foitnine DiaiUiu . eotortat ^eto LXII V Ljubljani, т nedeljo 25. marca 1934 4ter. 70 a Cena 2 Dir Naročnina mesečne ^ftM^ вМНПВ 49b, ^ -^d^HBHB^. račun: L)nh> 25 Din, za inozem- Ж ^ ШШ Sfr "^fcl ^ШЗГ Ш ШШ^""Ч® ""ВН^ № HAf" ^ШГ Ijana št. 10.650 ш stTo 40 Din — ne- ЛвШ ШМШ ШШк КЖН Ш ШШШ ДИВЈ\ V ШШШ ЈтШГ 10.34Ч za inserates deljaka izdaja ce- ШШВ^ МВш ШшШв ШШЛ SSBS В f Ш ШЗШ ^у. 7563. loletno 96 Din. za ^Нк ШШ Ж Ш ШШ Ш ИШШ Ш ^ШШкЛ ЕШ ШШ Zagreb itv. 39.011, inozemstvo 120 Din ШВШ ТВЕЕН ВШ? ШШ ШШ Ш ^ШШ ШШШ MM Praga-Dunoj 24.707 Uredništva je v VJ^ JL^ ШВ^Г JL^/ ^f JLh# Uprava: Kop. tar- Lopi tarjevi al 6/Ш jeva t, telefon 2999 Telefoni uedittn: dnevma aiaiba MM — »očb« 2996, 2994 la МП ■ Iahaja nak da* ajntraj, mm p—edetjka hi dneva po praznika Spor, ki traja že 15 let v __ Železnica Radgona—Ljutomer pred Zvezo narodov s^Hi bodo naša sodišča Materinski dan Katoliški materinski dan, ki je posvečen ne le našim materam, temveč vsemu ženetvn, — saj je ožarjen s spominom na Marijo, ki je združila v sebi obe najvišji ženski odliki: materinstvo in devištvo —, nas je zajel letoe sredi živahnih debat o ženskem vprašanju. Ob vprašanju zaposlenih poročenih žena ▼ javnem življenju se je naenkrat pred nami razgrnil ves problem modernega ženstva, mestoma poln trpkosti in tragike. Ženo, ki jo je Bog ustvaril možu za »pomočnico njemu podobno, po svojih duševnih ln telesnih lastnostih od narave poklicano, da postane toplo srce družine in velika sveoenica domačega ognjišča, ob katerem se ogrevajo mlade duše njenih otrok in razvedri oblačno čelo moža, ki bije v javnosti trd boj za obstanek, — to ženo je iznenada iztrgal vihar ponesrečenega družabnega reda njenemu prvotnemu namenu in jo zanesel v tovarne, v nrade, za katedre in vse povsod, kjer nehote dela konkurenco moškemu delu, medtem ko samevajo zapuščena družinska svetišča ia je mož brez gospodinje in otroci brez matere. Kdo ne bi uvidel, da je s takim abnormalnim stanjem načeta korenina človeške družbe! Zato se pametne države trudijo, da vrnejo mater otrokom in ženo možu, kar je seveda najlažje doseči na ta način, da moške plače postanejo socialne, to je družinske plače. Samo boljševizem vidimo, da pospešuje odtok žena od domačega ognjišča, to pa le v smislu svoje ideologije, ki je nasprotnica družine in domačega družinskega življenja. Vrnitev matere družini, poročene žene domačemu gospodinjstva je res lep, je krščanski ideal. Značilno pa je za naš čas, da so za ta ideal daleko najmanj navdušene — žene same. Ali, da se izrazimo točneje: gotovo bi bila srečna proletarska žena, če bi imel mož delo in toliko zaslužil, da bi se ona sama lahko posvetila svojim otrokom in domačemu gospodinjstvu; nasprotno pa bi pretežna večina intelektualk ne hotela pustiti javne službe, pa čeprav bi njihovi mož0ie imeli plačo, ki bi brez težav krila vse družinske potrebščine. Moderna žena se ne bo hotela več odreči stanju, ki ji po njenem mnenju omogoča neomejen razvoj njene osebnosti, pri čemer se ji zdi glavno gospodarska neodvisnost. Prav ali napak: prepričana je, da si je na ta način pridobila življensko varnost in šele pravo dostojanstvo. Zopet druge se vesele, da lahko svobodno razpolagajo s svojimi bistvi. Cisto odkrito mislimo, da je korak nazaj v družinsko življenje ali v domače gospodinjstvo pri tej vrsti moderne žene prav tako malo verjeten, kakor povrnitev h kmečki grudi delavca ali delavke, ki je enkrat izruvan Iz domače zemlje in presajen v mestno tovarno. Mnoge med njimi so ponosne, da so se emancipirale od »sleherne tradicionalne ženskosti« in ne prikrivajo nekega pomilovanja do tistih to-varišic, ki so ostale varuhinje zibelke in ognjišča. Žensko vprašanje pa je v tesni zvezi z moškim vprašanjem. Oslonjena drug ob drugega, ali se skupaj dvigata ali skupaj padeta. Kako le sodi mož o tem duševnem in socialnem razvoju svoje družice? Gotovo bodete naleteli na najbolj različna stališča. Brezdvoma pa jih je mnogo, ki z nemirnim očesom gledajo v spremenljiv vrtinec, ki je zapel njih življensko to-varišico. Vse predolgo je bil položaj žene kakor je roža pod steklom, a sedaj so jo tem silneje zgrabili novi tokovi, ki jo vodijo v čisto nepoznano smer. Mož se z nemirom sprašuje, kam bo krenila žena, oproščena stoletnega varuštva; kakšna bo bodočnost, ki jo ona nosi v svojem naročjuT Kajti čeprav je mož velikokrat maloskrben oče, si pa vendar želi pozorne in vestne matere svojih otrok. Ne dovoli ženi, da bi s tolikšno lahkomisljenostjo obravnavala bodočnost svojih otrok kakor to dela često on sam. Hoče, da se žena s srčno skrbjo zavzame za dolžnosti, ki so se njemu za njegove rame zdele pretežke. Njegova lastna brezbrižnost se mu na ženi zdi velik, neodpustljiv greh. Moški, brez razlike, je napram ženskemu 11-bertinstvu vedno občutil živ odpor v duši. Lahko označite to, če hočete, kot dvojno moralo, a bolj verjetno gre v tem slučaju za narodni čut, ki se zaveda, da so na bodočem rodu ženska brezbrižnost še neprimerno bolj maščuje kakor moška lahkomlsljenost. Ce ne upoštevamo malega števila moJ!-egoistov, ki si žele ženinega zaslužka v javnosti le za to, da je njim odvzeta skrb za ženo in včasih celo tudi za otroke, potem bi velika večina mož gotovo bila zadovoljna, ko bi z lastno primerno plačo mogli vrniti ženo domu in družini. Zato je verjetno, da bo sla žena bodočnosti drugačno pot, da se bo našla zopet v svojem srcu, kjer leži njena originalnost in njena superiornost. Zdi se namreč, da tudi moderna Intelektualka v svoji kopiji moške eksistence ne najde pravega zadovoljstva. Madame Gina Lornbroso je pred tremi loti napisala knjigo z naslovom: Zona v sodobni družbi (izšla pri Payotu v Parizu 1930), ki izzveni v stalen refren: mož je žejen umovanja, žena je žejna ljubezni, da je ljubljena in da ljubi. Je to n^ena moč in njena slabost. Interes družbe je, da pomaga ženi, da more prav uporabiti svoje naravno nagnjenje, ki je njena vrlina in moč in da jo varuje, kadar bi se mogla sprevreči v slabost. Kdo je Madame Gina LombrosoT Hčerka po svoji šoli svetovno znanega materialista Soinbroso, ki se je poročila s socialistmn Ferreroin, a je sama profesorica in doktorica modicine, ustanoviteljica več organizacij za žensko kulturo itd., torej gotovo zelo moderna intelektualka ln nič sumljiva, da hI bila obremenjena z »realigloznimi predsodki«. Ta vseskozi moderna dama kliče svojim to-varišicam, da naj žena tudi v bodoče ostane Ženeva, 23. marca. Z. Včeralj in dame« zboruje v Ženevi stalni pravni odbor za promet in transšt, ki je odsek Zveze narodov. Na dnevnem reda ee nahaja »por, ki je nastal med Jugoslavijo in Avstrijo, oziroma med Jugoslavijo in Železniško družbo Radgona—Ljutomer DD, ki ima rvoj sedei na Dunaju. Ta problem je bil dvignjen v septembru lanskega leta in sicer v zvezi s čl. 320 sarntgermain-ske mirovne pogodbe, ki določa, da se ustanove j razsodišča za rešitev sporov, ki bi morebiti na-staJi v izvajanju mirovnih pogodb. To se je zgodilo z imenovano železniško družbo, ki ima svoj sedež na Dunaju, večji del svoje proge pa v Jugoslaviji. Jugoslovanska vlada je zahtevala, da se mora sestava upravneg sveta ravnati po zakonih domače države. Svet Zveze narodov je zadevo preštudiral po svojih pododborih za promet in tranzit ter je prišel do sklepa, da se naj izbere razsodišče, ker •franki nista pristali na prost o voljno rešitev spora. Dne 17. januarja je bil spor na dnevnem reda seje Sveta Zveze narodov, da sklepa o razsodišču, toda jugoslovanski delegat Konstantin Fotič je pravilno poudarjal, da razsodišč« sedaj sploh ni treba reč, odkar je sporazum delen jen 20. januarja 1930 v Haagu med Avstrijo in njenimi upniki ter posebno med Avstrijo in Jugoslavijo določil, da se vse medsebojne terjatve, ki Izvirajo iz mirovnih pogodb, končnoveljavno brišejo, in je delniška družba za železnico Radgona—Ljutomer izgubila vsako pravico do kakšnega razsodišča. Stvar je sojena in sicer na podlagi člena 3 imenovanega haaškega sporazuma. Avstrijska vlada je s tem odstopija od vseh nadaljnih terjatev tako državnih kakor zasebnih in delniški družbi železnice Radgona—Ljutomer ne preostaja nič drugega, kakor da se poeluži sredstev, ki ji daje na razpolago mednarodno pravo, to se pravi, da se naj obrne na pravomočna in pristojna jugoslovanska sodišča. Mnenje jugoslovanskega delegata Fotiča je pobijal avstrijski zastopnik, a Svet Zveze narodov je zaradi tega sklenil, da bo predmet še enkrat predložil Pododboru za promet in tramzit, tako da bo stvar zrasla za prihodnjo sejo Sveta, ki bo končnoveljavno sklepal. Vse kaže, da bo mnenje jugoslovanske vlade, ki je neovrgljivo s pravnega stališča, zmagalo in da se bo morala dunajska družba podvreči pravdoreku naših domačih sodišč, ki bodo spor sodili po naših domačih zakonih. Tako smemo upati, da bo prišla ta železnica pravno in dejansko v narodne jugoslovanske rake. Za posest afriške puščave Angleški stoj! Italiji Italijanske čete so zadele na angleško vojaštvo, hi hrani Saharo London, 24. marca. b. Govor šefa italijanske vlade Mussolinija glede italijanske politične gospodarske ekspanzije v Afriko in Azijo je povzročil živahne komentarje v angleških listih, ki pravijo, da se to vprašanje ne nanaša samo na Francijo, ampak tudi na Veliko Britanijo. Nekateri večerni listi so objavili vest o napetosti med Italijo in Anglijo zaradi dogodkov na libijski meji. Kar je bil Balbo imenovan za guvernerja Libije, se je italijanska aktivnost v Afriki podvojila. Kakor znano, so Italijani najprej zasedli oezo Kufra, nato oazo Ovor.al, s čimer so prekoračili tudi mejo, ki je določena z 22 stopinj širine. Angleška vlada je opozorila italijansko na to prekoračitev meje. Kljnb temu pa so Italijani prodrli še dalje in so zasedli oazo Mergat. Angleži so zaradi tega po- slali na mejo svoje čete, da preprečijo nadaljne prodiranje italijanskih čet. Razdalja med britanskimi in italijanskimi četami znaša samo dva kilometra. Italijani so baje izjavili, da bodo prenehali prodirati na jug samo pod določenimi koncesijami, zaradi katerih se sedaj vodijo pogajanja med Italijo in Anglijo. „Plebiscit" v Italiji Rim, 24. marca. b. Agitacija za jutrišnji fašistični plebiscit, ki bo jutri po vsej Italiji, je dosegla danes višek. Vsi ministri, vsi podtajniki io namestniki agitirajo. Danes je bilo nešteto zborovanj, minister Acerbo je govoril v Bariu, minister de Bono v Campi Basto, minister de Francisi v Veroni, državni podtajnik Ascovini v Milanu, Loia Cono v Palermu, Rosini v Turinu itd. Plebiscita se udeleži na tisoče Italijanov v inozemstvu. Iz Niče odpotuje v Italijo okoli 500 italijanskih državljanov, ki bodo glasovali v prvem obmejnem volivnem okraju. Tudi iz Tunisa je odpotovalo z ladjo nad 1000 Italijanov, ki bodo volili v Palermu. Tataniji in drugih krajih na Siciliji. 145.000 oboroženih mož v Avstriji Vsi oboroženi pokreti pridejo pod skupno vodstvo brambne fronte Dunaj, 24. marca. Že nekaj dni se vršijo pogajanja med domovinsko fronto, zastopni lki Heimvvehra in »Ostmiirkische Sturmscharin« z Dunajska vremenska napoved: Kaže, da bo namenom, da se vzame vsem obstoječim obo-nastopila že v teku noči motitev zaradi hladnega | roženim pokretom v Avstriji političen značaj zapadnega zraka z dežjem, v splošnem pa bo milo I in da se ustvari samo ena, tako imenovana ob-vreme z veliko oblačnostjo. ! rambna fronta. Politično vzgojo te nove, povsem Svetloba je denar. Pazite na to, da dobite pravo. Kupujte torej samo ekonomične žarnice, katere imajo pravo razmerje med porabo toka in svetlobno močjo. Potem dobite v svetlobi pravilno protivrednost Vašega denarja. TU M žena, k.ier edino bo našla smisel svojega živ- ; slovesno poslanstvo, ki ga ji je zaupala na 1 * __ * _ I 1! _ i _ 1 2 ' _ ___ __. __ _ v 1_ 1 " X T "__Y • _ — — 1. i л -■ л n J « , л «v. *, « l^ #ч rvnom n i r ljenja. Pisateljica gre še dalje. Največjo nevarnost za moderno ženo vidi v propadanju tradicionalne ženske morale. Moderna žena, pravi, dela sebi in drugim krivico, ker hoče stare užitke brez starih dolžnosti in se jako vara, piše, če se poigrava z upanjem, da bo v uživanju, v zadostitvi svojega samoljubja, v puhlem posnemanju moškega dobila nadomestilo za resnično ljubezen. Pisateljica z vsem poudarkom gleda pravico v navidezni krivici, v tem namreč, ^da si mož ln žena nista enaka. »Današnja žena,« zatrjuje pisateljica, »trpi, a največ radi tega, ker je bila odvrnjena od svojega naravnega središča veselja in dela. Naj študira kolikor hoče, naj se udeležuje političnega življenja, če ji je drago, naj sc poloti vseh moških poklicev, do katerihkoli ima veselje, a naj se nikar ne umišlja, da jo študij ali javna služba more osvoboditi tradicionalne ženske morale, kakor jo spoštuje hribovska kmetica ln ki je edina ključ do njenih najglobljih užitkov, do tistih, ki so ji edino tudi potrebni.« Za pisateljico je žena s tradicionalno žensko poštenostjo in tradicionalnim ženskim zvanjem tisti ideal, ki po njenem mnenju najbolj osvoji moško srce. Žena, ki hoče biti ljubljena, mora v sebi vtelesiti ta ideal. Moderna žena jc prav za prav v tragičnem položaju. Njeno nebo je mnogo vis'o, kakor pa paradiž moškega. Skrivnostno ш skupne obrambne fronte bi prevzela domovinska fronta, ki bo, kakor znano, po razpustu vseh političnih strank edina predstavnica državne misli v Avstriji. Po poročilu »Linzer Volksblatta« jc vojno ministrstvo napravilo statistiko o številčni moči izrednih pol vojaških organizacij v Avstriji in je ugotovilo, da imajo »Ostmiirkische Sturai-scharen« 190.000 članov, med njimi 55.000 oboroženih in uniformiranih. Podkanclcr Fay je izjavil, da razpolaga Heimvvehr s 70.000 uniformiranimi in oboroženimi člani. Ker šteje redna vojska 20.000 članov, je danes v Avstriji vsega skupaj 145.000 mož pod orožjem. Dunaj, 24. marca. c. Danes ob pol 12 se je dvignil nad Dunaj velik, 15 metrov dolg balon v obliki kljukastega križa. Dve policijski letali sta se takoj dvignili in balon sestrelili. ,Cet juskin" rava, zahteva od nje neprestanih, ogromnih žrtev. Povračilo, ki ga ji družba daje, je pa fatalno majhno. Toda kljub temu bo naravna žena iskala in našla svoje največje zadoščenje v tem, da ji je narava zaupala največji privilegij, ki ga more komu dati: moč, roditi Življenje. Kaj pa naj pove materinski dan dekletu in drugim ženam, katerim ni odprt skrivnostni vreloc. materinstva? Zgodovina krščanstva nam na vsaki strani svojo povest-nice govori o tem, da je še druga ženska rodovitnost, ki je duhovna in ki je prebo-gato oplodila ravno našo krščansko kulluro. Žene so se od prvega početka oklenilo novega Učenika in ko je stopil na Kalvarijo in na križ, so vztrajale ob njem tudi potem, ko so vsi možje zbežali. Obstala je tn podoba simbol ženske ljubezni in zvestobe tudi duhovnim idealom prav do naših dni. Osame-lost pomenja za sleherno žensko srce in dušo obupno nevarnost. Toda mimo vsih suro-gotov za družinsko življenje, ki naj jih nudijo klubi, sestanki, gledališče, kino in karkoli šo, bo urejeno versko življenje tudi za bodočo ženo, kakor je bilo za nekdanjo in jo za današjo največja utelm in spodbuda za njeno najplemmiitejŠe. Saj je že stari pa-ganski filozof Siborlu n:ornl znpisat 1 poln občudovanja besedo: »Kakšne žene imajo kristjan il« dr in. Leningrad, 24. marca. c. Sovjelski piloti, ki lete posadki »Čeljuskina« na pomoč, napredujejo zelo počasi zaradi slabega vremena. Vojaška odposlanstva v Romuniji Bukarešta, 24. marca. AA. Rador poroča: Semkaj je prispela češkoslovaška vojaška misija. Tvorijo jo general Krejfi, načelnik glavnega generalnega štaba, general llusarek, pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba, polkovnik Drgač in majorja Burger in Lukas. Jugoslovansko vojaško misijo, ki jc takisto prispela v Bukarešto, tvorijo general Milovanovič, načelnik glavnega generalnega štaba, general Kosič, pomočnik načelnika glavnega generalnega štaba in general Zivkovič. Nn železniški postaji so goste pozdravili tukajšnja poslanika češkoslovaške republike in kraljevine Jugoslavije in zastopniki romunske vojske. Jutri dopoldne obiščejo gostje romunski glavni generalni štab. Opoldne bodo sprejeti na dvoru. Zvečer pa bo v njihovo čast svečan sprejem v vojaškem klubu. V novo vojno ...? Pariz, 24. marca. AA. Иепгу Berenger je napisal v »Agence economique financierc« članek, ki v njem pravi med drugim: Nemčija se vnovič ot>o-rožuje. Ni dvema da bo s tem oboroževanjem nadaljevala. Oborožuje se tudi Italija in ne prikriva, da bt rada postala zelo močna vojaška država. Podobno delajo Sovjetska Rusija, Amerika in Angina. Ne Amerika, ne Anglija nista zmanjšali svojega letalstva in svoje vojne mornarice. Države kolebajo torej med razoroževanjem in ponovnim oboroževanjem. Nespametno bi bilo to o|>orekati. Zločin pa bi bil, kdor bi tega ne vpošteval. Društvo narodov ui abstrakcija izven samih narodov. Zalo bi moralo upoštevati dejstva, preden poslavlja teorije. Nalo bo francoska vlada, kakor sta to že storila senat in parlament, to svoje stališče |x>novila 10. aprila, kc se sestane ženevska razorožiivena konferenca Pobuna v Tunisu? Pariz, 24. marca c. Nekateri časopisi prina šajo danes zelo alarmantne vesti o položaju^ v i u-nisu. Gmotno stanje francoskega uradništva v Tu-niku je tako slabo, da so sedaj uradniki sami začeli deliti letake v katerih pozivajo na boj proti vladi zaradi slabih plač. I o razpoloženje proti vladi se je zdaj polastilo tudi Arabcev. Pariško časopisje poziva francosko vlado, da takoj pomore uredništvu v i Tuaisu, da ne bo trpel prestiž 1 rancije v kolonijah. Ste*. 70. Včeraj velemesto — danes kup razvalin Pogihelj Hahodate Tokio, 24. marca. Vsa Japonska, pa tudi 09tali svet je pod silnim vtisom katastrofe, ki je zadela mesto llako-date. Hakodate leži na najbolj južnem rtu otoka liokkaido in predstavlja eno najbolj važnih pristanišč severne japonske obali. Ima okoli 200.000 prebivalcev in veliko luko. Kakor se sedaj izve, je grozni požar, ki je uiesto uničil, bij povzročen po silnem tajfunu, ki je divjal ob vsej japonski obali in je povzročil veliko škode tudi drugim mestom, med njimi tudi Tokiu. Tisli, ki so ostali živi... Ogenj je iizbruhnil nenadoma dne 22. t. m. okoli li zvečer, in sicer v nekem kopališču, nad katero se je zaradi tajfuna podrl visok dimnik. Takoj so se vnele bližnje hiše, ki so vse iz lesa, in požar se je širil z vprav fantastično naglico. Ljudje so planili iz hiš, toda z vseh strani je obdajalo bežeče prebivalstvo morje ognja. Bilo je tem težje ubežati smrti, ker so japonske ulice silno ozke, hiše pa so se vnemale kakor papir, se podirale in zastavljale ulice, tako da se ljudje niso mogli nikamor rešiti. Tajfun je goreče dele hiš in ogorke raznašal z bliskovito naglico po vsem mestu in razpihoval goreče kupe ruševin, tako da je ogenj v resnici švigal do neba in etvoril okoli središča mesta ognjen krog brez vsakega izhoda. Tisti, ki so ostali živi, pripovedujejo »traho-vite stvari. Starčki in bolniki, ki se niso mogli ceniti ia hiš, so vsi zgoreli živi. Ljudje, ki so be-lali po ulicah, so se morali naenkrat ustaviti, ker bo jim goreče ruševine zastavile pot in eo ▼ divjem strahu bežali nazaj, so pa zopet naleteli na ognjeno laveso in so večinoma jiopadali po tleh ter ee zadušili, se preden so začeli goreti. Mrtva trupla «o potoni objeli plameni, v katerih so tzogljenela. Število ljudi, ki bo [»stali žrtev plamenov, se-.eda 6e ni mogoče količkaj točno ugotoviti. Zgorelih trupel so dosedaj našteli okoli 1500, ranjenih pa je okoli 2000. Veliko ranjenih in opeklih pa je ranam podleglo, še preden je prišla zdravniška pomoč. Vzrok temu je med drugim tudi to, ker vlada v tem času po vsej Japonski in na severnem Pacifiku sploh silen ntraz, ki nn severu dosega dO do 35 stopinj pod ničlo. Zaradi tega je usodai onih, si so ostali brez strehe — in teh je okoli l.iO.OOO — posebno bridka. Mnogo ljudi se je, da se rešijo plamenov, vrglo v morje, toda le tnalo od teh je zbežalo smrti. Zakaj morje je zaradi viharja bilo tako močno razburkano, da je večina morala utoniiti, predvsem žen-ike in otroci. Sedaj valovi trupla mečejo na suho. Veliko oseb se seveda pogreša in nihče ne ve, na kakšen način jih je zadela smrt. Kup Iladečih se razvalin Mesto predstavlja danee kup razvalin, zakaj najmanj tri četrtine mesta je uničenega. Tudi uradna poslopja, hoteli, gledališča, vojašnice tn velike trgovine so postale žrtve ognja. Z naglico in po-Irtvovalnostjo, ki je lastna japonskemu narodu, je bila pomoč i i. Tokia in Jokohame, kakor tudi iz irugih mest takoj organizirana in odposlana v ne- srečno mesto. Več tisoS oseb, ki so brez strehe, se je zateklo na številne ladje, ki se nahajajo v pristanišču. Iz Tokija in Jokohatne so prispeli dolgi vlaki vojaštva, zdravnikov, sauitete in delavcev. V pristanišče pa so prispele trgovske ladje z živili in vojne ladje. Tudi vojne ladje so sprejele na tisoče brezdomcev. Pripeljale so tudi materijal, s katerim se z vso naglico zidajo barake. Ker je zgorela tudi električna centrala in je bilo mesto vso noč, ko je divjal strašni ogenj, brez luči, so vojaške tehnične čete za silo napeljale elektriko ter popravile telegrafske in telefonske žice, kakor tudi radio antene. Prvo poročilo o strašni nesreči je poslal žujmn mesta polom radia na neki trgovski ladji. Poročilo se je glasilo: »Mesto Ilakodate se je izpremenilo v pekel. Vihar in požar ga naglo uničujeta. V noči ljudstvo obupano beži, a večina je postala žrtev plamenov.t Ogenj je pojenjal šele okoli 7 zjutraj naslednjega dne. Japonska odklanja pomoč Sovjetska in ameriška vlada sla ponudili svojo pomoč, toda japonska vlada je z zahvalo ponudbo odklonila, ker bo sama kos svoji nalogi. Po vsem Japonskem se že zbirajo prostovoljni darovi za nesrečno prebivalstvo, predvsem za brezdomce in tudi poslanska zbornica ter senat sta že votirala velike vsote. Spričo znanega velikega patriotizma japonskega naroda bo nesreča kmalu popravljena. Ljudstvo prenaša katastrofo z občudovanja vredno uda-nostjo v usodo in tisti prebivalci, ki so ostali živi in brez strehe, požrtvovalno pomagajo, da se trupla pokopljejo, ranjenci negujejo in zidajo barake. Obenem, ko so plameni požirali mesto Hakodate, je na visokem morju zaradi silnega viharja utonilo 13 ribiških ladjic s 154 možmi posadke. Zadnja poročila Tokio, 24. marca. e. Dozdaj s«" 'c vlada trudila, da bi zmanjšala strašen obstoj .ožarne katastrofe ▼ Hakodate. Vendar pa zdaj ne more več zakrivati strašnih posledic požara in sama priznava, da je v ognju našlo smrt 800 ljudi. Po mnenju strokovnjakov pa se bo to število najbrže zvišalo na 1200. Zdaj se izvejo tudi nekatere podrobnosti o katastrofi. Talro "e zgorela tudi dekliška šola, v kateri je bilo nad 100 učenk. Požar se je širil tako naglo, da se otroci niso mogli več rešili. Na isti način je požar presenetil tudi neko tvorn'co usnja. Delavci požara niso vzeli resno in so mislili, da se bo že prej ustavil. Ko so pa hoteli zbe-žati, so že videli, da so od vseh strani obdani od ognja. Niti eden od njih se ni rešil. MIRIM KRALJICA ČOKOLADE Specijalitete so: MLEKITA — polnomlečna čokolada KAV1TA — mlečna s kavinim okusom MASI.ITA — desertna čokolada brez i r mest UKUNKITA. — plemenita gorčica naravne čokolade. Zapomnimo imena, da moremo zbirati po svojeta okusu, ko kupujemo čokolado. Japonski pogoji za vstop v Zvezo narodov Tokio, 23. marca c. Itaron Safcata.nl, eden najvplivnejših članov japonske gosposke zbornice, je danes izdal poziv na vse državnike sveta, naj se potrudijo, da reformirajo Zvezo narodov, tako, da bi se Japonska mogla vrniti v Zvezo. Postavil je 10 pogojev, ki se morajo izpolniti, predno je to mogoče. I o-goji so sledeči: 1. Nemčija se mora vrniti v /.vezo na: rodov, nakar bo pristala seveda le, ee se Ji bo priznala polna enakopravnost v vseh vprašanjih. 2. Pristop zedinjenih držav v Zvezo narodov. 3. Podpis mednarodne razorožitve pogodb. 4. Mednarodno priznanje v mednarodni pogodbi, da ro vse plemena na svetu enakovredna in enakopravna. 5. Ustanovitev popolnoma svobodne trgovine z uki- nitvijo vseh carinskih predpisov. 6. Mednarodno priznanje nove mandžurske države. 7. Ukinitev čl. 16. v paktu Zveze narodov (ČL 16 predvideva skupno postopanje proti vsakemu članu, ki bi se holel vojskovati). 8. V pakt Zveze narodov se vnese nov člen, s katerim se vsaki državi prizna pravica do samoobrambe. 9. Ustanovitev stalnih pododborov pri Zvezi narodov, ki sc naj bavijo s pomiritvami pokrajinskih sporov, eden od teh odborov bi se bavil z Daljnim Vzhodom, drugi s Severno Ameriko, tretji pa z južno Ameriko. Ш. Vsaka država, ki bi ne bila na znotraj konsolidirana, oziroma nc popolnoma centralizirana, naj bi se izključila iz Zveze narodov. Poljsko-češkoslovaški spor Praga, 24. mere*, p Spor med Češkoslovaško in Poljsko se vedno bolj zaostruje. Tako poročajo danes češki viri, dn je poljska vlada sporočila 5 češkim državljanom, ki bivejo že dalj časa slalno v poljski Gornji Sleziji, da ji je njih prisotnost na 1 mk. poljskem ozemljn neljuba in da naj zapustijo polj- tlrn Avomtio Nnrl a'io Sn itone. плМпл 1П1ћ1с1к(иЛ рШјЗП«Ш UAVIIIIJU IIV1|UU|| 1 11 ua ИИЈ sko ozemlje. Nadalje je danes poštno ministrstvo odvzelo poštni debit trem češkim dnevnikom: Češke slovo, Narodni 1'sti in MoiavskoSleski den- Cehi eo ie v Rusiji Praga, >4. marca. p. Večerni češki listi pri-aatajo veet, da je v Moskvo prispela ekskurzija češkoslovaških profesorjev elektrotehnike ter študentov. Danes si je delegacija ogledala mesto, jutri pa bo imela konference z ruskimi inženerji m pedagogi. Kmet našel krono Vilna, 24. marca. e. V neki vasi blim Vilne je neki krnet na polj« našel kraljevsko krono kralja Kazimira. Krono bo prepeljali v muzej t Varšavo. Prelom v pogajanjih med Rusijo in Nemčijo Partz, 24. marca. AA. 1« Berlina poročajo, d« so sovjetsko-nemška trgovinska pogajanja včeraj deiinitivno prekinili Dosedanja pogajanja niso uspela. Sovjetska delegacija je zahtevala petletni kredit v znesku 300 milijonov mark za nova sovjetska industrijska naroiila ▼ Nemčiji. Obenem raj bi Nemčija podaljšala sovjetske menicc, ki letos zapadejo za eno leto. Nemška delegacija je te predloge odklonilo. Lindbergh brani otroka Kchyork, 24. marca. b. Polkovnik Lindbergh je najel in uredil na krovu nekega 16 nadstropnega nebotičnika za svojo družino stanovanje z devetimi prostori, ki ga je preuredil v pravcato trdnjavo. Vrata so iz železa in jekla, zidovi pa iz železo-betona. Ob vhodn je straža z orožjem ▼ roki. Vsak obiskovalec ee mora pred vstopom legitimirati in ga tudi točno preiščejo, če morda nima orožje • seboj. Te ukrepe je siorii Linuber^h zato, ker se boji, da bi nieuovt nasprotniki ugrabili še drugega otroka. ђ.oblino W4 Hlnlitmhn *oc!latiw politik« I* noradn*«o adravtM S- itn 2V8 ii ll HU Osem mesečne orožne vaje v Franciji Pariz, 24. marca. c. Vojno ministrstvo je sklenilo, da bo to leto |x>klicalo na orožne vaje vse vojne obveznike obmejnih vojaških edinic. Te orožne vaje bodo trajale 6 do 8 mesecev. S tem so hoče predvsem omejiti vedno bolj naraščajoča brezposelnost v Franciji. Brezposelnost v Nemčiji Berlin, 24. marca, p Državni tajnik v finančnem ministrstvu Reinhardt je danes izjavi) zastopnikom tiska, da bo število brezposelnih v Nemčiji padlo do konca tega mereča pod tri milijone. Nadalje pravi, da da bo konec julija ali pa v začetku avguela število brezposelnih padlo celo pod 2 milijona. Tudi kasneje ni prirakovati večjega naraščanja brezposelnosti zaradi sezijskih razlogov. Preveč izobražencev? Ženeva, 24. marca. A A »Coopčration Intellec-tuelle« priohčuje podrobnosti o ukrtpih posameznih držav proli prenapolnjenosli v duševnih poklicih. V Nemčiji je 150.000 brezposelnih akademikov. V najboljšem primeru pa jih lahko zaposle letno samo 13.000. V Franciji, Italiji in na Švedskem so ustanovili posvetovalnice za inteligenle, ki jim dajejo potrebna navodila glede zaposlitve. Zagrebška vremenska napovedi Po večini ob-U£m ia ubu-uo hladna. Obramba proti letalom London, 24. marca. b. >Daily Mati« porota, da je angleška mornarica uvedla kontrolna aparate proti letalom, s pomočjo katerih ji je uspelo točno slediti gibanju letala in ga postaviti na cilj. Doslej so glavne baterije za obrambo proti letalom dosegle komaj 15% od izstrelkov, sedaj pa ae je ta možnost dvignila na 29%. Pri poskusih se uporabljajo letala v višini 1600 m, ki letijo s brzino 300 kilometrov na uro. Aparati zelo točno beležijo njihovo bivanje. Tu gre predvsem za točne računske aparate, ki precizno beležijo brzino letal, njih smer in položaj. S pomočjo teh aparatov bo mogoče zrušiti skoraj vsako letalo. ZAKAJ le la po—d priljubljena? Zato, ker so se gospodinj« prepričale, da je res окшпа! Kupujte jo I Ustaški teroristi pred sodiščem Belgrad, 24. marca. m. Pred Državnim sodiščem za zaščito države je govoril danes zagovornik Antona Podgorelca, dr. Sima Ivaniševič. Predsednik senata je dal nato besedo vsem obtožencem. Oreb je izjavil: »Čutim se krivega samo zato, ker sem ubil človeka in nič drugega in tudi to sem storil samo po nagovoru. V organizacijo sem stopil ne zato, ker sem bil idealist, ne zato, ker sem bil, kakor trdijo oni, federalist, terorist in separatist, ampak sem vstopil v organizacijo po nagovoru Talente in za denar, ker nimam nič drugega, gospodje sodniki, kakor golo življenje. Jaz tudi nisem vedel, da stopam v ilegalno organizacijo. Mislil sem, da mi bo Talenta prskrbel delo. S prevaro r-e ;e odvedel v Trst in prevarili eo me, ko sem prisegal. Nisem vedel, da je nekoč bila Hrvatska in da je imela svojega kralja. Šele v taborišču so mi govorili, da je nekoč bil kralj To-mislav. Mislil sem, da smo tudi preje bili zedi-njeni, da nisem živel pod Avstrijo in Italijo. Mislil sem, da je bila vedno Jugoslavija. Nisem noben politik, niti idealist, z nikomur nisem politično čutil ničesar. Če bi bil jaz idealist, terorist in federalist, kakor so oni, bi bil izvršil atentat in me pri tem ne bi bila preprečila niti zagrebška policija, pa tudi ne belgrajska, za katero sem slišal, da je naj- Koliko je bilo ubitih v Nemčiji Pariz, 24. marca. k. Ameriški odbor za pomoč žrtvam Hitlerjevega terorja v Nemčiji je sedaj izdal svojo statistiko. Po tej statistiki je bilo v Nemčiji ubitih 3000 oseb, 119.682 oseb je bilo ranjenih in 07 oseb je bilo obglavljenih zaradi političnih zločinov. 1.74.000 oseb se nahaja v koncentracijskih taboriščih, od teh je bolnih 59.000 zaradi pretepanja v taborišču. Sega senata Belgrad, 24. marca. m. Davi se je r senatu nadaljevala proračunska razprava. Pretresal se je proračun v podrobnosti. Najprej je govoril finančni minister dr. Djordjevič, za njim pa dr. Šuperina. Proračun za vrhovno državno upravo je bil sprejet nato tudi v podrobnostih. Nadalje so se sprejele proračunske postavke za pokojnine in invalidske podpore in postavka za državne dolgove, vse 7. večino glasov. Nato so prešli ra pretres proračuna za finančno ministrstvo. Daljši ekspoze je imel finančni minister dr. Djordjevič. Za njim je govoril še Stje-pan Jankovič, dr. Frangeš in dr. Ciregorin, nakar je bil proračun sprejet z večino glasov. Prešlo se je na pretres proračuna za pravosodno ministrstvo. Debato k temu proračunu je otvoril pravosodni minister s krajšim ekspozejem. K temu proračunu je govoril še dr. Šilovič. Dopoldanska seja je bila s sprejetjem tega proračuna prekinjena. Popoldne ob štirih se je seja nadaljevala in se je takoj prešlo na pretres proračuna za prosvetno ministrstvo. Krajši ekspoze je podal prosvetni minister dr. Ilija Šumenkovič. za njim pa so govorili dr. Djordjevič, Vasa Glušac, Jeremija Zivanovič, dr. Grasl, dr. Rožič. Zadnji je jxiudarjal, da bi bilo potrebno, da se sprejme zakon za muzeje in za ohranitev starin in spomenikov. V svojem nadalinem govoru je zahteval, da se zavaruje jirivatno tiskarstvo pri oddajanju šolskih knjig. Odločno je nastopil proti monopolizpciji tiskovin. Zagovarjal je zgraditev vseučiliške knjižnice v Ljubljani, ki je nujno potrebna, predlagal je, da se absolventom srednjih tehničnih šol dovoli vstop na domače tehnične fakultete. Nato je bil sprejet tudi proračun za prosvetno ministrstvo. Prihodnja seja bo jutri dopoldne. Regulacija Ljubljanice Belgrad, 24. marca. m. Kakor čujemo, je gradbeno ministrstvo odobrilo terenski tehnični sekciji za regulacijo Ljubljanice, da v svojem področju odda dobavo materijala in režijska dela. Z deli se ho lahko torej začelo takoj. Nadalje je notranje ministrstvo odobrilo posojilo 6 in pol milijona dinarjev pri Poštni hranilnici, dočim je to posojilo finančno ministrstvo že preje odobrilo. Tudi gradbeno ministrstvo je te dni odobrilo načrte za dela v omenjenem iznosu. Razpis se bo lahko izvršil takoj in ko bodo dela med frančiškanskim in čevljarskim mostom končana, se bo lahko takoj nadaljevalo delo do Malega grabna. Vsa dela, ki ee bodo pričela letos izvrševati, so proračunana na 7 in pol inilijonn dinarjev, to se pravi, da bo več kot 1000 delavcev zaposlenih 300 dnk Poljski poslanik pride v Ljuljano Zagreb, 24. marca. h. Snoči je prispel v Zagreb poljski poslanik na našem dvoru g. Schwarzburg-Gunther, ki se udeleži proslave ob priliki godu maršala Pilsudskega. V Narodnem gledališču bo imel tudi govor. 