Delavne dni posvečamo delu in le ob nedeljah se zberemo in malo po-razgovorimo v gostilni in ukrepamo, kaj in kako bi bilo bolje, ker umevno, da občutimo tudi mi gospodarske težkoče, ker smo doslej zidali svoje gospodarstvo na krivih sklepih. Kdo bi si Ml kdaj mislil, da bo izključni vir dohodkov iz gozda postal kedaj le delni vir! Naglo smo šli navzdol in da nas je cel5 naš skromni zaslužek varljiv. če se nam ne izplača voziti svojega lesa, tem manj je tudi pri graščinskem. Petinsedemdeset lir za dva dni dela s parom konj ni več nikak zaslužek. In že smo začeli misliti: Medtem-, ko je naše polje šibko — imamo peščeno in spodaj gruščnato zemljo, ki izborno obrodi le v mokrotnih letih —, so naši travniki in pašniki razmeroma dobri in zelo obširni. Koliko goveda bi lahko redili, če bi tem le malo skrbi posvetili! To vprašanje tuhtamo vedno bolj in več kmetov se je že odločilo, da bodo uredili svoje hleve, kar pomeni ravno toliko, kakor obračali skrb za boljšo živinorejo. V tem nas je podkrepilo tudi nedeljsko predavanje, ki smo se £ njim vseskozi ujemali. Tudi smo se prepričali, da je zavarovanje goveda med prvimi dolžnostmi vsakega in tudi najmanjšega gospodarja. Pametnejši in previdnejši so se ie včlanili, ker računajo prav: bolje in laže je plačati majhno zavarovalnino ko pa utrpeti v slučaju nesreče velike stotake in tudi tisočake. BAČ (KNEŽAK). Naša vas se je izza dobe tega stoletja naglo pomnožila in čteje skoraj 160 hiš. Treba je priznati, da smo si s pridnostjo zgradili in tudi popravili domove. Pred teti še tako slabe in nesnažne hiše w sedaj udobno urejene in snažne, da se nam ni sramovati. Tudi pot skozi vas, ki je na mehkem svetu in tudi zelo prometna, se popravlja in dela ob strani kanal. Gospodarji še vedno vozarijo les, na žagi pa je zaposlenih precej delavcev. A vsi se tožimo, ker pičel zaslužek ne zadošča našim potrebam. Nekateri gospodarji se že odtujujejo gozdu in pravijo, da bi bilo boljše ostajati doma in popraviti svoje zemljišče. Precej parcel se že vidi iaboljčanih: očiščenih, pognojenih L t. d. Sodimo, da imajo prav, saj nam vsi pametni in skušeni možje svetujejo, da je edino pravilno^ Če uberemo to pot. Nekaj nam manjka, kar bi tako pospešilo prve korake: poučeni nismo. Brez dobrega pouka v kmetijstvu gre težko. Če ni za to druge prilike, bi se lahko učiili iz knjig. Knjiga in pridna roka sta za napredno kmetovanje. Ob tej priliki naj omenim, da smo imeli v nedeljo majhno predavanje, kako nam je postopati v današnjih gospodarskih razmerah. Malo se nas je zbralo, ker niso bili vsi pravočasno obveščeni. Želimo še kaj takega. TOPOM. Danes smo izvedeti, da je naš* okrajna kmet. zadruga v Trnovem dobila komisarja, ki naj jo razpusti in na novo ustanovi. ZAHVALA. Ne dobimo in zaman iščemo primernih besed, da bi se z njimi zadostno in dostojno zahvalili za sočuvstvovanje in dokaze iskrenega prijateljstva ob smrti in pogrebu naše blagopokojne matere Terezije Sfiepančič roi. Batistit Pred vsem se zahvaljujemo preč. gg dekanu Pipanu in kuiatu Zamarju Iz Bilj, vsem prijateljem in znancem z dežele in mesta, ki so v tako velikem Številu spremljali ljubljeno pokojnico k večnemu počitku in nam bili v uteho v naši boli. RENČE, 25. januarja 1928. Žalujoči rodbini« Znanost taumetnost 0 svetlobni hitrosti Hitrost svetlobe je ogromna, da, je celo največja hitrost, ki jo poznamo in ki je sploh možna. Z enako hitrostjo se Sirijo tudi ostali elektromagnetni valovi, ki jih imenujemo toplotne, ultra vijoličaste, Kontgenove čarke, žarke X, žarke gama, kozmičke žarke, ali elektromagnetne valove v ožjem pomenu, kakršni so v rabi pri brezžičnem telegrafu ali telefonu. Vsi ti valovi se Sirijo e velikansko hitrostjo okroglo 300.000 kilometrov na sekundo. Naravno je, da se nam-spričo temu pri opazovanjih na Zemlji mora zdeti svetlobna hitrost neskončno velika: praktično ne potre- buje svetloba sploh časa, da preleti prostor od ene točke na Zemlji do druge, saj obide zemeljski ravnik v manj nego Vt sekunde. Kadi tega se ne smemo čuditi, ako so tja do začetka 18. stoletja mislili, da se svetloba širi » neskončno veliko hitrostjo. Drugačna pa je stvar, ako se ne omejijo naša opazovanja samo na Zemljo, temveč se raztegnejo tudi na nebesne pojave. Tako je danski astronom Olaf Roemer 1. 