Zgodortircft zapisi
KAJ VSE LAHKO DOZIVI PRLEK, EE GRE V SVET--
V ilonktt so v prvi osebi predstavljeni spomini sedaj
i.e pokojnega lvano Kukovco, rojenega v Leinici pri
Ormoiu, ki nas seznanijo z njegovinti sorodniki,
domaiijo, ntladostniikimi doiivetji ter se zakljuiijo z
doiivljanjem konco clruge svetovne vo.ine.
Kljuine besede
Prlekija, Lelnica pri Onnoiu, spomini, domaiija,
s o rodniki, stara Ju g o slavij cr
Uvod
Imenujem se Ivan Kukovecr, sem diplomirani inZenir
agronomije, rojen 28. 11. 1930 v LeSnici pri OrmoZu.
Sem sredno poroden s soprogo Rezko. profesorico
matematike, s katero imava hder Andrejo in sina
TomaZa. Ziv:a kot upokojenca, preteZno sama, v
najinem lastniSkem stanovanju v Ljubljani, v bloku v
SiSt<i na CelovSki cesti 147, saj sta si hdi in sin z
najinimi vnuki Barbaro, Davidom - Martinom in
Dominikom uredili svoja gospodinjstvi v Ljubljani.
Dogodke iz svoje mladosti, zrelosti ir starosti sem se
odlodil zapisati zato, ker so lahko zanimivi in poudni
tudi za druge. Tako moje enkratne zgodbe tudi ne
bodo odSle v vedno pozabo.
Spomini mi seZejo v zadetek tretjega desetleda tega
stoletja, spomini mojih sogovomikov pa tudi v
Ivan Kukovec*
- Ivan Kukovec, dipl. inZ. agronomije, Cclov5ka cesta 147,
Ljubljana. Umrl leta 2000.
--ieje 
to pravi naslov tega prispevka, ki bo izhajal v naiem
glasilu v nadaljevanju, bomo videli in zadutili ob zanimivem
branju. Naslov je avtorjev. L Kukovec je zanimiva oseba,
obenem pa tragidna pojava slovenske osamosvojitve. UkaZeljan
kmedki fantje prilezel visoko v takratni komunistidni oblasti.
Kot uglednega kmetijskega strokovnjaka so ga je takoj opazili
stroka in politika. Deloval je v gospodarski zbomici, v
sindikatu, na kmetijskem ministrstvu in 5e kje. Bil je tudi
predsednik ililskobistriSke obdine.
Njegovi spomini so mi priSli v roke po nakljudju. Ob prebiranju
sem zadutil tisto, kar je skoraj pozabljeno a1i o demer vemo
malo, in bi morali vedeti, o zakulisju v politiki itd. Zanimiv in
pouden dokument nekega dasa, deprav napisan subjektivno in
memoarsko. (Opomba urednika pnspevka Franca Kmjaka,
OrmoZ.)
Objavo prvega zapisa in tudi nadaljevanjaje dovolila Zena
Rezka. Viri za sprotne opombe so pri urejevalcu spominov.
1 Umrl avgusta, leta 2000.
UDK 821 . 1 63.6-94:94(49'1 .4-18)" 191 8/1 945"
929Kukovec l.
prejlnje stoletje. Opisujem namred svoja in tudi
drugih rodbinskih dlanov kar pestra, lepa, pa tudi
Zalostna doZivetja na kmedki domadiji v moji rodni
Prlekiji, v gimnaziji na Ptuju, pri Studiju na
agronomski fakulteti v Ljubljani ter seveda drugie v
dasu svoje 35-letne redne zaposlitve. Torej, kako so
predniki Ziveli v stari Avstriji, skupaj zmanovsega23
let v stari Jugoslaviji, v dasu 4letne nemSke okupa-
cije, kar 45 let v skupni SFR Jugoslaviji oz. SR
Sloveniji, kondno pa sedaj v lastni drZavi R Sloveniji.