27. odpotuje v Ljubljano, kjer bo istotako prisostvoval >ltalki<. boljša. Kriv sem za delo, ker tem ubil človeka, nakar pa eo me nagovorili drugi. Prosim slavne sodišče, da mi vsaj nekaj odpusti.« Begovič je izjavil: »Popolnoma ee zavedaš del, za katera odgovarjam pred tem sodiščem, zavedam se, da so ta dela zelo težka in z bolečino v duši čutim, da sem se težko pregrešil proti iiv-ljenju ene od najvzvišenejših oseb v državi, proti življenju Nj. Vel. kralja, ki, kakor je včeraj dejal državni pravdnik, uživa tudi v vsej Evropi največje simpatije in ugled. V kolikor so moja dela večja eno od drugega, tem večje j« moje kesanj« in če bi razpolagal sedaj s svojim življenjem, bi £л zaobljubil Nj. Vel. kralju, da mu dokažem, koliko sem ga cenil kot Sokol v svoji mladosti, kako ponosen eem bil, da lahko z globoko vdanostjo branim njega in domovino. Apeliram na vas kot ljodi, na vaša srca in duše v imenu svojem in svojega očeta, ki je v Avstriji v dobi najhujših parlamentarnih borb izpostavljal svoje življenje za Nj. VeL kralja. Prosim vas, da izrečete čim milejšo kazen.« Podgorelec je dejal, da nima prav nič povedati. Ved obtoženci sprejemajo obrambo. Predsednik senata je izjavil, da ee bo obeodba izrekla v sredo 11. t m. ob 11 dopoldne. Izseljenci iz Francije Izseljenski komisarijat r Zagreba, Patmott» čeva 59, poziva vse osebe, ki so zdaj т domovini, in so za časa zaposlitve kot delavci v Franciji ▼ dobi od 1. januarja dc 31. avgusta 1931 deponirale ali poslale kako vsoto denarja našemu izseljenskemu odposlanstvu v Parizu, ne glede v kakšne namene, naj to naznanijo Izseljenskemu komisari-jatu pismeno ali ustmeno z navedbo sedanjega točnega naslova. V prijavi je treba navesti, kdaj (dan in mesec), po kom (priimek, ime in naslov) in ▼ katero svrho so poslale denar navedenem« odposlanstvu. Zneski, večinoma po 6 francoskih frankov, bodo vrnjeni interesentom po proučitvi podatkov. Zaščitne naprave za stroje Opozorilo; Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani opozarja v zmislu razpisa Ministarstva socialne politike in narodnega zdravja v Belgradu z dne 24. februarja 1934 Br. 1082, vse domače izdelovalce strojev, kakor dobavitelje v inozemstvu izdelanih itrojev^jdU,^ dobavljajo strojev brez zaščitnih naprav, la se predpisane v naši državi; v bodoče se >e bodo izdajala več dovoljenja za postavitev strojev w tovarnah in delavnicah, ako isti ne bodo opremljeni s predpisanimi zaščitnimi napravami. Trgovinska pogajanja z Nemčijo Belgrad, 24. marca. A A. Trgovinska pogajanja med nemško in jugoslovansko delegacijo napredujejo normalno. Delegaciji zasedala vsak dan bodisi v ožjem krogu ali v plenumu. Vzporedno proučujeta splošne določbe o medsebojni izmenjavi blaga kakor tarifne zahteve. Pogajanja potekajo z obeh strani z nenavadno voljo in s popolnim razumevanjem medsebojnih potreb. Nesreča jugostov. parmka Belgrad, 24. marca. Naš tovorni parnik »Otm-dulič« je 19. t. m. zadel pri Punlo Bueno na južni čilski obali na sipino. Parnik jc dokaj poškodovan. Poveljnik poroča, da posadki ne grozi nobena nevarnost. Zdaj skušajo rešiti parnik. »Gundulič« ima 8S00 icgisiriranili ton. Posadka šteje 33 oseb. Parnik je krenil iz Buenos Airesa prazen v Čile, da tamkaj prevzame tovor. Osebne vesti Belgrad, 24. marca. m. Milan Koželj, pristav 7. skupine pri državnem pravdništvu v Sarajevu je premeščen v Ljubljana b. V procesu zaradi umora bivšega ministra Duce je bilo včeraj zaključeno zaslišanje obtožencev in se je prešlo na zasliševanje prič. b. Policijske oblasti v Romuniji so aretirale univ. profesorja Gonioiua, ki je vodil več dobrodelnih ustanov, ker je bil član protidržavne organizacije. C. Ponoči so čutili več potresnih sunkov v Bergami in v Brescii. Prebivalstvo je preplašeno zbežalo na ulico, vendar ni zahteval potres nobenih žrtev. Popokale so samo stene nekaterih hiš. P Berlinska jx>licija je aretirala 48 članov nekdanjega Reichsbannerja, ki bodo prišli pred sodišče, ker so še nadalje pripadali lej organizaciji kljub njenemu razpustu. P Danes so bila končana trgovinska pogajanja med Nemčijo in Finsko ter je bila podpisana trgovinska jx>godba, ki stopi v veljavo že 1. aprila, torej predno bo parafirana od obeh držav, .Utrinki. FAVNA STOJI rOD KRITEM... Krščanska tradicija, ki je bogata nn nežnih А7јПТПП5С<, Om Ш mmt TBSC <Лет. 70l e777v"' Kupujte prvorazredne žarnice prt odlUnl svetlobi Vam bo števec pohazal, da ne obstoji Samica istega kalibra, M troii manj struje. Ta to trditev imamo spričevala uradnih preizhuievainih zavodov. Ljubljanske vesti: Stavbne takse in gradbeno-pravna knjiga tem taksam nekoliko privadili, tako da ne bo zaradi lega gradbena sezona še bolj trpela. Novost za Ljubljano je tudi uvedba knjige gradbeno-pravnih obveznosti. V to knjigo bo moral gradbeni urad vpisati vse obveznosti in dolžnosti, ki so združene s katerimkoli zemljiščem, primernim za stavbišča in s katerokoli hišo, zgrajeno po letu 1931 v Ljubljani. V glavnem so to razne hipoteke javnega značaja, dalje dolžnosti glede odstopa sveta za napravo javnih prometnih sredstev, obveznosti glede naprave hodnikov, obveznosti proti mestni občini zaradi raznih napeljav, obveznosti do sosedov itd. Približno takšno knjigo je gradbeni urad že sedaj vodil, toda samo za notranjo uj>orabo. Nova knjiga, ki je pri knjigovezu že naročena — imela bo tisoč strani z raznimi rubrikami —, bo dostopna brezplačno vsakomur Uvedba te knjige bo znatno olajšala promet z nepremičninami, ker bo marsikdo, ki je moral dosedaj pogledati v zemljiško knjigo, dobil podatke že v tej knjigi, marsikaj pa bo v tej knjigi važnih jx>datkov, ki jih zemljiška Knjiga nima. Izpopolnitev te knjige bo zahtevala od gradbenega urada ogromno dela, končno pa bo v znaten prid mestni občini, ker se bo pri raznih pogajanjih s posestniki mogla sklicevati na knjigo o javnopravnih gradbenih obveznostih. Ljubljana, 24. marca. Z novim finančnim zakonom so bile uvedene v vsej državi nove stavbne takse na stavbna dovoljenja. V Ljubljani se je za letos obetala že itak skrajno slaba gradbena sezona, uvedba novih taks pa ie naletela na pričakovane pomisleke. Ljudje, ki so noteli graditi hiše, so dosedaj plačevali le male zneske za stavbna dovoljenja in še to največ v obliki kolkov. Novi taksni pravilnik pa zahteva za vsako gradnjo bodisi novih ali za popravilo starih zgradb znatno dajatev državni davkariji. Tako je treba plačati za gradnje v vrednosti do 50.000 Din 4%, do 200.000 1% in nad 200.000 Din 1 У,%, in sicer v gotovini pri mestnem gradbenem uradu, gradbeni urad pa inora odvajati ta denar davkariji. Taksa se plačuje od ocenjene vrednosti napovedane gradnje, ki jo določi mestni gradbeni urad. Za vsa stavbna dovoljenja, ki so bila izdana v Ljubljani po 20. februarju t. 1. se mora ta taksa pobrati. Uvedba te občutne takse je graditelje precej opla-šila, ker je še niso vajeni, in zgodili so se ze primeri, da so stranke na mestnem gradbenem uradu umaknile svoje prošnje za stavbna dovoljenja, ker se branijo plačati takse. Upati je, da se bodo ljudje I Teden moške mode Kamgarne, flanele, fresco za moške obleke, double trenchcoats za površnike in plašče Angleški in domači proizvodi že od 98'— Din naprej ■ajlepši vzorci — ogromna izbira za fino perilo, moderni tricolin, popelin, twist itd. za srajce. - Razstavljeno v desetih izložbah. Ogled in nakup pri nas — vam bo užitek! Spccialna trgovina Novak - Ljubljana Kongresni trg 15 — (pri nunski oerkvi) Vincencijeva konferenca sv. Nikolaja v letu 1933 Težke gospodarske prilike so konferenci v preteklem letu delovanje dokaj otežkočile. Vendar je mogla konferenca vsaj v skromnem obsegu nadaljevati svoje delo. Vse konferenčno delo je slonelo na 16 delavnih članih, ki so se redno vsak tedeu sestajali k sejam ter so deloma v gotovini, deloma v blagu za uboge nabrali 22.332.50 Din. Z rednimi mesečnimi doneski je konferenca podpirala 50 oseb. Izredne podpore pa je podelila v 128 slučajih. Od prejemkov je porabila konferenca za izdane podporo 20.980.50 Din. Načeloma jo konferenca v preteklem letu pri podpiranju upoštevala družine s številnimi otroci. Denarno podporo so stranke prejemale samo v izrednih slučajih, redno so prejemali ubogi le živila, kurivo, stanarino in obleko. Na praznik Sv. Treh Kraljev je zbrala konferenca vse redne podplrance k skupnemu prejemu sv. zakramentov, nato so bili ubožci pogoščeni. Pri konferenčnih sejah se je v preteklem letu predelal življenjepis »Kristusov mladec P. Giorgio Frassati«. Na novo smo uvedli navado, da se delavni člani pred vsakim konferenčnim sestankom zbe-ro k prav kratki skupni adoraciji pred Najsvetejšim in gredo od tam na sojo. Vsi zbrani milodari so se porazdelili nnj-vestnejše, le takim ubogim, o katerih so se delavni člani osebno prepričali, da so resnično potrebni. Dobrotni Bog plačaj obilo vsem dosedanjim in prihodnjim prijateljim za pomoč in podporo, ki so jo naklonili našemu konferenčnemu delu. Bilanca butarskega sejma Letošnji bntarskl eejm je bil Izreden. Konkurenca velikanska. Butare so začeli na-pravljati tudi imovitejši posestniki, kar je bilo doslej prepuščeno siromašiiejšim ljudem. Središče butarske obrti so Orle, St. Lenart in okolica Sostrega. Sejem je bil letos ucoficijelno otvorjen že sredi posta. Prostor je bil prodajalcem butar brezplačno prepuščen. Nekateri so napravili do 1000 butarlc in butar. Vseh prodajalcev je bilo po štetju tržnega nadzorstva nad 150. Povprečno je vsak prodajalec prinesel na trg 800 butar. Cene so bile od 1 Din do 20 Din, najdražja je bila 5 kovačev. Računajo, da je bilo na trgu ves čas nad 60.000 butar. Ce računamo, da je bila vsaka butara prodana za najmanj 1 Din, je bil pač na butarskem sejmu velik denarni promet, ki ga cenije a» aajmaaj 100.000 Din. Mnogo zanimanja je vzbujala velika butara, ki jo je postavil neki mož iz Št. Lenarta. Bila je visoka nad 4 m. Mož je tarnal, da je slaba kupčija. »Koliko stane velika?« ... Pet kovačev!« •• »Oče. kdo,jo bo pa kupil?«... »La-ii jo je neki Logačain« ... »A letos?«... »Ce jo ne prodam, jo pa podarim frančiškanski Materi božji.« Za prihodnje leto napovedujejo novo senzacijo za butare! KINO KODELJEVO Tel. 3162 Danes ob 3., 5., in 9.: — »Velika kneginja Aleksandra« (Marija Jerica). — Jutri ob 8. dva sporedu: »Velika kneginja Aleksandro« in »Prerijski volkovi«. © Društvo prijateljev Poljske vabi prijatelje Poljske k udeležbi pri proslavi godu maršala republike Poljske, Jožefa Pilsiidskega, ki jo priredi skupno z upravo Narodnega gledališča v oj>oriiein gledališču v torek dne 27. marca ob 20. Protektorat slavnosti je prevzel izredni poslanik in pooblaščeni minister republike Poljske v Jugoslaviji gosji. dr. Vladislav Sch\varzburg-Giinther, ki bo imel govor o pomenu tega |X)ljskega narodnega praznika. Po govoru bo predstava popularne poljske opere Mo-niuszkega »lialka«. Obleke za gospode po meri »li pa blago za obleke modernih vzorcev, najboljših kvalitet po uajnižjih cenah pri Drago Schwab, Aleksandrova ccsta © Za trojanski proces nobenih vstopnic. Mod Ljubljančani in tudi okoli Kamnika je veliko znnimanje za torkov proces proti trojanskim morilcem. Mnogi že povprašujejo ix> vstopnicah. Priporočajo se vsem mogočim na sodišču vplivnim osebam. Ne bodo prišli na svoj račun. Za proces ne bo pred-sedstvena pisarna okrožnega sodišča delila nikakih vstopnic. V dvorano bo ob asistenci policijske straže pripuščeno le omejeno število poslušalcev. Dohod v dvorano bo žc poprej na vseli straneh zastražen. Ko ho doseženo določeno število, bo dvorana zastražena. Na tn način lio pač onemogočen vstop elementom, ki prihajajo k takim procesom le iz radovednosti in naslade. Vršila sc bo tudi perlustracija temnih elementov. O Sečnja v zaščitenih pasovih. Kakor znano, je mestna občina v sporazumu z ban-sko upravo na predlog prof. Plečnika proglasila ozemlje Gradu, Golovca in Rožnika za zaščiteno. To se pravi, da v gozdnih in pašniških dolih teh treh ljubljanskih gričev ne sme nihče graditi nobenega poslopja in brez dovoljenja tudi ne posekati nobenega drevesa, — izvzeta so seveda dela mestne vrtnarije, ki se sama drži Plečnikovih navodil. Zgodilo pa se je že, da so razni posestniki posekali kar po več dreves hkrati. Ne glede na predpis gozdnega zakona, po katerem jc treba za sečnjo povsod dovoljenja gozdnih oblasti, je to tudi proti odredbam mestne občine, odnosno ban. uprave. Mestna občina bo razposlala te dni vsem posestnikom omenjenih gozdnih parcel okrožnico, v katerih jih bo opozorila, da jo treba za vsako drevo, ki ga hoče kdo posekati, izrecnega dovoljenja mestnega gradbenega urada in da so za prestopke določeno kazni. ŠE Kil VELIKI PETEK dopoldan prinešene obleke v kemično čiščenje, barvanje, plisiranje, pranje in svetlolikanje perila izgotovi sigurno do praznikov tovarua JOS. ШСП O Stavbne prijave. Francka Bradač v Šiški jo prijavila, da bo zgradila prizidek k svoji hiši ob Gasilski ulici. — Uršula in Angela Koprivec sta prijavili zgradbo eno-nadstropne hišice v Devinski ulici v Trnovem. — Župnik F. S. Finžgar ter gospa La-pajue bosta zgradila vsak po eno enonad-stropuo hišo na nekdanji parceli Križevni-škega reda v Dobrilovi ulici na Mir.iu. 0 Na dražbi prodana hiša. Pri okrajnem sodišču je hila v sredo dražba velike hiše, ki se nahaja v bližini nekdanjega Bavarskega dvora, kjer se sedaj nahaja Gospodarska zveza. Ta vogalna hiša je bila cenjena na 4,240.000 Din, najnižji ponudek je bil določen na 2,826.666 Din. Za hišo sta se zanimala dva konkurenta. Kupil jo je trgovec Jos. Verlič za 3.511.000 Din. KIOBUSCS............... ter razne športne čepice nudi po nizkih cenah v najnovejših pomladanskih barvali in oblikah. Sprejemajo se popravila Solidna postrežba MIPKO BOGATAJ trgovina klobukov in fppie L3UBL3ANA, STARI TRG 14 Zahtevajte Gagtova vrtna semena! zasebni uradnik v p., Gospoe-vet.ska 13; Rudholzer Vilma, 76 let, zasebnica, Stari trg 21; Meglič Alojzija, 29 let, dninarica, Sv. Katarina pri Tržiču; Repe Blaž, 57 let, sluga fin. delegacije v p., Maribor, ska 29; Belič Leopold, 65 let, strojevodja v p., Št Vid nad Ljubljano; Plevel Angela, 41 let, žena delavca, Olševk 4 pri Kamniku; Ko^rič Josip, 1 leto, sin delavca, Stražišče; Klovar Gregor, 14 dni, »in tiskarniškega nadzornika, Škofija 8; Jernejči-č Anton, 58 let, odpravnik jui. žel. v p., Zrlnjskega 5; Janežič Marija, roj. Burgar, 71 let, zasebnica, Stari trg 4; Štucin Matej, 80 let, zasebnik in meičan ljubljanski Groharjeva 27; Hočevar Jožefa, 62 let, kuharica, Gosposvetska 14; Papež Valeska, 31 let, hči profesorja, Vegova 2. Več parcel ob Dunajski cesti v Brinm naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod 3358. © Gospodinje udeležite se poskusnega pranja z novim praškom PEKION, ki je izdelek priznane domače celjske milarne »Hu-bertus«. Pranje se bo vršilo v torek 27. t. m. od 4—6 popoldne prostorih Zveze gospodinj, Breg št. 8. 0 Splošno krovstvo, obstoječe 32 let, se priporoča. Ivan Križnar, Ljubljana, Hrenova ulica št. 9. 0 Francoščino in nemščino poučuje po 10 Din za osebo in za dve uri. Naslov pove uredništva © Dunajsko pranje, svetlolikanje, Šimcnc, Kolodvorska 8. © Nova tatinska tolpa. Policija je prišla na sled novi tatinski tolpi. Ta tolpa se je največ »posvetila« tatvinam obleke učencev in dijakov raznih ljubljanskih šol. — Dva krivea sta že prijeta, za drugimi pa policija še poizveduje © V Ljubljani so umrli od 16. do 22. marca: Loboda Zvonka, 4 mesece, hči dnevničarja banske uprave, Cankarjevo nabrežje 23; Poličk Marija, roj. Papež, 73 let, vdova po žel. poduradniku, Vidovdanska 9; Urbanja Marija, 82 let, bivša bolniška strežnica, Vidovdanska 9; Bajde Valler, 26 let, mizarski pomočnik, Gosposvetska 12; Koritzky Alojzija, roj. Junc, 69 let, vdova nadgeometra, Gregorčičeva 7; Filipčič Astride Mirjana, 3 leta, hči lesnega trgovca, Rimska 21; Derffel Ana (M. Alojzija), 93 let, redovnica-uršulinka, Kongresni trg 18; Si-nica Barbara, roj. Vei't, 73 let, občinska uboga, Vidovdanska 9; Trdina Fran, 82 let, mestni računski ravnatelj v p., Slomškova 17; Ravnacher Marija Malvina, 23 let, trgovka, Mariborska 21: Kobilca Janez, 72 let, vrtnar, Dunajska 25; Gogala Jerica, roj. Svoljšak, 76 let, zasebnica, Vidovdanska 9; Ti-fengraber Frančiška, 26 let, služkinja Vidovdanska 9; Jakše Uršula, 71 let, delavka, Galjevica 62. — V bolnišnici so umrli: Lavrenčak Henrik, 77 let, Najugodneje kupite ali naroiite пжШ plašCe in kostume v dumski konfekciji A. PanMn. lEublfana. Honffresn! tnt 5 LJUBLJANSKO GLEDALIŠČE Drama Začetek ob 20. Nedelja, 25. marca ob 15: »Visoška kronika«. Izven. Znižane cene od 6 do 20 Din. — Ob 20: »Belgrad nekdaj in sedaj«. Izrve«». Znižane cene od 24 Din navzdol. Ponedeljek, 26. marca: »Lepa Vida«. Igrajo učiteljiščniki. Izven. Torek, 27. marca: Zaprto. Sreda, 28. marca: Pasijonska igra INT?T. Cene od 20 Din navzdoL Opera Začetek ob 20. Nedelja, 25. marca ob 15: »Pri belem kosjttfcn«. Izven. Izredno znižane cene od 20 Din navrdoi. — Ob 20: »Plea v Savoyu«. Izven. Globoko znižane cene od 30 Din navzdol. Gostuje Mirko Jelačin. j Ponedeljek, 26. mnrca: Zaprto. Torek, 27. marca: »Halka«. Svečana predstava v proslavo godu predsednika poljske republike maršala Pilsudskijga. Izven. k|er tem hudi! In kjer sen bil polno hvale sem povsod uJil. EKSTRAKT dr. io.s (Jospoevetska cesta St. 8. Tudi Vam sc bogato izplača ** oglaševanje v „Slovencu r dnevih pred velikonočnimi prazniki. Naši trgovski krogi to dobro vedo, zato se od leta do leta raje poslužujejo našega lista. Prav posebne važnosti je pa oglaševanje v izdajah prihodnjega tedna ter v Velikonočni izdaji ki izide kot običajno že v soboto zjutraj v zelo pomnoženi nakladi in ee bo prebirala po naših družinah v vseh treh pruzničuih dneh. Naročite torej oglas v »Slovencu« tudi Vi in rte zamudite izredne prilike! Mohorjeve knjige Rok za naročanje Mohorjevih knjig je prav za prav potekel že 5. marca. Vendar gg. poverjeniki še skoro povsod nabirajo. Mohorjeva družba je izjavila, da se naročanje lahko zaključi šele o veliki noči; tako bodo vse župnije mogle opozorili znova na knjige vse zaostale in pozabljive. Zaradi tiskanja knjig pa naj gg. poverjeniki o veliki noči nabiranje povsod zaključijo. Iz nekaterih krajev prihajajo na družbo poročila, da bo letos zaradi krize število naročnikov padlo. Posebno se moramo tega bati na Dolenjskem in štajerskem. Na Gorenjskem se bo družba večinoma vzdržala na prejšnji višini, seveda le z mnogimi žrtvami poverjenikov in delavcev katoliške akcije, Da bi bilo tudi letos mogoče v jeseni naknadno naročiti knjige, ni gotovo, ker se knjig tiska le omejeno število čez naročene. Lani jih .je kmalu zmanjkalo in družba ni mogla vsem postreči. Letošnje knjige bodo še posebej zanimive in važne, ker z njimi družba proslavi svojo 80 letnico. Pengovavo oprema Koledarja bo taka, da do zdaj nima primere v naši knjižni opremi; takega Koledarja Slovenci še nismo imeli. Prelat Kovačič je za Slomškov življenjepis porabil nove vire, zlasti Slomškov dnevnik, zato bo ta knjiga prinesla marsikaj novega. Zorčev StiSki svobodnjak nadaljuje Bele menihe, ki so jih ljudje brali kakor svoj čas Jurčičeve romane. Tudi Magajnovi Graničarji bodo izTedno zanimivi, ker opisujejo življenje naših straž na Krasu. To bo naša narodna knjiga! Ma-lova Zgodovina bo opisala za nas Slovence pre« važno leto 1848, leto revolucije, ki je v marsičem podobno letu 1918. Med doplačiinimi knjigami bo izdala družba letos Slovenske pregovore, ki so zaklad leipote in ljudske modrosti, obsegaiio skoro 2000 pregovorov; knjiga bo ena najbolj tehtnih sodobnih slovenskih del. Za otroke bo Lovrenčičeva vzgojna pravljica Pastir z belo ptico, zgodba i z devete dežele. Za odrasle in mlade pa bo duhovita Hlačkova sestrica, ki je bila nagrajena od Francoske akademije. Življenje svetnikov do zdaj malo naročajo. Letos izidejo na 14 poJah, torej kar v debeli knjigi. Kdor ima prejšnje zvezke, naj nanje ne bi pozabil. Lepi lepaki, ki jih zdaj povsod vidimo, delo g. Otona Gasparija, naj vsakogar ofKvzore na katoliško in narodno dolžnost, da naroči knjige naše prastare družbe . Ptuj Kreditna zadruga državnih uslužbencev r Ptuju jc imela pretekli torek svoj prvi redni občni zbor. Zadruga je bila ustanovljena 1. X. 1933 in je imela v kratkem razdobju 3 mesecev že 55.000 I>in prometa, kar dokazuje, da ee ta novi zavod prav dobro razvija. Pri volitvoh je bil izvoljen doeedoTiji upravni in nndeorni odbor s sodnikom dr. Lipičcm na čela. Pri merolzkusnem uradu v Ptujn «o za urn-in. Od tega odpade na Kropo 230.800 Din, ostanek na Ovsiše. Največjo škodo ima v Kropi občina v znesku 97.500 Din veled razdrte poti, mosta, opornih zidov Ln stroškov za očiščenje struge, za njo pa Žebljareka zadruga za jezove, žlebove, oporne zidove itd. v znesku 67.100 Din. — Skoda v gozdovih znaša t6.000 Din. V oveiški občini je najbolj oškodovan Jožef štular s Prezrenj, ici ima na svojem lepem velikem travniku do t m visoko debelega kamenja z brezov išk ega polipa in bo moral vso strugo Lipnice prekopati, da vodo naravna v stari tek. Njegova škoda je ocenjena na 100.000 Din. Tudi lesni trgovec Framc Štular s Prezrenj ima veliko škodo, ker пш je Upnica razdrla jez, odnesla most Ln ртеоеј lepega sveta. Njegova škoda je ocenjena na 36.600 Din. Poleg očiščevanja struge v Kropi je naj- General Maister-60 letnih Maribor, 24. marce. Slavonski mož obhaja te dni življenjski jubilej: pred 60 leti je v Kamniku uzrl svetlobo slovenskega eolnea. V poletu mladosti ee je iz njega sprostil n | nnemljiva sila: pesnik slovenski. Že kot četrtošolec v Kranju je Rudolf Maister sodeloval pri dijaškem »Internoe«, v Ljubljani pri »Večernicah«, pozneje pri »Ljub- 1 jamskem Zvonec, »Slovanu«, in »Slovenskem Narodu«, izdal svoje »Poezije«, ter bil tako vee srečen s poslanstvom slovenske besede, da je meeto zasluženega odmora in od počit k a po svoji Upokojitvi leta 1923 krenLl na pot ponovnega literarnega ustvarjanja. Snoval je dalje Ln izdal leta 1929 шало im priljubljeno zbirko: »Kitica mojih«. je bil sredi žhrljenisik njeni poudarilo in razodelo: slovenski vojak. Ko sredi življenjske borbe, se je na Za častniško življenje »e je bil odločil. Na Dunaju je dovršil domobransko kadet no šolo Ln služboval pozneje kot častnik v Ljubljani, Celovcu, Przemyslu, Celju in Mariboru. V Maribora ga je dohitel veliki trenotek. Tedaj je prišlo na dan: slovenski junak. Slovenski Maribor je iztrgal tuje« prvi slovenski general Rudolf Maister, pooblaščen in podprt po velikih slovenskih voditeljih in možeh, kakor so bili rajni dr. Verstovšek, dr. Rozina, msgr. dr. A. Jerovšek itd. V borbah za slovenski Korotan je načelo val labudskeanu oddelku, postal pozneje poveljnik vseh naših vojaških edinic na Koroškem, po koroškem plebiscitu je prevzel mestno poveljstvo v Mariboru, nakar je do leta 1924 predsedoval razmejitveni komisiji med Italijo in Jugoslavijo. V letih po upokojitvi je poevetil svoje tvorne sile važnim nacionalnim interesom: neutrudni rodoljub ni našel utehe v miru in pokoju. Z izrednim zanimanjem spremlja vee aktualne dogodke in tokove, v mirnih nočeh pa pripravlja zgodovino od prevratne dobe v Mariboru in v Podravjn. Bog mu daj doživeti izpolnjenje vseh njegovih želja in uresničenje vseh načrtov I V silobrana ubil očima Novo mesto, 23. marca. Danes je bila pred kaz. senatom trojice novomeškega okrožnega sodišča obravnava zoper še ne 20 let starega Hribarja Henrika, pos. sina f* Apne-nika pri St. Jerneju zaradi zločina uboja. Obdol-žen je bil, da je 4. februarja v Apneniku s sekiro udaril po glavi svojega očima Tomšiča Antona, mu presekal lobanjo in mehke dele leve strani lobanje, zaradi česar je Tomšič umrl. Obdolženec je pri razpravi priznal, da je svojega očima z ostrino sekire udaril po glavi, da je takoj padel čez prag in umrl. Očim — pravi obtoženec — je bil zelo sirov ter je z njim in materjo grdo postopal. Neštetokrat mu je grozil, da ga ubije. Tistega dne je očim ostal v svoji sobi s svojim 9 letnim sinom Karlom, obtožencu pa je grozil in se z njim kregal. Ker le ni nehal z grožnjami, je obtoženec, ki je bil v drugi sobi, vzel sekiro iz veže in stopil nazaj v svojo sobo. V tem je pa že prišel očim. Držal je v levi roki nož, v desni pa košaro. Odprl je vrata, skočil proti obtožencu in zavpil, da ga bo zaklal. Obtoženec je iz strahu vzdignil sekiro in udaril z njo očima po glavi, da je takoj padel na tla, sam se je pa šel naznanit orožnikom. Zaslišana je imela biti kot priča obtoženčeva mati Tomšič Marija, ki se je pa pričevanju odpovedala. Po orožniških ovadbah se je ugotovilo, da je bil pokojni Tomšič res sirove narave, da ni mogel trpeti otrok iz prvega zakona in je tudi ženo večkrat pretepal. Sodišče je obtoženca obsodilo zaradi prekoračenega silobrana na 8 mesecev strogega zapora. Verjelo je njegovemu zagovoru, ker ni bilo nikake priče, ki bi ga ovrgla. Senatu je predsedoval svet. Kacjan, votanta sta bila svet. dr. Dolenc in svet. Romih, obtožbo |e zastopal drž. tožilec dr. Rus, obtoženca je branil odvetnik dr: Česnik najnejfe potrebne uravmava Lipnice pod Brezovico, ki leto za letom trga bregove in se je globoko zajedla pod 30 in visok in 200 m dolg prodni nasip, katerega izpodkopuje in vsako pomlad odnaša. — V Kropi pa bi bilo treba zgraditi v grapi Razdrtega potoka nekaj jezov, ki bi zadrževali, da ne pride ves usedli svet pri naslednjih povodnjih naenkrat v Kropo. To bi bila največia nevarnost za kraj, kajti v Razdrtem potoku čaka na odplavo mnogo tisoč kubičnili metrov zemlje, skal in korenin. Šolaj se z usada pospravlja les, nasip v strugi Krope p« razkopuje. Vse dosedanje delo je bilo opravljeno brezplačno. Strugo Krope pod izvirom bi bilo ravnotako potrebno uravnati in obdati z močnimi obrambnimi zidovi. Za popravo škode in obrambo pred novimi nevarnostmi nikakor ne zadostujejo sredstva oškodovancev in občine, temveč bo morala priskočiti z znantnimi sredstvi na pomoč država in banovina. Kaj pravite? V drami igrajo sedaj Nušičevo komedijo »Belgrad nekdaj in sedaj* (ie je ie niste videli, pojdite pogledal, se res splaia) in la komedija se prične nekako tako: pošten Srb (odlikovan v bitki na Ceru), prihiti v Belgrad s svojo staro leno, po-tolalii sina, ki ga je zadela nesreča, da je prišel v konkurz. Najhujše roji poštenjaku po glavi in spominja se primerov, da so se nekoč srbski trgovci streljali, ako so doliveli sramoto, da so prišli v konkurz, ali pa so se vsaj izogibali družbe, l Prvo, kar vidi na sinovem razkošnem domu, je, da I daje g. sin, ugleden belgrajski trgovec, manikirki sto dinarjev napitnine in takoj razume: »Ce je I tako, potem seveda mora priti v konkurz!* Sin pa i se očetu cinično nasmeje: »Ah, to ni nič. konkurz, ' brr, to je navadna finančna operacija!« Ta komedija ni samo satira na Belgrad, je sa- , tira sploh na sodobno življenje. Koliko je samo v Sloveniji ljudi, ki prav tako mislijo, da je konkurz navadna finančna operacija; kaj zato, če upniki zgube nekaj svojega denarja! Koliko je takih, ki se v soboto in nedeljo in ves teden vozijo okrog z avtomobili, šampanizirajo, mečejo razuzdankam tisočake pred noge — ko pa pride ponedeljkov maček, se mirno in zaspano obrnejo, češ: Hm, ali smo ga kronali! ]n ko se izvlečejo iz postelje, je prvo, kar napravijo, da sestavijo poročilo sodniji — za konkurz. Mar jim je, da izgubi ta ali ona hranilnica tisoče in tisoče ljudskega denarja, ki so si ga izposodili od nje! Mar jim je, če potem banka ne more izplačevati poštenim ljudem zaupanega ji denarja! Na vsak način, pojdite pogledat to izvrstno Nušičevo komedijo. Nemara se boste česa navadilil OD DMEUA DO UNEDA SE BOLJE POČUTIM Naj bo star ali mlad, debel ali suh, velik ali majhen, — rogaška slatina osveži in okrepi vsakogar! Zato razumno ravna tisti, ki rogaško slatino pije redno vsak dan! Skladišče rogaške slatine v Ljubljani. Gosposvetska 13 (kolizej). Telet. 39-43. Koledar Nedelja, 25. marca: 6. postna, cvetna nedelja: Oznanjenje Marije Device. Materinski dan. Ponedeljek, 26. marca; Emanuel, mučenec; Ma-ksima, mučenica. Novi grobovi ■f" V Dravogradu je po kratki, mučni bolezni izdihnil v petek, dne 23. t. m. svojo plemenito dušo na domu sestre g. Anton J e h a r t, orožni-šilri starešina v pokoju, oče mariborskega bogoslovnega profesorja dT. A. Jeharta. Bol je vse dni svojega življenja mož dela in poštenja. Zlata duša, zlato srce! Vsi, ki so ga poznali, ga bodo ohranili v svetlem spominu. Žalujočim, zlasti g. sinu dr. Jehartu, naše iskreno sožalje! + V Zagrebu na kliniki je za posledicami operacije umrl jeseniški vrtnar g. Jože B reč k o. Pokoj njegovi duši, preostalim naše sožalje. Udeležite se natečaja „flsta-Box-Kflmera 1Г Prečrtajte naš oglas Osebne vesti — Profesorski izpit je opravil pred stalno izpitno komisijo za srednješolske profesorske izpite na ljubljanski univerzi g. Repov š Ivan, suplent glasbe na drž. učiteljski šoli v Ljubljani. G. Repovš je prvi izmed absolventov ljubljanskega konserva-torija, ki je po opravljenem državnem izpitu iz glasbe naredil še profesorski izpit na tukajšnji univerzi. Iskereno čestitamo! =Inženjerska diploma. Na elektrotehni; škem oddelku tehnične fakultete sta včeraj napravila diplomski izpit za inženjerja elektrotehnike g. Karel Kunaver in g. Zdenko Rupnik, oba iz Ljubljane. Čestitamo! — V imenik odvetnikov s sedežem v Ljubljani je vpisan dr. Alojzij Homan. = Iz železniške službe. Napredovali so zva-ničniki I. kategorije: v I. položajno skupi-n i: za admin. zvaničnika: Batista Emil; za sprevodnika: Maver Anton; za nadz. skladišča: Jam-šek Jurij; za predkurjača: Breceljnik Anton; za računskega zvaničnika: Miško Martin; v II. položajno skupino: za računskega zvaničnika: Šauperl Karel; v III. položajno skupino: za naddesetarje: Knez Franc, Bajt Jakob, Cunder Ignacij; za nadzornika vozov: Avsec Franc; za redkurjače: Matuš Frančišek, Smrekar Jožef, ozman Franc, Kemperle Ferdinand, Marčič Konrad, Kremžar Alojzij, Pole Frančišek, Pižent Peter, Kocijančič Ivan, Ipavic Anton, Požar Anton, Verhoviek Karel, Operčkal Jožef, Jereb Janez, Samastur Markus, Kolman Franc, Klarer Fdvard, Kovič Avguštin, LipoglavSek Jožef, Kaplja Ignacij: za računskega zvaničnika: Belič Viktor. £ te pomoči? Pokličite mene! Najrajši pridem na veliko pospravilo, zakaj takrat lahko najbolje pokažem, kaj vse zmorem. Les in kovino, železo ... emajl, aluminij in kamen — vse to očistim lepo, kar se da, ne da bi kaj trpelo pri temi Zakaj glejte - jaz ne odpras-kam nesnage. Jaz jo najprej razkrojim . . . šele potem jo odpravim I To pa zmore samo ČISTILKAVIM ČISTI VSE f = Na ljubljanski univerzi je bal prosnoviran v soboto 24. marca za doktorja bogoslovja g. Jakob K o 1 a r i č , C. M., misijonar pri sv. Jožefu nad Celjem, brat znanega slavista dr. Rudolfa Kolariča. Iskreno čestitamo in želimo božijega blagoslova v misijonskem delo. Ostale vesti — Cenjene naročnike vsakdanje kakor tudi nedeljske izdaje, ki so prejeli v zadnjih dneh obvestila o dolžnem zastanku na naročnini, vljudno prosimo, da se istim čimprej odzovejo in po priloženi položnici nakažejo označeno dolžno vsoto. V bližnjih dneh moramo skleniti račun za prvo četrtletje tekočega leta in je neobhodno potrebno, da je zapadla naročnina poravnana v celoti. — Naše cenjene inserente, ki nas po vsakoletni navadi počaščajo z oglasnimi naročili za zadnje dneve pred prazniki ozir. za velikonočno številko »Slovenca«, vljudno prosimo, da nam oddajo svoje oglase kar največ mogoče že v prvih dneh velikega tedna. Le začasno došlim oglasnim naročilom moremo posvetiti vso potrebno pozornost in poskrbeti, da se ista nameste točno po želji cenj. oglaševalcev. — Ker izide velikonočna številka »Slovenca« že v soboto zjutraj, bomo zaključili sprejemanje oglasov že v petek opoldne. — Pasijonska igra INRI se vprizori tudi letos v Narodnem gledališču v Ljubljani, z g. Edvardom Gregorinom v vlogi Jezusa. Pri predstavi sodeluje ves dramski personal, pomnožen s številnim zborom. Dramo režira g. prof. O. Sest. Vsega skupaj bo šest predstav. Dve večerni (začetek ob 8 in konec ob pol 111: na veliko sredo in veliki četrtek, ter štiri j»poldanske (začetek ob 3 in konec ob pol 6): na veliki petek, veliko nedeljo, velikonočni ponedeljek in na belo nedeljo. Uprava gledališča je znižala vstopnino. Sedeži v parterju 20, 18, 16, 14 in 12 Din; sedeži na balkonu 12, in 10 Din; sedeži na galeriji 8 in 6 Din; lože za štiri osebe 60, 50 in 40 Din. Za jx>setnike z dežele, ki pridejo v sku- ' ; meznike. ki se izkažejo z žigom domačega žiipnišča, velja 25% i. Vs' pinah (najmanj 5 oseb) in za posameznil izkažejo z žigom domačega župnišča, v< popust od navedenih cen. Vstopnice se naroče tudi pismeno pri: Upravi Narodnega gledališča v Ljubljani, na kar opozarjamo zlasti občinstvo z dežele. — V Zavod sv. Terezike v Ponikvah, p. Videm-Dobrepolje se sprejemajo v oskrbo onemogle ali stare ženske osebe, stare kuharice, upokojenke, občinske reve Ltd., po 10 Din dnevno. Ima na razpolago nekaj sobic z eno posteljo in hrano II. razr. po 20 Din dnevno. Zavod ima hišnega duhovnika, leži v jako lepem in mirnem kraju sredi smrekovih gozdov ob potoku Rašica. Vodijo ga usmiljene sestre sv. Križa. Ima ugodno železniško zvezo Ljubljana—Dobrepolje, ali tudi avtobusna zveza Ljubljana—Rašica. Pismo je nasloviti na: Zavod sv. Terezike pri Ponikvah, p. Videm-Dobrepolje. Pomladne plašče ravnokar dospele novosti od 250 Din dalje nudi v veliki izberi in najnovejših krojih tvrdka FRAN LUK1Č Ljubljana, Stritarjeva ulica. Foto-amaterji! Obiščite skioptično predavanje s preko 150 diapozitivi o Leici kot univerzalni kameri, katero bo imel g. Anton Baumann od tvrdke Leitz v ponedeljek, dne 26. marca ob 20.30 v dvorani Delavske zbornice. — Brezplačne vstopnice v vseh foto-trgovinah. — Romanje v Rim. Slovencev nas bo 160, Hrvatov 16, skupno 176. Snidemo se na veliki četrtek ob 16.30 v hotelu Miki tč pred kolodvorom. Vrnemo se na sredo po veliki noči ob 19.15. — Pripravljalni odbor. — Duhovniki, pazite na sleparja! Po raznih hrvatskih in dolenjskih vaseh hodi okrog neki V. B., ki se izdaja za duhovnika iz Paragvaja in drugih južno-ameriških držav ter vrši razne sleparije. Je precej izobražen, govori latinsko, hrvatsko, romunsko in nemško. Star je kakšnih 24 do 30 let. — Za romanje na Trsat nikar ne odlašajte s prijavami! Če ne bo rok podaljšan, se prijave zaključijo že 8. aprila. Mnogo duhovnega veselja bo pri Mariji na Trsatu, lopo bo peljati se z ladjo po morju. Podrobna pojasnila so v romarskem listu »Preporod«, ki_ ga pošlje vsakomur brezplačno: »Sveta vojska«, Ljubljana, Tyrševa cesta t? — Velikonočno zborovanje Slomškove družin:. Letošnje velikonočno zborovanje Slomškove družbe bo v sredo po Veliki noči. t. j. dne 4. aprila v Ljubljani. Dnevni red: 1. Ob 9 sveta maša v frančiškanski cerkvi: 2. po sv. maši, t. j. ob tO zborovanj« v unioneki beli dvorani: a) predavanje vseučiliškega profesorja dr. A. Go-sarja: »Stanovska ideja in ureditev družbe«; b) predavanje šol. upravitelja Pera llorna: »Naša šola v službi narodne vzgoje«; 3. Sučaj-nosti. Ker posebnih vabil ne bomo razpošiljali, naj se člani in članice obvestijo tnedsoliojno. K obilni udeležbi vabi člane in članice odbor. — Uprava občine Stndenec pri Sevnici naznanja. da 1h> letni sejem mesto 31. marca dno 28. marca. Vabljeni kupci in prodajalci! — Opozarjamo vse trgovske, obrtniške ia industrijske kroge, da se tolmači navodilo o kolkovanju računov tako, da si morejo pustiti še nadalje tiskati račune za svoje potrebe v tiskarnah kot doslej edino s to spremembo, da morajo biti računi vezani v blokih ter jih mora stranka pred uporabo predložiti davčni upravi v kolkovanje. — Pozor« Po vaseh med Velikimi Laščami ia Grosupljem hodi zadnji čas neki moški, češ, da nabira za cerkev sv. Roka pri Laščah, ponekod pa govori, da za dobrepoljsko cerkev. Mož je čisto navaden slepiar, nima nikakih dokumentov in je od lahkovernih ljudi izvabil že marsikak dinar. Kdor naleti nanj, naj ga naznani prvi orožniški postaji. — V Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine š>t. 24 od 24. t. m. je objavljen »Pravilnik k izpremembam zakona o neposrednih davkih, zakona o izprc.membah in dopolnitvah zakona o neposrednih davkih, zakona o skupnem davku na poslovni promet in zakona o davku na neoženjene osebe in o davčni oprostitvi oseb z devetimi in več otroki«, dalje »Določba o ustanovitvi kastrske uprave v Dol. Logatcu«, »Raizpisa: — ocarinjanje lesenih brzojavnih in telefonskih drogov in izpr. in dop. razpisa glede uvozne tarife za uvoz strojev«, »Popravka: — v razpisu glede pristojbine ra pisma in dopisnice in v iaipre-membah m dopolnitvah pravilnika o bolničnih taksah«, »Pojasnilo glede prisilnih združib trgovcev, obrtnikov in rndust-rijcev: taksna vprašanja«, »Popravek k uredebi o občinskih uslužbencih« in »Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v 1. 