1675. opazoval gibanje Jupitrovih trabantov, predvsem Jupitru najbližjega trabanta. (Jupiter nima namreč kakor Zemlja samo enega trabanta ali luno, temveč jih ima kar devet). Pri tem je ugotovil nepričakovano dejstvo, da ni doba, ki jo potrebuje trabant za enkratno kroženje okoli Jupitra, vedno enaka. DoČim je j enaka, kadar je Zemlja ravno med Solneem ln Jupitmm ali je Solnce med Zemljo in Jupitrom, je daljša, kadar se Zemlja oddaljuje od Jupitra, in krajša, kadar se mu bliža. Trabant izgine v Jupitrovo senco, ko je Zemlja v največji razdalji, celih 986 sekund bolj pozno, kakor bi bilo pričakovati po mrku, ko je Zemlja Jupitru najbližje. O bratno pa nastopa mrk za ravno toliko sekund prezgodaj, ko je napravila Zemlja pot od najbolj oddaljene do najbližje točke. Roemer je docela pravilno razlagal ta pojav tako, da potrebuje v enem slučaju svetloba več časa, da preleti prostor od Jupitra do Zemlje, kakor v drugem. Ker je bil že prej Encke določil premer zemeljskega tira, (in ravno ta tvori razliko v razdalji med Zemljo in Jupitrom), je lahko določil svetlobno hitrost. Izračunil jo je tako na 315.000 km na sekundo. Po poznejših računih Delumbra in Glasenappa na podlagi natančnejših podatkov za zemeljski tir, bi znašala nekoliko manj, približno 291.000 km. Kljub svoji prepričevalnosti pa ni mogla predre ti Roemer jeva misel, da potrebuje tudi svetloba čas za širenje. Še le drugi pojav, ki ga je odkril 1. 1727. Bradley, je pregnal zadnje pomisleke. On je namreč na neki zasebni zvezdami v Kewu pri Londonu odkril takozvano abe-racijo. Zvezde stalnice ne o-hranijo namreč določenega mesta na nebu, temveč opisujejo ali majhen krog - ali bolj ali manj oploščeno elipso ali celo kratko premico, to pa v očitni zavisnosti od svoje lege napram ekliptikr, to je tiru, po katerem ■e navidezno giblje Solnce na nebu. Bradley je videl v tem pojavu dokaz, da mora biti svetlobna hitrost končna. Da obrazložim čitateljem pojav, naj navedem prispodobo. Ako ne piha ravno veter, padajo dežne kapljice navpično na Zemljo. Skozi navpično cev bodo Šle torej neovirano do tal. Ce se pa premika, ne bodo več dosegle tal, temveč bodo že prej udarile ob notranjo steno. Da dosežejo tudi skozi premikajočo se cev zopet tla, moramo cev nagniti, in sicer tem bolj, ZAHVALA Podpisane izrekajo tem potom najsrčnejšo zahvalo pevcem in vsem, ki so na katerikoli način počastili našega nepozabnega očeta in starega očeta Jožefa Sloveč Posebna zahvala naj gre visofcospoSto-vanemn gospodu Ivo A11 o i s i o, stricu Jakobu Slavec, šoferjem P.P.P., sodrugom delavnice ln poštni milici, ki so Izkazali zadnji pozdrav blagopokojni ku. PROSEK, 24. januarja 1928. Žalujoče družine: (158) Škabar-Slavec. čim večja je hitrost cevi, in čim manjša je hitrost kapljic. Slično je tudi pri opazovanju zvezd. Svetlobni žarki gredo kakor dežne kapljice od zvezde do nas. Zemlja se pri tem premika. Radi tega je treba cev daljnogleda nekoliko nagniti, da vpade svetlobni žarek v oko. Ker pa je naklonski kot odvisen od svetlobne in zemeljske hitrosti ter je bila zadnja znana, je Bradley lahko določil svetlobno hitrost, in sicer na 298.000 km. Dobro stoletje pozneje, namreč 1. 1849., se je prvič posrečilo ugotoviti in izračuniti svetlobno hitrost tudi na Zemlji sami. Bila je to zasluga francoskega fizika Fizeauja. Pošiljal je namreč svetlobne žarke na razdalje 8633 metrov od Suresna do Montmatra. Žarki pa so morali pri tem skozi presledek med dvema zoboma zobčastega kolesa. Ako je kolo mirovalo, se je žarek zopet povrnil po isti poti skozi isti (Dalje na IV. strani) NEVESTE POZOR IfelL^t vzmeti za dve postelji. Jelerčič, tapetnik, Trnovo - II. Bistrica. 