Pripovedujem torej, kako sem se predvsem osebno
zna5el v preteklih zelo grobih, povsem razlidnih
gospodarskih, politidnih in druZbenih razmerah ob
dokaj hitrih zgodovinskih prelomih tudi na na5ih tleh.
To se je seveda vidno odrazilo tudi v mojem
zasebnem Zivljenju, pri Solanju ter pri strokovnem in
javnem delovanju doma in v Sirnem svetu, kamor sem
se Ze v rani mladosti odpravil s trebuhom za kruhom.
Osredotodil sem se predvsem na take dogodke, v
katerih sem si lahko pridobival izku5nje, znanje in
pogum. Posebej 5e takrat, kadar meni in mojim
najdraZjim usoda ni'bila najbolj naklonjena. Ma'sikaj
je seveda ostalo nedoredeno, da bi bil ta zapis mojih
doZivetij, spoznanj, dejanj in hotenj 5e zanimivej5i in
pouden. Kljub ternu je nastalo kar zajetno branje, ki bi
ga bilo moZno in tudi koristno oblikovati v zajetno
kroniko. Upam seveda, da bom koga od svojih
bliZnjih vzpodbudil zapisati 5e kaj zanimivega o
obravnavanem dasu, prilikah in o iznajdljivosti v
na5em skupnem Zivljenju. Precejlen del zapisanega so
seveda moje Ze pripovedovane in rado poslu5ane
prigode v mojem prijaznem okolju. Zapisano
posvedam svoji ljubljeni druZinici kot spomin na
sredne trenutke skupnega, pogosto tudi zahtevnega
Litja in bitja. Na naSo osebno in skupno preteklost pa
tudi sedanjost smo lahko ponosni. Zato verjamem, da
bomo tudi v nadalje kos lastnim in Sir5im Zivljenjski.m
ciljem.
Znaiilnost mojega rodbinskega drevesa
NaSe rodbinsko ime Kukovec izvira, po
pripovedovanju mojega odeta Alojza, od prapradeda
Matija Kukovca in drugih prednikov iz Ljutomera.
Tam stoji 'I(ukovdev mlin", vedja nadstropna stavba,
ki pa je v lastni5tvu drugih, ker je praodetnjava
izrojena. Bili so svobodnjaki-kosezi Ze v dasu
fevdalizma kar ved stoletij. Bili so sorazmerno ugledni
-38-
Z,godooitaft zapin
:a tudi premoZni poljedelci, Zivinorejci, vinogradniki,
rljarji in mlinarji. Moj prapraded Matija Kukovec je v
zeodovinskih knjigah omenjen kot zaveden Slovenec
rn soorganizator prvega slovenskega tabora 1868. leta
'. Ljutomeru. Mojemu pradedu Matiji Kukovcu so
liutomerski starSi okrog leta 1850 kupili dokaj veliko
lmetijo v moji rojstni vasi - Le5nici pri OrmoZu. Sem
': priZenil mojo prababico Ano iz ugledne kmedke
:-.dbine Habjanid. Ob dveh parih vpreZnih konj, vedji
:rreji in svinjski dredi so posedovali skupno okrog
:\ajset hektarjev njiv, travnikov, pa5nikov in gozdov.
?ri_eospodarili so 5e dva vedja vinograda s sadovnjaki.
lam so dogradili zidanici s pre5ami in z vinskimi
,.letmi, naseljeni z vinidarji. Vino in druge pridelke so
s svojimi konjskimi vpregami vozili celo do Gradca in
Dunaja. Zgradili so si tudi mlin za va5ke potrebe ob
ootoku Le5nica. Na tej druZinski domadiji se je med
rsmimi otroki leta 1B7B rodila in odraldala tudi moja
babica Matilda, pozneje tudi njena dva nezakonska
otroka - moj ode in teta. Kondala je obvezno Stiriletno
nemiko osnovno Solo in obiskovala takratne
slovenske gospodinjske tetaje za odra5dajoda dekleta
r Marijini druZbi. Nekateri njeni bratje, strici in
bratranci so si pridobili tudi srednjo in visoko
\zobrazbo, s tem pa za takratni das ugledne druZbene
poloZaje. Tako je eden njenih stricev dosegel
slovenski poslanski sedeZ v Dunajskem parlamentu.