1934«. — Prepovedan inozemski tisk. Državno pravd-ništvo je prepovedalo izdajati in razširjati št. 60 dnevnika »Esti Kurir«, ki izhaja v Budimpešti. — Urejena prebava in zdrava kri se doseže z dnevno uporabo pol čaše naravne »Franz-Josef«-grenčice. Strokovni zdravniki za motenja v prehrani hvalijo »Franz-Josei«-vodo, ker pospešuje delovanje želod" ca in črevesa, preprečuje oteklost jeter, zvišuje izločevanje žolča in sečnice, poživlja izmenjavo snovi in osvežuje kri. — Telelonski promet. Prometno ministrstvo je dovolilo, da se otvori telefonski promet na progah Ljubljana—Aiello (1.80 zl. fr.), dalje Maribor—Tul-nerbach in Pressbaum (3.45 zl. fr.), Jesenice—Genova (3.75 zl. fr.) in Sv. Ilj v Slov. goricah Wildon (1.50 zl. fr.). Znesek v oklepajih je pristojbina za triniinutni pogovor. — Semenj na Rakeku. Ker pade 2. aprila letos na praznik, bo semenj dne 3. aprila. DOBRNA Za srčne, živčne In ženske bolezni, počitka potrebne! Do 30. junija in od 1. septembra do 30 oktobra 20 dnevno zdravljenje za pavšalno cono Din 1 200-— (oziroma Din 1.380'—) (avto, soba, hrana, kopeli, zdravnik, taksa in davki). — Prospekti na zahtevo. — Rudarji in dclavci povratniki iz Nemčije — pozor! Iz Diisseldorfa sino prejeli: Kdor je zaostal s plačilom priznalnih prispevkov za invalidsko rento ah rento z nameščcncc tukaj v Nemčiji, to se pravi, kdor ni plačal priznalnih (oobrovoljnih) prispevkov do konca leta 1931 za dolx> od 31. decembra 1930 do 31. decembra 1931 in dalje, da si ohrani pravico na rento, naj nemudoma naznani svoje ime. datum rojstva, ter ime zavarovalnice, pri kateri je bil v Nemčiji nazadnje zavarovan, in siccr naj to piše takoj na aaslov: Izseljensko izaslanstvo Diisseldori, Capellstrasse 9 a, Nemčija. Vsai do 29. t. m. To velja seveda le za one. kateri čakalne dobe še niso dovršili, ali pri katerih invalidnost še ni nastopila. Dovoljuje se jim popraviti zamudo in oživiti izgubljeno pravico. Isto velja seveda tudi za dclavcc, ki bivajo še v Nemčiji. — Odlikovanje domače tvrdke. Znana ljubljanska veletrgovina z vinom g. Pio Radoniča, ki ima svoje prostore na Stari poti št. 9, je bila na vinski razstavi v Bruslju odlikovana z najvišjim odlikovanjem Grand prix. To visoko odlikovanje je ugledni domači tvrdki najboljše priznanje, da so njena vina res prvovrstna, ki to priznanje v polni meri zaslužijo. 1'ri g. Radoniču se dobe najboljša šla t rska vina kakor priznana vina graščine Stilt Admont, graščine Desscnibus in razna Ljutomerska. dalje prvovrstni dolenjski cviček, kakor tudi dalmatinska vina v največji izberi. Tvrdka Pio Kaconit je bila ustanovljena pred 15. leti in uživa ves cas največji ugled. Kupimo 11. zvezek Stritarjevih zbranih spisov. Ljubljana 1887 — založba Klein-ma . m Hamburg. (Ponudile Jugoslov. knjigarni v Ljubljani.) Dve nesreči. V Holederšici je padel na cesti in si zlomil levo roko 69 letni posestnik Fr. Rus. — V Pristavi pri Veliki Loki je padel s peči in si zlomil levo nogo poldrugo leto stari Anton Gabiiel, sinček posestnice. Oba ponesrečenca so prepeljali v ljubljansko bolnišnico. — Zahvala. Uradništvo »Store« je daroval« Viucencijevi konferenci v št. Vidu nad Ljubljano 250 Din namesto venca nn krsto ge. matere gospodu ravnatelja Vogla, za kur izreku omet,jenu konferenca vsem p. n. durovalkam in darovalcem najlepšo zahvalo. — Sava pri Brodu naglo narašča in poplavlja. Iz Bosanskega Broda poročajo, da Sava tam še vedno opasno rasle in se razliva čez bregove. Poplavljeni so že precejšnji kompleksi zemlje tako na I slavonski kakor na bosanski strani. Pri Bosanskem ' Brodu je Sava visoka 7.22 m nad norinalo. — Pri slabi prebavi, pomanjkanju krvi, bledici, shujšanju, obolelih žlezah, kožnih izpuščajih, tvorih urejuje naravna »Franz-Josel« grenčica izborno tako važno delovanje prebavil. Odlični zdravniki so se prepričali, da »Franz-Josef« vodo celo najnežnejši otroci lahko preneso. — Zaradi dveh dinarjev odgriznil ženi ustnico. V Varaždinu sta se te dni sprla zakonca Mato in Franica Cvek, in to zaradi dveh dinarjev, ki jih je žena potrošila brez moževe vednosti. Mato je bil nekoliko vinjen in je začel ženo prelepati ter ji med pretepom odgriznil spodnjo ustnico. Zena je prišla v bolnišnico. — Enajst odpevov k petim litanijam. Uredil dr. K imo vee. Sami stari, že preskušeni napevi. Dva sta božična, dva šmarnična, štirje za spkišno rabo pri lavretanskih litanijah, eden — bržkone najkras-nejši in po besedilu najgloblji — je izredno po-raben tudi za litanije Jezusovega Srca in Imena; dva za pete lilanije sv. Jožefa, za katere ljudskih odpevov menda sploh še nimamo; pa se tudi Matere božje litanijam izvrstno podasla. Za letošnji praznik sv. Jožefa so oba z velikim veseljem po- ražajo največje priznanje malim Artindražejem. Zadošča, da človek vzame zvečer 2 dražeji, pa ima zjutraj normalno izpraznjenje črev, kar ga obvaruje pred mučnim glavobolom. — Pozor! Različne ostanke raznovrstnega blaga, jako ugodno lahko kupite v novem Hazarju Ivnuka Štrukelj, Ljubljana, Kopi tarjeva 1. — Zn svoj denur kupujte prvorazredno o lu go I Vedno iu povsod znhievajto Radensko Slatino) — Adresar industrije, obrti, trgovine, bankar-stva, zadružništva in drugih ustanov ter tujsko-promclnih industrij, ki ga je pravkar zelo pregledno urejenega za dravsko banovino izdal Ju-goslovenski industrijsko gospodarski kompas, se naroča pismeno pri redakciji: Jugoslovenski industrijsko gospodarski kompas, Ljubljana-Moste, Po-hlinova 3. — Cena 120 Din. nekod že peli; za praznik varstva sv. Jožefa po veliki noči bo pa težko kje da bi ju ne, tako gresta v uho, pa tudi v srce. Dasi so vsi odpevi kar za- povrstjo izvrstni, kakor uliti za ljudsko petje, vendar so nekateri med njimi glasbeno in pesniško še prav posebni dragulji. Da samo na nekatere opozorimo: na št. 5. Ti nebeške ključe imaš, o Marija! Ali na št. 2: Vse rož'ce po polju; ali na čudovito preprosto, jasno, pa tudi po naše povedano veličastno Izaijevo prerokbo v št. 8: Saj lepše rož'ce nima svet, ko Jezus je Marijin cvet, da ne govorim o št 9, ki so se ljudem lesketale solze v očeh, ko so jo prvič slišali in peli: Le za Jezusom hodimo, dokler še na svet' živimo! Kaj pomaga nam ta svet! Treba kmalu bo umret'... Prepričani smo. da bodo li odpevi povsod užigali, kakor ugižajo tam, kjer jih doslej pojo. — Nabrani so po Gorenjskem Štirje so vodiški, štirje cerkljanska, eden šenčurski, eden iz neznanega kraja na Dolenjskem; pri št. 10 pa ni nič povedano, od kod je. Seveda pa s lem ni rečeno, da katerega teh napevov tudi drugod ne znajo. Zapisovavec jih je v teh krajih našel. — Zbiravec je našemu ljudskemu petju z njimi silno ustregel Preprosta harmonija je jx> večglasnem ljudskem petju tesno usmerjena. — Ti odpevi se dobijo v zalogi Jugoslov. knjigarne v Ljubljani in velja izvod 5 Din. — Pri henieroidalni bolezni, zagateniu, natr-ganih črevih, abcesih, sečnem pritisku odebelelib jetrih, bolečinah v križu, tesnobi v prsih, hudem srčnem utripaniu, napadih omotice prinaša uporaba naravne »Franz Josefove« grenčice vedno prijetno olajšame, često tudi popolno ozdravlienie. ODVETNIK DR ALBIN ŠMAJD je odprl odvetniško pisarno v Radovljici, Predmcsto 71. Kvaliteta na višku iu dontač izdelek ,je <njem orgel stane za ude 9 Din, za neude 12 Din, vsi štirje glasovi za ude 3 Din, zn neude i Din. Izšle bodo takoj po Veliki noči pri Družbi .sv. Mohorja v Celju. — Ivnna Cankarja Zbrani spisi, katerih 17. zvezek bo izšel n« Veliko noč pri Novi založbi v Ljubljani, vzbujajo vedno nn našem književnem trgu največje zanimanje. Vsaka knjign je zaokrožen svet, z enim ali več1 posebno znamenitim redu še druge. Govor o materi bo imel g. inž. Dolinar. Začetek ob pol štirih popoldne. Vstopnina prostovoljna. Umrla je v bolnišnici Herček Elizabeta, 47 let, žena posestnika s Pristave. N. v m. p. & Včerajšnji trg je bil zelo bogato založen z raznovrstnim blagom. Veliko je bilo zelenjave: berivka 2—2.50 Din merica, regrat t—1.50 Din. Mnogo je bilo na trgu jajc in se njih cena suče vedno okrog istih cen 3 za 1 Din in komad |)0 40 par. Znamenje, da se bližnjo prazniki, so bile tudi večje množine orehov po 3.50—4 Din liter, jedrca po 14 Din liter. Precej je bilo včeraj na trgu tudi lnitar in rož, pač pu zaradi tega, ker je danes cvetna nedelja. poeeb Culi J ^o^ncinlla Liubliana 1 Kino Kodeljevo: Danes ob 3, 5, 7 in 9 »Velika knegiuja Aleksandra« (Marija Jerica). - Jutri ob 8 dva s|xireda: »Velika kneginja Aleksandra« in »Prerijski volkovi« (Georg O'Brien). 1 Predavanje v društvu »Pravnik«. V sredo, dne 28. t. m. ob 18 bo predaval v ju-stični palači, dvorana štev. 79 g. dr. Josip Wilfan o »Pomenu« in ciljih kongresov evropskih naeionalitet«. 1 Javna produkcija gojencev gojencev drž. konservatorija bo v ponedeljek ob 6 zvečer v Filhar-monični dvorani. Vstop na produkcijo je prost proti nakupu programa, ki stane 2 Din. Ravnateljstvo vubi najvljudneje stariše gojencev in prijatelje glasbe na to produkcijo. 1 Šiška. Materinsko proslavo priredi drevi ob 7 Marijin vrtec v samostanski dvorani v Šiški. V vseh točkah sporeda bodo otroci — od najmlajših dalje — pokazali svojo gorko ljubezen do dobrih in skrbnih mamic. Mamice, pridite! I Združenje gostilniških podjetij v Ljubljani opozarja vse svoje članstvo, da bo v torek, dne 27. marca LXIII. redni letni občni zbor v poslovnih prostorih restavracije »Zvezda«, Kongresni trg 1, ob 3 popoldne. 1 Organizacija diplomiranih tehnikov sklicuje za nedeljo 8. aprila ob 9 dopoldne XI. redni občni zbor v beli dvorani bolela Union. Zbora se bodo udeležili predstavniki gospodarskih oblasti in delegati iz Belgrada. Sarajeva in Splila. Ce nam bo dovoljena polovična vožnja, bomo udeležence pravočasno obvestili. Pripeljite s seboj tudi nevčlanjene tovariše! 1 Nočno službo imnjo loknrne: danes: mr. Rnhovec. Kongresni trg 12; mr. Ust.ar. Sv Petra c. 78 in mr. Hočevar. Celovška c. 34; jutri: mr. Sušnik, Marijin trg 5 iti mr. Kuralt, Gosposvetska 4. Maribor m Tujsko prometna zveza v Mariboru ima svoj redni letni občni zbor v sredo, dne 28. t. m., ob 16 v gornjih prostorih hotela Orel v Mariboru. m Verske govore za gospode bo imel danes, jutri in v torek vseučiliški prof. dr. L. Ehrlich iz Ljubljane v kapeli presv. Srca v Levstikovi ulici s pričetkom vsakokrat ob osmih zvečer. Govoril bo o Kristusu, vzoru moža. Gospodje iskren j vub-ljeni. m Stavbena zadruga drž. uslužbencev v Mari-| boru ima redni občni zbor v torek, dne 27. t. m., I ob sedmih zvečer v zadružni pisarni. m Mariborski trgovci, včlanjeni v Združenju j trgovcev za mesto Maribor, imajo v soboto, dne i 7. aprila t. L, ob pol 20 v zgornji dvorani pri Orlu svoj redni letni občni zbor. m Kat. slov. izobraževalno društvo v Studencih ima danes v nedeljo ob štirih popoldne svoj redni društveni letni občni zbor, ki bo v društveni knjižnici v samostanu pri sv. Jožefu. m V Ljudski univerzi predava jutri ga dr. Mila Kovač, specialistinja za roentgenologijo, o zelo zanimivi temi: »Kaj nam razodevajo roentgenovi žarki?« • m Dramska šola. Danes v nedeljo pouk kot običajno. Drugi hraii Begunje pri Lescah. Gasilska četa v Begunjah vprizori drevi ob 8 v dvorani Gosilnega doma igro »Carski sel«. Brezovica pri Ljubljani. Katol. akcija vprizori danes ob 3 [»poldne in ob 8 zvečer v Kat. domu verski mislerij »Slehernik«. Cerklje ob Krki. Tako imenovani škofjeloški 1'asijon smo že trikrat igrali v društvenem domu. Ponovili ga bomo danes ob 3 popoldne, na veliki četrtek ob K večer, na velikonočni ponedeljek pa bo predstava za šolarje srednjih šol Dev. Mar. v Polju. Prosvetno društvo vabi k rednemu prosvetnemu večeru, ki bo v ponedeljek ob 8 zvečer v domu. Na spioredu je predavanje g. prof. Pengova, ki nam bo s skioptičnimi slikami pokazal orjake v rastlinstvu. Na koncu veseloigra »Izobraženec«. Domžale. Godbeno društvo v Domžalah vprizori drevi ob 7 Tučičevo dramo v 3 dejanjih: » Gol-gota« v režiji g. Lazarja. — Za velikonoč pa gostuje Pevsko društvo Sneberje - Zadobrova v God-benetn domu z: INRI v Finžgarjevi priredbi. Jezica. Dekliška Marijina kongregacija bo pri-redilu danes ob 3 popoldne v Cerkvenem domu na Jezici -.Materinski dan« z bogatim sporedom. Novo mesto. Občni zbor olepševalnega in tujsko-prometnega društva bo dne 27. marca ob 8 zvečer v mestni posvetovalnici Dnevni red: Poročilo upravnega odbora, poročilo nadzornega odbora, volitve in slučajnosti. Pluj. Mislerij »Slehernik«, ki je preteklo nedeljo in ponedeljek v Mesluem gledališču prav lejx> usf>el, bodo zadnjič ponavljali danes ob 3 poj>ol-dne v okviru materinskega dne. Ptuj. Protituberkulozna liga v Ptuju ima svoj redni občni zbor dne 30. t. m. ob 17.30 v Narodnem domu. Na dnevnem redu je med drugim tudi ustanovitev »dispanzerja«. — Tukajšnji gre-mij trgovcev priredi pod vodstvom znanega strokovnjaka diplomiranega aranžerja g. Antona Ro-senfclda enomesečni aranžerski tečaj, ki se prične začetkom meseca aprila. Vsa nadaljnja pojasnila se dobe v pisarni trgovskega gremija. Sneberje-Zadobrova. Danes jx>poldne ob pol 4 v Pevskem domu ponovitev »Pasijona«. Št. Jurij pri Grosupljem. Prosvetno društvo v Št. Juriju pri Grosupljem priredi danes ob 3 po-|X)ldne v svoji društveni dvorani materinsko proslavo. Poleg jx>zdrava materam in nekaj pevskih točk vprizori jalenovo dramo: »Dom«. Trbovlje. Igro »Henrik, gobavi vilez« vprizo-rijo danes popoldne v Društvenem domu. Nova igra pisatelja "deška je primerna za ta čas in dobro pripravljena, zalo obisk priporočamo V 6 minutah čez Atlanski ocean Od Tilmenta do Snežnika v. k .juucp a« k *. г»|г«к oii»i u. 0|i«» џ ki«« ^киктии.ат* Poslednja želja obsojenega na smrt Tudi kitajska zakonodaja pozna to po* sebnost, da lahko na smrt obsojeni izrazi svojo zadnjo željo, ki se mu vedno, seveda če ni v nasprotju z določili zakonov. Navadno si obsojenci želijo kot zadnjo stvar krsto, v kateri jih naj pokopljejo, ali pa tudi razkošno kosilo. Pred nedavnim so dobili predstojniki misijona v Tienčinu na Kitajskem od sodišča sporočilo, da je v ječi na smrt obsojeni, ki bi pred svojo smrtjo rad bil prisoten pri sv. maši, ki jo naj daruje duhovnik za pokoj njegove duše. Sam apostolski vikar misijona je šel v ječo k obsojencu in je tam daroval sveto daritev, katere se je poleg obsojenca udeležilo še nekaj kristjanov, ki so obsojenca tudi pozneje v ječi obiskovali, se razgovar-jali z nejim o katoliški veri in ga skušali pripraviti, da bi vdano pričakoval svojo usodo. Tudi usmiljene sestre, ki so obiskovale bolne ujetnike v ječi, so ga posetile. Kristjani in tudi usmiljenke same so s svojimi pogostimi obiski in z deli krščanskega usmiljenja marsikoga pripravile, da je v ječi sprejel sv. krst. Tako je zmagala milost tudi tega na smrt obsojenega Kitajca, do tedaj še pogana, da se je dal pred svojo smrtjo krstiti in jc z vidnim olajšanjem dočakal svoj zadnji dan... — (Fitles.) V eni uri oholi sveta — Čez 10 milijonov let trči „Solnee44 ob „Herhula" Ali si moremo še misliti večjo hitrost? Ameriški piloti so v zadnjem času s svojimi letali dosegli brzino 490 km na uro. Na vsak način lep uspeh. Čedalje bolj se krajšajo razdalje na zemeljski obli. Bližamo se času, ko se bodo uresničile napovedi Julesa Ver-nea. Če računamo, da meri ekvator 40 tisoč kilometrov, potem bi z brzino ameriških letal preleteli to razdaljo v 4 dneh. Ni dvoma, da nastopi v kratkem čas, ko se ta hitrost letala ne bo zdela nič nenavadnega. AH se bo ta razvoj brezkončno stopnjeval. Nikakega dvoma ni, da je to šele prvi stadij v razvoju večje hitrosti. Saj se brzina še neprimerno lahko stopnjuje. Tako n. pr. doseže izstreljena krogla v začetku hitrost 800 m na sekundo. Če bi krogla letela s to brzino, bi priletela okoli zemlje v 17 urah. Veliki topovi so v zadnji svetovni vojni že prekosili to hitrost. Tako je krogla iz nemške »Berte«, s katero so streljali v Pariz, dosegla začetno hitrost 1600 m na sekundo. Doslej niso na tem področju še prekosili te hitrosti. Ameriški profesor Goddard in fizik Hermann Oberth iz Sedmograškega, ki sta očeta takozvane svetovne rakete, sta prepričana, da je mogoče s pomočjo eksplozivnih snovi dati raketi hitrost 12 km na sekundo. Pri tej hitrosti bi bilo mogoče preleteti Atlantski ocean v 6 minutah. Okoli sveta bi prišli v 1 uri. Toda to izredno hitrost presega na svoji poti naše zemlje. Z zemljo se človeštvo že iz davnih časov podi okoli zemlje s hitrostjo 30 km na sekundo, s to hitrostjo plove zemlja v elipsi okoli solnca, Solnee samo je nekoliko bolj počasno. Prav tako cela vrsta drugih planetov in kometov, ki brzijo z veliko hitrostjo skozi vsemirje. Solnee potuje s hitrostjo 19 km na sekundo. Malo verjetno je, da bi zadelo ob druga solnca. Njegova smer gre sicer proti zvezdi Herkules, toda tako hitro ne bosta še trčila ta nebesna svetova. Deziderij Papp piše v nekem dunajskem listu, da se bosta kvečjemu srečala po več milijonih let. Vprašanje je seveda, ali bo Herkules še ostal na sedanjem mestu. Kajti tudi Herkules, ki ga naštevamo med zvezde stalnice, ne stoji prav za prav na mestu. Samo našemu človeškemu očesu se dozdeva, da stoje stalnice na mestu. Po dosedanjih opazovanjih doseže majhna zvezdica na južnem svodu, ki jo nazivajo »Brzi tekač« hitrost 450 km. V zadnjem času so odkrili še drugo zvezdo, ki plove s hitrostjo 500 km na sekundo. Doslej še niso mogli ugotoviti, če je bilo merjenje te brzine povsem praviluo. Toda vse to so še malenkostne hitrosti proti hitrosti, s katero drvijo v vesoljstvo atomi in elektroni. Zvezde nikakor ne morejo doseči te brzine. Radij je nekak top, ki neprestano izstreljuje iz sebe ta najmanjša telesca. Žarki »alfa« dosežejo hitrost 20 tisoč kilometrov na sekundo in drugi žarki radija to hitrost prekosijo. Toda prvenstvo so še vedno ohranili svetlobni žarki, ki potujejo s hitrostjo 30.000 km na sekundo. Čas, ki preteče med dvema utripoma srca, zadostuje, da svetlobni žarek prepotuje okoli jemlje 8-krat. To pa je že meja mogoča hi- trosti. Višje nI mogoče več. Einstein je zra-čunal, da sestav naše zemlje ue presene večje hitrosti. Se to hitrost dosežejo brez-snovni valovi, kajti celo makovo zrnce bi, zagnano s takšno hitrostjo v vesoljstvo, za-dobilo večjo težo, kakor tehtajo vsa solnca. Rekord počasnosti S svetlobnimi žarki, ki nastopajo navadno kot izvor toplote, je obenem združen drugi rekord počasnosti. Mislite si svečo, ki gori. V normalnih vremenskih razmerah bo dobro človeško oko opazilo plamen šo iz daljave 22 km. Pustite, da toplotna energija tega plemena obseva na to razdaljo gram vode in počakajte, da se toplota naprstnika vode segreje za stopnjo Celzija. Čakali boste precej časa. Tako nekako 10 milijonov let bo poteklo, preden se ta votla segreje za eno stopnjo Celzija. MSGR. SIROTTI BO BIRMOVAL. V goriški nadškofiji pripravljajo otroke n« sv. birmo. Ob tej priložnosti je prišlo v širšo javnost, da je msgr. Si-rotti, upravitelj goriške nadškotije, prejel iz Vatikana do.voljenje, da sme birmovati. Po tej vesti sodijo, da bo msgr. Sirotti še dolgo ostal n« sedanjem mestu. • ITALIJANSKI DUHOVNIK je prispel v Stan-drež pri Gorici. Prišel je po nalogu upravitelja goriške nadškolije tnsgra Sirottija, češ, da je sedanji slovenski župnik potreben pomoči mladega duhovnika. Ta italijanski kaplan ne poučuje verouka v italijanskem jeziku samo v Štandrežu, temveč tudi v sosednji župniji Vrtojbi, ki je tudi bila priključena Veliki Gorici. Vidi se načrt, da se spravijo italijanski duhovniki v vse okoliške slovenske tare, ki so bile priključene Gorica. * ZARADI RAZOVŠKIH ŽRTEV. V Bor-štu so aretirali nekega fanta, ker so baje našli pri njem letake v spomin žrtev 6. sept., ki so bile ustreljene v Bazovici. Veet se torej fašistom še ni potolažila? ZDRAVA MARIJA, MILOSTI POLNA, GOSPOD JE S TEBOJ! Vzeto Vam bo vse veselje potovanja, če na istem trpite vsled kašlja. Kašelj in bronhijalnl katar lahko in hitro zdravite z uporabo KRESIVALA. KRESIVAL bistveno cenejši. Sedaj samo Din 32- po steklenici. Takrat je bil Ren 300 km dal'ši Temza se je stekala v njega — Zakaj je Črno morje strupeno? Gladina Črnega morja se prav nič ne razlikuje od gladin Sredozemskega morja ali Atlantskega oceana. Globoko pod gladino pa je voda Črnega morja polna strupov. Prof. Daly s vseučilišča Harvard je našel razlago za ta nenavaden pojav v navzočnosti ogromnih količin mrtvih rib in drugih živali, ki že stotisočletja razpadajo na dnu Črnega morja in ki okužujejo vodne plasti do globine 200—150 metrov. Prof. Daly je mnenja, da so te živali poginile v ledeni dobL Na ogromnih ledenikih, s katerimi je : #.. ! /■ • ? r <.....^.rfVŽi;/fs&Z:-iX. ft* v j* £ ■ ШШГ- - - ■Џ , / . iV, .... < ■. .1 i ../• .*.>-•-• '-"r • ... v '- * v • \ • Poročil se je 20 letni vladar dežele Anam, ki je pod francoskim protektoratom, cesar Bao Daj, se je poročil z mlado gospodično iz Kokinkine. Cesar Bao Daj je dokončal študije v Parizu. — Anmmski cesarici je ime N'guyen Ku-bao. Poroka se je vršila v mestecu Hue. Pred ccsarsko palačo je čakalo nevesto cesarjevo spremstvo. Nevesta se je pripeljala sama v avtomobilu, kateremu je sledila častna straža. Ko so jo odpeljali v >prepovedano mesto« v notranjost dvorca, so počili pozdravni streli. Tu so nevesto predstavili, v to dvorano so smeli samo sorodniki, uted temi ludi mati neveste. I'rejsnji večer je bil DO mestu »mu vod z bakljauu. I bila pokrita zemlja, je bilo zadržane toliko vode, da je morska gladina upadla. Radi tega se je Črno morje napolnilo s sladko vodo in je postalo velikansko jezero, ki si je končno našlo pot skozi Dardanale in Bospor v Sredozemsko morje. Ko so se pozneje ledeniki raztopili, se je morska gladina zopet dvignila; slana voda je vdrla v Črno morje in živalstvo v njem je poginilo. Posledica tega je ta, da je še danes voda v Črnem morju pod gladino strupena. Upadanje morsko gladine je imelo po mnenju prof. Dalyja za posledico velike zemljepisne izpremembe. Ob obrežju se je prikazala vnovič zemlja in tako je nastalo 40 črt, ki kažejo posamezne plasti. Ta nova zemlja je bila široka 100—200 km in se je raztezala na 100.000 km. Reke, ki so iskalo pot v umaknjena morja, so si morale napraviti nove struge, ki so se sicer poglobile, a jih je še danes mogoče opaziti. Plitvo Severno morje je popolnoma zginilo in človek bi bil lahko prišel peš iz Nemčije na Angleško. Doggerbank, v katerem ribiči kaj radi danes lovijo ribe v Severnem morju, je bil tedaj visoko in je ostal suh dolgo časa. Še danes izkopavajo ribiči šoto iz globino 40 m. Na drugih mestih Severnega morja so rastli obsežni gozdovi in ostanki teh še danes obstoje. Da ni manjkalo takrat tudi živalskega življenja, dokazujejo mamutovi zobje, ki jih privlečejo na dan z mrežami. Reka Ren je bila takrat 300 km daljša kakor danes. Tekla je po osušenein Severnem morju. V njo se je stekala Temza, obe sta končno prispele do morja v višini Hulla. Druga posledica ledene dobe je bil nastanek zemeljskih mostov med kontinenti, ki so obstali tisočletja in so vezali tudi otoke s celinami. Takrat so se ljudje in živali preseljevali iz Azije v Ameriko, iz Indije na CeyIon, iz Avstralije v Ta«manijo. Mnogo rasnih vprašanj se da tako razložiti. Pretekli čae. Učiteljica (starejša) razlaga spreganie glagolov v različnih časih. Pa vpraša Janezka: »Jaz sem lepa.« povej mi, kateri čas je to?« •anezek sc urno oelasi: »Pretekli časU Vohunska umetnost mora ostati tajna Pariški listi poročajo iz Berlina, da je nemška vlada obvestila organizacijo nemških časnikarjev in publicistov, da je prepovedano priobčevati spomine in podrobnosti o delovanju vohunov. Prav tako so bili obveščeni lastniki kinematografov, da je prepovedano izvajati filnte s podobno vsebino. Drobne Med policijsko preiskavo po beznicah v Kairu je policija našla za 13.000 funtov heroina ter ga zaplenila. Aretirala je 16 ljudi, med njimi tud' več žensk. Iz Washingtona poročajo, da namerava predsednik Roosevelt postaviti državno tovarno letal. ; Stala bo 10 milijonov dolarjev. Hozana, hozana sinu Davidovemu! ie v7-klikal isti Izrael Kristusu, ki ga je čez nekaj dni križni. Ali sc je od takrat svet kaj izprcutauil> Ob nedeljah pojemo Kristusu slavo, v tednu, ua delu. kaj radi pozabljamo naiu' ШШШ ШШШШШШШШЈШ^Ш^ iilllfi MLADI SLOVENEC M. Kunčie: SLOVENSKIM MATERAM Materam slovenskim sa današnji god mnogo srele, zdravja voići mladi rod. Takšnega bogastva na vsem svetu ni, da ljubezen s njim vam poplačali bi. In besede takšne nihče ne pozna, da bi s njo izrazil, kar na dnu srca sladko podrhteva, hoče prekipeti — pa kot val ne more k solncu se povzpeli... Ena sama misel gorka nas prešinja, ena sama želja, čisla kot svetinja: naj ljubezen vaša vekomaj žili in slovenski zemlji blagoslov rosi! Na cvetno nedeljo »Letos moram imeti največjo butaro v vasi — jaz!« ee je zarotil Gorjančev lonček. He mu je bila v svežem spominu lanska cvetna nedelja in butara sosedovega Janezka, ki jc bila za glavo večja od njegove, llu, kako jc takrat gledal postrani svojega najboljšega prijatelja! (>d same zavisti ni vedel, kaj bi počel. Klavrne volje je racal ob njegovi strani in na vsa J&nezkova vprašanja odgovarjat tako osorno, .kakor da gre na tlako in nc v cerkev k blagoslovu... O, letos mu bo že pokazal! Nare/.al *f je najdaljših šib v hosti, jih obložil z bodič-jem in trnjem ter vee skupaj spretno povezal z bršljanoin. Takšne butare devet fara naokoli nima nobeden, kamoli v domači vasi! Skrival jo je v ka.šči vse do ure, ko eo zvonovi oznanili cvetno nedeljo in slovesno vabili k blagoslovu. L)a ste ga videli, kako ponosno je stopal skozi vas! Kar šibil se je pod težo butare, takšna je bila. Tri debele pomaranče so visele na njej in pet rdečih jabolk, pisani trakovi |vi so veselo plapolali v vetru. »Tonček, če hočeš, ti pomagam nesti,« se je tovariško ponudil Jnne/.ek, ki jc stopal vštric njega in z občudovanjem motril Tončkovo butaro. Zavisti Janezek ni poznal. Njegova butara je bila letos za dve glavi manjka od Tončkove — pa kaj zn to! Vsako leto tudi ue more imeti uajvečje... »Kaj še! Z lahkoto jo nesetn sam. Raje svojo bolj krepko poprimi, da se ne zvrneš v jarek I Opletaš z njo sem in tja, kakor dn si pijan .. .< Tako ga Je samozavestno in nevljudno zavrnil Tonček, če5, da ni prav nič težka.« »Nimain časa,« je ošabno dejal Tonček in posušil korake. Bližali se farni cerkvi. Pred ccrk\ijo je irtalu gosta gruča fantov, ki so strokovnjuško ocenjevali mimoidoče pare r butarienmi. Vztrajali so tam vse do začetka blagoslova, čeprav je narahlo rosilo z neba in jc bila zemlja vsa premočena od dolgotrajnega deževja. »Aha,« si je na tihem dejul lonček, »zdaj pride vrsta name, da me bodo občudovali. Po vsej vas! bodo potem raznesli, da sem imel največjo in najlepšo butaro. In jc napel vse sile. da bi korakal mimo njih visoko vzravnan. kakor da mu je prenašanje takele teže — igrača. Pa mu sreča ni bila nič kaj naklonjena. Ko je tako |>onosno stopal mimo fantov in dvigal butaro čedalje više, je nenadoma izgubil ravnotežje in čofnil v največjo lužo, ki je le-žala kraj poti... Na vse strani je brizgnilo, fantje so prestrašeni odekočiii, Tonček pa je presunljivo zakričal: »Joj!« Pogled nanj jc bil tako klavrn, da ee fantje niso mogli vzdržati smeha: njegova lepa, velika butara je ležala počez v blatni luži, Tonček pu jo ležal lako nesrečno na njej, da jo bilo videti, kakor da jaha konjička... In njegova obleka, njegova nova praznična obleka! Vsa je bila umazaua, tako umazana, da bi se šc cigan sramoval stopiti takšen v cerkev. Tonček nekaj časa od strahu, sramu iu jeze ni vedel, kaj bi storil. Nerodno je kobacal z nogami po luži in sc hotel dvigniti, pa kar ni šlo. ?.c so mu debele solze privrele iz oči, žc je začel pritajeno ihteti. Tedaj je priskočil Janezek in ga sočutno vprašal: »Ali si se udaril?« Tonček pu je namesto odgovora zatulil na ves glas, tako ee je zasmilil sam sebi. »Počakaj, ti pomagam na noge!« je dejal Janezek. Izročil je svojo butaro v varstvo nekemu drugemu dečku, prijel Tončka za rame in ga izvlekel iž luže. Ves skrušen in ubog jc stal tain — prej tako ponosni in samozavestni Tonček. Niti obraza ni upal dvigniti, tako ga jc bilo sram. »Nič ne maraj,« ga je tolažil Janezek. »Kaj takega se lahko vsakemu pripeti. Veš kaj? Spremim te domov, takle vendar ne moreš k blagoslovu. Saj vidiš: butara je tudi vsa blatna. Pojdi!« Dvignil je Tončkovo butaro'iz luže in zaklical dečku, ki je njegovo butaro sprejel v varstvo: »Nosi še mojo v cerkev, jaz se kmalu vrnem!« In sta šla mimo fantov, katerim je ob tem prizoru smeh zamrl na ustnih, tiho in |>očasi proti domu. Sc!e na pragu domače hiše je Tonček pogledal prijatelju v oči in nekaj kakor gorka hvaležnost jc zasijala v njih. »Janezek, ali si šc hud na mene?