3 28-LETEN MLADENIČ, s stalno elužbo lastno hišo v Trstu, želi znanja z 20 do 28-letno gospodično neomadeževane preteklosti, v svrha ženitve. Dota postranska stvar. Le resne ponudbe, po možnosti s sliko, poslati na upravništvo «Edinostih pod «Skrbna gospodinja«. Tajnost zajamčena. POSESTVO v Kobaridu se proda radi družinskih razmer. Isto obstoji iz hiie s kuhinjo, itanmi sobami in hleva za živino. Hiia je posebno pripravna za vsako obrtnifo in ae nahaja v dobrem stanju, gospodarsko poslopje pa je popolnoma novo. K posestvu spada 2 orala in 200 seinjev njiv m travnikov v lepi ravnini btizn trga in 3 hektara in 78 arov gozda, ki je poraftčen z malo izjemo le z lesom za kurjavo. Kdor želi posestva kupiti, naj se ogieai pri Imetniku Francu Šlunder isto tam. V slučaju da bi se posestvo tako ae prodalo, bo isto stavljeno na prostovoljno dražbo, ki se bo vršila 29. ja-Dasrjs ol> 2. uri popoldne na Hcu mesta. 82 BABICA, avtorizirana, sprejema noseče. Govori slovensko. Slavec, via Giulia 29. 18 Šel je k počitku, ko so ie peli petelini in se je zbudil z glavobolom, utrujenostjo in pobito s tjo. 1—2 tablici ASPIRINA popolnoma neškodljivi srcu, odpravita takoj tako neraspoloženje. Ne kupujte posameznih tablic, ampak vedno originalne cevčice „BAYER" z 20 tablicami ali pa ekonomični zavitek „BAYER" z tablicama. PIANINO koncerten, zajamčen, se proda na javni dražbi, prihodnjo soboto ob 12. uri j volili žarek in končni žarek jvot, ki je tem večji, čim hitreje ie vrti zrcalo in čim večja je razdalja med posameznimi deli priprave, posebno med vrtečim Te in mirujočim zrcalom. Pri komaultu se je zrcalo vrtelo £00-krat na sekundo. Izračunil ?e tako svetlobno hitrost na £98.000 km. Po Fomaultovi metodi sta pozneje določila svetlobno hitrost Michelson na 299.850 km (razdalja med zrcali je znašala 133 metrov) in Newcomb na 299.860 ratn. . ^ ~ Ti podatki so vsekakor veliko poij natančni kakor oni po a-itronomskih metodah, saj določijo svetlobno hitrost na pet mest ali da rabim drug i?raz z hatančnostjo 1/1000. Spričo velike važnosti pa, ki jo igra svetlobna hitrost v sodobni fiziki in tudi v praktičnem življenju, se je A. A. Mi-^heiijon še enkrat lotil tega dela U mu posvetil ves trud skozi pet let od 1. 1921. do 1. 1926. V ristvu se je držal Foncaultove metode, le da je bila razdalja med zrcaloma sedaj neprimerno večja. Vrteče se zrcalo je bi-Jo na M-ount VVilsonu, kjer je iRdua zvezdama, drugo pa na /eč nego 35 kilometrov oddaljenem Mount San Antonio. Seveda je bilo vse podjetje Jidruženo z ogromnimi izdatki n-gobardskega gospodstva; zakonik so uredili s posebnimi edikti kralji Rotharis (643), Grimoald (668) in njuni nasledniki vse do sredine 8. stoletja. Poleg teh ediktov je bilo v sodni praksi v nava \i tudi staro rimsko pravo, ki izvira iz » (zakonik na dvanajsterih pločah) iz leta 451. in 450. pr. Kr. — Iz tega rimskega zakonika so zajemali vsi kulturni narodi svoje pravne določbe; to jim je bil vir vsega javnega in zasebnega prava (fons omnis publici privatique iuris) in je še danes na vseh univerzah predmet prvega državnega izpita za naše mlade juriste. Poleg lon-gobardskih ediktov in rimskega prava je bilo v navadi tudi običajno pravo (Gewohnheitsrecht). Patriarh Markvard, iz Augsburga doma (1365-1381), ima veliko zaslugo, da je longobardske edikte spravil v sklad z rimskim in običajnim pravom in jih zbral v zakoniku «Constitutiones Patriae Forojulii*, ki je dobil veljavo za vso furlansko pokrajino, za Istro, Kranjsko in za vse druge kraje, ki so spadali pod patriarhovo oblast. Imel je veljavo tudi za Gorico, ki je bi]> v območju suverenih goriških gto-fov. — Zanimivo je to, da je ta zakonik hotel odpraviti porotne sodišč« (giudizio d'arengo ali giudi-zio degli astanti), ki ga rimsko, pa tudi cerkveno pravo ne prizna. Markvard se je bil leta 1367. obrnil na papeža Urbana V. s prošnjo, naj Se on poskrbi za to, da se porota