Njen brat dr. Florjan Kukovec, odvetnik in rezervni
oficir konjeni5kega polka v Slovenski Bistrici, se je
prikljudil Maistrovim borcem. Bil je soustanovitelj
Narodnega sveta in Narodne straie v Slovenski
Bistrici. S slovansko usmerjenimi oficirji iz bliinje
oficirske Sole so v Kruldevi gostilni premlevali
svetovne dogodke in prepevali slovenske pesmi.
\iaroden pa je bil na dunajski Arbeiter Zeitung. Eden
od njenih bratrancev dr. Vekoslav Kukovec pa je imel
svojo odvetniSko pisarno v Mariboru. Po prvi svetovni
r,ojni je bil minister v dveh vladah. Leta 1936 je bil
izvoljen za predsednika kmedko-delavskega gibanja.
Sodeloval je pri levidarskem dasopisu Edinost, ki je
izhajal v Mariboru.
Babica se je s svojim uglednim sorodstvom rada
pona5ala, kljub njihovim liberalnim in socialnim
pogledom na svet, toda vsi sorodniki so bili globoko
verni. Prav tako je bilo pri na5i hiSi. Ob nedeljah in
praznikih smo hodili k maii, ob glavni .jedi in vsak
veder smo molili, ob praznikih in varovanju mrtvih
roZni venec. Skupaj s sorodniki so gojili tiho Zeljo, da
bi postal duhovnik, vendar me nikoli niso nagovarjali
ali silili. Ob kak5nih priloZnostih nam je
pripovedovala zanimive zgodbe o na5ih sorodnikih in
sosedih. Spomnim se zgodbe o njenem dedu, kako so
skupaj s sovaidani vozili vino na Dunaj in jih je nazaj
grede napadla tolpa roparjev. Iznenada so planili na
vozove, vendar so se vozniki z divjim dirom konj in s
prirodnimi sekirami obranili roparjev. Ko pa je ded
doma na LeSnici izpregel konje, je zgroien opazil na
vozu odsekane Stiri prste roparja.
Babica mi o svoji burni mladosti ni kaj veliko
pripovedovala. Imel sem obdutek, da se izogiba teh
tem. V mladqsti je bila lepa in Zivahna mladenka,
tiivala je precej osebne svobode. Skoraj mladoletna
je 1899. rodila hder Marijo - mojo krsrno botro, ode je
bil sin soseda Kuharida. Star5i so nato babici v
sose5dini kupili in uredili kmetijo in ji pomagali
odpreti gostilno, ki pa je bila odprta le kratek das, saj
je kmalu, leta 1903, povila drugega nezakonskega
otroka, mojega odeta, ki je nasledil posestvo na
Leinici. Moj ded po odetu Anton Pernat nvira iz
prastare koro5ke kmetijsko-gozdarsko-gostinske
druZine v Dravogradu. Ob kar obseZnih koroikih
gozdovih so namred ob kmedki domadiji posedovali
5e Zago in gostilno. Stiki s to naSo rodbino so bili
skorajda prekinjeni zaradi enostranske prepovedi
poroke babidinih star5ev. Ko je spoznal mojo babico,
je bil mesarski pomodnik v OrmoZu in obdasni splavar
na Dravi. Torej za babidine star5e neprimernega stanu.