« ga jc liho vprašal. »Jaz?« se je začudil Janezek. »Zakaj pa?« »Saj dobro veš!« je Tonček šc iztisnil iz sebe, |k>tem pa ga je znova posilil jok. Obrnil se jc in stekel v hišo... Janezek je počasi šel za ujini. Ko je stopil v izbo, jc Tonček čepel na klopi pri peči, podpiral obraz z dlanmi in bridko jokal. Janezek je tiho položil butaro kraj njega in odšel iz hiše. In je V60 pot proti cerkvi premišljeval, kaj naj bi Tončka tako razžalo-stilo. Tista nesreča sama vendar ni bila tako huda... Pa je zdajci zaslišal za seboj: »Janezek! Janezek!« Ozrl se jc in zagledal Tončka, ki jc stal sredi ceste in mu mahal z roko: »Janezek, drugo leto napravim tebi prav tukšnole butaro! Ali hočeš?« »Pa daj!« je Janezek zaklical nazaj in srce mu je zaigralo ob tem dokazu Tončkovega velikega prijateljstva... Mlada greda Strah Oh, kaj sem te dni doživela! Ko sem bila sama v sobi, je začelo na oknu nekaj strašno ropotati. Kar stresla sem se. Kaj bo? lat? Nekaj časa se niti geniti nisem upala. Spet: Tok, tok, tok! Šele čez nekaj časa sem se ojunačila in se po prstih splazila v drugo sobo, ter poklicala strica. Strica pa ni bilo prav nič strah. Prišel je in pogledal na okno. Tudi jaz sem pogledala. Ker je bil'stric zraven, sc nisem več bala. Slrah je bil — netopir. Slavica Langerholc, učenka II. razr. v Stranjah pri Kamniku. Velika noč Po poti žena bliža se in koš na rami nosi. Bogve, če kruha prosi? O nc, o ne, o ne! Tam v košu ima jajčkov slo — joj, koliko to pirhov bo ... Juhe, juhe, juhe! Temni se Od straha, od groze se tresem, medlim; kako naj sirota pokojno zaspim? Temni se, mrači se, oh, strašna bo noč! Ve, sveta nebesa, kje najdem pomoč? Pa mama mi pravi: »Saj božje oko te čuva in brani. Lc spančkaj sladko!« Vinko Bit ene: Pesem mi zapoj, o duša... Pesem mi zapoj, o duša, svetlo pesem o vstajenju, ko pomlad budi vesoljstvo zopet k novemu življenju. In zapoj mi še o zarjah, ki rdijo nad gorami, o prelepi vili Srefi, ki živi nekje med nami. S tvojo pesmijo slovesno stopil bom na šolnine trate in vsevprek po rodnem polju posejal bom misli zlate. V solncu bode zaživela ena sama misel Usta, iz vseli drugih porojena: Svet, poglej —- vstajenje lir i sla! Gotovo ne veš, da na Novi Zelandiji ži\i papiga, ki je tako nevarna ovcuni nu paši, da oblast plača lepo nagrado za vsako pokončano ptico, da so v Me,sini postavili v mestno uro bronastega leva, ki ob 12 rjove in petelinu, ki zgodaj zjutraj in zvečer poje, ZA BISTRE......GLAVE Rešitev sestavljanke B-Icd 0-toče D-olenjsko 1-g Z-agorje D-rava R-adovljica A-n dre j V-ižmarje A-drija D-rava O-lga M-ojstrana 0-ton V-intgar 1-han N-ovo meslo A-nton Čudne uganke V deželi Narohesvet (Nadaljevanje.) In je bila Tončkova radovednost res kma'u za silo utešena. Ko so prišli do palače brez oken, brez strehe in brez vrat, so mravlje hitro pristavile k palači visoko lestev in z vljudno krelnjo povabile Tončka in zajca-pilota, naj stopita nanjo. Najprej se je vzpel na lestev zajec, za njim pa lonček. Ko sta priplezala do vrha, je Tonček hitro pogledal v notranjščino palače, kajti bal se jc žc da bosta morala z zajrem-pilotom kar skočiti z vrha navzdol. Prav nič ga ni mikalo, da bi si pri tem skoku zlomil noge ali vrat... Pa ie bil v hipu potolažen: tudi v notranjosti palače je bila pri-slonjena k vrhu dolga lestev. Po tej lestvi sla sc z zajcem spustila navzdol, za njima pa se jc i/sula vsa procesija prečudnih mravelj s človeško glavo in rokami. Zvoki vesele polke so jim zadoncli nasproti. Tonček je široko odprl oči, ko sta stopila z zajcem-pilotom z lestve na tla in kar ni mogel verjeti, da je res, kar vidi: sredi palače je stal dragocen kraljevski prestol, na leni prestolu pa je sedel kakor slon velik polž in z ne|>opisno vnemo igral na harmoniko: Cuk se je oženil, tralala, sova ga je vzela, hopsasa .., V začetnih črkah pravilno razvrščenih besed čitamo od zgoraj navzdol: Bodi zdrava domovina. Pravilnih rešitev je bilo 68. Za nagrado je bila izžrebana Slavica Langerholc, učenka II. razr. v Stranjah pri Kamniku. Dobi knjigo »Ptiček z dvema kljunčkoma«. Izpolnjevalha: Mati poje Angeli beli nad punčko se sklanjajo, z glasom srebrnim kot z zvončkom — — — —: »Aja tutaja, punčka, zaspi! Bog že na pragu nebeškem — —« K Niemu te v zlati kočiji popeljejo, zvezd milijon ti v naročje — — — —. Zvezdo najmanjšo v svoj srček zakleni, lepa boš, punčka, ko vrneš se k--! Tiho, vse tise krilatci pojo, više, vse više se pne pod — — zlata kočija na zlatih kolesih ... Kmalu bo, kmalu punčka v — — —. Na mestih, kjer stojijo črtice, postavite zraven spadajoče besede (rime). Vsaka črtica pomeni en zlog. Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 20. t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca«, v Ljubljani. 1. Kdo hitreje koraka: kača ali pol/? 2. Ima dve nogi, cilinder na glavi in ne zna rigati — pa je vendarle osel. Kako je lo mogoče? 3. Pod streho je, pa je moker kakor miš — kdo je to? 4. Kdo zna lepše peti: krava ali koza? 5. Kdo ima ostrejše zobe: pajek ali muha? 6. Okrogel je kot jajce, lepo pisan kakor pi-ruh in po znaku zna leteli — kaj je to? 7. Ko se zdani, li pozvoni in te iz spanja zbudi — kdo je to? 8. Kaj ie lažje: napraviti iz muhe slona, ali iz slona muho? 9. Okroglo jc. na nebu visi in v vodi leži, če g a zgrabiš, li izgine izpred oči — kaj je lo? Za pravilno rešitev vseh devetih ugank razpisujemo dve nagradi. Nagrajenca bo določil žreb. Rešitve pošljite najkasneje do četrtka, 29. t. m. ua naslov: Kotičkov striček, uredništvo Slovenca« v Ljubljani. •Kaj pa la polž tukaj dela?« je vprašal zajca-pilota. Saj vidiš: na harmoniko igra!« jc kratko odgovoril zajec. - To že, ampak ne gre mi v glavo, cla na prestolu sedi kakor kakšen kralj.« Kralj ni, podkralj pa je,« mu je pojasnil zajec. Kakšen podkralj vendar?« je zazijal 'lonček. Dežela Narobesvct ima enega kralja, podkraljev pa v njej kar mrgoli. Lden lakšniii podkraljev jc tudi ta polž, jc razlagal zajec-pilot. Komu pa kraljuje?« Ce je podkralj, ne moreš reči, da kraljuje, nego da podkraljuje, zapomni si! Podkraljuje pa tem mravljam.« Pol? —■ podkralj mravelj, hoholio,- se je na vsa usta zarežal Tonček. Kaj takinega! Saj se mi bo še zmešalo... Vse skupaj vas trka luna, žc vidim.« »Saj (o je jako zdravo, če koga luna Irka, je modro pokiinal zajec. »Ampak ne obiraj se! Na-( prej! Podkralj polž že miga z rožički; govorili I želi s teboj.« (Nadaljevanje prih, nedeljo.) 588. Dragi Kotičkov striček! Žc dvakrat sem Ti pisala, pa mi še nič ne odgovoriš. Gotovo zato, ker ne veš, ali sem kaj pridna ali nc. Pa sem. V šoli sem imela vse rede odlične. Tudi gospod kafe-het me ima rad, ker mu nosim srebrn papir ia znamke za zamorčke. V prvem pismu sem Tc povabila na zabcljene gorenjske žgance, pa Tc ni bilo. Pridi! Nc bo Ti žal. Oblizoval sc boš po njih kakor po pečenki, tako mastni bodo. Navila Ti bom tudi radio, da ti bodo žganci kar sami odplesali po grlu navzdol. Ne zameri mi, ker Te vabim samo na žgance, ampak veš, to je dobra jed za otroke in odrasle, Pridi in videl boš, kako imam rdeča lička! Tisoč pozdravčkov in še enega povrhu Ti pošilja Majdica Dobovšek, učenka I. razreda na Hrušici pri Jesenicah. Draga Majdica! Veš, čc bi hotel odgovarjali samo pridnim fantičem in deklicam, bi si moral najeti najmanj deset najslavnejših detektivov, ki bi venomer hodili iz kraja v kraj in poizvedovali, kako je s pridnostio onih, ki mi pišejo... V pismu pač lahko vsak na dolgo in široko z najmilejšimi in naiginlijivejšemi glasovi hvalo svoji pridnosti poje (papir je potrpežljivi), v resnici je pa ta »pridnost« morda takšne sorte, da bi ji morala vedno leskova šiba družbo delati... Zato se pri objavljanju pisemc prav nič nc oziram na »pridnost« ia »porednost«, nego vsak teden znova vržem ves ogromni kup pisemc v velik sod in jih potem kakor ribič ribe lovim s trnkom na beli dan. Tieto pisemce, ki ga trnek najprej vlovi, denem v kotiček — in domovina je rešenal Naij enostavnejše je tako. Danes se jc na trnek Tvoje pisemce ujelo in — tukaj jef Veleprijaznemu vabilu na zabeljene gorenjske žgance se pa od srca rad odzovem. Ta moja odločitev bo gotovo izzvala velikanski vihar in ljuto senzacijo po vsej mili domovini, kajti je to prvo povabilo, ki ga po dolgih letih sprejmem z odprtimi rokami. Samo en majhen, neznansko majhen pogoj Ti stavim: ocvirki na žganeih morajo biti tako veliki kot kurja jaj' ca, kajti sem tudi jaz tiste sorte človek, ki ga vsaka »malenkost« sil« no razburi. Povrhu imam pa še slabe oči —. manjših ocvirkov, kot so kurja jajca, »ploh ne bi videl in bi bil prepričan, da jem nezabeljene žgance! Upam, da Ti ta pogoj ne bo delal nobenih preglavic. Radia pa pri pojedini ne potrebujem. Me namreč prav nič ne mika, da bi žigaoci po mojem želodcu plesali z ocvirki poskočne polke, ka-krine nam naš radio tako rad žinga. Še tako plesa nič nc obrajtam, najmanj pa ples — v želodcu.,. Torej sporoči takoj glede ocvirkovl Na skorajšnje svidenje! — Kotičkov stri« ček. Zgodbica dniiivb < utiiš Marička vidi sestro, kako naliva roži na oknu sveže vode, — vprašanje v njej se sproži: »Zakaj pa to je dobro?« »Z1, kam pa misliš oditi?« se začudi kapitan. »Na izprehod okoli vas!« se odreže Metka. Pozna pisavo V črnilnik profesoria Krcdarja jc padla muha. Profesorjev sinko reši živalco iz črnega morja ter jo položi na bel papir. Po daljšem opazovanju ze-kliče: »Mamica, lalc muha pa prav lako piše kako« naš očka!« e Janezek je prihitel 7. vrta: »Mati, mati.« Jn, kaj pa je, zn božjo voljo,« se je pre-strnšiln liintl. »S plotu sem padel, pa ravno lin nos.« »Tnkot Pa ni bilo slišati, da bi bil kaj joknL« »Seveda nisem, ker ni bilo nikogar, da bi me bil slišal.^ DELAVSKI VESmm Vprašanje javnih del v Sloveniji Z bližnjim pričetkom gradbene sezone po-etajajo javne delu zopet važno in aktualno vprašanje. Da je to vprašanje tudi pri nas neodložljivo, ni nobenega dvoma več, toda kako in kje naj zagrabimo ta problem, ila g« bomo prav rešili. — Zarudi gospodarskega napredku moramo nujno pričeti z reševanjem cestnega vprašanju in regulacijo naših rek in potokov. AJi ni velika škoda, du leto za letom uničijo povodnji za milijone in milijone dinarjev našega narodnega premoženja. Tudi tujski promet pri nas zelo zastaja in naše blago po nepotrebnem izgublja na vrednosti. Z reševanjem teh vprašanj pa moramo začeti tudi zato, ker je v zvezi s tem dana danes naravnost edina možnost, da uspešno zmanjšamo brezposelnost. Organizacija javnih del bi se morala izvesti tod i zaradi splošne poživitve gospodarstva. Treba je ljudem dati orodje v roke, da bodo delali in si na ta uačin preskrbeli vsaj najnujnejše za življenje. Seveda čakati ne smemo, da se bodo pri nas n. pr. javna delu /.učela sama od sebe. Poiskali moramo potrebne finance, da ae bodo mogla velika javna dela razpisati. Ustanovi naj se poseben urad ali zavod, ki naj bi izvajal in prevzel v izvršitev javna dela. Pa naj bi si tudi sam poiskal za to potrebna sredstva. Ker bo industrija imela od tega navse- zadnje še največjo korist, naj se naloži na čisti dobiček poseben davek, kakršnega pobirajo žc v Nemčiji. Do koucu januarja t. 1. so tam ua-brali že 2 miljardi Diu. Med najnujnejša dela spada pri nas regulacija Savinje, zasavska cesta, zveza Ljubljano s Sušakom in zboljšanje obstoječih cest itd. Da bodo juvua dela res uspešna, je pa potrebno složno .sodelovanje občin, banovine in države in tudi deloma zasebnih interesentov. To sodelovanje se ne bi smelo omejevati samo na to. da bi se določil program javnih del, temveč bi sc moralo nanašati zlasti glede financiranja in orguiiizacije teh del. Za izvedbo teh del uaj bi se tudi pri nas organizirule čete prostovoljnih brezposelnih delavcev, ki bi prevzele določena dola. Država bi morala tem delavcem dati hruno in skrbeti zu obleko in za jamčiti neki minimalni zaslužek. Kar jc v drugih državah obvezna dolžnost, to bi bila pri nas le prostovoljna dolžnost in prav gotovo bi bilo dovolj brezposelnih prostovoljcev na razpolago. Saj itua delavec vendar raje, da si služi kruh, kakor pa, da je odvisen od podpor, ki so dostikrat lc miloščina. Statistika našega izvoza kaže, da dajemo inozemstvu veliko svojih poljskih pridelkov skoraj zastonj. Ali bi ne bilo boljše, da bi te pridelke dobilo naše stradajoče delavstvo. Z £ JV Д 1ЈУ D O M Misel o očetih na materinski dan Ce prav premislimo, je materinska ljubezen tista zvezna moč, ki drži človeško družbo vsaj še za silo skupaj, da povsem ne razpade, in mati z otrokom tisti ideal, v čegar svetost vendarle še vsi verujejo. Skriti strah, dn še ta zadnji žarek svetosti in s tem človečnosti ne zatone za dolge dobe, žene narode, da postavljajo materinstvo visoko na svetilnik, obhajajo materinsko dneve i.n skušajo v ženah poživiti, obnoviti voljo do materinstva. Če jadra ponekod to prizadevanje pod nacionalističnimi, imperialističnimi gesli, je to le popafcbn pravega, notranjega nagiba. To proslavljanje, povzdigovanje materinstva, to dejstvo, da se človeštvo ob navideznem zatonu vseh idealov z zadnjim upom oklepa matere z otrokom, bi bilo zelo tolažljivo znamenje — če nc bi vse kazalo, da je prekasno! Prekasno, ker se je vera v golo snovnost brez vse duhovnosti, vera v zemsko sročo brez vsakih nebes onstran ženskosti zajedla že v osnovno celico človeške družbe: v zvezo med možem in ženo, v družino. Mož in žena ne sklepata več zakona zato, da bi ustanovila družino, sprejela nase jarem očetovstva in materinstva z vsemi odlikami in sladkostmi, pa tudi z vsemi žrtvami — marveč hočeta ustanoviti le družbo dveh v dosego čim večjega tvarnega blagostanja, v katero bosta morebiti ob svojem času pripravljena sprejeti še tretjega — otroka, enega sa- okolja, vpliva časa in se predajal inntorinskcmu pokliru s tistim svetim heroizmoni. iz katerega rastejo prave, plemenite matere. Dokler mož ne bo spoštoval materinstva v vsaki ženi, ne bo spoštoval očetovstva v sebi samem, ne bomo rešili družine propada, ne bomo prepričali ženstva, da je materinstvo najvišja čast in največja sreča, ki jo more žena doseči. Vse sklicevanjo na naravne naloge žene, vsa knthoborska gonja proti dvojnemu znslužkarstvu in proti ženam v boljših službah vobč - ne bo nič zalegla, dokler družba sama ne izp emeni iz temelja svojega mišljenja in načina svojega življenja. O tej izpremembi zaenkrat še ni čutiti nobene sledi. Zato so oficielni materinski dnevi tako plehki, neprepričevalni, narejeni. V tej navidezno brezupni dobi zveni ludi tako elementaren opomin, kakor je Pijeva okrožnica o zakonu, kakor glas vpijočega v puščavi. In vendar je ni nobene druge poti do obnovo družine, do vrnitve žene materinstvu kakor pot, ki jo predpisujo ta okrožnica: pot evangelske samozataje, pot evan-gelskc žrtve, pol evangelske svetosti. Strašno je danes govoriti in pisati o svetem, ko moramo zanje rabiti taisto besede, ki jih siplje-mo in ki se sipljejo na nas dan za dnem kot ue-ugnana, mehanično delujoča lajna. Kdo tem besedam še kaj verjame, kdo še kaj da nanje? In vendar je treba govoriti, ker bi sc spoštljiv molk Dobra pijača! Za praznike ne pozabite na Zadružno klet v Ljubljani Ugodna postrežba Jk Iz naše nameščenske organizacije V nedeljo zvečer je bil v dvorani Rokodelskega doma v Ljubljani lepo obiskan občni zbor naše mlade iu agilne nameščenske organizacije »Društva združenih zasebnih in trgovski nameščencev Slovenije v Ljubljani«. Na občni zbor so prispeli tudi zastopniki z dežele. Občni zbor je otvoril predsednik centralnega odbora urednik France Kremžar, ki je orisal razvoj društva od poživitve društva, ki sc je irvršilo lansko leto, pa do danes. V jedernatih besedah je ponovil program društva, ki hoče v svoji stanovski in strokovni organizaciji organizirati vse slovensko krščansko nameščenstvo in se vedno in povsod boriti za njegove interese ter za interese vsega delovnega ljudstva. Omenil je ogromno delo, ki ga je opravilo društvo v preteklem letu, ko je razpredlo svojo organizacijo po celi Sloveniji, ko je s častnim uspehom zaključilo volitve v Delavsko zbornico ia v Pokojninski zavod, prirejalo tečaje in predavanja, izdajalo nešteto okrožnic itd. Po poročilih ostalih odbornikov se je razvila razprava o lastnem glasilu. Predlog, da se prične izdajati lastno glasilo, ki naj bo obvezno za vse članstvo in naj izhaja mesečno, je bil soglasno sprejet. Živahen razgovor se je razvil ob predlogu, da ee osnuje obvezni podporni sklad. Izivoljen je bil širši odbor, ki ima nalogo izpopolniti pravilnik, ki je bil predložen ©bčnemiu zboru; — Pri volitvah so bili izvoljeni v centralni odbor tov. Kremžar, Baš, Slivnik, Sitar, Kun-stek, Češnovar, Cuderman. V odbor ljubljanske podružnice pa so bili izvoljeni: Smersu, Viodi-šex, Proeen, Kalan, Masič Vida, Krvina, Hvale. V nadzorstvo centrale so bili izvoljeni tov. dr. Vatovec in dr. Valenčič, v nadzorstvo ljubljanske podružnice pa tov. Novak in Leveč. Cilji švicarskih delavcev Na Lanskoletnem glavnem zborovanju švicarske krščanske strokovne zveze je razvil glavni referent ta-le program: »ŠvicaTji moramo svojo bodočnost urediti po svojih razmerah, na podlagi svoje tradicije in nazora. Zgodovinsko dejstvo je, da krščansko delavstvo kaže potu preOsnave. Človeštvo se mora vedno na novo orientirati nu podlagi pravih načel, ne pa, da iščemo novih vogelnih kamnov za svojo hišo, kot nam jih usiljujeta liberalizem in marksizem. Z razvojem dogodkov raste razredna ločitev, meščanstvo je pa doslej še vedno zamudilo vee prilike, da bi to ločitev zavrlo. Meščanstvo je vsakogar, ki je bil delaven v delavskem riban jn, označilo za demagoga, ker se mu je zdel razredni boj za bolj nujen. Kljub takim razmeram ee je izreklo krščansko delavstvo za spravo razredov. Sedanja gospodarska kriza je zibel novega čaea, pred katerim se pravkar organizirajo vsi sloji družbe. Smatramo, da mora priti <10 gospodarske korporacije radi sodelovanja delojemalcev in delodajalcev, ker uvidevamo potrebe prisilne solidarnosti. Ker bodo pa še vedno obstojala interesna nasprotstva, se ne bomo razšli, ampak bomo skašali sodelovati pri skupnih vprašanjih z ostalimi delavskimi organizacijami. Mnogo skrbi se danes vali na državo. Toda čemu? Ali ne bi mogli marsičesa (delovni čas itd.) stanovi sami urediti? Država naj da takim uredbam le obvezen značaj. Kar vrše drugod z diktaturami, izvršimo pri nas z ljudskim glasovanjem! Zgraditev nove družbe in novega gospodarstva naj pa ne sloni na razvalinah dosedanjega dela delavcev. Potrebno jc pn vedeti, da pri zgradbi nove dražbe ne morejo sodelovati razred no-boj ni elementi, pač pa so v to poklicani delavci in kmetje. Iločemo stanovsko urejeno družbo, v kateri naj obstoja še enaka gospodarska organizacija.« Program je navdušeno sprejela 700-glava I skupščina, potem ko so se s posebnimi izjavami i zanj izrekli predhodno tudi voditelji orguni-j zacij posameznih strok (kovinarji itd). Pripo-i minjamo, da štejejo strokovne organizacije , krščanskih švicarskih delojemalcev, ki imajo : tako dosledno krščanski iprogram v vseli ozirili ! okrog 45.000 članov. I ! Drobne vesti v dveh, treh vrstah i Iz Jugoslavije. 4 milijone Din je za javna dela določila banska uprava dravske banovine. S tem denarjem se hoče predvsem zaposliti brezposelno delavstvo. V Belgradu se je tc dni končala anketa o brezposelnosti jugoslovanskega delavstva. Sprejeta je bila reeolucija kako naj sc brezposelnost zmanjša in kako naj se podpira 500.000 brezposelnih delavcev. Od karitativnih društev v Sreinski Mitrovici dobiva vsak dan 500 brezposelnih delavcev vso oskrbo in potrebno hrano. 10.000 Din je darovala brezposelnim obouia Vinkovci. Zanimiva bi bila statistika, kako naše slovenske občine podpirajo brez.poselnc. V rudniku »Jelašica« so vsi rudarji zapustili delo, ker že več mesecev niso prejeli nobenih plač. Mestna mariborska |K>možna akcija pri javnih delih zaposluje sedaj že 170 delavcev. Iz Avstrije. Za zgradbo cest bo tekom letošnjega leta izdala avstrijska vlada 60 milijonov šilingov, t. j. več kot pol milijarde Din. Dunajski eoc. dem. list »Arbeiter Zeitung« seduj izhaja v Brnu, in sicer kot tednik. Izdelki iz ovčje volne so se v Avstriji podražili za 30%. Iz Amerike. Ameriška vlada bo sklenjeno znižanje uradniških plač izvršila le za 5% in ne za 15%. S prvim junijem prejmejo uradniki zopet 10% reduciranih plač nazaj, kar bo veljalo državo 126 milijonov dolarjev. Za popolno obnovo starih plač bi bilo potrebnih še 63 milijonov dolarjev. Iz Nemčije. Vsako ustanavljanje novih cementarcn je prepovedala do konca 1. 1954 nemška vlada. Iz Anglije. V angleški rudarski industriji je bilo v letu 1933 izvršenih 26 fuzij. Vsa ta podjetja so zaposlovala skupaj 26 fuzij. Vsa ta podjetja so za-lavcev. Osrednja aingleška vlada bo, kakor poročajo listi, zvišala plače uradništva. — Tudi drugod bi bilo to potrebno, da bi nameščenci lahko svojemu stanu primerno živeli. Novice iz delavskega sveta Portugalska. Katoliško delavsko gibaujc jc v republiki Portugalski osredotočeno v glavnem mestu Li-saboni. Krščanska delavska zveza si je tam zgradila velikanski delavski dom, ki ga je blagoslovil kardinal Cerryerira. Krščanski delavski pokret je v Portugalski dolgo časa životaril. Ko so sc pa organizucijc |k> nasvetu katoliškega episkopatu reorganizirale, sc jc pokret začel uspešno razvijati. — V zadnjem času reorganizira sedanja ]>ortugnlska vladu republiko na korporacijski osnovi. Pri tem delu aktivno sodelujejo tudi katoliški delavci in njihove organizacije. Sovjetska Rusija. V sovjetski Rusiji jc dovolila komunistična vlada velikemu Številu obrtnikov svobodno izdelovanje iu jim jc v to svrho dovolila tudi nabavo potrebnih sirovi n. Delavci, ki botlo za|>o-sleni pri teh obrtnikih, si smejo višino svoje plače pri teh obrtnikih zasigurati in z njo tudi svobodno razpolagati. — Kakor vidimo, voditelji komunizma okušajo polagoma na lastni koži nerealnost naukov socialistov v praktičnem življenju. Dluze. otroške plaШ ter ose vrste oblek od na/cene/še do nai-fine]še izdelave o modnih pastelnih baroah rlobtte pri tnanl tvrdki DELIHAR & VElEPlC sedaj tudi Šelenburgova ulica štev. 6 poleg Olavne pošte. Istotam se sprejemajo vsa draga naroČila Petdnevni delovni teden uvedejo v sovjetski Rusiji. Vsaka komunistična propaganda v japonski vojeki se po novem zakonu kaznuje s smrtjo. Mesto da sediš »modro« na dveh etolcih, čast-neje in bolj možato je, da ne sediš na nobenem. inega, ki naj osladi staranje in ga če Ie mogoče ožari s tem, da se na družabni lestvi povzpne za klin — dva više, nego sta se mogla starša. Iz takih zakonov se poraja neka vrsta nove aristokracije, naraščaj za cdobre položaje* in sinekure. Narodu, v katerem ta naraščaj dobi premoč, so izpodrezane korenine zdravega razvoja in se nima več veliko dobrega nadjati. Usoduo — tudi za nas — je vprašanje: ali so taki zakoni že pravilo in ne zgolj izjema, najsi-tudi pogosta? — Bodi kakorkoli, toliko je gotovo, da gospodarska samostojnost in višja izobrazba žene s tem nista v vzročni zvezi. Pomislimo, da so v Franciji, pa tudi v našem Sremu, že pred desetletji izumrlo cele vasi — da ne govorimo o meščanski družbi — dasi vanje še ni bila zašla nobena sled ženske emancipacije. Dejstvo je tudi, da so danes najneizprosnejše pobornice zakona brez otrok odnosno samovoljnega rojstev ravno delavske žene, vsaj v kolikor pripadajo marksističnemu delavskemu gibanju. To eno je gotovo: če hočemo sveto, voljno materinstvo, se ne smemo obračati zgolj na žene, marveč istočasno in z enakim povdarkom tudi na može, na družbo kot celoto. Dokler bo rafinirana in celo izprijena ženska gospodovala v življenju in umetnosti, dokler bo vse življenje naravnano na zemske užitke, ni mogoče pričakovati, da bi se pretežni del ženstva osvobodil vpliva svojega v splošnem hrupu še bolj izgubil, kakor se žnl izgublja še tako dobro mišljena beseda o svetem. Kljub vsemu je res, da brez svetega še divjak ne more živeti. Knko naj brez svetega obstaneta mati in otrok? * Če je mož glava družine in mu je žena podrejena, potem je jasno, da mora biti tudi nosilec in čuvar notranje vrednosti družine, njenega etosa, potem mora biti mož kerub, ki z ognjenim mečem čuva nad svetostjo materinstva. A kako naj nesvet čuva nad svetim? Že v stari zavezi so vedeli: »Hiša in ime/je je dediščina očetov, vrla iena pa je božji dar.* (Preg. 19, 14.) »Vrla žena, velik blagorl Prejmejo ga samo tisti, ki žive v strahu božjem.« (Sir. 20, 2—3.) »Tvoja žena je podobna z grozdi obloženi trti, ki se vzpenja ob steni tvoje hiše. In tvoji otroci so kakor oljkine mladike okrog tvoje mize. Ilesnično tako blagoslovljen bu mož, ki se boji BogaU (Ps. 127.) * Dvanajstleten deček, ki je bil rojen par me-I secev po očetovi nenadni smrti, ki pa živi v zelo povoljniih gmotnih razmerah, jo ljubljen in skrbno negovan, v šoli vedno odličnjak, je oni dan rekel: >Umrl bi od veselja, če bi lo enkrat mogel videli svojega očeta I« Kako sveti bi morali biti očetje! Žena na univerzi Študirana žena je naletela na nov odpor. Svet jo istoveti z ženami, ki kade in v kavarniški družbi ne povešajo oči, ki se brani jo otrok in se, če jih imajo, čutijo njih sužnje. V resnici je v tem krogu žena najbrže še najmanj akademičark. A bilo kakor bilo — žena na univerzi je danes dejstvo, ki se nc da več izpre-meniti; v vso bodočnost ne več. Če bi hotela osvetliti položaj žene na vse-učiliških tleli, bi morala podati statistiko, kako polagajo dekleta izpite, v katerih društvih so včlanjene itd. A dasi bi taka statistika marsikaj pojasnila, vendar ne bi bila v stanju, da pokaže vse resnično stanje. Če naj bo merilo za delo, ki naj ga žena kot visokošolka opravlja, delo visokošolca, potem je treba reči, da tu ni pravega sorazmerja. Kot članica društva plača akademičnrka članarino, se udeleži izleta, prostovoljno pa predavajo fantje, univerzo (z neznatnimi izjemami) reprezentirajo fantje. Nihče ne brani akademi-čarki, da se enako udejstvuje, pa vendar molči, samo izpite polaga. Padli so očitki, da molči, ker ničesar ali pa le malo ve; obsodbe, da je prišla na univerzo zaradi mode: da si poišče moža. da pride do boljšega kruha. Le malo, da jih išče resničnega poklica. Tc tipe so razdelili na odstotke, še bolj pomanjkljive od statistike (na svetu vidi pač ! ta bolj črno, drugi bolj belo, videti povsem točno pa je komajda komu dano). In vendar bo žena akademičarkn diplomirala in učila min- j dino ali v drugi stroki delovala dolgo vrsto let. : Gotovo je v vseh teh očitkih neka j resnice i in vsaka akademičarka bi le želela, da nc bi bilo tako. Samo vzrokov je treba iskati globlje. Žena na univerzi ni našla svojih tal, mož jih jc bil postavil. Žena je po naravi plaha, sramežljiva. Žena jc še vedno ogroženo bitje, ki zvečer j ne sme sama v družijo. Se vedno si stojita na-sproti fant--dekle, mož--žena. Prišla so dekleta iz gimnazije. Že tam so se udejstvovuie v stroki, ki jih je vlekla, udejstvo-vale iz veselja, ne za red ali čast. Na univerzi j pa jim je neka j zaprlo sapo. Vse to pa velja le začasno in v prvih začetkih. Žena na univerzi se razvija. Skuša postati prava visokošolka. Spoznala je, da njeni »izpiti« niso celo akademsko polje, zlasti v današnjih časih ne. Uvidela je, da more svojemu tovarišu podati res tovariško roko, s tem pa je Eremagala plahost in se ji je razvezal jezik, »a mora ravno akademik reševati še druga vprašanja — socijalna, filozofska. Vsega tega se je akademičnrka žc lotila. Res so to šele začetki, a začetki novega, močnega življenja, ki bo našlo stok z delom in stremljenjem moškega akademika in pomnožilo blagodejne vode, ki napajajo naša kulturna polja. Akndcmičarka. MODNE NOVOSTI Panama z rožo Matorinsko-gospodinjski pouk za neveste uvajajo v Nomčiji. Nevesta, ki prosi za državno poročno posojilo, se mora izkazali, da je obiskovala kak tak tečaj. Olje v kuhinji. Olje zasluži med kuhinj; skimi maščobami prvo mesto, ker ima manj beljakovin, zato pa več drngih koristnih sestavin in svojstov. Pametna gospodinja ne beli z oljem samo solat, marveč uporablja olje tndi za razno priktthe in mesne jedi, posebno pa za ribe. Ugodni nakup svilenih ostankov v Trpinovem bazarju Maribor, Vetrinjska 15 2onske gospodarske zbornico nameravajo uvesti po vsoj Nemčiji, kor se jc poizkus s tako zbornico v Hamburgu izvrstno obnese!. Kopalne gobe očistimo tako, da jih naj-proj posušimo, uato posipljemo s klorkali-jevim prahom in pustimo 20 minul ležati; nato gobo splaknemo in posušimo. Krompirjeve lupine posušimo in pokorimo; jrore izvrstno. Od leta 1813 odličen be/ šifon ff SLOVENCEV" SVETOVALEC Naš domači zdravnik J. K. — V. Srbeč spuščaj, ki se ponavlja pri 6 letnem otroku že od prvih let, je vendar tolike važnosti za nadaljni otrokov razvoj, da kaže spraviti otroka k zdravniku, ki more otroka pregledati in bolezen razpoznati, zakaj srbečih spuščajev je več vrst in različnega izvora, ki se ne zdravijo vsi enako. Vmesna škrlatinka z oteklinami (bržčas zavoljo obistnega vnetja) in božjast so zadeve, ki nimajo s kožno boleznijo vzročne zveze. M. F. — M. Nosečnost ob četrtem križu ni redkost; ni nesreča, ne sramota, če ni bilo sramotnega vzroka zanjo. Star pregovor pravi, da se ni bati ničesar onemu, ki ravna prav. J. R. — V. Polstranska ohromelost pri doraslem dečku, ki da jo je povzročil strah in se navzlic zdravljenju pri domačem zdravniku in v bolnišnici noče izboljšati, sjpada med redkejše in glede razpoznave ter zdravljenja težje bolezni. Deček ima bržkone neko motnjo v možganih; skušajte spraviti dečka v Zagreb na kliniko za živčne bolezni. B. L — Lj. Krvavenje v enem ušesu vas muči aeprestano m sluh vam peša? Zdravniška f>o-moč ni bila usjiešna. Menim, da se da nadležno šumenje vsaj omiliti, če ne odj>raviti, dvomim pa, da se bo dal jx>praviti sluh. Ce imate sredstva, dajte se v roke kateremu strokovnjaku za ušesne bolezni, če ne, jx>jdite v bolnišnico. Zdravljenje takšnih nevšečnosti ni kratko. Ista. Mesečno perilo se vam ponavlja v menja-jočih se rokih, sicer j>a brez znatnih motenj, lo ni nič posebnega, tudi ne jx>meni nikakšne bolezni, saj je vse tisto vršenje, ki mu je perilo vidni izraz, v vzročni zvezi s tolikimi notranjimi in zunanjimi okoliščinami, ki vplivajo nanje ali pospešujoče ali ovirajoče. Zato — brez skrbi! M. K. — Lj. Oslovski kašelj pred 14. leti da se vam ponavlja vsako sjx>mlad? Ne verjamem prav. Oslovski kašelj se le redko kdaj ponovi in to morda samo enkrat. Vaš jx>niladni kašelj je bržkone običajen; skoraj da vsak človek v naših krajih si »privošči« ob spremembi letne dobe, navadno spomladi, »prehlad« ki se javlja v nahodu in nadaljnem vnetju sopil, torej s kihanjem in kašljanjein. Kašljanje je pri nekaterih ljudeh bolj silno ko pri drugih in dobiva včasih podobnost z napadi oslovskega kašlja. Ker se marsikdaj skriva pod obliko pomladnega prehlada kaj resnejšega, vam nujno priporočam, da se obrnete na zdrav-eika, ki vam je na voljo brezplačno na razjx>lago. J. K. — K. Božjastni napadi pri 3 letnem krepkem dečku, ki jih verno opisujete, so vsekakor resna zadeva, ker je otrokova usoda precej odvisna od pravilnega ravnanja f>rav v tej dobi. Spravite otroka na opazovanje in zdravljenje v Otroško bolnišnico (ki je zdaj oddelek obče bolnišnice), ne v »Dečji dom«, kjer imajo zavetišče zdravi, nepreskrbljeni otroci. Ko vam vrnejo otroka, poizvejte, kako vam je ravnati ž njim doma, da se mu napadi porazgube trajno. B. P. — M. Bolni mladenki, ki naglo hira, a noče k zdravniku in se ne mara razgovoriti ne z materjo in ne z vami, svojim zaročencem, o prekomernem krvavenju, naj pomagam jaz? Menda celo med svetniki ni zlepa dobiti katerega, ki bi hotel pomagati komu proti njegovi volji in celo na daleč! Svoji nevesti sporočite moj pozdrav in vodilo: Kdor si ne inara jx>magati sam, mu še Bog ne pomore! D. K. — Š. Utrujenost v bedrili (vi pravite v nogah) čutite j» prezgodnjem |>orodu in prekratko-trajni negi v otroški postelji, ki se vam pri gos|>> dinjskem in materinskem delu kar noče f>orazgubiti po šestih mesecih? Težko je reči kaj določnega brez zdravniške preiskave, ki je v vašem primeru vsekakor potrebna, da se dožene, kje naj se začne zdravljenje. Možnosti je več, morda v drobju, morda v žilju, morda v živčevju, morda cclo v okostju. Zato je smotreno zdravljenje različno in odvisno od točne razjjoznave. Ne tratite več časa z ugibanjem in tarnanjem! Otroka pa le ohranite še na prsih do običajnega roka, izvzemši le, če bi vam zdravnik naročil, da ga inorate odstaviti, kar je potrebno v izjemnih primerih. F. K. — M. Telebanska leta vašega prej vzornega sina vam povzročajo skrbi zavoljo nerednosti, nerodnosti in objestnosti? Tudi mene je v takšnih okoliščinah skrbelo in — srbelo, da bi dejansko vmes jxjsegel. Pa sem se premagoval in mirno prenašal marsikatere nevšečnosti ter si prizadeval, da navrnem prekipevajoče hudournike, če ne v koristno, pa vsaj v neškodljivo smer. Da se sila ne razdivja, jo treba vpreči v delo. najbolje v telesno delo. Mladostniki delovnih jioklicev ne čutijo »norih let« toliko kakor mladostniki »meščanskih« stanov, ki nimajo dovolj telesnega dela in gibanja na prostem. Ce ni priložnosti, da se mladostnik udejstvuje v koristnem telesnem delu, naj se raz-giblje v igrah na prostem, športu ali vsaj v telovadbi! Modrovanje mladostnikom je kakor metanje boba v steno, strahovanje mladostnikov pa veča njihovo odpornost in kljubovalnost. Na kapljo medu seda več muh ko na sod kisa J. P. — H. Merilo zdravja ni toliko pravšna telesna težina, kolikor bodro duševno teženje! Kmetijski nasveti Zatiranje strun т vrtu. A. P. M. — V vašem ▼rtu so se pojavili tanki do 5 cm dolgi črvički rumene barve, ki spodjedajo korenine sadik. Radi bi te škodljivce zatrli, pa ne veste kako. — Takim črvičkom pravimo strune: so to ličinke poljske pokalice, ki glojejo in preščipavajo korenine, ob-grizujejo mlade setve ter tako povzročajo precejšnjo škodo ne samo po vrtovih, ampak tudi na polju. Na njivah so strune nevarne zlasti ovsu in koruzi, najljubša jim je pa pesa in krompir. Zatirati jih je težko, ker jih v zemlji ugotovimo šele tedaj, ko so škodo že napravili. V vrtovih se jih rešimo na ta način, da potaknemo 5 do 10 cm globoko v zemljo, kjer so ee strune pojavile, krompir, v katerega se zagrizejo. Po nekaj dneh pregledamo gomolje, poberemo iz njih strune in jih uničimo. — Kot nadaljnje sredstvo priporočajo med vrtne rastline posejati solato, ki hitro raste ter napravi močne zelo sočne korenine, ki se strunam izredno dopadejo. Ko začne solata veneti, jo je odkopati ali previdno poruvati ter uničiti ličinke, ki se drže korenin. — Tudi močno gnojenje s čilskim solitrom ali kalijevo soljo ob času, ko strune žro, je uspešno. Gnojilo potrosimo po vrhu zemlje po 2 do 3 kg na 100 m2. Poskusite eno ali drugo teh sredstev, uspeh ne bo izostal. Kako stara so lahko jajca, da so uporabna ва valjenje? M. P. L. Za valjenje so najboljša sveža, največ 6 do 10 dni stara oplojena jajca. Rabite pa lahko za valjenje tudi okrog 14 dni stara jajca. Tri do štiri tedne štora jajca »o že manj primerna za valjenje, ker je iz njih navadno že izpuhtelo preveč vode. Ako le mogoče, vpoštevajte tudi, da podložite koklji kolikor mogoče enako stara (isti dan ali v dveh, treh itd. zajiorednih dneh znešena) jajca. Do začetka valjenja hranite jajca v hladnem prostoru v njih naravni logi in jih redno obračajte po enkrat na dan. Ali lahko sedi koklja že sedaj na podstrešju •li v toplejšem prostoru? M. P. L. Podstrešje navadno ni primerno za valjenje. Istotako ni kuhinja v to pripraven prostor. U[>o-rabite za valjenje raje takšen prostor, ki je |»o-polnoma miren, ne prehladen, pokemen, naj-nolje pritličen, brez prepiha toda zračen, kamor nima dostopa ostala perutnina pa tudi ne druga žival (pes. mačka, podgana itd.). Kakšna naj bo prva in nadaljnja hrana pi-ščet? M. P. L. Prve Štiri dni po izvaljenju na j dobivajo piščeta pšeno (luščeno proso ali prosono kašo) in svežo, čisto, ne premrzlo vodo. Pšeno ali jiro-sena kaša je najprimernejša prva hrana za piščeta. Ako nimate pšena, [K>tcm dajie pišcetom luščeno ajdo, krušne drobtinice, ovseno kašo. zdrobljen domači mehki sir iz kislega, celega ali jaosnetega mleka. V posodico za vodo donite rjav žebelj. Rja pospešuje tvorbo krvi. Potem začnite krmiti tudi mešanico iz koruzne moke in drobnih pšeničnih otrobov; to mešanico orosite toliko s kislim mlekom, da postane »lična žgan-oem. Zelo dobro in zdravo je za piščeta, če dobivajo za pijačo takoj od začetka poljubno kislo (celo ali posneto) mleko, ki ga imajo piščeta zelo radii. Mleko pa mora biti prav dobro oki-sano. ker premalo aH na pol kislo mleko lahko več škoduje nego koristi. Prej navedeni mešanici ali mehki krmi primešajte vedno tudi dTob-no seseikano ali zreza.no zelenjavo (rman, regrat, koprive, travo itd.). Pri |K>manjkanju zelenjave lahko uporabite v to tudi drobno zre/.