odpravi. Papež je v to svrho izdal «breve», s katerim obsoja porotna sodišča kot zlorabo in korupcijo (...quae4am abusiva con-suetudo, quae potius eoruptela di-ci debet... rectorum iudiciorusn quam p Juri um perversiva...), ker se pri pravorekih (!!) opaža samovolja porotnikov in vpliv njihovih prijateljev, sorodnikov in tnogoč-nikov. Odredil je, da se razsodbam porotnih sodišč odreče vsaka pravna veljavnost (...nulHus debet esse momenti...) — Ali porota se je bila v narodu tako ukoreninila, da jo je patriarh Anton I. Gaetani (1395-1402) moral znova uvesti. Naši čitatelji se gotovo spominjajo, da je to važno vprašanje baJ sedaj prišlo zopet v ospredje, in da moderna italijanska zakonodaja stremi za tem, da se zastarela porota za vselej odpravi. Iz Markvardovega zakonika naj navedem le nekatere določbe, ki se tičejo civilnega in kazenskega prava. Kdor s silo vdere v hišo svojega bližnjega, plača 240 frankov za .vstop' in baS toliko za ,izhod'. — Poročila javnih uradnikov (com-mendatori publici) imajo veljavo za 60 dni; ako pa se takemu uradniku dokaže sleparstvo, naj stoji en celi dan z verigo okoli vratu na javnem sramotiSču (essere in ber-lina, am Pranger stehen). — Terjatve, ki se skozi 15 let niso uveljavile, zapadejo in zastarijo. — UŽitnik zemljišča, ki je bil skozi 20 let v mirni in nemoteni posesti, postane njegov pravi lastnik, ako tako zemljišče ali nepremičnina sploh ni bila last cerkve, občine, mladoletnih dedičev, umobolnih ljudi in ako ni bilo namenjeno za doto nevesti. — Po smrti posestnika so dediči le moški nasledniki (sinovi, vnuki, nečaki, bratje), izključene pa so hčere in vnukinje; te dobijo le skromno opremo, ako se omožijo, sicer pa majfaen užitek. — Gradovi in utrdbe se ne smejo prodati Inozemeem tn Ijivim osebam. — Lažnjiva ptiča se obsoja na 200 lir globa; ako ne more plačati, naj se ji odreže — jeziki Cerkve, samostani in dobrodelni zavodi ne smejo svojega posestva prodati, ne dati v najem mogočnim m vplivnim Prej sem povedal, da so patriarha v izvitfevanjn njegove sodnij-ske funkcije nadomeščali njegovi pooblaščenci, ki so bili T*H»*f1rt ] vi Initanca. 11 eo bili: maršal, potem «o£ficiales generales», zlasti pa varuh oglejske cerkve (Schuts-vogt der Kirche), ki je bil po navadi goriški grof, ki je vršil to službo ob določenih sodnih dneh, zlasti na svojem letnem potovanju po deželi. V poedinih mestnih in podeželskih obftiiaah so bili sodniki podeštati, kapitani in gaštaldi. Pri rekurzih v 2. inštanci je navadno odločeval patriarhov namestnik (virarius in temporalibus); proti patriarhov!, oziroma vikarje*! n sodbi je odločeval parlament (col-loquium). Zanimiva sodnijska uredba je bila porota (giudizio d'arengo ali giudizio degH astanti), ki je nemškega izvora, uvedena po Karolu Vel. v času od 770-775 (Schoffen-gericht). Porotno ,zasedanje* na Goriškem je bilo, kar se da, enostavno. Ako je na pr. v Čedadu na dan semnja Peter za tožil Pavla, da ga je ta pri kupčiji ,ofrna-žiT in mu — recimo — plačal v ponarejenem denarju, je prvi poiskal kapitana ali njegovega namestnika, ki je bil s svojim pisarjem o takih prilikah vedno na razpolaganje. Sodnik je povabil 4 može, ki jih je našel na cesti, Sel ž njimi pred grajska vrata ali pa kratkomalo v kako vežo in je zar slišal tožitelja in obtoženca. Pisar, je pisal ,protokol'. Nato je sodnik vprašal porotnike (ad - stantes, ker so staU okoli sodnika): «Quid iuris ?» Ako so ti z večino glasov (pri enakih glasovih je odločeval sodnik) obsodili obtoženca, je moral ta povrh škode plačati sodniku predpisano pristojbino; večkrat mu je vrhtega biriČ naštel še 5—25 palic, ali pa je moral za nekoliko dni v ječo. Radi razsodbe se je mogel obtoženec pritožiti na drugo inštanco, a neprijetnih občutkov palic mu ni nihče odvzel. Mestnemu kapitanu so bili po deželi priueljeni «gaštaTdi», ki so v njegovem imenu sodili. Na poroto so povabili nekoliko uglednih : občinskih mož — pod vaftko lipo. Taka sodišča so