Bil je tudi mlad vdovec s tremi otroki: Antonom,
Terezijo in Frandkom. Moj ode se je s svojim odetom
Pernatom kar nekajkrat skrivno sredeval in se tako
tudi seznanil s polbratoma in polsestro. Tako sta se
zadnjid sredala leta 1928 v Dravogradu. Nekaj let za
tem mu je pisal, naj pride na Koro5ko, ker mu je
namenil kmetijo. Umrl je leta 1948 na svojem domu v
Dravogradu. Star5i babici niso dovolili poroke ne s
prvim in ne z drugim odetom njenega otroka. Menda
nista bila primernega stanu. Porodila pa se je pozneje,
ko je bil ode star tri leta, s Filipom Rajhom,
>>gruntadem< iz MiklavZa pri OrmoZu (Slenda ves). S
Filipom nista imela svojih otrok, njenih pa ni imel
posebno rad. Pogosto jih je pretepal, i.alil in preganjal
z domadije. UZitek so mu bili hitri konji, ljutomerski
kasadi, s katerimi se je v paradni kodiji sam vozil
naokoli. Zato je kmetovanje prepu5dal babici in
njenima otrokoma, hlapcu in dekli. Ob neki
priloZnosti, davnega 1929. leta, se je peljal skozi
OrmoZ in je pri marofu sredal cigane z medvedom.
Pogled konjev na medveda je le-te ,upo ,6ivjal, da so
prevrnili kodijo, on pa se je smrtno ponesredil. Za
njim niso kaj posebno ialovali.
Moja domaiija
NaSa vas Le5nica je ob potoku in na breZinah ved
kilometrov razvledena z osamljenimi kmedkimi
gospodarstvi in bajtami. Ze od, davnine spada pod
kriZni5ko Zupnijo Velika Nedelja. Preko gridevja,
proti zahodu, vodijo le blatne vaike poti po klancih
vse do roba Ptujsko-Dravskega po\a. Zato so va5dani
duhovno, prometno in gospodarsko skoraj v celoti
usmerjeni proti bliZnjemu OrmoZu. Na gridih so na
Zgodoainsftzapd
manj rodovitnih in strmih legah posejani me5ani
gozdovi, v dolini, vdasih poplavni, so njive, travniki in
paSniki, na sondnih in rodovitnih slemenih pa se
bohotijo vinogradi in sadovnjaki. Ob melioracijskih
posegih je tudi nevarnost poplav minila. Tako smo
kmalu tudi na naii kmetiji prenesli slabe njive s
strmine v rodovitnejSo dolino, tam zgoraj pa zatravili
ali kuj podobnega. Navadno so jo zasadili s
samorodnico.
NaSa kmetija leZi na vzhodnem pobodju Le5niSke
doline, na njenem juZnem zadetku vasi. vsega 2 km
oddaljena od OrmoZa. Ozka dolina je posejana s
kmetijami vzdoli. potoka LeSnica, l<tizvira pod 10 km
oddaljenem Sv. TomaZu. S tokom proti jugu se pod
ormo5ko bolnico izliva v reko Dravo. Za okoli5ke
razmere je nala kmetija srednje velikosti. Z zidano
domadijo in gospodarskim poslopjem se razteza pod
bregom ob dolinski cesti sredi skoraj povsem
zaokroZenih gridevnatih in ravninskih kmetijskih
zernlji5d. Tudi danes meri kmetija okrog i4 hektarjev,
od desar je 2 hektarja gozda. Kmalu po drugi svetovni
vojni smo v neposredni bliZini domadije zgradili
podzemno klet z nadzidano stanovanjsko hi5ko. To
naSo hi5ico pod bregom sem za prijetno bivanje
uporabljal tudi sam, ko sem tod dopustoval. Tudi ode
je v njej bival na stara leta. Ob koncu vojne smo si 5e
vedno svetili s petroleikarni in karbidovkami, pred
tem pa z oljenkami, s svedami in trskami korenin
bora, imenovane smolenjaki. Vas je namred dobila
elektriko Sele po vojni. Asfaltirano cesto smo dobili
Sele v sedemdesetih leti in mnogo pozneje tudi
telefone. Do nakupa traktorja smo gojili par vpreZnih
konj. V hlevih je bilo deset glav goveje Zivine, okrog
petindvajset pralidev in seveda ne5teto perutnine.