апо krm-sko peso ali korenje. Pri odprti reji, kjer ni piščeta lahko eaina iščejo in trgajo travo in drugo zelenjavo, odpade pripravil in pridatek zelenjave. Tudi rudninskih snovi ne sme manjkati piVetom. V to uporabite jajčje lupine in lesno oglje. Jajčje lupine posušite najprej dobro v topli krušni peči. da s tem uničite morebitne bolezenske kali na lupinah. Posušene jajčje lupine in lesno oglje zmeljite ali zdrobite v fino moko. Oboje Inhko primešavate med krm »ko mešanico ali mehko krmo. lahko pa dobivajo jii-V'et.-i oboje poljubno tudi iz posebne posode. Med pšenico začnite kmalu polagoma mešati j j roso. Ko se piščeta privadijo že dobro na samo proso, potem začnite po malem pniiiešavati ječ-men. Proisa dajajte vedno manj, ječmenu pu od dne do dne več, dokler ne dobivajo piščeta v približno osmem tednu svoje starosti samo ječmen za zrnato krmo. Poleg zrnate krme pu dobivajo piščeta vedno več mehke krme, ki pa mora biti vedno sveže pripravljena. Vse ostanke, ki so morda že pokvarjeni, odstranite in ne dajajte jih piščetom. Mehko in zrnato krmo pokladajte menjaje. Ako le mogoče, naj dobivajo piščeta zjutraj najprej mehko krmo. Vse dnevno krmljenje pa zaključite vedno z zrnato krmo. Mesto ječmena lahko uporabljate tudi drugo zrnje (pšenica, oves, predrobljeno koru/.o). V prvem tednu krmimo piščeta po šestkrat, v drugem iu tretjem po petkrat, v četrtem |>o štirikrat na dan, v petem tednu |>a preidemo na običajno trikratno dnevno krmljenje. Gnojenje poplavljenega travnika. 1. H. St. L. Pognojiti hočete travnik, ki vam ga spomladi in jeseni poplavlja narasti« reku, ne veste pa, s katerimi »nojili bi bilo to najbolj uspiešno. — Gnojenje takega travnika, ki je podvržen jjo-plavam, je navadno nejjotrebno, ker ga reka, če ni preveč deroča, sama gnoji; je pa tudi kočljivo, ker voda odplavi vsak gnoj, ki ga boste j>o-trosili. Če pa vzlic temu hočete gnojenje poskusiti v nadi, da poplava vsaj leto dni izostane, tedaj bi za tak travnik bil najboljši dobro pripravljen kompost ali dobro vležan hlevski gnoj. Potrositi bi ga morali pa ob času, ko je že minula nevarnost »pomladne poplave, da se gnoj do jeseni z zemljo dobro jiremeša. Izmed umetnih gnojil l>i bil sedaj spomladi priporočljiv le rtuperfosfat. Če hočete jeseni potrositi Tomasovo žlindro, bo uspeh seveda dvomljiv, ker je čez zimo in spomladi nevarnost po|>lav velika. Iz tega lahko sklepate, da je vsako gnojenje na takih zemljiščih negotovo in kočljivo. Prevrenje sladkega vina. K. F. R. Svojemu kislemu vinu site dodali sladkor, kakor je bilo dovoljeno po odredbi banske uprave. Ostalo jia je sladko, radi bi ga j»u imeli bolj kislega, to je naravnega brez sladkobe. — Po-|)olnoma točnega nasveta na vaše vprašanje vatn no moremo podati, ker ne poznamo vašegu vina. Vendar boste iz naslednjega lahko posneli, kako naj z njim postopate, iz vašega pisma domnevamo. du ste sladili vino, ko je že povrelo, namesto kipečega moštu, kar je edino pravilno. Dokler je bil mošt v kipenju, bi dodani sladkor lahko povrel in vino bi enakomerno in pravilno zorelo. Če ste pa vino sladili žc po kipenju in je vsled mraza klet postala hladna, tedaj niso inogle drože izpremeniti dodanega sladkorja v alkohol. Možno je sicer, dn začne vino ob nastopu toplega vremena nanovo k i po ti. tedaj bo sladkor pokipel in vino se bo ustalilo. Takrat pa morate zelo paziti, da sc vam ne pokvari. Ce imate toplo klet, ozir. če jo morete segreti s kako pečico, tedaj bi vam svetovali, da si ua Vinarski šoli v Mariboru naročite umetnih kipel.nih droži in z n jimi pripravite vino do vrenja. Če hočete še podrobneje biti poučeni o tem, kako vam je postopati s tem vinom, ledaj ga vzemite liter in pojdite z njim na Vinarsko šolo v Maribor. Tam vam bodo praktični vinarski strokovnjaki po po-ktišnji vina podali najl>olj zanesljiv nasvet, knko 7. njim ravnajte, da postane br« pijača in sc vam ne skvari. I. F. — Sv. J. ob P. — Pišete, dn Vam jc od 7 panjev pozimi poginilo četvero. Satje je vlažno in nekoliko plesnivo, medu dovolj. Padle družine so bile zelo lepe. Na isti način »te izgubili lansko zimo en panj. Kaj je temu vzrok in kako bi se obvarovali v bodoče takih izgub? Iz Vašega zelo nepopolnega opis« nikakor ni mogoče čisto določno rnz.poznnti. kaj bi bil pravi vzrok |x>gina. Najvažnejšega namreč ne omenjate niti z besedico: kako mrtvice izgledajo. Mokrota v panjih gotovo ni vzrok, tudi ne plesen. ki je posledica prve. Možno bi bilo. da bi se vsled hudega pojava plesnobnih glivic (Schiimnelpilz) čeboie z njimi zastrupile, ker plesen izloča stnrpene »novi (toxine), ki zaidejo v čebel no črevesje. Toda to ni verjetno. Veliko verjetneje in skoro gotovo je, da so Vaše drn-žine obolele nn zelo akutni n ose m i, ki ji zaradi zgodnjega pojava niso bile kos. Bolezen povzroča bacil (nosenia apis), ki razžre čebelina prebavila in se zaradi silne množitve in ugodnih pogojev za prenos (obolela čebela izloča napol prebavljeno, »e sladko blato, ki ga druge poli-žejo in v masah oboliio) zelo hitro razširi. Morda vam je lansko leto padli jmnj tudi poginil na nosemi, vi site pa z razdelitvijo satja po drugih panjih bolezen prenesli. Pokazala se je pa seveda še-le sedaj, ker se najobčutneje [>o-javi po preziniljenju (marca, aprila, maja). Zaradi malega prostora vam bolezni ne moremo popisovati. Svetujemo va.ni nujno, da pošljete v škatljici od vsuke družine po vsaj 10 čebel v preiskavo bakteriološkemu zavodu v Ljubljani, ki bo končnoveljavno ugotovil bolezen. Prav pa storite, če tudi še zdrave družine daste na ta način preiskati. Preiskava je brezplačna. Da bi bilo v tem času (saj je nekaj čebel celo še živih) iskati drugega vzroka j>ogina, ni verjetno. Molj, ki ga omenjate, je nedolžen. Spomlndno gnojenje ozimine. I. P. R. Jeseni niste imeli gnoja za gnojenje pšenice, zato bi ji radi sedaj jiognojili z umetnim gnojem. — Ker ste pšenico sejali jx> krompirju, ki je I- Nogavice - rokavice kompletne potrebščine za krojače in šivilje, nadalje bogata zaloga žepnih robeev, toaletnih potrebščin, kravat, vsakovrstnega modnega blaga itd., po najnižjih cenah pri tvrdki osip Peteline, Liubliana za vodo (blizu Prešernovega spomenika) dobil precej hlevskega gnoja, vam ni treba k žitu zopet gnojiti z njim. ker je zemlja dovolj krepka. Pač pa bo sedaj dobro koristilo, če potrosite na oral pšenice kakih 150 kg superfoe-fata. Pšenica kakor vsa žita, potrebuje mnogo fosforne kisline za napravo zrnja in za utrditev slame. S 9uperfosfatom gnojeno žito redkokdaj poleže in dobi krepko kleno zrnje. Ob raščd se učinek tega gnojila sicer ne pozna, toliko bolj pa ob mlatvi. ko dobro plenja. Zato vam priporočamo to gnojilo. Pravni nasveit Zamcjičcnje parcele. F. V. G. Manjša zemljiška parcela je ostala dalj časa neobdelana. Parcelo nameravate sedaj prekopati, vendar pa zahtevata dva mejaša, da se meja te parcele po ženiljemercu premeri, če se ni morda premaknila. Vi ste s sedanjo mejo zadovoljni in vprašate, kdo bi v slučaju meritve nosil stroške zemljemerca. — Če se vsi mejaši medsebojno sporazumete, da hočete novo premeritev meje po zemljemercu 111 da hočete po zemljemercu določeno mejo priznati za mejo, potem lahko zemljemerec sam določi sam mejo in morate stroške meritve medsebojno poravnati po dogovoru. — Če pa mislite, da jo sedanja meja dobro vidna in prava in nočete ponovne premeritve, potem lahko mejaši samo sodišče zaprosijo za novo razmejičenje. Sodišče bo, po ogledu ua licu mesta iu po zaslišanju prič o zadnjem mirnem vživanju določilo ine.io. Če se pa sodišče prepriča, da je novo zamejičenje nepotrebno, ker je dosedanja meja dobro vidna in prava, bo naložilo povračilo vseh stroškov predlagateljem. Kateri davčni predpis je pravilen? D. L. Davkojdačevalec je prejel dva različna naloga za plačanje zemlja rine. Vprašate, kako ugotoviti, kateri davčni predpis je pravilen. — Najbolje l)o, da se obrnete na davčno upravo za jiojasnilo. Drugi vam bo le težko pojasnil, ker nima podatkov o vašem zemljišču (katastrski čisti donos). Zakon o davčni oprostitvi oseb z devetimi in več otroki je bil spremenjen 26. marca 1932. Od tega dne dalje nimajo pravice do oprostitve od plačevanja davkov in doklad oni, ki njih davek po vseh davčnih oblikah znaša nad 1000 Din. Rok za razgrnitev osnutka občinskega proračuna. P. K. Vprašate, če se vštejejo v petdnevni rok, ki je določen za razgrnitev občinskega proračuna, tudi nedelje in prazniki. — Po zakonu o občem upravnem potopku, ki velja tudi za občine, nedelje in prazniki ne ovirajo teka rokov. Le če se konča zadnji dan roka na nedeljo ali praznik, se šteje za zadnji dan prvi prihodnji delavnik. — Kar se tiče taks je za pritožbo predpisana taksa 20 Din in se bo ta taksa najbrž tudi zahtevala za »pripombe« k proračunu. Vendar kakšnega tolmačenja z rae-rodajne strani o tem še ni. Glede potrdila o tem, da so pripombe vložene, zakon o občinah ničesar ne predpisuje. V zadnjem čaeu so nekatera oblast v a zahtevala za pritožbo, na kateri je več podpisanih, tolikokratno takso, kolikor je podpisanih. Če oblast zahteva tolikšno takso, ne kaže drugega kakor plačati, a istočasno vložitev prošnjo za povrnitev takse, ki ete jo po vašem mnenju preveč plačali. Na ta način boste dobili načelno rešitev o tem vprašanju. Spor radi razsvetljave v občini, J. V. Ako je občina (občinski odbor) sklenila pogodibo glede električne razsvetljave m je sklep občinskega odbora pravom očem, je občina na pogodbo vezana, čeprav del posestnikov z njo m zadovoljen. Če je občina sklenila pogodibo, bo tudi ona znala poskrbeti za finančna sredstva (doldad«). Tudi tem se posamezni posestniki ne bodo mogli upirati, kadar bo sklep občinskega odbora prarvomočen. Pripominjamo, da je za vse sklepe občinskega odbora, s katerimi se vežejo občinske finance preko dobe, katero traja mandat občinskega odbora (tri leita), kakor tudi za sklepe o zadolžitvi občine, potrebna po po volj™ izjavi bana, odobritev ministra za finance sporazumno z ministrom za notranje pasle. Kozolec. F. P. Graditi brez gradbenega dovoljenja ie kamni vo. Kako daleč od Vašega kozolca sme stati sosedov, bo določila občina. Izvrševanje mizarske obrti L. A. Če boste izvrševali obrt brez dovoljenja, Vas utegne obrtna oblast kaznovati. Po zakonu se ne sme nikomur dovoliti izvrševanje rokodelskega ob rta, kdor ne dokaže sirokovne izobrazbe za dotični obrt. Če nimate niiti pomočniškega, niti mojstrskega izpita, bo težko šlo. Če bi Va« mojster priglasil za vajenca in bi Vi samostojno izvrševali rokodelstvo (na svoj rač'in), bi to po našem mnenju ne bilo v skladu z zakonom in bi Vam oblast naijbrž delo zabranjla in Vas kaznovala. Prenos lastninske pravice. A. F. Z ženo ste solastnik hiše. Radi bi dali izbrisati svoj del las'nin-ske pravice in ga dali prepisati na ženo. Vjjrašete, kako bi se dalo to irvesti in če bo treba za to plačati kakšne pristojbine, — Izbris Vašega dela jaetnmeke pravi-ce in vpe wt€ ne i&no se bo dal izvesti edino na jjodstavi listine, sestavljene v predpisani obliki. Ta listina mora veebovati tudi pravni naslov, to je daritev, kupoprodaja itd. Tako pogodbo med zakonci mora napraviti noter. V 15 dneh po sklepu pogodbe boste morali pJačati pristojbine. Zato brez stroškov io pristojbin ne bo .Mo. Podpora za gradnjo stanovanjske hiše. P. J. če je mogoče dobiti takšno podporo, boste najbolj zanesljivo zvedeli, ako »e obrnete na naslov, od katerega bi radi podporo dobili. Mi Vaim oe moremo povedati, če je kaj upanja tra uspeh. Izkoriščanje vodnih sil. F. L. Za vse naprave radi izkoriščanja vodnih sil je potrebno odobren« upravnega oblast va. Zakon o icokorSčanju vodn;.h sđ, ki je bil razglašen 10. julija 1931, predpisuje, da morajo lastniki naprav, zgrajenih pred izdajo tega zakona v nasprotju z dosedanjimi zakoni ali z običajnim, pravom, v teku treh let po razglasitvi tega zakona predložiti pristojnemu oblastvu prošnjo s predpisanimi načrti za podelitev dovoljenja po tem zakonu, če imaijo za to pogoje. Zato boste morali ugoditi nalogu okrajnega načelstva in fri i«-poslovati odobrenje za jezove v potoku. Predpisane takse boste morali pl~čali. Pomlad 25. Po zakonu zaroka ala predhodna obLjuba, vzeti se v zakon, dana ali sprejeta pod katerimikoli okolnostma aH pogoji, ne povzroče noben-e pravne obveznosti. Vendar je pridržana осш stranki, ki na dala nobenega utemeljenega vmroka za. odstop, pravica do povračila resnične škode, o kateri more dokazati, da jo ima raidi odstopa. Ir tega vidite, da sodnim potem ne morete postopati, ako se je zaročenec premislil. Če govori kaj žaljivega, ga lahko tožite radi žalitve. Davki. M. C. Vprašajte pri davčmi upravi, zakaj se Vam je predpisala zgradarina. Morda ee ne pečate izključno s kmetijstvom. Ali imate kakšnega najemnika v hiši? Gotovo Vam bodo tam vso pojasnili. Kar se tiče davčnih zavezancev, ka imajo devet ali več živih otrok, se je glede nijih zakon zopet spremenil. Sedaj imaijo pravico do oprostitve samo oni, katerih davek po vseh davčnih dajatvah ne presega 500 Din in ki njih najmlajši otrok nri starejši od 14 let. Pa tudi ti samoupravnih doklad niso več oproščeni. — Na dopolnilni davek pri zemljarimi, zgradarina in pridobnini se ne »mejo nalagaiti nobene samoupravne doklade. _ Vaše vprašanje o zaščita kmetov mi razumljivo. Povejte točno, kaj bi radi zvedetli. Kmet ali rudar, Š. S. Če se bo smatral radar, ki plačuje 27 Din zemiljiarine in 120 Din uslužiben-skega davka za »kmeta« v smislu uredibe o zaščiti kmetov, bo odločila v prvi stofMijd občina, ka se ima pri izdaji tozadevnega potrdila pač1 ozirati na določbo uredbe, ki pravi, da se za kmeta šteje vsakdo, ki obdeluje zemljo sam ali s člani svoje rodbine in čigar obdačeni dohodki izvirajo pretežno od kmetijstva, če ne presega njegovo posest vo površine 75 ha za obdelovanje sposobne zemlje. Možmo je plačilo dolga s hranilno knjižico, če so terjatve na obeh straneh v plačilo dospele. To bi bila kompenzacija ali pKibotanje. Če se je pa hranilnica poelužila uredbe o zaščiti denarnih zavodov, se bo hranilnica glede izplačila vloge pač držala po ministrstvu odobrenega plačilnega načrta in bo dolžna vlogo izplačati aH kompenzirati samo po tem načrtu. Konkurenčni vozni listek. H. A. Obrnite se na ravnateljstvo državnih železnic, ki Vam bo stvar pojasnijo. Po našem mnenju je bilo postopanje sprevodnika, ki Vam ni hotel podaljšati konkurenčnega voznega listka, pravilno in v skladu s predpisi. Skrajšani rok, J. L. Ker ima tretji sin pravico do skrajšanega roka, ta ne more pripasti četrtemu, čeprav se tretji raidi nesposobnosti te pravice ni posJužil. Fond bolniške blagajne društva gostilničarjev. A. D. Pribavite si pravila navedenega društva, odnosno bolniške blagajne, pa boste videli, kaj stoji v nijih glede prispevkov. Ako ste član, Vas pač pravila vežejo. Znižanje dolga v primeru takojšnjega plačan ja. Dolžnik, ki je kmet, Vam je vrtni 1 dolg m odtegnil 24% od glavnice. Vprašate, če morete še kaj od mjega zahtevati. _ Pisali smo že, da so mnenja glede dvaodstotnega odbiitka za vsako leto v primeru takojšnjega plačanija dolga različna. Pravilnik k uredbi o zaščiti kmetov še ni izšel. Tud« avtentičnega tolmačenja tega vprašanja še nimamo. Sodišča pa še niso imela prilike, da bi izrekla o tem vprašanju končnoveliaivno sodbo. Zato se da utemeljeno zastopati stališče Vašega dolžnika, mogoče ie pa tudi drugačno mnenje. Pravica žene državnega uslužbenca do pokojnine. I. B. Vprašate, če drugi ženi državnega uslužbenca pripada pokojnina, če ji mož umre. _ Pr«- vico do rodbinske pokojnine imajo po sedanjem uradniškem /akonu ž«na In otioci državnega uslužbenca, če je la vplačtval najmanj pet let v pokojninski sklad in umrl kot vplačevalec sklada. Rodbinam državnih uslužbencev, ki jim je pripadala rodbinska pokojnina, preden je stopil sedanji uradniški zakon v veljavo, pa ostanejo pokojninski prejemki po določilih prejšnjih zakonov. Trajanje obveznega Šolskega pouka. P. I. Obvezni pouk v osnovni in narodni šoli traja osem let. Med osemletnim šolanjem se sme izbrisati učenec iz šole, če težko oboli za ncozdravljivp boleznijo in če je radi poznega vpisa ali jionavljanja razredov prestar za šolo ter dovrši deček 16., deklica pa 15. leto starosti. V obeh teh primerih odloči o izbrisu krajevni šolski odbor na prošnjo roditeljev ali po svojem preudairku. odločbo pa odobri šele upravno oblastvo. Vsak državljan ima dolžnost služiti vofsko. F. J. Razume se, da tudi tisti, ki so biili prej tuji državljani, pa so dobili naše državljanstvo. K111 tik. F. E. M. Točno si prečrtajte, kaj smo pisaiK o kulukn m državnih uslužbencih, pa ne bost« trdili nekaj, česar nismo jiisaJi. K onem« nimamo ničesar dostaviti. Rubež zidarskega orodja. R. T. Bili ste kaznovani radi obrtnega prestopka in vprašate, če Vam lahko zarubtjo zidarsko orodje, ker nimate druge imovine. — Orodje, ki ga potrebujete za tz-vrSevamte svojega rokodelstva, se Vam ne sme za-rubiti in prodati. 'Nadaljevanje prihodnjo aedcijo) CITATELJEM ZA NEDELJO Yital Vodtiiek: Nedeljske misli Dva ledna, cocini in veliki, sla čisto posvečena Gospodovemu trpljenju. Z t; pretekli cvetni teden je bil kakor priprava na Jezusovo smrt: tako zamolklo so oznanjala eoanteljska poročila. V ponedeljek snio brali: judovski veliki duhovniki in farizeji so poslali služabnike, da bi Jezusa prijeli. V torek: nihče ni več očitno govoril, o Jezusu iz strahu pred Judi. V sredo: Judje so pograbili kamne, da bi Jezusa kamnali. V četrtek: spomin, kako je Marija Jezusa prvič mu-/illla — drugič ga je za pogreb. V petek: veliki duhovniki in farizeji so sklicali zbor in Kajfa ie rekel: t/a nas jc boljše, da eden umrje za ljudstvo.. .t V soHbto: Jezus je dejal: >Ko bom poozdignjen 7. zemlje, povišan na križ, bom vse pritegnil k sebi.. .< Potem jc odšel in se skril pred ljudstvom. Vse jc tako strašno kot pred groznim viharjem, tako tiho, kot pred strašno nesrečo, pred smrljo. Če bi lako prelistali ludi veliki teden, ki govori samo še o zadnjem Jezusovem trpljenju, je ze napisati čudno, da je sredi vsega tega bila vesela cvetna nedelja. Cvetna nedelja, kipeča v radostnih pozdravih: >Pozdravljen, blagoslovljen, zmagoslavni Kralj, ki prihajaš v Gospodovem imenu, ki prihajaš v velikem usmiljenju; slava, slava tiU Danes se nam obredi cvetne nedelje z veselo procesijo zde čudni, ko pojejo slavo sredi trpljenja, verno posnemajoč oni davni dogodek. Kako je moralo biti šele takrat, ko je bilo vse v resnici: nerazumljivo valovanje množice, iz slave v obsodbo, ponujajoč zdaj kraljevo krono, jutri križ. A Jezus si je to želel: ka- kor v zasmeh farizejem, ki so bili tako brez moči. Saj so govorili med seboj: »Vidite, nič rte opravimo: glejte ves snet je odšel za njim!* In bi res nič ne opravili. Zmagujoči Jezus pa se jim smehlja... Pove jim celo: >če množica umolkne, bodo kamni vpili.* Cvetna nedelja je naravnost sramota za nas. Sramotni steber naše nestalnosti in neznačajno-sti. Množice valujejo v najbolj nasprotnih občutjih: verujoče iu preklinjajoče, slaveče in obsojajoče, pričakujoče svojega kralju s krono in križem. Vsaka duša valuje: radostna v veri in nerazumljiva v nasprotju do liogu, svetniška o boju in grozna v grehu, silna v ljubezni in uničujoča v sovraštvu. Ilog pa se nam smehlja. Saj niliče izmed nas prav nič ne opravi; čc bi On ne pustil, bi sploh ničesar nc /.mogli, posebno oni ne, ki bi ga radi odgnali s sveta. A Bo« pusti, da duše vzkipe v svetniških radostih in da sc izdivjajo v groznem uničevanju, bog pusti cvctno nedeljo in veliki petek in veliko nedeljo. Velja, da mu moramo mimo cvetne nedelje, ostati zvesti, trdni. Z Njim do zadnjega hipa, do zadnjega trpljenja. Saj to je odgovor na tisto vprašanje: Čemu bi se mučili v teh težkih dneh šc z davnim Gosvodovim trpljenjem izpred dveh tisočletij? Zalo, ker sc za lioga nihče ne očisti, ker se za nebesa nihče nc prerodi, kdor se ne potopi v Gospodovo trpljenje. Kakor mati nc more roditi brez bolečin. In zato, ker je v Gospodovem križu odrešenje, ki je staro 2000 let, zate in zame pa vedno novo, vsak dan novo, ko nas vodi po križevi poti proti nebesom. na obali Večerilo se je. Morje je gorelo kakor ogromen ognjen obroč. Bori in oljke so se uipogibali poti težo zlatih žarkov, ki so lili nanje. Po borovju in grmovju je šelestel mehak zapadnik in med temnimi cipresami je gostolel slavec svojo ljub a v no pesem. Zamirajoči dan se je poslavljal in svoje drhteče ustnice še enkrat pritisnil na sive zidove sainmartinskega kartuzijanskega samostana. Ob vrtnem zidu, poraslem z mahom, stoji redovnik. Nad njegovim likom v raskavem oblačilu podiva evet mir. S čisto dušo je bil nekoč prestopil samostanski prag. Ne zaton ljubezenske sreče, ne strah pred samoto temnice ga nista privedla v tiho ce-lioo kajrtuzijansikega samostana. Za očeta se je hotel pokoriti, ki je v togoti prebodel prijatelja in se nato sam vrgel v valove. Tako je sin juž-nokrv-nega naroda postal nemi sin sv. Bruna. Zatopljen v misli na domačijo, je gledal proti gričem, ki so se nizali v smeri Sant-Elma. lam se je Parthenopa, lepa kraljica juga, že ogrnila v vijoličasto večerno oblačilo in si splela bujne lase v blesteč zvezdni šapeJj. Barke in gondole se pozi-bavajo ob njenih nogah in plešejo ob tihih glasovih .mandolin. Bela jadra so videti v črni peni kakor v, rjtjajeva krila, oikropljena s krvjo. Tako se je pripravljal lepi Neapelj z vezuvsko bakljo v roki, da s svojimi čari pozdravi toplo južno noč. Redovnikov pogled pa ni bil obrnjen na Neapelj, ki je tonil v morju svetlobe, niti ne na vijugasti zaliv — oko mu je počivalo drugod — čisto nekje drugod na posilipski obali, kjer je dehtelo po rožah. Približmo sto korakov od obale je gorela luč: V znamenju je podrhtavat plamenčck in nežno osvetljeval Madonin kip. Ta slabotna luč je božala tihi hram njegovega »rca in ga napolnjevala s sladiko bolečino. Tam počiva njegov oče. Valovi se zgrinjajo nad njegovim grobom in mu šume nagrobne žalo-»tinkc. Kolikokrat sc je vozil tamkaj z Lauretto, svojo vroče ljubljeno sestro. In oče je bil tam najraje razpenjal svoje mreže in si pri tem popeval ribiško pesem. Da, redovnik je bil nekoč ljubljenec vseh ribičev od Puteola do Sorrenta. Lasje so se mu izpre-miajali v črnih valovih. Ni se samo ena ribiška hči za njim ozirala. A ponosno je bil šel mimo vseh. Samo Lauretta^v sestrica, je smela biti v njegovi bližini. Se je podrhtavala luč v redovnikovi zasanjani duii. Mislil je na to, na kako čuden način se jc bil umaknil iz »veta. Divjal fe silen vihar, ko se je bil poslavljal od matere. Zaveslal je na razburkano morje ter pohitel do mesta, kjer zdaj miglja slabotna luč. Po težkem boju v temni noči je slednjič prispe! na puteolsko obalo. Stopil je na suho, od- rinil čoln in se skrivoma splazil — videti so ga mogle samo zvezde — do vrat sanmartinskega samostana. Ljudje naj bi mislili, da se ie izgubil, da je v valovih našel svoj grob. Odveslal jc na morje in se ni več vrnil, je pripovedovala Laurctta ribičem, kadar so se spominjali smrti svojega prijatelja. Čez tri dni so bili našli čoln pri rlu Misena, toda brez vesla in veslača. Kakor je bil redovnik molče prišel, prav tako se jc tudi molče vrnil v cclico. Ustnice so mu šepetale molitev in rame so nadalje nosile sladki jarem. Tako ie postajal redno dan za dnem, kakor zvezda večernica, ob vrtnem zidu, pa najsi ludi le za minuto. Saj je hotel vedno le videti, če se prikaže slabotna lučka. V Posilipu stoji blizu obale stara, preperela, z drevjem zaraščena ribiška koča. Tu prebiva Lau-retta z materjo in revščino kot tretio osebo. Mir objema srca, mir kraljuje v koči. Tam zunaj pa nasprotno besni vihar z elementarno silo. »Lauretta, v takem vremenu nc moreš k znamenju. Prižgi lučko doma!« »Pojdem, mati, moram iti!« odgovori hrabro Laurctta. Do te ure njena usta še nikdar niso bila nasprotovala materi. Mati ji pogleda v oči, otožno in resno. »Mati. če tam zunaj ne zamiglja lučka, potem si za mojega brata mrtva. Vsak dan se iz San Martina ozira tja, da vidi lo luč. To ie zanj znamenje, da si še živa. Ko je bil stopal v čoln. mi je menda desetkrat naročil: »Lauretta, ne pozabi na lučko!« In iz čolna mi ie lo še enkrat zaklical.« »Sladki moj Silvij, ljubi sin!« je zaječala mati in solza ji je zdrknila po licu. Laurctta je stekla do znamenja, prižgala lučko in se zopet vrnila k materi. ★ Čez trinajst mcseccv. Zopet se je večerilo. Morje je zopet gorelo ko orjaški ognjeni obroč. Bori in oljke so se upogibali pod težo zlatih žarkov, ki so lili nanje. Zopet ie šelestel mehki zapadnik in gostolel zaljubljeni slavec, Zopet je stal redovnik ob zidu samostanskega vrta. Toda mala lučka ni več svetila! »Requiescat in pace!« se je izvilo iz n.'egovih prsi, a po licih in bradi mu je zdrknila prva solza, odkar je bil prestopil samostanski prag. Nemo sc je vrnil v svoio celico, da bi še nadalje nosil jarem samood povedi. Matere ni več! Tako je zdaj pa zdaj za;ečalo v redovnikovem srcu. Pod ostro redovno haljo je vtripalo srce v stari ljubezni do matere. Mati je umrla. Kuhala jo je bila vročica. V •nu je videvala pred seboj sina Silvija. Suhi prsti so pritiskali na ustne rožni venec; a nato sc je srce za vedno ustavilo. Lauretta ji jc zatisnila oči in jo spremila na pokopališče. Prišel je tretji dan. Opolnoči se oglasi samostanski zvon in kliče v kor pobožjje redovnike, ki so bili dremali. Potegnili so si oglavnice čez glavo, vzeli vsak svojo svetilko, stopili iz celic in se preko samostanskega vrta napotili v cerkev. Slišati je samo žuboremje studenca, drsanje sandal in šum ra®kavih plaščev. Tudi nekdanji posilipski ribič se poškropi z blagoslovljeno vodo in stopi v božji hram. Nihče ne ve za njegovo bol. Po polnoči se oglasi leseni klepetec. Dostojanstvena priorjeva postava se dvigne in začne z zateglim glasom: »Oremus pro matre defuneta — molimo za pokojno mater!« — Nikakega imena, kraia, časal Čigava mati? Nihče ne ve, nihče ne sluti,-ko-prena pokriva skrivnost kakor mala gomila materin grob, Toda vsi molijo, vsi sklanjajo glave in pošiljajo svoje misli domov, k dragi materi: Ali še živi, ki »em jo bil zapustil kot deček? — Nihče ne od^ovuria. Odpove] sel Nosi svoj jarem! A eden med njimi le ve. Posilipski ribič. Njegova mati je umrla. To mu je bilo naznanilo znamenje v temi na oni strani obale. A nihče ne opazi vroče solze, ki mu je zastrla oko. Popil jo je iz samega usmiljenja plaič. Nemo, brez besede se vrača U cerkve kakor drugi, da dalje nosi sladko breme, dokler ne dospe na strmo Golgoto svojega življenja. Samo eua misel ga jc bolela. Lauretta, ki jo ja angelsko ljubili Pri Marijinem znamenju na obali ma je bila sestra odikrila svojo tajno: tudi ona postane redovnica in vstopi v rimski red sv. Cecilije. Tudi ona se hoče pokoriti za očeta. Po materinem pogrebu bo še trikrat prižgala luč. Četrti dan bo zapustila dom in šla svojo pot. Redovnik je še trikrat stal ob zidu samostanskega vrta in trikrat videl luč. Četrti dan je le le njegova molitev spremljala zvesto sestro na njenem potu v večno mesto. In Lauretta se jc ie enkrat ozrla na grič Sv. Martina in mu poslala svoj zadnji pozdrav. Zopet je zahajalo sonce. Zopet se je upogibalo drevje pod težo zlata, je pošumeval zefir m gostolel slavec. Zopet je vzšla zvezda večernica in gledala doli na lepi Neapelj. Toda redovnik ni več stal ob vrtni ograji. Mala lučka je ugasnila in svet ni imel več ničesar, kar bi vezalo nanj posilipskega ribiča. Zdenka Jušič-Seunik: Vstajenje Somrak je razprostrl svojo tenčico nad me- j stom, pomladni večer je utrnil zadnjo dnevno svetlobo pred velikim praznikom, Marko pa jc še I vedno korakal po ulicah, neutrudno že od jutra, nc da bi bil izgubil upanje, da bo vendarle še ka) našel. Od vrat do vrat ic begal, od prijatelja do prijatelja, od znanca do neznanca; oglašaj se je v tovarnah, trkal pri ljudeh, ki imajo pod seboj legije revnih in utrujenih delavcev, in fih srčno prosil ko brate: Dajte mi delal To julro so ga bili spustili na svobodo. Mislil je: zdaj bo slednjič vse dobro. Začel bom novo življenje in popravil prošli greh. Vse bo kakor preje. Niti trenotek ni bil podvomil, ali bo uspel, vse jc potrpežljivo prenašal, za nič se ni polože-val, kajti preštevajoč dneve in ure je nosil v vsakem utripu svojega srca sliko bodočih dni, т vsaki misli vero vase, v vsakem dihu svoje načrte in svojo veliko noč, ki pride. Ko se je znašel zunaj, ga je takoj vsega opojil pomladni vzduh, zanos mu je širil prsi; nasmihal sc ie vedremu dnevu, ki jc napovedoval velikonočni praznik. Neznani ljudje, ki jih je srečaval, so se mu zdeli blizki in dragi, ni računal, ni pri-merial, marveč čutil le ljubezen do vsega božjega sveta. Njegove odpočile mišice so zahtevale dela, neuporabljena moč izkoriščenje, a telo je potrebovalo tudi kos kruha in streho nad glavo, ko pride noč. Vsega tega ni imel. Ves dan je bil begal brez uspeha, vrata so sc zapirala pred njim, povsodi je naletel na ravnodušno zavračanje. Vedno počasneje je šel Marko na večer proti neznanemu cilju in se znašel slednjič pred cerkvijo, kjer »o obhajali vstajenje. Zvonovi so zvonili in procesija je prihajala iz cerkve; bandera so se vila, godba je igrala in v gostih vrstah so šli ljudje. Marko je skušal iti za drugimi, a potisnili so ga v stran, zaostal je v preddvorju in ni mogel dalje. Videl je nekega znanca, spoznal med ljudmi nekdanjega prijatelja, videl pa tudi njo — svoje dekle, še vedno vedro in ljubko. Sla je z drugim. Marko je bil kradel zanjo — za žarek iz njenih oči, za zahvalno besedo iz njenih ust, za njen objem. In morebiti to ni niti bila ljubezen, marveč enostavno hrepenenje po domu, po ženi, po nekom, ki bi zanj ljubeznivo skrbel in za kogar bi sam čutil dolžnost in skrb. V tem hrepenenju se je bil izpozabil, tvegal svojo čast in čast svojcev ter tisto svoje skromno mestece v življenju, ki si ga jc bil kupil s tolikim znojem m vztrajnostjo. Tvegal in izgubil. Rodovina ga jc zavrgla. Ona, zaradi katere se je bil, nenaprošen, pregrešil, je šla brezobzirno in ponosno svojo pot. In po pravici: namesto nje bi bila mogla biti tudi katera druga — hotelo se mu je bilo po siromašni, mrzli mladosti le sreče, topline. A bilo je tako malo, tako smešno uborno, kar so mogle ponuditi njegove žuliave roke! In lako smešno bi bilo, čc bi hotel zdajle stopiti prednjo in ji reči: »Glej, vrnil sem se!