se imenovala «praude». Poleg teh sodišč so bili določeni posebni sodniki, ki so poleg patriarha aH zopet v njegovem imenu imeli pravico odločevati v posebnih civilnih in kazenskih pravnih zadevah. Pravico legitimiranja nezakonskih otrok (bastardi) je ime* red S. J ago di Compostel-la («Marsik'teri romar gre v Rim in Kompostelje...»). Arhidiakon čedajski je imel pravico razveljaviti zakon, ako se je pri možu ali pri ženi dokazala fizična nesposobnost. Tako je leta 1318. arhidiakon Siurido razveljavil zakon nekega Persa in njegove žene, Sabi-coca po imenu, in je njej dovolil, da se omoži z drugim. V tem stoletju je prišla do zo-petne veljave konfinacija (precet-to), ki so jo Atenjani imenovali ostrakizem, Rimljani pa exlilium. Tako )e bil leta 1319. konfiniran neki duhovnik Johannes, ki je stanoval v nunskem samostanu sv. Neže v Gemoni. Škof mu je bil zagrozil z izobčenjem iz Cerkve, ako se Se kdaj približa samostanu na dva strel jaja .(per duas bali-stras). Neki Osieštasio iz Porto-gruara je dobil od škofa povelje, da se mora nastaniti v Čedadu in tam toliko časa ostati, dokler cerkvena oblast ne prekliče konfina-cije. Kazni so bile po duhu onih časov stradne in krvave. Naj navedem le nekoliko slučajev, ki so z zgodovinskimi dokumenti dokazane. Prijazni čitatelji pa naj mi oprostijo, ako se jim bodo pri tem kratkem poglavju ježili lasje, ako jih imajo še kaj prida na glavi. O patriarhu Bertrandu de St. Ginnes, o tem ženialnem možu, vzormui duhovniku, odličnem dr* Žavnlkn tn hrabrem vojskovodji sem vam te jeseni napisal nekoliko črtic. Naj dodam še to. Radi njegovih simpatij do Vidma in do VidemCanov se je v Cedajcih zbudila čina ljubosumnost in nevočfr-\jrvotsi. Neposredno priliko za ia-bruh tega sovraštva je dal patriarh Betrand e tem, da je kaznoval plemiča Villalto, zloglasnega klativiteza in roparja, in mu dal porušiti njegovi utrjeni grad; obenem je izrekel Cedajcem ostro grajo, ker so dajali Villalti zavetje in potuho. Patriarhovim sovražnikom so se pridružili še goriški grof, plemenite družine della Tor-re, Poreia, Frangipani, Colloredo, Mete in drugi. Zarotniki so čakali patriarha, ko se je vračal iz Padove (1. 1350) in so ga iz zasede napadli blizu Spiftmberga. Njegovo spremstvo so nagnali v beg, Vil-latta pa je zadal Betrandu z bodalom pet smrtnih ran. — Po smrti Bertrandovi je papež imenoval za njegovega naslednika Nikolaja Cegkega, brata cesarja Karola IV. Nikolaj je dal morilce svojega prednika krvavo kaznovati. Naj-hnjfta kazen pa je zadela plemiča de Portis, v čigar hiš& v Čedadu so ee zarotniki zbirali. Na priprostom vozu so ga vlekli skozi Videm. Pri tem pohodu so mu s kleščami iz živega telesa trgali ud za udom.... Nato so ga privezali med dva konja in ga raztrgali. Pa teh muk Se ni bilo dosti: Glavo njegovo so nataknili na sulico, truplo so razčveterili in kose obesili na vislice... Huda je bila, pri-mojduškal Patriarh Ivan Moravski je dal svojega nasprotnika plemiča An-dreottija na trgu v Vidmu na natezalnici mučiti in potem obgla-viti. Patriarh je gledal ta strašni priaoc skozi odprto okno. To je bilo L 1339. Oliva Lanari je bila obtožena, da je hotela s svojim ljubimcem, Giacomo Boni vin po imenu, svojega moža zastrupiti. Za kazen so obema nataknili na glavo krono s hudičevo masko in so ju tako našemljena vodili na oslu po Vid- vati naprej. Molče, stisnjenih ustnic, bledih in okamenelih obrazov so mu sledili ostali. Komaj so prehodili gosto grmovje na podobku, ko jih ustavi čudna stvar, ki se je kobacala po tleh iz skrivališča. Bil je človek. Nosil je razcapano in s krvjo omadeževano častniško uniformo. V očeh in na obrazu se je prikazovala mrtvaška mrzlica. Tako pretresljiv je bil pojav tega nesrečnika, da ni David v prvem trenutku niti opazil še groznejše stvari, da je mož skalpiran. Crni lovec je pokleknil k umirajočemu. Z eno roko ga je objel in podpiral, z drugo mu je pritisnil čutaro vode k posinelim ustnicam, ki so že trepetale v smrtnem krču. V pretrganem in stokajo če m Šepetu so prihajale besede na stavljena vprašanja. Dieskau je bil poražen. Ostanki njegove vojske so na divjem begu. Velika bitka se je vršila včeraj, mnogo ur pred pokoljem pri tolmunu, ki se je zgodilo šele sinoči. On in stotnik Folsom in McGiimis so se vrnili, da zadržijo Indijance. Slednji so jih pri tolmunu presenetili lin jih poklali kakor ovce. Bili so Mohavki, večinoma Senečani in Oneidi — na stotine jih ie bilo. SHendrik, veliki poglavar Mohav-kov, je bil ubit — njegovi vojniki kar hlapijo po maščevanju. Die- skau sam je ranjen in sedaj v sovražnikovih rokah. Ranjenec se je krčevito trudil, da bi povedal Še nekaj. Tikalo se je njega samega, njegovega plašča. Umrl je preden je mogel izustiti besedo. Peter Joel je uganil njegovo željo in mu posegpel v žep plašča. Našel je pismo, ki je bilo naslovljeno na gospo Henri Ber-nac v Trirečju (Three Rivers). Peter in David sta stala na straži, Crni lovec in Carbanac sta pa izkopala plitev grob in pokopala mrtveca. S skupnimi močmi so vsi štirje zavalili veliko skalo na mesto, k>er je nesrečnik našel končin mir. Še vedno ni nihče izmed njih izpregovoril. Ista misel je dudila srca vsem. Ker je bil Dieskau poražen, je imela rdeča kuga prosto pot proti severu. Bojne horde divjakov so bile pred njimi in drvele kakor volkovi proti naselbinam in zapuščenim domačijam pionirjev. Toliko je povedal Peter Joel, ko je končno izpregovoril. Raz-tepene francoske čete se bodo gotovo zbrale pri Crown Pointu; zna-biti se jim posreči zadržati Angleže, morda jih tudi vržejo nazaj — toda vse io bo prepozno, vse to ne reši zaledja nevarnosti. Tu se je nudila priložnost tisti indijrjpski strategiji, katere se je tako bal, kadar je razmišljal o Richelieu — v nočni tišini se bodo vojne trope neslišno in naglo splazile skozi gozdove in planile kakor strela iz jasnoga neba na mirne naselnike. Možje bodo presenečeni na poljih, žene ia svojih domovih, otroci pri svojih igrah. Kruto klanje in uničenje vsega bo sledilo. Prvi udarec bo padel na daljni konec jezera Champlain, na kraj, ka je bil tako varen, da ni pušče-nega niti enega vojaka, da bi tam straži!. Tak je bil njihov način boja vedno — udarec hiter In nepričakovan, ki konča v eni noči ali v enem dnevu, v naslednjih urah pa že mrka divjina pogoltne vase svoje rdeče otroke; izginejo brez sledu, da jih vsa moč Francije in Kanade ne najde več. Tako se je zgodilo, da se je Crni lovec še enkrat polotil divjega smrnega pohoda kakor tedaj, pred mnogimi leti, ko je nosil Davida v naročju in ko je Marija'Ročk hitela neutrudno poleg njega. Sedaj kakor takrat je bila mila ženska duša, ki ga je vzpodbujala, ki ga je bledega obraza klicala od daleč. Kakor da so mu mišice jeklene je hitel naprej neutrudno in neprestano, da so celo čvrsti udi korenjaškega Carbanaca načeli postajati svinčeni in otrpli. mu. Po tem iz prehodu so ju sežgali. Patriarh Raimund je dal notarju Morandu odsekati roko, ker je milanskemu nadškofu Otonu Visconti-ju izdal načrt potovanja patriarha in njegovega spremstva na cesarski dvor (1277). — Neki videmski meščan je z besedami razžalil mestnega kapitana. Za kazen so mu s trnkom prebodli ik in ga tako kot ščuko ali sul-vodili po Vidmu do sramotišča, kjsr je moral s trnkom v jeziku stati tri dni in tri noči. — Duhovnik Tisano je bil izdal tolminski grad patriarhovim sovražnikom. Patriarh Raimund ga je obsodil v dosmrtno ječo in mu dal vrat, roke ln noge vkovati v težko žele« j e; poleg tega je obsojenec dobivat le vsak drugi dan po 7 onč (približno 200 gramov) pustega kruha in vrč vode... Tudi v vojski niso poznali u-smiljenja. Ko so Madžari napadli Benečane (1. 