« Zavedajoč se svoje krivde, je nosil pokoro, ki jo je bil zaslužil, zapuščen od vseh, toda snujoč 1 načrte za bodočnost, sanjajoč o novi svobodi, no- vem življenju. Mislil je bil na vstajenje in glej, vstajenje je tu! Slovesno se vije velikonočna procesija, rvo-novi zvone, pesem se ori in možnarji pokajo. Toda v hladnem preddvorju Božjega hrama kleči človek, sam samcat in čaka. Ali je slišna neizgovorieoa, podzavestna molitev, ali je razbrati udarce v nadi prevarjenega srca, pekočo misel, ki vrta v možganih in bega po meglenih potih bodočnosti? Marko kleči zdaj na oltarnih stopnicah. V njegovi duši se bore dvom, boJ in obup. Kam naj gre, kaj naj počne? Zamrl je v njem vzklik zaupanja in odpuščanja. Izginila je vera v pomoč človeka človeku. Namesto lega se je naselila negotovost in zapuščenost. * Po cerkvi počasi prikrevea starka. Vid i je oslabel in pozna se ji, da je do kraja izčrpana; toda vodi jo Ijubesen in ji odpira v«e poti. Daleč odtod je njena vas — skoraj dan hoda, a ona te le prispela na cilj. Brez miru je bila begala, se prerivala po ulicah med ljudmi io spraševala po sinu. Sočutno so se ji nasmihali, čei: zmešana je. Potem jo je bilo njeno materinsko erce gnalo r cerkev in tu pred oltarjem je slednjič naila, kogar je iskala. Stara, drhteča roka pomiluje sina in vele ustnice sc rahlo dotaknejo njegovega čela. Niti besedice graje, noben pogled ne vprašuje: zakaj ni nam to storil? Sama ljubezen, sama skrb za njegovo srečo v bodočnosti. Marko pa se sam od sebe izpoveduje: »Kriv sem, pregrešil sem se bil, sam ne vem, kako sem se bil mogel tako izpozabiti,. . Kazen je bila pravična in voljno sem jo prestal ... Samo enega »« bojim, pred enim se tresem: da s kaznijo pokora ni minula, da mi sledi za petami, da zame ni več vstajenja, ni več novega življenja, na katero sem se bil začasa kazni ves navezal ...« Marko pozablja, da je v cerkvi; ve« je prevzet, lice mu gori in njegov glas se dviga do oltarja, do kipov in slik, njegova samoobtožba, njegov kes, njegov strah se vzpenjajo in razlivajo po božjem hramu kakor kadilo. Mati pa mu miluje roko in mu šepeče: »Razumem, sin, razumem; nikar se nič ne boj, Bog je dober, ne bo te zapustil, tako bom molila zate ...« Od zunaj prihaja šum: procesija se vrača. Pesem in godba in zvonenjc. Mati šepeče: »Saj ie bil tudi Kristus križan, bil pokopan, a tretji dan je vstal — aleluja, aleluja — ali slišiš, sin? Moliva — aleluja, aleluja!.,.« Vihar v Markovih prsih se pomirja, novo upanje, novo življenje se obuja. Kar je izkusil in karkoli ga še čaka, v naprej vedro sprejema; samo eno hoče biti in plačati za lo vsako ceno: dober, pošten človek. Sladko ga spreleti zavest: zunaj ze-ienč travniki, v domači vasi jc pomlad in jaz sem zopet svoboden! Orgle zagrme, ljudje pojo: Kristus j« vstal, r»-dujte sc, aleluja, aleluja!... Ko sta Marko in mali zapustila ccrkev, jc bil zunaj že gost mrak. Onadva pa sta Ma kakor v velikonočno jutro. Brast Glaeser: Krojač iz Tilsita Kadar je bil stari Sehubb pijan, je prihajal k ztfpniku. To ni bilo daleč od krčme, morebiti dvajset korakov. Šel je čez razmočeni trg pred cerkvijo. Bilo je ob osmih zvečer. Dišalo je po jeseni. Odpadajoče listje je šumeč drselo ob vznožju slabo razsvetljenih hiš. Električna žarnica na žici, ki je bila napeta od županove hiše do krčme, se je nji-hala ▼ vlažnem vetru. Sel jo mirnega koraka, in nihče v vasi ne bi bil opazil na njem, da je bil piL Z desno ramo je odrinil velika vrtna vrata, potem globoko zadihal in potegnil za zvonec. —-/upnik je sedel pri knjigi domače zgodovine v sobi, ki je bila mešanica delovne sobe in zasebne pivnice. Dišalo je po starih knjigah in svežem grogu, po tobaku in posušenem cvetju. — Stari Sehubb je sedel na usnjen stolček, ki je stal poleg župnikovc pisalne omare, nemirno mencal z ro- i kami in rekel: »Gospod župnik, zopet me muči.« | Župnik, po videzu m liku kmet in ribič kakor Sehubb, je položil knjigo poleg sebe, prinesel Schubbu groga, privil petrolejko in odgovoril: -.Pa pripoveduj.. .« In Sehubb je pripovedoval. Bila je vedno taista povest. Ze več let je bilo tako. >Gospod pastor,« je začel Sehubb, »ko se ga navlečem, me začne mučiti. Ali moram zato tako pogosto piti, ker me to vedno tako muči V Na noben način ne pridem do konca s to stvarjo, pa naj se še toliko ubijam. Zmerom moram govoriti o tem. Ce ne bi bilo vas, gospod pastor, bi se bil že davno razpočil. To je namreč tako: vsaki pot, ko ga iinam v glavi, slišim krojača iz , Tilsita, in tega ne prenesem K Sehubb s« jc naglo nagnil naprej in izpil grog. Župnik jo starega vsakokrat vzpodbudil s tem, dn mu je prikimal. Moja službena dolžnost je, je dejal sam pri sebi, da poslušam norega kmeta. In Sehubb je začel: >Nihče razen vas, gospod pastor, ne ve tega ln nihče nnj tega tudi ne zve. Svoje sinove sem vzeoiil pošteno. Delavni so in spoštujejo oblast, spoštujejo božjo besedo. Nočem, da bi sc bali, kakor se bojim jaz, kadar mislim na lo. Bilo je namreč že pred petnajstimi leti, bilo je v vojni. Kaj se to tiče otrok? Pil sem ravno na dopustu. Žena mi jc bila umrla. Fantički so bili premladi, in v hiši ni bilo nikogar za žetev. Štirinajst dni sem bil neprestano na polju in kosil. In potein je nenadoma prišla brzojavka. Odrinil sem na pot pa k polku, ki je bil v Rusiji. Ko sem prišel, je rekel moj kapetan: Čestitam, gospod četnik-narednik!' Moral sem k bataljonskemu' štabu. In tam sem zvedel, da pojdem v Jeruzalem.« Sehubb je pil, pastor je kimal in se boril z dremežem. — Danes je poslušal povest nemara stoti pot. »Jeruzalem so namreč, je rekel Sehubb, »na-skakovali Angleži, in zalo naj bi prišel na pomoč nemški oddelek. Stojim torej pred majorjem in zvem, da moram odpraviti petdeset mož v .Jeruzalem — v sveto mesto, mi pravi major in mi da cigaro. C'ez nekaj dni smo že bili ua potu. Na vozni izkaznici jo bilo zapisano »Jeruzalem Medpoln-nia — zdi se mi, da je bilo v Vratlslavl — sem si kupil Novo zavezo. Zakaj, tako sem si mislil, človek se mora razgledati, če pride v tuje mesto. Dolgo smo se vozili, Jeruznlein je zelo daleč, gospod pastor. Ako smo na potu nnleleli nn zagateno progo Ier smo se morali ustaviti sredi na planem, in to se je pogosto pripetilo, sem odredil, da so moji fantje tnalo vežbnii, iu tako smo polagoma napredovali proti Sveti deželi.« Kadar je Sehubb prišel do tega mesta svoje povesti, so je vselej nasmehnil in si ohtiznil zgornjo ustnico z jezikom. »Na ogrski pusti sem lovi ter je v tem zdnj pn zdaj nnstal mir za nekoliko sekund, se je znova oglasil prekleti krojač, povsem tiho, pa jasno: .Tovariši, zastonj je umrl.'« Vsnki pot je stat stari Srhubb pred župnikom, grozil in se zibal, župnik pa ga je z ljubeznivim nasmehom pridrževal. Brž je dal staremu kmetu požirek groga. Srhubb gn je na dušek Isnil. »Od tistega dne, gospod pastor, sem se znpil kakor svinja,« pravi in gre. Karol Matija Sehubb je bil eden od najuglednejših kmetov in ribičev te vasi. Ko je lako vzravnan zapuščnl krčmo in odhajal, nc dn bi najmanj omahoval, proti župnišču. so vsi mislili, da se tiče listo, o čemer je Sehubb razpravljal s pastorjem, občinske dobrobiti. In niso se motili I Pred mnogimi leti, ko je bil Srhubb prvi pot obiskal župnika in mu povedni svojo povesi, je rekel: »Gospod pastor, nič drugega nočem, kakor da me nekdo posluša, kadar me začne to grizli. Vi ste edini J. JotfjeoMo: Uporno drevje Visok, vitek topol je sprožil oholo misel: »Braitije,« je deijal gozdnemu drevju, »dobro veste, da nas potrebuje vsa zemlja; od nas sta odvisna človek in žival; brez nas ne bi mogla živeti Mi hranimo krave, ovce, ptice, čebele, mi smo središče, od katerega vse živi, še celo gozdna tla nastajajo od našega gnilega listja. Samo ena oblast je nad nami, to je sonce. Naše življenje je baije odvisno od njega. Toda, bratje, prepričan sem, da je to samo bajka, s katero nas hočejo prestrašiti. Da bi mi brez sonca ne mogli živeti?! To je stara, neumna pravljica, nevredna prosvitljene, moderne rastline ...« Topol malo postane. Nekaj stoletnih hrastov m brestov nejevoljno zašumi, zato pa mlado drevje od vseh strani maha v odobravanje. Topol nadaljuje s povzdignjenim glasom: »Znano mi je, da so med rastlinjem mračnjaki zastarelega kova, ki š« verujejo v to bajko. Toda jaz upam in se opiram na težnjo mladega naraščaja po samostojnosti. Rastline se moramo sledniič otresti sončnega jarma. Tedaj bo nastal nov, svoboden rod. V boj za svobodo! Oj staro sonce gori na nebu, tvoje gospodstvo je minulo I« Mladostno navdušenje se je širilo z neodoljivo вЛо ter zadušilo nejevoljne glasove starih dreves. »Zdaij začenjamo boj proti soncu,« je nadaljeval topol. »Podnevi nam bo zastalo življenje in svojo delavnost prenesemo v skrivnostno, temno noč. Ponoči bomo rasli, ponoči cveteli, ponoči dišali, dozorevali. Sonca ne potrebujemo več. Svobodni hočemo bi ti I« Naslednji dan so ljudje opazili čudne izpre-membe. Svetlo sonce je sijalo, njegovi žarki so ži-votvorno lili z neba, toda cvetje je kljubovalno ■klanjalo glavice k tlom; drevje je pobesilo listje in vse je kazalo soncu hrbet. Zvečer pa so te zaprte cvetne čašice zopet odprle, pisano cvetje je ste-galo svoje vratove proti bledi mesečini in drhtečemu svetlikanju zvezd. Tako se je godilo nekoliko dni Toda po suhem vremenu se je pokazala na rastlinah čudna izprememba. Žito je poleglo nizko k tlom, dočim se je bilo preje dvigalo proti soncu; zdaj zanij ni bilo sonca, proti kateremu bi bilo želelo rasti. Klasje je obledelo, cvetje usahnilo, listje porumenelo. Bilo je kakor v jeseni. Zdaj so začeli mrmrati proti topolu. A upornik je kljub svojemu porumenelemiu listju še dalje podžigal k pogumu. »Kako ste neumni! Ali ne vidite, da ste zdaij veliko lepši, svobodnejši in samostojnejši kakor pod sončevo oblastjo. K.jj, da ste bolni? Še malo ne! Tanjši ste, žlahtnejši. Zdaj ste prave osebnosti!« Nekoliko nesrečnih rastlin je še vedno verjelo topolu in vsako noč so ponavljale! »Vitke smo, oplemenitene, postale smo prave osebnosti!« Toda večina je še pravočasno nehala stavkati in se obrnila zopet k soncu, viru življenja. In ko je nastopila nova pomlad, je stal usahli topol s skrčenimi vejicami sredi prebujenega gozda, ki ga je oživljalo ptičje petje. Njegov nori nauk je davno pozabljen; vse naokolu se dviga duh izpre-obrn.jenega cvetja, kvišku, proti staremu, a oživlja-jočemu soncu, in vrhovi listnatega drevja »e hvaležno nagibajo k soncu. Zgodba upornega drevja se pogosto ponavlja v življenju mnogoštevilnih ljudi, ki mislijo, da se morejo odvrniti od Boga, životvornega sonca našega bitja, in živeti življenje, ki bi bilo vredno človeškega dostojanstva. Šah Frtaučku Gustl ma beseda »Gusll I Gustl! Čak no ша!| Kam pa tku letiš?« je začeu edn za mana uipit, ke srn glih tou jt čez flečkajnarsk m ust, ke preke ro-tuže. Jest se usta-vem ш gledam na use plati ukul sebe, de b vidu, kdu me .kliče. Tekat pa stop predme en bi mlad člouk in me prime za knoi pr sukn, kokr maja nahter navada, pa m začne kauke naprej metat. — »Kuku pa tu, de se ti za kauke tku ulečeš? A sa teb sam kauke k src pr-rasle? Nas brezposlne pa na videš, ke se putikama ukul in člouk še tulk nima prustora, de b se kam naslonu, ne pa, de b se ulegu.« »Ta peru m puvej, kdu s ti, de um vedu s kum mam za upraut. No, pol uva pa čez tu naprej guvurla. Jest te nč na puznam.« »Kua me je pa treba puznat? Člouk »m, sej me videš. Pu boži pudob ustvarjen, kokr s ti in kokr so tud tak Ide, ke maja zmeri nabasane vampe U žeulejn še nism nubenmu nč slabga naredu. Kar srn se inou za učit, sm se nauču in tud znani. A ni tu zadost? Kua t je pa pol še treba vedet, kdu sem, kašna žlahta de mam in tku naprej. A sa se t kauke mogle tud preh predetaut, predn s ec začeu zajne putegvat? Kene, ti s vidu, de čja »Zveizda« pusekat in de prideja na ta viža kauke ub streha. Kauke sa se t smille, pa s naredu pu-trebne ku rak e, de s j«n rešu, kar se je daj še ,ešt. Za kua pa za nas brezposelne srumake tku na nastopš? A srna mi mn, ket kauke?« »Luba duša! Kauke sa kauke in kauke s na solate v *lato* natfhnerie«a semena Obrnite se na tvrdko Mauthner Edmund jug. a. d. za proizvodntu t trgovinu semena. Novi Sad ali na našega najbližnjega komisijonarja morja same seb pumagat zatu, ke sa kauke. Astn, sm jm mogu jest prskočt na pumuč, ke jm ni tou nubedn drug. Za božja volal Ti s pa člouk. Maš um in vola. In s lohka tud sam pumagaš, če s čš. Zatu pust mene pr gmah. Jest sm mou že s kau-kam dost križu in težau. A nimaš nubenga druzga, de b se naijnga ubrnu? Veš, jest sm res že usega st.« »Na kerga se čm pa ubrnt, sej nubenga na puznam. Prouzaprou sej tud tebe sam na videz puznam. Ampak, ke sm brau, kuku s se za kauke energičn putegnu, sm s pa na tihem mislu: Fant, na Frtaučkuga Gustlna se ubrn, pa te bo spravu spet na kojna. Če Gustl enkat u roke plune, pa use vn spele. No, pa sm se ubrnu na tebe.« »Viš, pa s slab naletu. Jest b s sam seb rad kej tacga skumenderu, de b blu velik jela, pa mal dela. Pa mam smola. Kokr zvem za kašn kuritek, prec letim ke, de b pršou du nega in s tku mal naprej pumagu. Pa misleš, de pridem du nega? Cela ramunda zaroda viši gespode že čaka tam in rine naprej. Kua pa čš pol? A s moreš pumagat?« »Veš kaj, Gustl! Ud kuritu se m že leta in leta nkol nč na sajna. Kokr sm sprevidu, de so kurita namenena sam za pujske, sm pustu use u štih in sm začeu hodet na flečkajnarske mustove drugem brezposelnem družna delat. Zdej zadne čase je pa začel tam strašn prustora prmankvat, ke nas je čezdali v.č. Viš, zatu s7. 11. e3—e4 (beli bi moral prej igrati a2—a4, da bi po b8—-b4 dobil polje c4 za svojega ska-kača) c5Xd4. 12. e4—e5, Sf6—d5 (črni ima sedaj dobro pozicijo). 13. Sd2—b3, Sd5—b4! (črni izsili s tem menjavo belega lovca za svojega skakača, ker bi sledilo d3!, če se beli lovec umakne). Sf3Xd4, Sb4Xd3. 15. TdlXd3, 0—0. 16. Lel—f4, Lb7—d5 (Vsi manevri črnega se opirajo na močno točko d5.). 17. Td3— h3, Tf8—e8 (Črni mora misliti tudi na obrambo. Polje f8 mora biti prosto za skakača.). 18. Tal—dl, Sd7—f8. 19. De2—g4, Ta8-c8. 20. Sd4—f3, Ld5Xb3! (z žrtvijo dame odbije črni napad belega in preide sam v napad). 21. Pred nakupom si oglejte veliko ras-I —• — stavo otroških in igračnih vozičkov, i stolic, holenderjev, malih dvokoles. tricikljev, šival-1 nih strojev, motorjev in dvokoles v prostorih domač« tovarne „TKIBUNA" t. Batjel, Ljabljana, KarUrtka e.4 Najniij« oenet — Cenik franko. TdlXd8, Te8Xd8. 22. g2—gSI (Boljša obram. ba bi bila Khl in na Tdl+Sgl.), Td8-dl+. 23. Kgl—g2, Lb3—c4. 24. Sf3—d2, Lc4—d5+. 25. Sd2—f3 (na f3 bi prišlo Tc2), Tdl—d3. 26. Lf4—еЗ, Tc8—c4. 27. Dg4—h5, Ld5—e4. 28. b2— b3, Le4—g6. 29. b3Xc4, Lg6Xh5. 30. Th3Xb5, b5Xc4 (S tem je dobil črni prostega pešca, ki odloči igro.). 31. Kg2-fLTd3—a3. 32. Le3 —g5, Le7—c5. 33. Th5—h4T, Ta3Xf3. 34. Th4X c4, Sf8—d7! 35. Kfl—e2, Tf3Xf2+. 36. Ke2-el, Tf2Xa2 in beli ee je vdal. a b c d e f i h 8 m Is gj Ш 8 7 iS * Isi Ш&Ш 7 6 JJJ ШЦ в 5 ii^il ili Jy 5 4 Si (Ф §jj 4 3 ■1 «1 n S 2 UP ШШ wm H 2 1 B ■ U {jjj © I a b C d e f -i- h Problem šl 12. L. LošinskL Črni: Kc4, Lal, Lc6, Sc3, Sf8, P: bt, b7, e5, f4 (9 fig.). Beli: Khl, Dg5, Tc8, h3, La7, f7, Sd5, e2 P: a2, a3 (10 fig.). Mat v dveh potezah. Stanovanjska oprema KAROL PREIS Maribor, Oospoeka 56 palača b« no vinske hranilnice * Preproge, linoleji, zavese, blago s blago sa pohištvo, odeje, prevleke ia postelje, posteljno perje in gosje perje, tapetništvo železno pohištvo in iz medi. Reducirane cene. Cenik se pošilja brezplačno Peter: »Zdravnik mi je rekeL da železa manjka v moji krvi.« Pavel: »Ti, železo je pa dandanes zelo poceni, posebno staro železo!« Oskrbite si za Vaše leposlovne, znanstvene in druge knjige primerne preproste ali fine Poslužite se za vezavo revij: Dom in Svet, Mladika, Ilustracija, Zena in Dom trpežne vezave originalnih platnic katere Vam nudi Knjigoveznica Jugoslovanske tiskarne r. z. z o. z. Ljubljana, Kopitarjeva ulica 6/IL k ' A- ; CJ-, I, v. ''v _ ••: v. Л--.! mL -. " ■ k ' 7 "'77 •" '1 '.*: •. V,, j'1. .• ' \ človek, ki sine zvedeti za to. Ako se izpovem v vasi, potem zbogom mir. Dobil sem bil železni križ prvega razreda. Bil sem v Jeruzalemu. Pred davčnim uradom zastopam večino vaščanov Kadar jaz govorim, mi ljudje verjamejo.« Župnik, razborit mož, je Schubbov predlog sprejel. Pastor je rad žrtvoval svoje potrpljenje na ljubo redu in miru med svojimi štiristo dušami, to pa tem raje, ker je bil Schubb eden najboljših vernikov in glavni ustanovitelj vojnega sjiomenika. Ko je kasneje to zadevo omenil superintendentu, mu je ta uradno ukazal, naj ničesar ne opusti, kar bi moglo Schubba pomiriti. Tako je prišlo do tega, da je zdaj že deset let prihajal k župniku in mu med molčečimi štirimi stenami brez vsake inačice in izpreinembe pripovedoval eno ter isto. Cez uro je lahkega srca odhajal iz župnišča. Izpoved in alkohol sta mu uspešno pomagala v borbi proti glasu tilsitskega krojača. Bilo je oktobra 1932. leta. V Nemčiji je bila redko lepa in mila jesen. Iz rdeče plamtečih gozdov so se vzdigale pare uvelega listja v majhnih, nežnih hlapih. Zrak je bil mehak in poln vonja kasno zorečega sadja. Dekleta so ob jasnih, svežih večerih v velikih košarah nosile jabolka in hruške. Po poljih so goreli pastirski ognji. Nad travniki je lebdela kakor dih tenka modrikasta meglica. Lov je bil končan, v somraku so se oglašali čuki. Schubb je sedel v sobi. Sinovi so vrdevali živino v hlevih. Pred Schubbom je ležala pola papirja. Poleg je stala steklenica rženega žganja. Schubb je pil pa zojiet buljil v papir. Spačil je lice. Posestvo mu hočejo pognati na dražbo. Njegovo posestvo, najlepše v vasi. Ali pa naj plača 18.000 mark. Banka ne more podaljševati kredita. Schubb ne more plačali. Torej pije. Znano je, da gospoda s kmetom ne pozna šale. Pri rokah ima postave, sodišča, eksekutorje in orožnike — če bi bilo treba. Ali ni bila Schubbova rodovina že 180 let na tem posestvu, ali ni živela vedno delavne in pošteno? In vsemu temu da je sedaj konec, samo zato, ker so cene žitu in živini tako padle in ni več zmogel niti obresti za dolg iz leta 1925? Schubb je pil in buljil v papir. Travniki so se raztezali v bledi, vijoličasti večer. Bela pročelia hiš so rdela kakor karmin. Schubb ni videl večera. Videl je samo gosjio-darski polom. In pil. Svetloba je polagoma izginjala iz sobe. Obrisi stolov in klopi so se polagoma gubili. Predmeti so plavali v prostoru. V hlevih se je živina, sita in okorna, drgnila ob ograde. S cerkve se je oglasil večerni zvon. Revno je zvenel ta zvon. A Schubb ga je ljubil. Ta zvon je zvonil, ko je bil dokončal šolo in šel k prvemu sv. obhajilu, zvonil je, ko se je bil oženil s Suzano, zvonil, ko so mu krstili otroke, spreaiil je njegovega očeta na pokopališče, in ko je bil Schubb prvič v življenju zajokal, ko so zabijali krsto, v kateri je ležala njegova mati, tedaj ga je bil zvok tega zvona vsega ovil. Prišel je dan 2. avgusta 1914. .Vroč dan. Bili so na njivah in kosili so. In tedaj je iznenada klejjetajoči glas tega zvona prebil bleščečo svetlobo tega dneva. Pometali so kose iz rok in tekli v vas, misleč, da gori. Gorela je Evropa. In spet je bil ta zvon, ki ga je slišal edinole Schubb, ko je stal pred Suzaninim grobom. Povsod je bil ta zvon z njim. Ga spremljal na redkih ovinkih njegovega življenja. Zalo je kmet Schubb ta zvon ljubil. In zdaj ga zopet sliši Sliši uborno cingljanje, ki ga je navadne dni komaj opazil. Danes ga je zopet prevzelo. Hočejo mu jiognati premoženje na dražbo! Vstajal je mrak. Soba je [ilavala v modrikasti meglici. Schubb se je zanjihal, segel po stekle niči, zopet potegnil. Položil je roke na gladko ogo-ljeno mizo in naslonil nanje glavo. Jokal je. Skozi vrata je prišel tilsitski krojač. Ni hodil j>o tleh, kakor je prav. Lebdel je nekaj centimetrov nad njim. Schubb ga je natančno videl: mo-zoljasto lice, blede, vodene, vnete oči, rjave lase in nikljasta očala na šiljastem, bledem nosu. Krojač iz Tilsita je bil v vojaški obleki. A brez puške. Postavil se je poleg Schubba. »Na, pij I« je rekel stari kmet. »Hvala,« pravi krojač, vzame steklenico in pošteno potegne. »Ali 7,daj veruješ?« vpraša krojač. »Kaj?« dć Schubb in se ne gane. »V resnici je zastonj umrl.« Schubb skoči na noge. »Lažešl« zavpije in udari krojača, ki je stal pred njim in se škrebil, s steklenico po črepinji. Ko se je Schubb prebudil, je bil gost mrak. Polagoma, tipaje je vstal. Prižgal je luč. V desni roki je držal vrat steklenice. Na peči so se bile prilepile črepinje. Roka mu je bila oblita s krvjo, ki se je mešala z rženko in dišala čudno slad-I kobno. Schubb je šel iz sobe. Brez klobuka, brez jopiča je omahnil na cesto. Na meglenem nebu je j visel mesec v mlečni svetlobi. Schubb je slišal, j kako je žena najstarejšega sina klicala k večerji. Odurno je hreščala. Schubb je stekel. Se zazibal. Zdaj pa zdaj je poliznil kri z roke. Ko je dosjiel do župnega dvorca, v njem ni i bilo luči. Odrinil je vrtna vrata in potegnil za zvonec. Čakal je pol minute, nato je butil po vratih. Nikogar ni bilo odpirat Schubb je odšel v ' krčmo nasproti župnišču. i Ko je Schubb stopil v krčmo, so kmetje onemeli. Strmeli so v starega. Na roki mu je lepela strjena kri. Obraz je imel umazan, z ustnic se mu je cedila slina. Schubb je sedel. Zavpil je: »Zganja ; za družbol« Krčmar je prinesel žganja. »Na zdravje,« je zavpil Schubb. Kmetje so pili. ln gledali Schubba Ta se je zavalil na slol, se naslonil in stegnil , noge daleč od sebe; hlače je imel zamazane od ' ilovice, obraz je bil zaripljen kakor da bi se moral zdaj zdaj razpočiti. Krčmar je nosil žganje, stekle-1 niča je šla iz rok v roke. Kmetje so se nalivali z rženko. Glave so jim žarele. Nihče ni maral domov. Zakaj Schubb je začel pripovedovati. Schubb je kvantal. Kmetje so se začeli presedati na klopeh. Kaj pa je nocoj s Schubbom? i Takega ga niso še nikdar videli. Tako daleč eo ga ! spravili bančni Zidje, so si mislili sami pri sebi. Schubb se je smejal, rogal, lagal, ei izmišljal jiustolovstva. »Amjiak, kar je bilo v Jeruzalemu —« je kričal in mahal s steklenico, »s krojačem iz Tilsita...« Zdajci se zdrzne in utihne. Kmete je spreletelo. Gledali so moža. Na suhem, nagubnnem vratu je tičala glava Matije Schubba s siljastini, ptičjim obrazom. »Kje je župnik?« je tiho vprašal Matija Schubb, j a ko mu prestrašeni ljudje niso vedeli povedati, ! je zarjul: »Kam se je dejal gospod pastor?« Žile so mu nabreknile, oči potemnele. Sredi velike tišine je prišel krčmar. Prijel je i Schubba za roko. »Matija,« deje, »pastor je v Wen-! gelstedtu pri blagoslavljali ju zastave. To sem ti imel takoj sporočiti, a sem menil, da se ne mudi tako.« Schubb je stal pred priliznjenim krčmarjem. Tiho je ponovil: »V Wengelstedtu ...« Potem je odšel. Nihče ga ni zadrževal. Vsi se govorili v eni sapi. Krčmar je pa zapisal v svojo knjigo: »Steklenica rženke na račun Karola Matije Schubba.« Od krčme do jezera je bilo samo osem minut. Schubb je tekel in prišel do brega v štirih minutah. Odvezal je svoj čoln, naravnal vesla in neslišno odrinil. Schubb je veslal. Ni bilo najmanjšega vetra in čoln je mehko drsel po vodi. Ko je obšel rt, na katerem je stala vas, je pustil čoln, da ga nese voda, kakor hoče. Potegnil je vesla v čoln in posegel po steklenici. Potegnil je. Colnič je lahno drsel. Postalo je hladno in sivkasta megla je dražila dihala. Schubb ni ničesar čutil Ležal je v čolnu, v desni je držal steklenico, ni ga zeblo, megla ga je ovijala, kakor volna. »Župnik me je izdal,« je mislil Schubb, »država me je izdala, celih deset let, deset let sera skrival, kar sem vedel iz Jeruzalema, zdaj grem v Wengelstedt in mu povem v brk ...« In Schubb je sanjal, kako je na slavnosti v VVengelstedtu našel župnika sredi množic. Odprl je usta, da bi zavpil, kar je bil slišal od tilsitskega krojača, ko ga pogodi udarec. Čoln se je bil zataknil v majhnem zatoku. Schubb se je zanjihal in vstal. Sedel je, prijel za veslo, a veslal ni. Buljil je predse. Pred njim se je dvigal grič. Pot se je vzpenjala v položnih ovinkih. Gori se je zibalo drevo. Matija je vstal. Na bregu je stal kovač iz Tilsita in mu mahal v pozdrav. »Tovariši« ga je vabiJ tiho in nežno, »tovariš!« »Ti si mrtev!« je hotel zavpiti Schubb — ko je nenadoma začelo grmeti, na zunanjih trdnjavah se oglašajo topovi, ki streljajo v vis: tresk, tresk. »V kritje!« kriči krojač iz Tilsita, in Matija odide v kritje. Zagazi v vodo in se čudi, da je zemlja tako mehka. In tone. Z neba se spušča lestev. Po njej gre nizdol tilsitski krojač. »Pojdi, tovariš, pojdi I« in mu podaja roko. Osem koncentričnih kolobarjev je ovenčalo Schubbov urob. Gospodarstvo Potrebujemo finančni program Iz govora bivšega fin. ministra dr. Švertjuge v senatu Bivši finančni minister g. dr. Svrljuga je govoril v proračunski debati v senatu in je kot poznavalec razmer ined drugim dejal tudi tole: Ne smemo misliti, da je kriza že pri kraju. Povsod v drugih državah, kjer opažamo ponehava-nje krize, vemo. da je vzrok za to v smotreni gospodarski politiki in boju proti posledicam krize. Tudi ne drži trditev, da nam pomaga struktura našega gospodarstva k lažjemu izhodu iz krize, toda zadnje čase vedno bolj opažamo, da imamo vprav zaradi naše gospodarske strukture še tri velike krize, ki nas najbolj bremene: krizo kmetijstva, kredita in denarstva. Poleg tega vidimo, da ne trpe toliko zaradi avtarkije one kmetijske države, ki so s tem računale in v to smer usmerile vso svojo trgovinsko politiko, kar bi morali storili tudi mi, a je sedaj prepozno. Prihajajo najtežja leta za naše finance in o tem si moramo biti na jasnem v naši bodoči gospodarski politiki. Naš g. finančni minister je imel dosti dela z zmanjševanjem izdatkov, kar mu je onemogočalo, da bi vodil dalekosežno finančno politiko za leta naprej. Pohvali finančnega ministra, dn je z uspehom preprečil še hujše rezultate v naših državnih financah. Toda kot je dejal sam finančni minister, v zniževanju izdatkov ne moremo iti dalje. Kajti varče-\ anje ua nepravem mestu je isto kot razsipanje. Varčevanje ni, če se daje za vzdrževanje enega kilometra cest samo 8000 Din v proračunu, taktično pa samo 4000 Din. Kavno tako ne smemo rabiti izraza za varčevanje, če se da premalo za železniške prago\e ali pa, da je v naši državi še okoli 1000 ljudskih šol brez učiteljev. Nato navaja vprašanje premoga za železnice, kjer je kredit zmanjšan od 254 na 239 milijonov, pa se je žo prva številka izkazala za premajhno. Premog se bo inoral nabavljati, nakopičili pn se bodo neplačani računi dobaviteljem, kar bodo seveda ti vkalkulirali v ceno, ki bo za to višja. Novi fiskalni zakoni ne bodo izpolnili nad zakonodajalca glede donosa in so v tem oziru napori zastonj. Glede trošarin je mnenja, da so bile že prej prevelike in so prekašale kupno moč porabnikov. Trošarine so postale danes že prohibitivne in uničujejo potrošnjo. Pri pivu je n. pr. potrošnja padla že na četrtino. Ker se novi viri ne dajo dobiti pri posrednih davkih, je davčna politika zajela zlasti neposredne davke. Toda upoštevati mora sedanje stanje gospodarstva, katerega breme se ne sine več povečati. Povečanje zemljiškega davka je prišlo v dobi, ko je zemlja postala nerentabilna, zgradarina, ko so najemnine padle na polovico, pri- dobnina je povečana v času, ko jc promet padel, ko se z novimi taksami povečujejo režije, nastopajo izgube zaradi insolvenc, ob pomanjkanju kreditnih virov zaradi imobilizacije denarnih zavodov. Gre za rezerve, katere mora imeti gospodarstvo, ker drugače ne bo moglo prebroditi krize. Novela zakona o neposrednih davkih krši načelo pravičnosti davkov, kar slabi davčno moralo, ki je žo itak prenizka. Prepričan je, da bo moralo finančno ministrstvo v najkrajšem času odstraniti ostrine, ki so v novelah, med tem naj pn naroči davčnim oblastem primeren postopek, da se ublaže preveliko ostrine. Novi viri so potrebni, toda črpati jih je treba po sistemu. Potrebna je reforma državnih financ. Možno bi bilo povišanje davka na poslovni promet, istočasno pa bi bilo treba sistem izboljšati, tako da se bo absolutno sigurno v vsej državi izvajalo enako. V sistem državnih monopolov bi bilo pritegniti tudi zavarovanje, za kar ima država dovolj uradništva. Stopnje premij se lahko povišajo. Po-trebnn je tudi reforma alkoholne zakonodaje v tem smislu, da se uvede državni monopol na prodajo alkoholnih pijač. Glavno pa je, da se izdela natančno državni finančni program, ki bo urejal tudi možnosti za slučaj slabih let. Krize ne smemo gledati prekrižanih rok, ampak jo je treba zdraviti z uspešnimi sredstvi. Med črnimi oblaki na našem gospodarskem obzorju vidi predvsem težki položaj kmeta. Tu se nam maščuje, da nismo že prej mislili na načrtno gospodarstvo. Urediti jc treba obrestno mero in sploh ves kmelski kredit, kar bi morala izvrševati predvsem Priv. agr. banka. Osnoven problem našega kmetijstva je tudi vprašanje cen, katere je treba kmetu povečati. Tudi naša politika javnih del je bila doslej napačna. Premalo je bilo za to danih finančnih sredstev, ker se tudi proračunana no bodo dala dobiti v polni meri, naj je n. pr. trošarina na cement prohibitivna. Rešitev vprašanja denarnih zavodov je možna brez inflacije. Dosedanji ukrepi v tem pogledu niso bili zadostni, pa bo vsekakor treba to osnovno vprašanje našega gospodarstva čimprej rešiti, ker se likvidacija mora ustaviti. Brez ozdravitve našega gospodarstva ne more biti govora o okrepitvi državnih financ. Zato se mora dati finančnemu ministru možnost potrebne ingerence na vse činitelje, ki bi prišli pri programu ozdravitve v poštev, tako n. pr. na Narodno banko. Sedaj je nastopil čaš, da g. finančni minister začne izdelovati finančni program obenem z reformo državnih financ. Rekordna produkcija premoga Pravkar objavljeni statistični podatki o produkciji premoga v Sloveniji za mesec januar kažejo veliki dvig produkcije premoga. Produkcija je znašala v decembru lani 121.352 ton, v januarju pa je narasla na 133.038 ton. V januarju leta 10:«. je znašala samo 115.333 ton. Ta veliki dvig produkcije je pripisovali predvsem povečanim nabavam državnih zeleznic, ki so svoje nabave izredno povečale, dočim jc oddaja drugemu največjemu konzuinentti: industriji padla. V ostalem je bila prodaja premogovnikov naslednja: železnicam 67.779 (v decembru 50.767), od tega v Sloveniji 37.214 (27.028), brodarstvu 595 (855) ton, industriji 42.456 (52.840), od lega v Sloveniji 23.173 (32.878), hišna poraba je vzela 11.060 (16.534) ton, ostale stranke 5114 (7014) Ion, izvoz pa je znašal 1318.(1081) ton. Skujmo je bilo prodanih 128.331 Ion, decembra 120.807, januarja 1933 99.187 Ion. Poleg tega je znašala lastna fx>raba premogovnikov 667b (6617) ton, deputati so vzeli 3097 (3160) ton, od zalog jm je bilo odpisanili2104 (2000) ton. Zaradi povečanja porabe so zaloge v januarju zelo padle: od 83.822 toii v začetku meseca na 77.497 ton konec meseca in tako dosegle že lela sem nezabeležeuo nizko stanje. Lani v januarju so se zaloge celo povečale od 131.035 na 137.739 ton. Zaposlenost delavstva se izboljšuje: število ši-litov se je [»večalo od decembra lani na januar od 142.431 na 153 666. Lani januarja je bilo šihlov samo 143.539. Zaradi jx>vcčanja števila šihlov so narasle tudi mezde zaposlenega delavstva: od 6,822.000 na 7,092.000 Din od decembra na januar 1934. število uradništva je od decembra na januar naraslo od 216 ua 217, število paznikov pa od 193 na 195. Število delavstva je kolikortoliko stalno: znašalo je decembra 5912, januarja pa 5914. Je pa še vedno znatno manjše kot lani, ko je januarja bilo i zaposlenih 6780 delavcev, i Jajca Tako nakupna cena v tuzemstvu kakor ludi prodajna cena v Švici in Češkoslovaški, je ostala nespremenjena. Ni pa izključeno, da bodo cene nekaj popustile, ker po praznikih nc bo več tako živahnega povpraševanja po blagu. Zanimivo jc londonsko poročilo: Akoravno je cena za jajca najfinejših vrst, kakor za angleška, danska, finska in holandska, radi izvrstnega povpraševanja za 6 pene poskočila, vendar to dejstvo na imporlno blago cenejših ni vplivalo in se to blago tudi pri popustu od 3 do 6 pene ne da vnovčiti. Ker te cene našim dobaviteljem cenejših vrst povzročajo za enkrat samo zgubo in jim lako izvoz sam onemogočijo, bomo naša poročila tako dolgo, dokler sc ne bo obrnilo na 'boljše, ustavili. — Sv. Jurij ob južni žel., 22. marca. Hmelj Savinjska dolina: V hmcljski kupčiji je bilo zadnjih 14 dni zopet bolj mirno razpoloženje, vendar so nominalno cene ostale nespremenjene. Iz prve roke je bilo prodanega zopet nekaj blaga ter so sc že pičle zaloge lanskega pridelka šc nadalje skrčile. Pomladanska dela v hmeljskih nasadih so že v teku, zlasli obrezovanje, vendar je hladno in deževno vreme večinoma vse delo zelo oviralo. Živina Mariborski svinjski sejem 23. marca. Pripeljanih je bilo 205 svinj in 1 koza; cene so bile sledeče: mladi prašiči 5—6 tednov siari komad 80 do 100 Din, 7—9 tednov 150—200 Din, 3—4 mesece 250 do 280 Din, 5—7 mesecev 320—360 Din, 8—10 mesecev 450— 560 Din, 1 leto 650—750 Din; 1 kg žive teže 6.50—7 Din, 1 kg mrtve teže 9—10 Din; koza komad 60 Din. Prodanih je bilo 104 svinje in 1 koza. Žitni trg Tendenca za pšenico in koruzo jc nadalje čvrsta. Danes so bile v veljavi lele cene: pšenica bn. 105 107.50, bč. 107.50-110, koruza času primerno suha 72.50 pariteta Indjija, umetno sušena 71 bč. postaja, stara letnika 1932 82 -85 franko nakl. post., času primerno suha za april in inaj 77.50, za junij zahtevajo 82.50. — Moka stane 195- 205, otrobi drobni 72.50, debeli 82.50, oves 65 nakl. |iost. in ječmen 65 —60. Vse te cene se razumejo v Vojvodini. Poravnalno [»stopanje je uvedeno o imovini Gašparja Jožefa, trgovca v Murski Soboti; narok za sklepanje poravnave 19. aprila, oglasili se jc do dne 14. aprila, nudi 40%. — Nadalje je razglašeno o imovini Rozmaniča Petra, trgovca v Gornji Radgoni; oglasiti se je do 21. aprila, narok 26. aprila; nudi 40%. Nova delniška družba. Banska uprava je dovolila Novaku Franju, industrialcu v Zemunu in drogom, da smejo ustanoviti deln. dr. z imenom »Tovarna strojil, d. d.« s sedežem v Majšperkn. Olav-nica 1 milij. Din je razdeljena na 10.000 delnic po 100 Din za imetnika. Ta glavnica se sme zvišati po sklepu občnega zbora na 10 milij. Akcijski odbor za zaščito imejitcljcv Blairovfh posojil vabi vse interesente na sestanek, ki bo v ponedeljek 26. marca ob 18 v posvetovailnici Zbor-nice za TOI v Ljubljani. Borza Dne 24. marca. Denar Ta teden je znašal promet na ljubljanski boni 1.040 milij. Din v primeri z 1.417, 1.073, 1.901 in 6.602 milij. v prejšnjih tednih. Curih. Pariz 20.38, London 15.775, New Yctk 309, Bruselj 72.125, Milan 26.54, Madrid 42.20, Amsterdam 208.40. Berlin 122.825, Dunaj 73.30 (56JO), Stockholm 81:30, Oslo 79.25, Kopenhagen 70.46, Praga 12.85, Varšava 58.30, Atene 2.93. Vel. 19-22 Vrsta 5860-00 Za VaSe malčke. Lahek čeveljček tz mehkega boksa v raznih barvnih kombinacijah. Vel. 23-26 Din 4®.—, 49.- Vel. 19-25 Vrsta 5851-28 Okuano okraSen lakaet čeveljček za Vaće najdraije. Isti model lz rjavega boksa. 49.- Vel. 27-34 Vrsto 3222-02 Močan polčevelj za Šolsko mladino z okrašenim Jezikom. Gumijast podplat jamči za dolgotrajnost. Vel. 36-38 Din 69.—. Vel. 27-34 Vrsta 3162-00 Za dečke, ki nikdar ne mirujejo, evo dobrih visokih čevljev lz močnega, mastnega usnja s trpežnim gumijastim podplatom. Vel. 35-38 Din 59.—. Vrsta 1845-53 Za lepo solnčne dni baržunast čeveljček kombiniran z lakom. Brez kombinacije lz lasttna ali baržuna Din 49.—. Velikonočno veselie Vrsta 1645-05 Eftiostaven toda okusen čeveljček tz črnega ali rjavega boksa s visoko aH nizko peto. Lakaet Dlii 9®.—. Za praznik veselja se olepšajte z novo obutvijo, Sedaj Vam lahko strokovnjaško m vestno postrežemo. Ne čakajte do zadnjih dni, izberite si obutev, dokler imamo veliko izbiro. ''■■'A , Ш. Ш1 S-Kf/VC-ir- • ■ LI ..., * Vrsta 3945-05 Praktičen in udoben čevelj za gospodinje. Iz dobrega telečjega boksa s prožnim gumijastim. podplatom. Vedno moderni in vedno elegantni salonski čeveljčki. Iz laka alt rjavega boksa. Elegantni lakaatl alt Sevro čeveljčki okuano kombinacijo kačjega usnja. Vrsta 2945-11 Čevelj za vsako priliko iz črnega ali rjavega boksa z usnjenim podplatom in peto. Za nedeljo ln pravnik iz laka Din 99.—. 99.- Vrsta 1805-60 Novt pomladni model. Iz laka z okrasom lz kufičarjeve kože. — Iz rjavega ševroa Din 129.—. 99.- Vrste 1845-32 Udoben čeveljček Iz laka ali rjavega boksa 7. okraskom tz kačje kož.. Vrsto 1375-88 Za pomladanske laprehode. Eleganten čevelj lz semtša, kombiniran z usnjem. Crn alt rjav. /rsta 2927-71 Lahek čevelj, Izdelan v obilici sandal s kro-movim podplatom. Za tople dni nenadomestljiv. Vrsta 1937-22 Iz močnega boksa z elastičnim gumijastim podplatom. Za vsakdanjo uporabo. Rjavi alt črni. Vrsta 1637-21 Eleganten polčevelj iz najfinejšega telečjega boksa v črni ali rjavi barvi z usnjenim podplatom. Lakast Din 149.—. Vrsta 1637-26 Pomladanska moda. Olcusno okrašen polčevelj iz telečjega boksa, črn ali rjav. Posebno primeren k športni obleki. Negujte svojo obutev z našo kremo. Škatla stane Din 4. 99.- Vnto 1977-22 Visolc čevelj lz močnega boksa z gumijastim podplatom, elegantne polilljaste oblike. Z usnjenim podplatom Din 129.—. NATEČAJ! Tudi Vi lahko dobite natečajno # 0031 Ta mali izvrstni aparat vsebuje vse prednosti moderne tehnike in to: dobro optiko, enostavno manipuli-ranje, splošno dobre rezultate tudi pri začetnikih, posebno pri uporabi najobčutljivejšega Agfa Isochrom filma. Vaši znanci, ki so ta aparat že nabavili, vam bodo potrdili dosežene sijajne uspehe. HITITE! Natečaj traja samo kratek čas. Št. 241 Najdite bankovec po sto dinarjev, ki v svojih številkah vsebuje cifre 2 in 4 tako, da morete sestaviti številko 24. Pojdite s tem bankovcem do kakega folotrgovca, pa Vam ga bo zamenjal z STO DINARA 00763492- Agfa-Box kamero velikosti 6X9 cm. Sneti Višek smučarske sezone V treningu so rekordi že doseženi resnici videli. Zato ni čudno, da je odšlo danes vse, ki se količkaj zanima za ta šport, v Planico. Res izreden dogodek, ki ga ne bomo zopet kmalu doživeli v Jugoslaviji. Kakor moremo po predpripravah in predtreningih soditi, bo danes padel svetovni rekord. Kdo ga bo postavil, se ne da kar tako vnaprej prorokovati, kajti poleg norveških kanonov je zelo nevaren tudi Avstrijec Holl. Kaj pa naši fantje? Tem svetovnim borcem zaenkrat še ne bodo mogli konkurirati, skoraj gotovo pa je, da postavijo nov jugoslovanski rekord in ni izključeno, da dosežejo znamko 70 m. Enim kot drugim želimo obilo uspehov in obilo sreče ter dva nova rekorda: jugoslovanskega in svetovnega Pri včerajšnjih trening-skokih so bili doseženi ti-le rezultati: Birger Ruud 87 m (s padcem), njegov brat Sigmund 8514 m, Ulland 83 m, Holl 85, ostali nad 70 m. Vsi so imeli samo jK naleta. Vreme lepo, mrzlo, skakalnica v izvrstnem stanju. — Vse tekmovalce je zavaroval naš največji slovenski zavarovalni zavod Vzajemna zavarovalnica v Ljubljani, Svetovni rekorder Sigmund Ruud, pri skoku 86 m, katerega bomo videli danes v Planici. Doslej smo samo čitali o slavnih norveških skakačih, o bratih Ruud, Sorensenu i. t, d., o avstrijskem mojstru Hollu, danee jih bomo pa v K. A. C.: Ilirija Ob 15.30 na Igrišču Ilirije ob Celovški cesti To mednarodno srečanje moremo že po svojem značaju in odličnih nasprotnikih označiti kot najzanimivejše in najprivlačnejšc za celokupno nogometno občinstvo. Z gostovanjem KACa otvarja Ilirija letošnjo mednarodno nogometno sezono, ki bo z ozirom na visoke takse, mislimo, žal itak skromnejša. Ilirija se nam je predstavila letos že nekajkrat in je pokazala toliko nogometnega znanja in tehničnih fines, da je vredna zaupanja, ki se stavi nanjo. KAC šteje med najodličnejše pred- stavnike avstrijskega amaterskega nogometa in bo pokazal vse znanje, ki si ga je pridobil v odlični šoli dunajskih profesionalov v pogostih srečanjih z njimi. Obeta se nam torej res izvrstna, na mednarodni višini stoječa nogometna prireditev, na katero opozarjamo vse prijatelje lepe športne igre. Tekma bo ob vsakem vremenu. V predtekmi, ki prične ob 14, nastopi Disk, najjačji provincijalni klub, proti drugi garnituri Ilirije. : ASK Primorje Borba med prvakom Zagreba in Ljubljane danes ob 15.30 Prvak Zagreba in širom znani Hašk bo danes naš gost. Popoldne ob 15.30 nastopi proti ligaški enajstorici Primorja v najmočnejši postavi in upamo, da pošlje tudi Primorje v to tekmo svoje najboljše moči. Hašk v današnji kondiciji je zelo močan. Srednji krilec, ki je v meddržavni tekmi Jugoslavija : Bolgarska žel največ pohvale, in Hitrec, ki ga še vsi prav dobro poznamo, sta dva igralca, ki nam dajeta polno garancijo, da bo tekma res prvovrstna. No, pa tudi domači nam ne bodo ostali nič dolžni; po nedeljski tekmi z mariborskim Ra-pidom se da sklepati, da so v dobri kondiciji in formi. In ravno zato bo današnja tekma lep športni užitek, zlasti, če nam Primorjaši podajo igro drugega polčasa prejšnje nedelje. Tekma se odigra ob vsakem vremenu na igrišču Primorja ob 15.30. Ob 14 pa nastopi »Slovan« proti »Marsu« v finalni borbi za zimski pokal. Vstopnina nizka, zato bo vsakomur omogočen dostop. Dopoldne gozdni tek Prvenstvo Ljubljane ob 11 pod Cekinovim gradom Ilirija priredi dopoldne pod Cekinovim gradom • startom pri drsališču Ilirije gozdni tek za prven-atvo Ljubljani. Novost pri tem teku je nov način ocenjevanja moštva; na placement moštva vplivajo samo oni tekači, ki dosežejo cilj v času zmagovalca ali času, slabšem za največ 20 odst. od zmagovalca. Za prvenstvo se je prijavila samo močna ekipa Ilirije in bodo borbe za posamezna mesta izredno napete. Znano je, da je letošnje crosscoun-try moštvo Ilirije zelo homogeno in je vprašanje placementa poedinh tekačev še odprto. Tek prične dopoldne ob 11, vstop je prost vsakomur. Zaključek tekem za ZP Današnji program: na igrišču Primorja ob 14 kot predtekma Hašk : Primorje. Mars : Slovan zaključna izločilna. Zmagovalec prejme pokal Hermes-a v trajno last v Kranju ob 15. Hermes : Korotan, Kranj, finalna. Obe tekmi ob vsakem vremenu. ★ TSK Slovan. Danes ob 9 se vrii v gostilni pri Krušiču klubov redni občni zbor; vsled važnega dnevnega reda se vabi celokupno članstvo da se ga polnoštevilno udeleži. — Predsednik. SMUŠKI ODSEK PODRUŽNICE SLOVENSKEGA PLANINSKEGA DRUŠTVA V KRANJSKI GORI Razpis medklubske kombinirane smučarske tekme v smuku in slalomu za Veliko noč dne 1. in 2. aprila 1934 v Kranjski gori. — Dne 1. aprila tekma v smuku v »Krnici« z višinsko razliko 750 m, dolžina proge 4 km. — Dne 2. aprila tekma v slalomu pod »P risanko m« s kontrolami in vodjem proge. Splošna določila. — Tekem se morejo udeležiti dame in gospodje nad 18 let. Prijave najkasneje do 30. marca na naslov prireditelja. Prijavnina znaša 10 Din. Naknadne prijave dvojno. Žrebanje startnih številk se vrši dne 31. marca ob 20 v hotelu »Slavec«. — Odhod na progo za smuk ob 7 zjutraj. Start ob 11. Pol ure pred startom se proga zapre. — K tekmi za slalom so pripuščeni dame in gospodje, ki so dosegli najmanj 80% točk. — Razdelitev daril se vrši dne 2. aprila ob 17 v hotelu »Slavec«. 1. darilo — simbolično — za smuk in slalom. 2„ 3,, 4. — plaketa Mcdklubski štafetni tek na Pokljuki. Smučarski klub Ljubljana razpisuje medklubsko štafetno tekmovanje na progi 4X10 km. Prireditev se vrši dne 2. aprila 1934 s startom ob 8 pri domu Smučarskega kluba Ljubljana na Goreljku. Tekmuje se po pravilniku JZS. Prijave brez prijavnine do petka 30. t. m. na klub, oz. do nedelje 1. aprila na vodstvo tekme v smučarskem domu. Tekmujejo lahko tudi juniorske štafete, starost vsaj 18 let. Z najmodernejšim kom-fortom opremljene sobe od 26 dinarjev naprej Prvovrstna restavracija: opoldanski menu 12 Din večerni menu 10 Din HOTEL ŠTRUKELJ LJUBLJANA KOTURAŠKI PODSAVEZ »LJUBLJANA«. (Službeno a predsedstva.) Vsem včlanjenim klubom sporočamo, da je glavna skupščina koturaškega saveza dne 15. marca v Zagrebu odobrila isti prvenstveni program, kot je bil sprejet na zadnji glavni ekušpčini. Državno prvenstvo (cestno) se vrši na progi Ljubljana— Zagreb, olimpijeko prvenstvo ee vrši v Mariboru. Cestno državno prvenstvo v letu 1935 se bo vršilo na teritoriji mariborskega podsaveza. Za leto 1934 je bil izvoljen sledeči odbor: Predsednik Mihanovič Štefan, predsednik II. Slezak Mijo, predeednik III. Dianič Vladimir; tajnik I. Kovačevič Ivan, tajnik II. Banek Martin; blagajnik Megla Andrija; tehnični referent Sekulič Štefan; zvezni delgat Meniga Emil; odborniki: Marinkovič Mato, Židan N. Sisak, Potnik Josip, Kepec N. Ljubljana, Bradič Nikola, Stanko J. Ljubljana; predsednik Kot. podzveze mariborske Markovič, predsednik Kot. podzveze triglavske Zalokar, predsednik Kot. podzveze ljubljanske Batjel; revizorni odbor: Pintarič S. Zagreb, Pompe V. Zagreb, Maver I. Ljubljana. Vse klube, ki še niso javili svojega programa za leto 1934 ter še niso predložili dirkačev v verifikacijo, pozivamo, da to store najkasneje do 27. marca Predsedstvo. SK Ilirija (nogometna sekcija). Sestava za moštvo, ki igra s KAC je razvidna v članski knjigi. Rezerva igra predtekmo z SK Diskom iz Domžal v sledeči postavi: Jandl, Dernik, Franzot, Čer-nač, Pogačnik, Lah Ц., Kveder Grintal, Svetic Vili, Koe, Aljančič; rez.: Gogala. Dopoldne ob 10 igrajo juniorji z Mladiko na Mladiki. Ob 9 naj se zbero pred Evropo: Živanovič, Koch, Srimšek, Gogala, Rohaček, Cvirn, Smerdu, Rihter, Glušič, Eržen, Pečan. Rez.: Franzot, Miiller, Vodnik, Bizi Popoldne ob pol 16 pa igrajo ravno tam juniorji v sledeči sestavi: Kroupa, Žar-gi, Mlakar D., Stavjanik, Aljančič 0., Rože Ko-govšek M., Kroupa F., Smerkolj, Goršič, Dežman; rez.: Smerdu. Zberite se na igrišču ob 14, kjer dobite opremo Tekma s Panonijo odpade, o čemer obveščamo vse, ki so bili postavljeni. — Nastop rediteljske in blagajniške tekme je v slučaju predtekme ob 13.30 za sledeče reditelje: Čebron, Kriši, Cvirn, Srimšek, Pere, Miiller, 5 rediteljev preskrbi g. Nered. Če pa predtekme ne bo, se javite ob 15. o 1400 Din Vas stane 20 dnevno zdravljenje v Radencih (maj, junij, september) stanovanje, hrana (dijetna ali navadna), kopanje, dva zdravniška pregleda (Ront-gen, analiza seči), vključno vse takse. Posebno važno za bolezni srca, ledvic, želodca, jeter, kamenčkov, pri zaostajanju sečne kisline i. t. d. Zahtevajte kopališčne prospekte! Slatina Radenci, Slovenija. Po 36 letih poštenega dela — kriminal Ljubljana, 23. marca. Na zatožni klopi so sedeli trije družinski očetje, kvalificirani delavci, ki so bili zaposleni v neki ljubljanski tovarni. Ta je bila lani decembra izvedla veliko redukcijo delavskih sil in obrata zaradi pomanjkanja naročil. Vsi trije delavci so bili nato zaposleni po 2 dni na teden in so zaslužili čistih 80 Din tedensko. S tem borim zneskom naj bi preživljali svojo družino. Prišli so v hude stiske in bedo. Eden med njimi je prišel na nesrečno misel, da so se spravili na ponarejanje 50-dinarskih kovancev. Pa so začeli. Enega je vest pekla in je prigovarjal: »Vrzimo vse v stran. Bo kakšna neumnost in bomo zaprti.« Napravili so po daljših poskusih nekaj falzifikatov, ki pa niso bili sposobni za promet. Najstarejši delavec je pred tremi sodniki povedal: »Delal sem 36 let pošteno in zvesto v tovarni. Slab zaslužek in stiska!« Državni tožilec je zahteval: »V interesu javnega gospodarstva je treba zločin strogo kaznovati.« Prvi branilec: »Ponarejeni bankovci so bili absolutno nesposobni za promet. Beda je bila silna.« Drugi branilec: »Moj klijent je žrtev žalostnih razmer v tovarni. Bil je 6 mesecev brez zaslužka. Očeta vrnite družini!« Tretji branilec: »Mož je star 51 let. Dolgo dobo življenja se je pretolkel s poštenim delom. Kaj je vzrok, da je prišel pošten delavec v konflikt s kazenskim zakonom? Krivično je, da mora družina živeti s tedenskimi 80 Din.« Razprava je bila nato preložena, da sodišče dobi iz Belgrada tja poslane falzifikate in ugotovi, ali so bili res za promet nesposobni. Vsi trije družinski očetje so bili 7 tednov v preiskovalnem zaporu, daaes pa puščeni na svobodo. Družine so med tem časom stradale. Dobri ljudje so se jih usmilili 2209 nesreč v enem leta Tako smo poročali v našem listu. A to eo saimo one nesreče, ki ve zanjo Okrožni urad m zavarovanje delavcev. Pripetile eo se tokom enega leta in le v okolišu Dravske banovine. Vmes je bilo 29 smrtnih nesreč. Sam Bog ve, kako visoko pa je število nesreč, ki so se pripetile onim, ki pri OUZD niso zavarovani, torej kmetom, obrtnikom trgovcem itd. Da bedo-, ki jo povzročajo nezgode, vsaij nekoliko omili, je naša domača Vzajemna aa>-varovalnica v Ljubljani uvedla posebno wm*-rovnje za slučaj nezgod. Neposredno pri njej v Ljubljani ali pa pri njenih krajevnih poverjenikih dobite o tem za vsakogar pre važnem zavarovanju točna pojasnila^ Ogromno delo pošt v Sloveniji Preteklo nedeljo smo poročali, какбпс ntlft-jardne denarne vsote so bile izkazane v statistiki poštnih uradov Slovenije. Prav tako je biilo ogromno pisemsko in paketno poslovanje pošt. Za današnje težave je poučno, da se ljudje omejujejo x dopisovanjem po pismih. Močno pa so se priljubil« dopisnice, ker so ccnejše. Nastopilo je varčevanje z znamkami I Tuzemskih navadnih pisem je bilo sprejetih in dostavljenih 13,462,254, okrog 300.000 pa uradnih pisem z neplačano poštnino. Predlanskim je bilo navadnih pisem odposlanih nad 14 mi-liijonovl Dopisnice pa so se pomnožile za skoraj milijon, bilo jih je lani 6,213.255. Tiskovin m časoipisov je poŠta odposlala 25,985.941. Časopisov samih 19,500.000. Dnevno je bilo odposlano približno 55.000 časopisov. Tako tiskovine in časopisi so napram 1. 1932 nazadovala v pogledu naklade. Vzrok, ker mnogi že ne zmorejo plačevanja naročnine. Raznih uradnih aktov in načrtov je bilo odposlanih po poštah 206.000. Blagovnih vzorcev 316. Ekepreenih pošiljk je bilo lani 41.000, priporočenih ekspresnih lO.OOO in -priporočenih pisem 761.000. Paketna pošta je prav tako zanimiva. Ta narašča. Lani je bilo poslanih 457.786 paketov brez naznačene vrednosti, a z naznačeno vrednostjo 98.099. Paketne pošiljke so se napram letu 1932 pomnožile za okoli 32.000. Posebno močno je paketni promet napredoval zadnje tri mesece. Trgovina je oživela. Privatnih vrednostnih pisem fe Mo oddanih 9213, uradnih pa 62.651. Da je tako nizko število privatnih denarnih pisem, tiči vzrok v tem, da izginjajo bankovci iz prometa, kovancev pa ni mogoče pošiljati v pismih. Promet s kovanim denarjem je preobremenjen in Narodna banka izkazuje, da je bilo zadnji čas v prometu za 950 milijonov kovanega denarja. Pomlad prihaja! A. <$ E. Skabernk Ljubljana Do preklica jemljemo v račun zopet hranilne knjižice (tudi prepise) prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavodov ftter. 70. »SIjO VENEC«, dne 25. marca 1054. Jtran IS. Radio Radio Zagreb bo po pisanju listov i 1. aprilom oddajal vsakega prvega v meeecu od 1.00 do 1.30 ponoči program, namenjen inozemstvu. Skoda, da so za to izbrali najmanjšo postajo. Programi Radio Ljubljanai Nedelja, 25. marca; 7.45 Čebelarsko vprašanje naše dobe (prof. Verbič Joeip). 8.15 Poročila. 8 30 Telovadba (Pustišek Ivko), 9.00 Versko predavanje (dr. Mihael Opeka). 9.15 Prenos cerkvene glasbe iz franč. cerkve. 9.45 Plošče. 10.00 Sionski spevi (St. Premrl) za sopran »olo s epremlj. Radio orkestra. Poje gdč. Dolenčeva. —11.00 Prenos mednarodnih skakalnih tekem iz Planice. 12.30 Čas, ruska vokalna in instrumentalna glasba na ploščah. 16.00 Staroslovenske velikonočne narodne pesmi (R. Dostal). 16.30 Maks Mell; Igra apostolov 17.30 Reproduc. angleška lahka glasba. 20.00 Prenos operete iz Ljubljane. V odmoru;, čas in poročila. Ponedeljek, 26. marca: 12.15 Reproduc. klavirski solistični koncert 12.45 Poročila 13.00 Čas, vojaške godbe igrajo (plošče) 18.00 Gospodinjska ura: Velikonočna miza (ga. Kolarič) 18.30 O verstvih (F. Terseglav) 19.00 Reproduciran koncert citraške-ga orkestra 19.30 Medicinsko predavanje (dr. Ma-gajna) 20.00 Reproduciran simfonični koncert. Drugi programi t Nedefja, 25. marca: Belgrad: 15.00 Ljudski popoldan, 19.00 Nar. pesmi, 20.50 Pomladno hrepenenje. Zagreb: 20.00 Koncertni večer, 21.00 Vok. koncert. Dunaj: 16.55 Dun. simfoniki, 8.15 Štefanov stolp (radijski potpourri). Budimpešta: 17.00 Sal. gl, 19.20 Voj. godba, 21.05 Prenos iz kav. Valena. Milan-Trst; 21.00 Prenos opere. Rim: 20.45 Modri mazur, opereta (Lehar). Praga; 12.15 Na rožicah, opereta, Weinberger 16.00 Pomlad 19.30 Pravljica o neumnem Hansu (Nevhalov balet). Varšava; 17.15 Poljska gl., 19.50 Ork. in vok. koncert, 21.15 Vesela ura iz Lvova. — Monakovo: 18.35 Matejev Pasijon (Bach). Vratislava; 20.00 Nočni tabor v Granadi (opera). Lipsko: 20.00 Več, koncert. Ponedeljek, 26. marca; Belgrad: 19.00 Narodna glasba 19.20 Židovska glasba 20.20 O Rooseveltovi gospodarski politiki 21.00 Klavirski koncert — Zagreb: 20.15 Viol. konceTt 20 45 Radioorkester, — Dunaj; 18.00 Pesmi in arije, 19.15 Voj. godba, 20.45 Simfonični koncert — Budimpešta; 18.15 Zbor 19.30 Operni orkester 20,50 »Iz prijateljstva«, veseloigra — Milan-Trst; 20.00 Plošče 21.00 Orkestralni in vokalni koncert 22.00 Veseloigra — Rim; 20.45 Orkestralni in vokalni koncert 21.55 Violinski in klavirski koncert — Praga; 19.20 Vo:aški večer 20 35 Egiptovska glasba na ploščah 21.00 Opereta »Na svetem griču«, Viper — T Črnomelj Strelska družina, ki se v Črnomlju lepo razvija, si je postavila na svojem streljišču ob železnici blizu kolodvora lepo leseno lopo in je vse nevarne dohode k streljišču označila z rdečo barvo na drevesih. To je hvalevredno, toda nezadostno, če pomislimo, da je streljišče blizu Črnomlja, da se strelja v smeri proti rodinskemu potu, na katerem je vprav ob nedeljah, ko se vrši streljanje od 8 do 12 in od 14 do 17 precej prometa! Kaj pa v.primSu, če kdo prezre tako znamenje ali pa ne razume? Zato bi morala ob času streljanja 'na' nevarnih točkah biti postavljena straža, podobno kot pri vojaških streljišcih. Že drugo leto mora ubogi Belokranjec kupovati semenski krompir, brez katerega ne more živeti. Banska uprava gre naročnikom res na roko, toda kljub temu so naši ljudje silno prizadeti; in če bi se to ponavljalo še par let, potem smo uničeni. In koliko je takih, ki si kljub ugodnostim od banske uprave ne morejo nabaviti semenskega krompirja, zato ga bodo nekateri tudi prav malo sadili. Čas bi že bil, da strokovnjaki dože-nejo, kaj je temu krivo, da krompir v Beli Krajini (četudi je bil prejšnjo pomlad naročen od drugod), ni za seme. Dvomimo, da bi bile temu krive kleti! Ali ni morda krivda v zemlji? Moste prS Ljubljani Duhovne vaje za može se prično v kapelici Sa-lezijanskega mladinskega doma na Kodeljevem jutri. Govori bodo vsak večer ob 19.30. Zaključek bo na veliki četrtek ob 5.30 s sklepnim govorom, sv. mašo m skupnim velikonočnim sv. obhajilom. Duhovne vaje bo vodil g. prof. Franc Mihelčič. Poizvedovanja Zgubljena je bila zlata moška verižica. Ker je drag spomin, se pošten najditelj lepo naproša, da jo proti nagradi vrne v upravi lista. Cerkveni veetnik Kriianska moška in mladeniika Marijina dražba ima danes zvečer ob 6 redni mesečni shod z govorom in darovanjem za namene družbe. Izredno celoncčno češčenje sv, R. Telesa bo v ljubljanski stolnici v noči na veliki petek. Nočni častilci bodo pred polnočjo molili iz Večne molitve 23. uro, po polnoči pa 24. uro za veliki četrtek ozir. za veliki petek. Možje in mladeniči, zahvalimo se Zveličarju za milost prvega velikega petka. III. kongreg. v Lichtenfurnovem zavodu ima velikonočni sestanek dne 4. aprila ob 2 popoldne. Pridite gotovo! Duhovne vaje za inteligente bodo dne 26., 27. in 28. marca pri jezuitih v hišni kapeli. Pri-četek govora bode vsak večer ob pol 20. Vodil jih bo g. P. Vrlovec D. J. Vabljeni so vsi inte-ligenti, ki jim je mar duhovna obnova v teh resnih časih. Damahe pomladne plašče nudi po zelo nizkih cenah in sicer: športen plašč, reklamna cena .... Din 180.— Eleganten športni raglan.....Din 350.— Trenškoti v novih fazonah.....Din 400.— Temno modri, črni in rjavi .... Din 450.— Damska krila in bluze od.....Din 55.— Otroške oblekce velika izbira od Din 28.— naprej F. I. GORICAH, Ljubljana, Sv. Petra e. 29 Plašči in kostumi se izdelujejo tudi po meri! Oglejte si izložbe! Oglejte si izložbe! RANNERKONRAD VRTNARSTVO MARIBOR, DALMATINSKA ULICA 7 nudi za pomladno sajenje nizke vrtnice, cepljene breskve najzgodnejše vrste, mabonije, jagodičevje in razne druge zelenjadne sadike CENEJE KOT PRI RAZPRODAJI! dobite moške srajce, kravate. nogavice, rokavice, Oglejte domske plašče in vse drugo « si cene! manujakturno blago pri TOMŠIČ - Ljubljana Sv. Petra cesta štev. 38 Poceni - krizi primerno - za malo denarja novo obfefioi ako prinesete staro v naše sprejemališče za barvanje in snaženje, Vošnjakova ulica št. 4 (prejšnja cesta na Gorenjski kolodvor). v hro'ačnico Prežel j kjer se prevzema za tovarno Wagner, Radovljica. Vsa oblačila se lepo popravijo in elegantno zlikajo. Vi ZA POMLAD Zakai TIVAR obleke T Zato, ker so lepe, dobre In cenene. Izdelujemo obleke ZA VSO DRUŽINO Prosimo Vas, da se o tem prepričate v naših prodajalnah OBLEKE. ♦t1 Mnogi zdravniki ga priporočajo Uot prvo pemoČ pri vseh nesrečah, oošuod-bah in opekbnah, ter za zdravi enje vseh vrtt ran. krait, iliaiev, turov in ostahh Kožnih bolezni. „Fitoain" preprečava infekcije ustavlja krvoven e, ne dopušča, da bi se rana gnojila, ampak o h tro zaceli. Steklenica Din 20"— v lekaraah. - Po polnem povzetju 2 steni. D n 50'— Poučno njižiro št. 15 pošlje brezplačno Fiton'- dr. za. z.. Zagre i 1-78. R ee. pod Sp. br. 12S1 od 28. VII. 1933. O VELIKO IZBIRO ^ K ез N i-h O HH >—1 H > OGAVIC in ROKAVIC po najnižjih cenah priporoča 0 S V A L D DOBEIC Ljnbljana :: Pred škofijo 15 Galanterija in kratko blago Nn debelo! Nn drobno! M f HH o 03 HH o M A G S S T R A ali M A G IST R O z večletno prakso in znanjem nemškega jezika išče za stalno lekarna Savost, Maribor Ludvik Ganghoter: 48 Samostanski lovec »Ne, gospod.« Wclfratov obraz je zalila temna rdečica. Gospod Henrik se je ozrl okoli sebe, kakor da bi koga iskal — pa je videl samo, kako so se zganile viseče smrekove veje. Valpet pa se je zgrabil z obema rokama za glavo, planil k Hajmu, mu začel s pestmi mahati pred obrazom in govoriti: »Ali človek, kje imaš pa oči? Poglej ga vendar! Prnviin ti, ta je bil! Poglej ga vendar! Kajne, prepoznaš ga?!« »Ne, gospod valpetU je rekel Hajmo s tresočim se glasom. »Človek, ki je to storil, je bil manjši po postavi in je imel črne laee. Ta tu m bil.« Gospod Schluttemann je dvignil roke in si jih uprl ob bok, kakor bi hotel reči: Zdaj sem ob pamet! »Vidite, valpet, kako se človek lahko motil« je rekel gospod Henrik. »Pustiti moramo moža, da svobodno odide.« Prikimal je, kakor da bi bila stvar zanj opravljena, ln jo odšel proti evoji koči. Pri vratih je poklical fratra. »Hlapca naj pospravita, odidemo v dolino še pred poldnem. Ti, valpet in dekle odidete e hlapcema čez planine. Jaz sam počakam tu s Hajmom, da pride tovorni konj; potem bomo sestopali proti jezerski strani, pot je krajša in m Hajma manj naporna.« Pred lovsko kočo je stal Hajmo še vedno na istem mestu. Ko je videl prošta izginiti v hišo, je šel globoko po sapo, se brez besede obrnil in stopil v bajto. Wolfrat in gospod Schluttemann sta bila sama. »Glej, glej,« je rekel valpet in se popraskal ▼ zatilniku,« zdaj sem ti pa vendarle krivico storil !< Wolfrat le molčal in se počasi ozrl »daj na ena, potem na druga vrata. »In tako bodi zadovoljen, Polzer, in ei tega ne jemlji k srcu!« je mencal gospod Schluttemann. »In da boš dobil plačo za zamujeni šiht, za to bom že jaz poskrbel, da, da!« »Ali smem oditi, gospod?« je vprašal Wolfrat z mirnim glasom. »Seveda, Polzer, seveda smeš! Da, kar domov pojdi k svoji ženi!« Prijazno je potrepljal šolarja po rami. »In veš: če bi prihodnje leto spet trda šla s fevdnino, kar k meni pridi, da, se bom že dal pogovoriti.« »Ne bo treba, gospod. Pa zbogom!« Wolfrat je potisnil klobuk na čelo ln se obrnil proti stezi, dočim je gospod Schluttemann majaje z glavo stopil v gospod njo kočo. Tedaj se je skozi okno oglasil gospod Henrik: »Wolfrat| Kam?« »Domov bi rad, gospod. Saj smem?« »Smeš, če hočeš. Rad bi pa, če bi za trenotek še počakal. Imam zate še neko delo.« »Dobro, dobro, gospod,« je reke! Wolfrat počeši. »Kar tule na klop se usedi in počakaj, da pridem pote.« Temno zroč je odšel šolar h klopi; videlo se mu je, da nerad; migal je pod suknjičem z rameni, kakor da bi se ne počutil dobro v svoji koža. Izmed smrekovega vejevja je smuknila Gitka in hušknila v lovsko kočo. Hajmo je eedel na postelji. Skočila je k njemu, se oklenila njegove roke in se tiho jokaje zgrudila na kolena. »Toda Gitka, kaj pa delaš?« je zajedljal t zastrtim glasom in jo dvignil. »Povrni Bog, Hajmo, povrni Bog tiiečkrat, ker §1 imel usmiljenje z nJim!« »Mar nisem moral?« je zalepetal. »Tn naj bi me stalo dušo mojo!« Njegove oči eo se v hrepeneči otožnosti upirale vanjo. »Poglej. Halmo,« ee ie trgalo c ustnic, »naredil je res nekaj grdo grdega. Pa na? Saj sem jas spet majčkeno obrnila na dobro? Ko je prišel domov in povedal svakinji — sem bilo v kamri in sem čula — glej, pa me živ krst ni mogel več obdržati, tekla sem, tekla, dokler te nisem našla — in, kajne, majčkeno sem le v dobro obrnila?« Izpustil je njene roke in jo bojazno pogledal. »Samo zato, da bi spet popravila?« je vprašal z ginečim glasom. »In zaradi ničesar drugega nisi prišla?« Prestrašeno se je ozrla vanj. »Zaradi česa drugega pe naj bi prihajala?... Ali kaj ti je? Kaj me tako gledaš?« Molčal je in si 7. drhtečo roko gladil čelo. »Govori vendar!« je jecljala; neznan strah jI je stisnil srce. Samo odkimal je in se obrnil stran. »O moj Bog, kaj imaš vendar, saj ti nisem naredila nič hudega I?« Hotela ga je prijeti za roko. Tedaj ee Je oglasil od zunaj brat Severin: »Gitka I Gitka I« Stopil je v kočo. »A, tu si! Pojdi z mano, dekle, mi boš pomagala pospravljati.« Kar za roko jo je prijel in jo potegnil za sabo. »Hajmo...« j« še jeknlla, potem pa se Je znašla že zunaj pred pragom. Ko je Sla mimo Wolfrata, Je povesila glavo. Rada bi z njim spregovorila, toda frater je držal krepko in dobro vlekel, nič ni mogla postati. V kuhinji je delala molče, kar so Ji ukazali. »Brat,« je zašepetal gospod Schluttemann fratru na uho, »vložite .parček', ki je še preostal, na vrhi Da nama na bo predolg čas, ko bomo potovali.« Brat Severin ]• razumevne prikimal. Pel nrtee nato »o bili v«i pripravljen) xa »d-bod. Ko je Wolfrat videl odhajati oba hlapca i visoko naloženima krošnjama, se je dvignil s klopi. Nestrpnost strahu mn je trepetala v vsskl žilici. Stopil le k oknu in ftaklical vanj; »Ali naj še dalje čakam, gospod?« »Da, VVolfrat!« se je odzval gospod Henrik, prav, ko je stopila k njemu v izbo Gitka, da bi se poslovila. Dolgo jo je gledal s prijaznimi očmi. »Pojdi z Bogom, otrok moji« je rekol in ji ponudil roko. Ko mu jo je poljubila, je kanila nanjo solza iz njenih oči. »GitkaI Ali H kaj teži втсе?« Odkimala je in se splazila ven. Pred brotom je postala, j Kajne, Zefi že smem povedati, da boš kmalu prišel domov?« »Poveš ji že lahko.« Ilotela je oditi. Z nemirom v očeh je gledal za njo. Skočil je na noge. »Dekle!« Obrnila se je spet k njemu !n molče ji je stegnil roko naproti. Z zaskrbljenim obrazom, ustnice nemo premikaj«, je pogledala gori k njemu, ko je polagala svojo roko v njegovo. »Podvizaj se, dekle, da se preveč ne zamudimo!« je opominj«! brat Severin. »Že grem, že!« je zajecljala in odhitela v lovsko kočo. Našla je izbo |>razno. Prestrašena je spet pritekla ven. »Kje je Hajmo?« »Prejle je požvižgal j>su,< Ji je zaklical VVolfrat, »ln je odšel z njim proti vrhu.« Tresoča se, je strmela v prazne izbo. »Vihravec lak, nič prijazen I« je godrnjal brat Severin. >Se toliko ne more počakati, da bi mu človek rekel .zbogom'. Pojdi, dekle, pojdi!« Počasi In • povešeno glavo je odšla Gitko ra gospodom Schluttemannom in fratrom. Neprenehoma se je ustavljala ln se ozirala nazaj proti lovski koči, tako de sta prišla onadva daleč naprej. Pot »e je znižala v globel in koči sta izginili. Tedaj je idrknila na kamen in zajokala v roke. »Zdaj je pa hud name — pa mu nisem naredila vendar nič žalega!