1411), je niihov general Scolari (rojen v Firenci), dal vsem ujetnikom v gradovm i^asteil Torre in Montereale odsekati desne roke in iztakniti po eno oko Nasprotniki pa so se krvavo maščevali. Tristan Savorgan je z Benečani premagal Madžare pri gradu, ki se je po vojskovodji imenoval Castell Savorgnan, pa je dal ujetnikom odsekati kar obe nogi... Kako eo kaznovali tolminske puntar-je, sem opiaal v svojem XII. Iz-prehodu. Takih strašnih kazni naštevajo v velikem številu zgodovinski viri, ki sem jih že večkrat omenil. Kogar aanimajo take morije, naj jih poišče v zgodovinskih knjigah, ki jih more čitati v bogati državni knjižnici goriški, kjer se na gor-kem prav udobno sedi, le kaditi se ne sme. Meni pa je za danes — da vam resnično povem — pcav zadosti teh raztrganih človeških tnjpel. Se sanjalo se mi bo o njih I —i— Gospodarstvo IN KMETIJSKE PO-IREBfcCINEL Tržaška kmetijska družba v Trstu ima ▼ svojih zalogah sledeče kmetijske potrebščine: fliw Vse vrste zelenjadnih semen, kakor špinačo, mesečno redkev, vrtno ali solatno peso, izbrane vrste graha, zgodnjo kolerabo, Erfurtski karfijol, zelja, vr-zot, razne vrste glavate solate, ra-diča itd. Vsa imenovana semena razun radiča so dospela iz Nemčije, zajamčena zadnjega pridelka in s potno kaljivostjo. • Bazne vrsto fižola za stročje nizke in visoke vrste, ki ne na-pravtjajo niti smo prijeli tudi iz Nemčije. Čebul&ak za sajenje. Dospela nam je nova pošiljatev ter se dobi v o-beh naših skladiščih. DetelJna semena. Letos je družba skrbela, da je naročila ob pravem času izbrano vrsto deteljnih semen kot lucerno in domače detelje, za katero jamči, da je brez prede niče in seme od zadnjega pridelka. Umetna gnojila. Pripravljeno mešanico za travnike, za krompir, in stročnice, ter posamezna, kakor superfosfat, kalijevo sol, Žvepleno kisli amonijak in Čilski soli ter. Razna kzmlla za živino in ptičjo krmo; orehove tropine, klajno apno, laneno seme, svetlika« proso, ogorOea ali ravifton, hišCen oves, konoplja, aolčnica ter pripravljena mešanica za ptice. Čebelarsko nodji In potnUB. V zalogi ufica Torrebianca i-mamo vse vrste čebelarskih potrebščin in orodja, posamezne kovinska dele A.—2. panje in ostalo čebelarske potrebščine. MODRA flii-fff^ . Sprejemamo še vedno naroČila za angleško modro galico trudi posamezna monjSa naročila. Zadruge ki želijo (meti pravo angieSko modro gaHco vabimo, da čimprej e prijavijo svoja naročila. Živinow|ceiu javljamo, da je druJEba s ozirom na širjenje bolezni katarja na spolovilih pri goveji divini — sklenila naročiti večjo količino «Bieirfina» sredstva zoper to bolecen z namenom, da dobi istega cenej* Zato vafefano živinorejce, ki si želijo nabaviti «-Bisulin», da prijavijo svoje naročilo ust m eno aH pismeno v našem uradu. Onim, kateri bodo prijavili svoje naročilo, bo Družba oddala naročeno količino bree dobička, po lastni ceni. TBtASSA KMETIJSKA DRUŽBA V TRSTU ulica Torrebianca št. 19 in Raffine-ria 7 Telefon 44-39. BORZNO POROČILO. Trst, 25. januarja 1928. Amsterdam 759.50-765.50, Belgija 262-266, Francija 74.12 A-74.42M, London 91.98-92.1S, New-York 18.84K-18.90H, Španija 317-323, Švica 362.75-364.75, Atene 24.75-25.25, Berlin 447-453, Bukarečt 11.50-11.90 Praga 55.86-50.15, Ogrska 328-334, Dunaj 263-269, Zagreb 33.15-33.45. Uradna cena zlata (24. 1) L 364.53: vojnoodškodninske obveznice 73.15. RAZNE ZANIMIVOSTI Kradejo kakor srake. V glavnih skladiščih v Parizu so se opažale v zadnjem času velike tatvine. Policija je nadzirala prodajalne, toda brez uspeha, dokler ni policijski nadzornik opazil elegantno gospo, kako je skrivaj spremljala ukradeno Mago pod plašč, šel je za njo do njenega stanovanja. Bila je Alojzija Will, imela je 25 let. Stanovala je pri Henriki Rougle še z osmimi drugimi mladenkami, ki so vse kradle. Pri Rougle, ki je bila kra-marica, se je dobilo v ozidani o-mari za 500.000 frankov blaga in Rougle sama je priznala, da je bilo prav toliko blaga že prodanega. Vso družbo je seveda policija zaprla. Grad kot pravdni predmet Pred civilnim tribunalom v Parizu se je začela obravnavati dolga in zamotana pravda za lastnino gradu Chambord. Ta grad je menda največje posestvo na Francoskem, je namreč tako velik, da ga ni mogel nikdar