« Tedaj je r.ačula. ksko jo kliče brnt Severin jv> Imenu. Z rokavom si je obrisala solze in jo stekla nizdoL 16 КЛЈОУКНЕС«, 4ве 28. marea 1*84. Stev. TO. oa V malih oglasih velja vsaka beseda Din 1'—; ienitovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglaa Din 10*—. Mali oglasi se plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstice po Din 2*50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko« Dodata liblra veilhonocnlh daril po znatno znižanih cenah je pri tvrdki r 1 SClimltt, LiDbSiana Pred Skotijo 2 - llnoerieta 4 Nizke cenel Blago najboljše kvalitete! Tudi Vaš. obleka bo kakor nova iko jo pustite kemične čistiti in barvati v tovarn JOS. REICH Ljubljana Poljanski nasip Pralnica — Svetlollkalnica Mlinar zmožen kmečkega in valjčnega mlina, vo-jaščme prost, z dobrimi ■pričevali, želi zaposlitve kjerkoli v Sloveniji. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3237. la) Mlada Slovenka inteligentna, z najboljšimi spričevali, išče službo vzgojiteljice, družabnice, kontoristinje ali prodajalke. Reli Tempes, Maribor, Aleksandrova 49. a Kuharica zmožna vseh gospodinjskih del, želi službe, najraje v Mariboru. — Ana Kot, Sv. Peter, Sav. dol., Grušovlje. (a) Gospodična izučena v trgovini - išče službo kjerkoli, tudi k gospodinjstvo. Naslov v upravi »Slov.« St. 3392. a Starejša žena gre za gospodinjo k starejšemu gospodu brez otrok, ali pa k dvema starejšima zakoncema. — Naslov v upravi »Slov.« Maribor pod it. 262. (a) Dekle stara 15 let, želi priti h kaki gospej ali v kako družino, da bi delala in stregla m se zraven kaj privadila. - Milka Burja, Sv. Križ pri Litiji. (a) Mladenič vajen vsakega dela. išče »lužbo za takoj. Naslov v upravi »Slovenca« pod J St. 3254._(a) j Krojaški pomočnik mlad, išče službo. Gre proti manjšemu plačilu. Franc Hrup, Kostrivnica, Podplat_W Vdova z večjim kapitalom, želi službe kot gospodinja. -Zmožna vsakega gospodinjstva. - Ponudbe pod »Gospodinja« št. 3263 na upravo »Slovenca«. (a) Dekle rmožna vsega gospodinjstva, šivania - išče službo k manjSi družini. Nastop najraje 15. aprila. -Ponudbe upravi »Slov.« pod »Poštena« št. 3240. a Trgovska pomočnica pridna, poštena, vajena vseh del — želi menjati službo. Nastop po želji. Grem en mesec brezplačno. Naslov v upravi »Slovenca« pod St. 3312. (a) Dva preddelavca zmožna, samostojna, in sicer enega za tvornico testenin, enega za tvornico keksov — išče za 1. april Zagrebška tvor-nica testenin in keksov, Pismene ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve in zahtevo plače je poslati pod »Testenine«, Zagreb, glavna pošta, pošt. pret. 347. (b) Iščem mizarja s posojilom 2000 Din za izdelavo patenta. Dober zaslužek. Ponudbe upravi »Slovenca« Maribor pod »Dober zaslužek« 3288. b Gospodična ali gospod z dežele, ki ima 15.000 do 20.000 Din gotovine, dobi stalno službo. Mesečna plača 1000 Din; visoke obresti proti jamstvu. Ponudbe podružnici »Slov.« v Celju pod »Neodvisna« št. 3284. (b) Dva čevlj. pomočnika | Posojilo dobite! dobro izvežbana, za kon- t Pojasnila daje J a r o š , tesna dela, sprejme takoj Rožna dolina, cesta VIII, A. Černilec, čevljarna v Kranju 40. (b) Hlapca veščega konj in kmečkih opravil, zanesljivega — z dolgoletn. spričevali, takoj sprejmem. Ponudbe na upravo pod; »šafar« 3346._(b) Služkinjo sprejmem. Poljanska cesta 15, 1. stopnišče, vrata 2. (b) Hlapca za trgovino, prostega vojaščine, iščem. Ponudbe pod »Stalna služba« 3376 na upravo »Slovenca«, b St. 22. Za odgovor znam-ka 5 Din I_(d) Kupim knjižice manjše in večje — vseh zavodov — po najvišji ceni. Popis vlog in ceno sporočite upravi »Slovenca« pod »Vsaka vloga« št. 3365. (d) Hranilni knjižici Mestne hranilnice ljubljanske za 26.000 Din in Ljudske posojilnice v Ljubljani za 30.000 prodam. Več se poizve v trgovini Tyrševa c. 55. d Denar Vložim 60 do 80.000 Din na varno mesto v dobro podjetje proti sodelovanju. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Trgovec 34« št. 3260. (d) /1 Hotelsko kuharico perfektna, z dobrimi spričevali, sprejme rsstavra-cija v Ljubljani. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Hotelska kuharica« št. 3422. (b) mm\ Vajenec se sprejme za trgovino, j hovo šofer, šolo na Tyr-najrajši z meSčansko šo- J ševi cesti 36. ki Ti pošlje lo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 2868. (v) I Kako postaneš šofer ? Ako se vpišeš v J. Če- Vajenca (-ko) zdravega, pridnega in poštenega - se sprejme. — Prednost z znanjem nemščine. Ponudbi je priložili šolska spričevala in sliko. — R. Dolinar — trgovina, Jesenice, (v) Rcstavratersko službo na Boču — odda uprava SPD, pošta Podplat — le neonorečenima zakoncema, ki bi oskrbovala poleti tudi govedo. Stanovanje: Soba s kuhinjo. Kavcija 2000 Din. Iščem mesto šoferja Sem tudi izučen mehani-kar. Opravljal bi poleg vožnje tudi vsa vrtnarska, sadjarska in ostala dela. Sem popoln abstinent. Naslov: Tomšičeva št. 20, Maribor. (a) 10.000 do 15.000 Din kavcije položim za vstop v službo sluge, skladiščnika ali slično. Naslov v upravi pod štev. 3349. (a) Gospodična išče mesto hišnice. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Hišnica« št. 3357. (a) Starejše dekle zmožno vseh gospodinjskih del m šivanja, želi službe pri boljši družini. Naslov v upravi »Slov.« Maribor. (a) Grem za gospodinjo / krščansko hišo, tudi v trgovino ali v gostilno. Najraje v župniSče. — Sem zmožna samostojnega vodstva gospodarstva in gostilne. Naslov pove upr. »Slov.« Maribor d od »t 263. M Pošteno dekle staro 25—30 let, vajeno kuhe in Šivanja, ljubiteljico otrok, išče boljša družina. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Poštena« št. 3187. (b) Krojaški pomočnik mlad, za fina dela — se takoj sprejme v stalno službo. Dominik Voučko, krojaštvo, Hrastnik. (b) Stalno službo dobi tisti, ki založi v gotovini 50.000 Din. Le resni kandidati (-inje) naj pošljejo pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Garantirana eksistenca«. (b) Poštena deklica z malo maturo - išče mesto učenke v večjo trgovino. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Delavna« št. 3224 (v) Vajenca za pasarsko obrt sprejmem. - Avgust Mencej, Medvedova 9, Ljubljana. Vajenca sedlarskega in torbarske-ga, sprejmem. Hrana in stanovanje pri mojstru. Sipic, Kranj. (v) Pridno učenko poštenih staršev, najraje z meščanskošolsko izobrazbo ali z dobrim uspehom osnovne šole -iščem za šivanje. Naslov v upravi »Slovenca« Ma- na zahtevo prospekt zastonj. (u) "šoferska sola I. Gaberščik. bivši komisar za šoferske izpite, Slomškova ulica. Garaža Stupica. Dvosobno stanovanje suteren, suho, solnčno — oddam mirni stranki. Livarska 3. (č) Oddam stanovanje (dvosobno) v Celju. Poizve se pri gospej Glo-nar, Gosposka ul. 3. (č) Dvosobno stanovanje lepo, s pritiklinami — se odda z majem za 500 Din na Vodovodni cesti. Informacije v trgovini Sever, Marijin trg 2. (č) Stanovanje ene sobe in kuhinje se odda: Rožna dolina VI/4. Trisobno stanovanje elegantno, s kopalnico — se odda za 650 Din. — Vprašati: Trafika Nebotičnik. (č) Enosobno stanovanje oddam. »Juljana«, Rožna dolina c. VIII. št. 23. (č) Pomladanski plašči zadnje mode — Clegailllli že od Din I"U " le pri naprej Drago GORUP d C©., Lfubllana. *ilHio$tCeva cesta 16/prvo nadsiroplc /enitbe Zastopnike v vseh mestih in trgih dravske banovine išče zavod za pokromanje. — Samo pismene ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Kavci|a« 3299. (b) Žagarja treznega in poštenega — iščem za venecijanko v Brežiškem srezu. Mala kavcija ali druga garancija potrebna. Natančne ponudbe z zahtevo plače na A. Lončarič, Zagreb pošta 3. (b) Družabnika ali mesarskega pomočnika, z nekaj kapitala — takoj sprejmem zaradi povečanja dobro vpeljanega mesarsk. obrata z otvoritvijo podružnice v centru mesta. Ponudbe na upravo »Slovenca« Maribor pod »Mesarija« štev. 3326. (b) Stalno službo dobi takoj pri prevoznem podjetju, kdor položi kavcijo 15.000 do 20.000 Din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3359. (b) Prodajalko s kavcijo v gotovini ali eventuelno tiho družab-eico sprejmem v trgovino z mašanhn blagom na deželi. Plača po dogovoru. Hrana in stanovanje v hiši. Detajlne ponudbe na upravo »Slovenca« mvl »Aiflna« ŠL 3363. (b) ribor pod št. 264. (v) Hranilne knjižice in prepise prvovrstnih tukajšnjih denarnih zavodov lemljemo do preklica zopet v račun. A. & E. Skaberne, Ljubljana, (r) Hranilne knjižice Vzajemne posojilnice ali Ljudske posojilnice ali Hranilnice kmečkih občin v Ljubljani - ugodno kupim proti gotovini. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Gotovina 30« (d) Čisto sobo s postrežbo oddam solid- , ni osebi za 200 Din (z j zajtrkom 250 Din). Soba ni separatna, a je mirna in prijazna. — Adamle, Stari trg 2/IV. (s) Opremljena soba se odda solidnemu gospodu. Florijanska ulica št. 11. (s) Mesečno sobo s posebnim vhodom takoj oddam gospodu ali gospodični. Naslov v upravi »Slovenca« št. 3318. (s) Dobrosrčno osebo prosi gospa za posojilo 4000 Din proti najboljšemu jamstvu m obrestim pod »Poštenost« št. 3355 na upravo »Slovenca«, d Vlogo Ljubljanske kreditne Din 3000 — takoj kupim — pozneje večjo. Ponudbe na upravo »Slov гпса« pod »Gotovina« št. 3377. (d) Ureditev dolgov, sodne in izvensodne poravnave, konkurzne zadeve, vpeljavo, vodstvo, revizije in stalno nadzorstvo knjigovodstva, sestavo bilanc, izdelavo proračunov in kalkulacij, nabavo kreditov, likvidacijo kmečkih dolgov in uvedbo kmečke zaščite, vse trgovsko-obrtne informacije in druge neurejene poslovne zadeve poverite zaupno koncesijo-nirani komercijalni pisarni Lojze Zaje, sodni zadr. revizor in zapriseženi knjigovodski strokovnjak — Ljubljana, GLedaHška ulica i t VI M Kuharica z 22.000 Din gotovine bi poročila drž. uslužbenca. Pismene ponudbe na upr. »Slov.« pod »Dolenjka« št. 3231. (ž) Trgovsko izobražen gospod želi znanja s premožnejšo gospodično v svrho ženitve. Ponudbe poslati upravi »Slovenca« pod »Velika noč 3368. (ž) Stanovanja IŠČEJO: Dvočlanska družina išče dvosobno stanovanje s pritiklinami - za maj. Naslov v upravi »Slov.« pod St. 3258._(c) Stanovanje dvo- ali trisobno, s kopalnico, iščeta dve osebi za maj ali pozneje. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod; »Čisto in mimo« 3347. (c) Stanovanje dveh sob s pritiklinami išče drž. uradnik s tremi člani družine — soliden plačnik — za stalno. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Za stalno« št. 3379. (c) Gospodična išče sobo v bližini Bežigrada. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3393. (c) ODDAJO: Dve sobi in kuhinjo — oddam s 1. aprilom. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 3255. (č) Dvo- in štirisobno stanovanje, komfortno — oddam v centru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3292. (č) Dvosobno stanovanje solnčno, z vsemi pritiklinami, predsoba z balkonom — vse pod enim ključem, pralnica, nr-kaj vrta, oddam s prvim majem v Mostah, Poljska Oddam sobo lahko tudi z oskrbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3354. (s) Posestva llllinuillllllllllllllinnuilllliuillllllll Droben oglaa v •Slovencu.' posestvo ti hitro proda; če ie ne t gotovim denarjem nai kupca ti s kniiiico dn. iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiii Parcela na Tyrševi cesti naprodaj. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 2958. (p) Denar naložite najbolj varno, ako kupite stavbne parcele na lepem, mirnem kraju v neposredni bližini mesta. — Vse ugodnosti vodovod, elektrika, plin. tramvaj. Plačate lahko s hranilno knjižico Ljudske posojilnice. Kje — izveste v upravi »Slovenca« pod št. 2249._(p) Vpeljana trgovina špecerijska in delikatesna, se zaradi bolezni odda. -Vprašati v upravi »Slov.« v Mariboru. (p) Tristanovanjsko hišo z vrtom 12.000 m2 - poceni prodam. Vpraša se pri Ivan Mali, Gregorčičeva, Tezno pri Mariboru. (P) 'СЕШЗЗ ODDAJO: Lokal z vpeljano slaščičarno se odda proti odkupu inventarja. Ponudbe na upravo »Slov.« pod »Najemnina 600« št. 3291. (n) Poslovni lokal za zdravnika ali zobozdravnika oddam takoj na prometnem kraju v Kranju. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3226. (n) Trgovino z mešanim blagom, na prometni točki, brez konkurence, oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3293. (n) Mešano trgovino korantna zaloga, prometna točka Ljubljane, nizka najemnina, takoj ugodno oddam. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Gotovina — knjižice« štev. 3353. (n) Travnik in njiva v Smartnem pri Dobrovi naprodaj. Vprašati: Ko govšek Marija, Dravlje št. 109, St. Vid n. Lj. (p) Enonadstropno hišo v Kamniku, v centru — prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3253. (p) Parcelo na Mirju ali Podrožnikom kupim. Tudi polovico. -Ponudbe pod »120.000 gotovine« št. 3397 na upr. »Slov.«. (p) Enonadstropno hišo na prometnem kraju v Lescah, pripravno za obrt, trgovino, posebno manu-fakturno, prodam. Cena po dogovoru. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3371. (p) Na Bledu naprodaj dvostanovanjska hiša s poslovnim lokalom za Din 56.000 ob cesti Bled— Vintgar. Gotove knjižice pridejo v poštev. Informacije daje Jožef Pet-kovšek, Rečica 22, (p) Nu« Radio-aparat 4 cevni, na tok 220 V, proda Černe — Štepanja vas 50 pri Ljubljani. (i) Pločevinaste sode pod 200 in 100 litrov — rabljene, a v dobrem stanju, od mineralnega olja in firneža, kupujemo. Ponudbe na Pennsylvania, Zagreb, Draškovičeva ulica 27. (k) Vsakovrstno zlatu fennitale po oaivisiib cenah ČERNE. tuvelir. Liubliaoa, Wotfova ulica IL 3. Zlato, srebro, platin po najvišjih dnevnih cenah mariborska Afinerija »lata. Oroznova ul. 8. I Pohištvo I pot 29. (č) Stanovanje soba, kuhinja — se odda s 1. aprilom. Moste, Ci-glarjeva 35._(č) Dvosobno stanovanje s pritiklinami, solnčno, lepo, vse pod enim ključem, se odda takoj ali pozneje. Poizve se: Ma-iejeva ulica 3, I. nadstr. Kodeljevo, za Mladinskim Hiša s prav dobro vpeljano gostilno v Mariboru, г lepimi lokali, elektrika, plin, z inventarjem vred, se zaradi bolezni poceni proda ali zamenja za privatno hišo. - Dopise pod »Dobra gostilna« št. 3275 na upravo »Slov.« v Mariboru. (p) Nova hiša z velikim vrtom naprodaj. Nova vas, Maribor, Bolfankova 19. (p) Travnik površine 94 arov, v bližini Mlake nad Kranjem, prodam. Poizve se: Vo-klo št. 36. (o) Radijski naročniki! Naročajte se na tednik »Radio Ljubljana« ki je neodvisno glasilo poslušalcev naše postaje. »Radio Ljubljana« se že pet let bori le za napredek naše radiofonijel Da se pri naročilu izognete ev. zamenjavi, Vas prosimo da posebno pazite na naš točni naslov, ki ie: Uprava tednika: »Radio Ljubljana«, Ljubljana, Miklošičeva cesta 7. (r) РТУГГЕ1 Klavirje pianine prvovrstnih inozemskih znamk nudi naiceneie. tudi na obroke Uglašuje in popravlja M u z i k a, Ljubljana Sv Petra cesta 40 Ig) Tvornica Ivan Kacin, Domžale, izdeluje harmonije od 2000 Din, pianine po 10.000 Din, orgle po 7000 Din od registra. Prospekti lamo iz cina. Ugla-šenje in poprava z garancijo. tudi na delna odplačila. Stara glasbila se zamenjajo Izposojevalnica klavirjev in harmonijev. Zahtevajte ilustr. cenik, g !П Kraj. šolski odbor na Javorniškem Rovtu razpisuje oddajo dela za napravo betonskih robnikov ob gredicah v šolskem vrtu v izmeri 90 tm. Zapečatene pismene ponudbe sprejema do dne 3. aprila t. 1. do 12. ure. Eventuelne informacije se dobe pri šolskem vodstvu. Kraj. šolski odbor. Izgubil se je mlad foxteriier, črnorjave barve, z resasto dlako. Odda naj se ga proti nagradi Celovška c. 10. (o) 1ЈШ Motorna kolesa nova, angleški motorji Blackburn, »Tiger« vilice, elekrično razsvetljavo itd. razprodajamo pod tovarniško ceno. Izrabite to izredno priliko. »Jugu«, d. z o. z., Maribor, Tat- tenbachova št 14. (f) Lep osebni auto štirisedežni, 7 in pol litra bencina na 100 km, nizek davek zaradi male tzže, po zelo ugodni ceni naprodaj. Vprašati: Radio w I Star kal. Tri Svobode 4. 1 Hišo z vrtom enonadstropno, pet stanovanjsko, vso podkleteno, pripravno za vsako obrt, v Udmatu, prodam. Pojasnila: Gostilna Zajec Zgornja Šiška. (p) Hiša z vrtom naprodaj. Gotovine Din 15.000. D. M. Brezje 45, Maribor. (p) Njivo 1500 m' ugodno prodam (Pot na Rakovo Jelšo). Vprašati: Mala čolnarska 4, Ljubljana. (p) Stavbno parcelo v okol. Ljubljane, m2 po 15—30 Din, prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3342. (h) Posestvo na Dolenjskem ali Štajerskem kupimo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod šifro »Posestvo št. 300« 3338. (p) Malo posestvo sestoječe iz gostilniške obrti, gozda, njive, lepega vrta, oddaljeno 5 minut od postaje Trebnje, na prijaznsm kraju, vse v jako dobrem stanju — naprodai za 95.000 Din le proti gotovini. Ivan Ra-kar, gostilničar, Cvible št. 2, p. Trebnje, Dolenjsko. (p) Hiša ob tramvaju ugodno na-piodaj. Pojasnila: Beriic Frana, Dcaajjs 82. Ш Jedilnica dobro ohranjena, pod zelo ugodnimi pogoji naprodaj. Ogledati: Erjavčeva 4-II., vrata 6 - od 8 do 10. (š) Steznike in trebušne pasove izdelujem po meri. Izvršujem vsa popravila. Na željo pridem na dom. Terezija Kranjc, Vodmat, Ljubljana, Društvena ul. 23 a* (t) Splošno krovstvo obstoječe 32 let, se priporoča. — Ivan Križnar, Ljubljana, Hrenova ul. 9. Damske klobuke vseh vrst izdeluje in preoblikuje na moderne fa-zone najhitreje in po ugodni ceni modistinja Slabina Marija — Gosposka ulica št. 5._(t) Mojstrica kozmetike Slava Gril — Ljubljana, Beethovnova 15 - neguje po najmodernejši metodL Cena zmerna. (t) Gfasovirie svetovnih znamk v zalogi Uglašuje, popravlja in tudi posojuje T.Btole, Maribor Gosposha 56 Pianino svetovna znamka, in gla-sovir — naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 3330. (g) posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne. divane in tapetniške izdelke n o d i naiceneie RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni o a k u p morske trave, žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva Črn kratek klavir izredno poceni naprodaj. Cerkvena ul. 21-1., vrata št. 13. (g) Kupimo Modele za betonske cevi, dobro ohranjene, kupim. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Cevi« št. 3225. (k) Srebrne krone staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN • Lhibljana, Ilirska olica 36. vhod c Vidovdanske ceste pri gostilni Možina. 80 m' vrtne zemlje rabim na Kodeljevem — PovSetova cesta 43. Po-nadU tfc. Zat Din 1500-- dobavim praktičen couch politiran les Ia tapetniško delo. — Tak cenen nakup Vam je mogoč le, če naročite kompletno in direktno pri tapetniški tvrdki Rndolt Sever, Marijin trg 2 Največja izbera blaga za pohištvo. Mlinarji! Rt proso, ajdo m jećmeB k n pite najceneje pn A. VOLK. LJUBLJANA Veletrgovina ftiln in moke Rr«IJfTt rr*te 24 Kovčki, ročne torbice, listnice, denarnice, nahrbtniki, gamaše v veliki izbiri pri Ivan Kravos, Maribor Aleksandrova IX Rtev. 70. >ST/)VENBT<. w Koroška cesta IS Odprodaja pletenin lastnega izdelka, po znižani ceni. TOMA2IČ, MARIBOR. Ulica 10. oktobra št. 4. VRTNARSTVO IVA M JEMEC - Maribor Vrtnice nizke novih vrst, 10 grmičkov 60 Din, visoke 15 Din. Hibiscus grmiček 8 Din. Li-prustrun za meje 3 Din. Vitis Vetschi 20 Din. Breskve, zgodnje, cepljene 10 Din. Hruške nizke 15 Din. Dalije v krasnih barvah novih vrst 6 Din. Gomolaste begonije 3 Din. Kane, velikocvetne 3 Din. Aubracija 3 Din. Ra-barbara 5 Din. Itd. razpošilja po povzetju. Vina stara in nova, ▼ večini rdeča, dobrih kvalitet, in pristno slivovko nudi v poljubnih količinah Ivan Vehovar, Koprivnica pri Rajhenburgu. (1) Premog, drva. koks prodaia Vinko Podobnik. Tržaška cesta štev. 16. Telefon 33-13. Rozine jedrca kavo, čaj — semena, že-leznino — kupite ugodno pri JOS. JAGODIC, Celje, Glavni trg, Gubčcva nI. Šparglove sadike enoletne, lepe, prvovrstne - proda Helena Bre-celjnik, Ljubljana VII., Celovška 93. Telefon št. 38-71. (1) Elektromotor! i novi In rabljeni ca vse napetosti vedno v veliki izberi na prodaj. Lastna delavaica za previjanje in popravljanje dynam, auto-dynam. elektro-motorjev ter vseh elektr. aparatov. FRANJO PERCINL1C eletro-pod jetje Ljubljana, Gosposvetska 16 telefon 21-71 Telefon 3934. Premog drva, karbopakete. nudi Slovša. Koiezijska 19 (1) SEMENSKI OVES debelozrnati iečmenovec, švedskega izvora, zajamčeno kaliiv, nudi najcenejše, dokler kaj zaloge tvrdka A. VOLK Ljubljana, Resljeva c. 24. Obtćći le našo razstavo OTROŠKIH VOZIČKOV Celovška o. 26, LJnbt.laua VI] KUCLEit & CO. tovarna o roAkih voi№ko*. Staro zelezmno litino, vsakovrstne kovine, rabljene stroje — kupuje in prodaja Gustinčič, Maribor, Tattenbachova št. 14. VATO v tablah in za odeje — preden naročile za Vašo potrebo — zahteva te moje vzorce in cenik. flrbeiter-Maribor Volna, svila, bombaž stalno v bogati izbiri v vseh vrstah — za strojno pletenje in ročna dela no najnižjih cenah pri tvrdki Kari Prelog, Liubliana, Židovska ul. in Stari trg. Jaila pomaranče sladke in sočne, v prvovrstni kakovosti prodaia GOSPODARSKA ZVEZA Liubliana Tvrševa cesta. in lia dePelrt Puh bel 1. 220 Din, pun, Del il. У0 Din i'ol puh, bel prima 75 Din, I. 70 Din II. 50 Din, pol iv I 32 Din, p tsiv II. 26 Din, me-Sano 15 -O Din. I kg IraiiKi. Vaša po'te po povzetiu. Trgovcem >n Hotelirjem /naien popust. Vzorci brezplačna. Zahtevajte cenik. Adol! Wolkenstcin izvo» perja - konoplja Dunavslta banovina I) 1 УЈ biti, j pomeni, dobro vino niti. rOKBICi!) aktovke, denarnice in kovčeke, ročni izdelek, po nizki ceni dobi e pri EGGER MARIBOR Oosposka nI 13 ■МПШПИШП Otroški voziček dobro ohranjen, naprodaj. Sv. Petra cesta 52. (1) Prodajamo na obroke švedske POSNEMAL N I K K za mle ko I Sprejmemo potnike I VEGA SEPARAT0R, Ljubljana, pošt predal 307. Poceni naprodaj postelja, omara, miza in stol. Naslov v upr. »S1.« pod št. 3257. (1) Moka fina banaška 0 . . . . 2.50 lepa krušna......2.25 črna krušna .....2.— koruzni zdrob .... 2.25 koruzna moka za kuho in peko .... 1.75 fižol prepeličar, letnik 32, lepo blago 1 50 od 5 kg naprei — se dobi »PRI MIKLAVŽU« VODNIKOV TRG MIZARJI Stavbno okovje, orodje -dobite tudi na hranilne knjižice najugodneje pri: Jeklo, Stari trg. (1) Sveže naifinejše norveško ribje olje iz lekarne dr. G. Piccolija v Ljubljani se priporoča bledim u» slabotnim osebam. Prodam valilna jajca prvovrstnih »Rhode Is-land« kokoši. A. Lott-speich, Rimske Toplice. v Celja registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači sprejema hranilne vloge ln Jih obresfu|e najbolje Denar |e pri n|e| naložen popolnoma varno, kei jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po •estnlkov i vsem svojim premoženjem. ZAHVALA Za iskreno sočutje povodom izgube naše drage mame, stare mame, tašče, gospe MARIJE JANEŽlC se vsem najiskrenejše zahvaljujemo. Predvaem pa smo dolžni iskreno zahvalo preč. duhovščini, zlasti g. župniku Janku Barletu in šentjakobski Marijini družbi, ravnateljstvu OUZD, šei-zdravniku g. dr. Ivanu Zajcu, gg. zdravnikom in uredništvu OUZD in vsem, ki so spremili drago mamo na njeni zadnji poti. Vsem prisrčna hvala I Ljubljana, dne 24. marca 1934. Dr. Pavel Janežič, sin; Marija Vodliek, hčerka in ostali sorodniki. Otroške vozičke in igračne šivalne stroje, kolesa — kupite najugodneje pri: S. Rebolj & drug, Voš-njakova ulica 4. (1) Pisalni stroj Opalograph, daljnogled, Valvasor — naorodaj. -— Ugodni plačilni pogoji. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3216. (1) Voz »brek« dobro ohranjen, prodam. Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3146. 11) Pisalni stroj »Adler« prodam. Čadež, Stritarjeva ulica. (1) Čevlje domačega ročnega dela za gospode, gospe in otroke, zamore vsakdo kupiti po nizkih cenah v veliki izbiri pri tvrdki Mohorč. Gosposvetska 13. (1) Otroški vozički najnovejša oblike — najnižje cene. M. Tomšič, Sv. Petra cesta 52. (1) Slamnike dobita naceneje v salonu »Mia«, Florijanska št. 6. Istotam se šivaio na stroj vsakovrstne borte. (1) Proti vlomu in ognju varna Wertheim blagajna, velika in dobro ohranjena, pripravna za kako večje podjetje ali občinsko pisarno — se takoj ugodno proda. Natančnejši podatki pri podružnici »Slov.« v Celju. Hubertiis plašč Iz volnenega cfbelln-lodna enovrstne fazone s pasom ali brez, v zeleni barvi D|n 29Q._ Hubertus plašč od čisto volnenega d-belin-lodna zelo skrbno izdelan, dvovrstna fazona, (kakor na sliki), s pasom, trojna ramena, močan in nepremočljiv, v zeleni, temno-eivi, svetlo-sivi, drap in modri barvi Gospodje Izven Zagreba naj naroče po lastni meri. Paket čei Din 250-— pošljemo franko. Ostalo izbiro nudi naš glavni katalog, katerega pošljemo na zahtevo takoj in brezplačno. Moški plašči II. nadstr. Zagreb. Pisalni stroj dobro ohranjen, novejšega sistema, poceni prodam. - Naslov v upravi »Slov.« pod št. 3424. 0) Kino projektor hišni kino za normalni film, s 1000 svečno žarnico, 220 V, priborom in 400 m filma — prodam za 1200 Din. K. Mlinar, Vižmarje 93-1., pri postaji. (1) Šivalni stroj z okroglim čolničkom. za pogrezniti, se poceni proda. Dvorakova ulica 3-1. nadstr., levo. (I) Športni voziček na peresih, lep, se proda. Sv. Petra cesta št. 49, dvorišče. (1) Šivalni stroj čevljarski, flnchšteperica, naprodaj. - Černelič, Sv. P tira cesta Si Vrtnice v najnovejših harvah, visoke in nizke marelice, naprodaj. Brecelnik Ivan, Velika čolnarska uL 21. 1 Gorenjski semenski krompir ,Rožnih' najrodovitnejši in popolnoma zdrav, dobavlja Kmetijska okrajna zadruga v Kranju. (1) Slikarji! Štiri leta staro apno prodaja Josip Cihlaf, cementarna, Tyrševa 69. (1) Trije vinski sodi dobro ohranjeni, poceni naprodaj. Naslov v upr. '•Slov.« pod št. 3261. (1) Prima žive kopune pitane, prodajam in prevzamem naročila. Josip Kosler, Šelenburgova 3. 1 Mal mlin na dva tečaja, stope in stanovanje prodam. Cena 14.500 Din. Razbor št. 19, Loka ori Zidanem mostu. Šivalni stroj »Singer« dobro ohranjen — poceni naprodaj. — Merosodna št. 1._fl) Gramofon za restavracije, kuhinjsko pohištvo in zofe prodam. Smartinska cesta 28'L (1) Lepa črna detelja v mešičkih naprodaj. Dobrova-Kozarje 24. (1) Prodam dobro ohranjen koleselj, univerzalni plug z železno plužno, štajerski plug, pet suhih hrastovih pod-stav za kozolec, približno 2 m" suhih bukovih plohov (podnic). sedem suhih smrekovih tramov — 18 X 20 X 5.90. — Kozjek Martin, Zbilje 6, Smlednik._(1) Na javni dražbi ugodno naprodaj: Gostilniška oprema, dne 26. marca 1934 ob 17 — Ljubljana, Metelkova 2 in Polians! a 54. Razno novo pohištvo, pisalni in šivalni stroj, dne 26. marca 1934 ob pol 16, Maribor, Mejna 6. Železna blagajna, dne 27. marca 1934 oh pol 16, Maribor, Vrbanova 12 (22). Pisalni stroj, pisalna miza in drugo, dne 31. marca 1931 ob 9, Radovljica M 75. Molko kolo In drugo, dne 28. marca 1934 ob 13, Ormož 104. ("itajf«* in Sirili' »Slovencu«! OTVORITEV NOVE TRGOVINE KLOBUKOV li vseh vrst in kakovosti Za mal denar Vas postreže FRANC BERNIK ■ ..-—^—-'družba z o. z., klobučarna Maribor, Trg Svobode 8 Scherbaumov paviljon Sporočamo vsem sorodnikom In prijatelj jm prežalostno vest, da je naša iskreno ljubljena soproga, sestra, svakinia in teta, gospa Mira Cosiaperaria roj. Dev slovenska koucertna pevka danes, dne 24. t. m. ob 16, po težki bolezni, Bogu vdano, previdena s sv. zakramenti, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb naše nepozabne pokojnice bo v ponedeljek, dne 26. t. m. ob 3 popoldne iz hiša žalosti, Vrtača št. 4, na pokopališče k Sv. Križu, kjer bo položena v rodbinsko grobnico k večnemu počitku. Ljubljana, dne 24. marca 1934. Žalujoči soprog: arh. Josip Cottaperariai Toni, Olga, Lori, sestre: Eduard, brat; rodbine: dr. D o 1 j a n u t • , D e v o v a , dr. Ranklova, Belčlčeva. Oba, mož in žena sta zadovoljno, ker sla si nakupila vse potrebno manufakturno blago poceni v Trgovskem domu — Stermecki, kateri Vam brezplačno pošlje na ogled svojo izbrnno kolekcijo platna, L'radla. cefirja sukna, kamgarna. volne, svile, klota, ponlina. kretonn. tiskovine, in drugega manutakturnegu blaga. fteovstf DOM Veliki Ilustrirani cenik In vzorci zastonj! тлиита pfpiiA m oeitK Celje S«. IS Čevelj pomladi 1934 V NAJLEPŠIH VZORCIH NAJNOVEJŠE MODE povsod priznane znamke 95- Najprnktlčnejil čevelj lz rjavega aH črnega boksa. Št. 19—22 Din 35 —, lakasti Din 50 — Šl. 23—27 Din 40 —, lakasti Din 55 — Priljubljeni športni čevelj za dečke ln deklice i okrašenim jezikom iz rjavega boksa. ŠL 26—28 29—30 31—35 36—59 Din 65 — 85 — 95 — 125 —• Odličen moški čevelj iz trpežnega materijala črn ali rjav boks z močnimi usnjenimi podplati Z našim ogromnim znižanjem cen je postal visoko kakovostni PEKO izdelek pristopen prav vsakomur! Prepričajte se o tem v vseh naših filijalah širom države. • Za PEKO čevelj dobi vsakdo polno protivrednost. • Kdor varčuje, PFKO u * i rijivv/ obutev kupuje! • Okusna izbira vseh vrsl nogavic, kopi! in drugih potrebščin ter vsega polrebnega pribora: „PEKO" kreme, politure itd., ki Vam le pod pristno znamko „PEKO" zajamčijo trajnost oblike, lep sijaj in izgled čevlja. čevelj za elegantne dame v vseh oblikah-v laku in semišu Din 125'— in Din 145'— Okusen damski сете1ј s pentljo, iz črnega aH rjavega usnja. Udoben čevelj za elegantnega gospoda, iz črnega ali rjavega boksa za vsako priliko. Če si kupec za kolo, kupi le novo „PUCH" chromirano kolo ki ti ne rjavi in imel ga boš 10 do 20 leti Dobiš ga le pri tvrdki IGN.VOK - Liubliana Tavčarjeva ulica ali v podružnicah v Kranju in v Novem mestu Novo otoorjena konfekcija za dame in deklice So. Petra c. 8 Opozarjamo na JHali oglasnih4 v našem dnevniku. — Poslužujte se ga ob vsaki priliki! ZA SPOMLADI Obleke, površnik^. modne potrebščine, vseh vrst manufnkturo in perilo iz lastne lovarn«* »Triglav« si nabavile po konkurenčnih cenah v trgovinah los. OLUP - LJUBL]ATV\ Trgovski prostori: Stari trg 2 — Pod Trančo 1 — Kolodvorska ulic« 8 Obleke in perilo uvršuje tudi po шеп v nnjnoveiših (azonah in najnižjih cenah. Čast duhovščini priporočam prvovrstno blago za talarje. Dame in gospodje! Za pomlad dobite najnovejše modele dunajske in pariške mode v znani klobučarni Ivano in Helene IfVAS Maribor, Aleksandrova eesta 32 Popravila izvršujem po nainiijih cenah Rabimo 240 m cevi 80 do 100 mm notranjega premera in 120 m cevi 150 mm notranjega premera. Oferte na Premogovnik Liboje, Ljubljana. Miklošičeva c. 15/1. Pošljite naročnino! ZAHVALA. Za Drisrčne dokaze iskrenega sočutja ob nenadomestljivi izgubi našega nepozabnega soproga, ateka, brata, strica in svaka, gospoda Franca Vuga trgovca in gostilničarja najsrčnejša hvala. Globoko zahvalo dolgujemo čč. duhovščini, predvsem domačemu g. župniku za vee trud in tola-žilne besede. Usojamo si izreči toplo zahvalo gg. okrožnemu zdravniku dr. Rakežu in primariju dr. Steinfelserju, kakor tudi direktorju ljublj. mest. žen. real. gimnazije g. dr. Jugu, cenjenemu ondotnemu profesorskemu zboru in požrtvovalnim dijakinjam III. b razreda istega zavoda za podarjeno cvetje in izkazano sočutje. Srčno hvaležni smo tudi domačemu poštnemu uredništvu, obitelji g. Lekana, ge. Jager, prostovoljnemu gasilnemu društvu Sv. Vid in tamošnjemu pevskemu zboru za ganljive žalostinke. Številnim darovalcem prekrasnih vencev in cvetja, dalje vsem, ki so prihiteli od blizu in daleč ter spremili blagega pokojnika v tako veličastnem številu na njegovi zadnji poti — iskreni Bog plačaj! Grobelno. dne 24. marca 1934. ŽALUJOČI OSTALI BANKA BARUCH 15. RUB L A FA Y BTTE PARIŠ Telef.: Trinitć 81-74 — Telet.: TrinlKi 81-75 Naslov brzoiavkam: Juizobaruch Pariš 22 Banka Jugoslovanskih izseljencev v Belgiji, Franciji, Holandiji in Luksenburgu. Odprenilja denar v Jugoslavijo najhitreje in po najboljšem dnevnem kurzu. Vrši vse bančne posle najkulantneje. Po*tm uradi v Belgiji, Franciji, Holandiji ln Lukeen-burgu sprejemajo plačila na naše čekovne račune: BBLOIJA: No. 3064 64 Bruzelee, FKANC1JA: No 1117-04 Parie, HOt.ANDIJA: No 1458-65 Ned Dienet, LUKSENBURG: No 5967 Lux.mh.iurg. Na zahtevo poiljem« breuplačno naše čekovne nakainice. Zahvala Za mnogobrojne dokaze iskrenega sočutja ob priliki prerane smrti našega ljubljenega in skrbnega soproga, očeta, starega očeta, brata, strica in tasta Janeza Kobilice vrtnarja izrekamo vsem najiskrenejšo zahvalo. Posebno se Se zahvaljujemo zdravniku gosp. dr. Venclavu Arku za veliko požrtvovalnost in skrb, ki jo je imel pri zdravljenju pokojnika, Združenju vrtnarjev, ki je pok«zaio svojo veliko naklonjenost do pokojnika poleg cvetja tudi s častnim spremstvom, pevskemu društvu »Ljubljanski Zvon« za sočutno petje in spremstvo, dalje veem mnogobrojnim darovalcem prekrasnega cvetja in vsem, ki §o spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti. Vsem najiekrenejša zahvalal Pokojniku bodi ohranjen blag spomini 1 ŽALUJOČE RODBINE 1УАГС KRAVOS MARIBOR. Aleksandrova 13. Zahvala Zn takojšnje izplačilo cele zavarovane vso po smrti soproga — se zavarovanju »KARITAS« najlepšo zahvaljujem. Maribor, dne 18. marca 1934. SCHUGMAN BARBARA, 1. r La »Jugoslovansko иакато« v L^UMijutt; вЈиб! Ce» Izdajatelj; ,tm ttaiove*. Urednik; Lojze Goiobift.