nobeden vsega zasesti in 'v z zidom ograjenem' prostoru je površina tolikšna, kakršna je pariškega mesta. Vrednost tega posestva se ceni na 800 milijonov frankov in za ta grad se sedaj prepira sedemnajst prinčev in princesinj iz rodbine Bourbonov in one parmskih vojvodov. Med temi so taki, ki so se bili v svetovni vojni na francoski strani, kakor princ List, a tudi taki, ki so pospeševali avstrijske interese, saj je bila sestra princa Lista zadnja avstrijska cesarica Cita. Pravda se bo gotovo zavlekla. Vsi, posebno visoki krogi, se zelo zanimajo, komu bo priznala sodnija lastninsko pravico. Mlad lažnivec Na nekem kmečkem posestvu v bližini Bayreutha (Bavarsko) je pofožila gospodinja na mizo izkupiček za prodanega vola. Navzočna sta bila v izbi petletni deček in domači pes. Ko je kmetica pozneje še enkrat preštela denar, je ugotovila, da manjka 270 mark (nad 1200 lir). Na vprašanje, kam je prijel denar, je deček odgovoril, da ga je snedel pes. V vsej naglici so nato ubili psa, toda v njegovem želodcu ni bilo denarja. Komaj nato so preiskali dečkovo obleko in ree so dobili v njej izginolo vsoto, radi katere je žrtvoval pes svoje življenje. . Otok n dvema gospodarjema Norveška vlada je obvestila angleško vlado, da je razvila norveško zastavo na n-eobljudenem otoku Bouvetu. Angleški kolonialni urad je pa označil otok kot del britanskega imperija. Tako ima sedaj ta otok dva gospodarja. Dobro, da ni obljuden, sicer bi morali plačevati otočani obema davke in pristojbine. ▼ Tntn, dne 26» januarja 192Š, VMomAl svetilnik n Kolumb« Minister Kellogg, predsednik vsoameriđka zveee v New Yorkr* naznanja po časopisju natečaj za načrt velikanskega svetilnika, ki se postavi na otoku San Domingu na čast odkrltelja Amerike, Krištofa Kolumba. Stavba naj postane Simbod edinosti vseh ameriških' narodov. V svetilniku bo prostor, kamor se polože Kolumbove kosti. Stolp dobi žarišče doslej še ne do sežene svetlobne jakosti. Gradbeni stroški se cenijo na približno dtirt milijone dolarjev. Republika San Damiago bo prispevala s 300.000 dolarji. Ta načrt podpirajo vse države Severne, Srednje in Južne Amerike. K tekmovanju v sestavi načrtov tega a-rliitektonskega velo-vi^Ia se povabijo graditelji v-c-ga sveta. Za darila je že sedaj razpisanih 50.000 dolarjev. DAROVI Namesto cvetja na grob pokojnega občinskega tajnika Mavrija nabranih na Grahovem L 35 za DijaSiko kuhinjo. Najprisrčnejsa hvala darovalcem! AvloiBObiliiSi c? a Trst-Lokev-Dlvačs-S^.iožeče PODJETJE BRUNELLl Odhodi s trga Oberdan. Verni red od 1. oktobra do 31. marca. Iz Trsta ▼ Senožeče ob 161 j. Iz Bazovice ob 1645. Iz Lokve ob 17-—. Iz Divače ob 1710. Iz Senožeč v Trst ob 7 30. Iz Divače ob 7-50. Iz Bazovice ob 8T5. Listki za tja in nazaj: Trst-Divača in nazaj l 13-—. Trst-Senožeče in nazaj L 16—. najvišje cene plačujem m ktrn, zlatic, lisic, di- j hurjev, vider, jasbo- ** cev, mačk, veveric, krtov, divjih in do- Sprejemajo sc raačih zajcev itd. itd. poSHjatve po pošti. D. OlndspccH - Trs! Via Cesare Battisti 10. II. nad., vrata 16 Telefon Int. 36-65. In MrMrn registr. zadruga z oinej. poroštvom uradaje v svoji lastni hiši ulica Torre bianca 19, i. n. j Sprejema navadne hranilne vloge na knjižice, vloge na tekoči račun in vloge za čekovni promet, ter Jih obrestuje ser po 4% večje in stalne vloge po dogovoru. Sprejema .Dinarje" na tek. račun in jih obrestuje po dogovoru. Davek od vlog plačuje zavod sam. Daje posojila na vknjižbe, menice, zastave ia osebne kredite. —— Obrestna mera po dogovoru. — Ia razpilaso varnostne celice (safe) Uradne ure za stranke od 8.30 do 13 ln od 16 do 18. Ob nedeljah je urad zaprt Štev. Ul«f. 26-67. mm ilov. teii imt Tiskarna Edinost v Trstu v ? IzvrSuje vsa tiskarska dela v najmodernajem atilu kakor j tudi v večbarvnem tisku. Razpolaga z najmodarnejlml »troji, črkam!, Lynotype. stersotypijo ter rotacijskim strojem. Vsa naročila — izvršujejo točno tn po zmarnih cenah. j Ul. S. Francesco d' Assisi 20