V moji mladosti smo va5ki otroci, vedinoma pa tudi
odrasli, od spomladi do jeseni hodili bosi. Tako tudi v
Solo in k ma5i, na delo ali v urade. V hladnih dneh
smo Storasto pe5adili v pono5enih devljih dornade
izdelave, ki smo iih dobili od mestnih sorodnikov.
Tudi obladila so bila skromna. Mama se je iz potrebe
priudila Siviljstva pri Oriiki na Hardeku" Tako nam ie
lahko sama Sivala perilo in vrhnje otrolke oblekce,
predelane iz starih ponoSenih oblek. Prvo obleko in
devlje sem si tako kupil sam v 20. letu srarosti,
prisluZeno na Studentski praksi. Plaid sem si kupil Sele
ob poroki in to s posojenim denarjem od sestre Marije,
ki je bila Ze zaposlena. Doma enostavno denarja
nismo imeli.
Kako smo gospodarili na domaiiji
Ode Alojz, po domade Rajhov Lujzek, je kljub
uglednemu sorodstvu moral kot nezakonski otrok
prena5ati predsodke okolja. Babica Matilda, odetova
mati, je po 23Jetnem zakonu z vdovcem Filipom
Rajhorn ie 1929. leta osrala vdova. Zato je kmetijo
neobidajno hitro predala sinu - mojemu odetu. Ode ie
bil star 26 let, ko se je porodil z mojo materjo, ki je
bila leto mlaj5a. Poleg lepe dename dote, iivalnega
stroja, breje junice in svinje je priZenila tudi lep kos
gozda in njivo na Dobravi. Ob tem je bila sklenjena
preuZitkarska in ienitna pogodba. Babica si je
izgovorila dosmrtno preZivnino-bivanje v svoji sobi,
pravico do zdravnika in duhovnika, pravico do reje
krave in praSida, oskrbeti smo jo morali z moko in s
kruhom in obdelati ko5dek ilive za lastno pridelavo
krompirja in vrtnin. Pri uveljavljanju babidinih
preZivninskih pravic je kar nekaj zanimivih zgodb,
znadilnih za tiste dase. Stari ljudje so bili marsikje
odrinjeni v kot, zato so se drZali starega pregovora - ti
meni lud, jaz tebi kljud. Redkokje je bilo primerno
soZitje med starimi in mladimi rodovi, zato so eni in
drugi v stiski posegali po prekomemem uZivanju
alkoholnih pijad. To pa je vodilo do postopnega
moralnega in materialnega propada tudi najmodnejBih
kmetij, tudi s pomodjo oderuikih odvetnikov. To je
tudi danes neke vrste prekletstvo na obdasno opustelih
kmetijah z ostarelimi ali zapitimi gospodar.ji. Ode in
mati sta po poroki gospodarila povsem samostojno. Z
garanjem in medsebojnim razumevanjem in s
spoltovanjem jima je kar dobro uspevalo. Mama je
skoraida sama skrbel a za nas Stevilne otroke in vodila
gospodinjstvo, saj je ode pogosto odhajal z vprego po
zasluZek. Pri ostalih kmedkih opravilih sta jima bila v
pomod babica in hlapec Habjanidev Tund. Ode se ie
rad druZil s prijaterji in zahajal med gasilce in lo::,ce. S
sosedilovci je bil sozakupnik loviSda v dolini. Rad je
tudi politiziral. V zimskem dasu je hodil k sorodnikom
in znancem pomagat kolinit, za pladilo pa je prinesel
domov kos goleni, klobaso in krvavice.
Materino sorodstvo
Moja mati Marija - po domade Mica, izvira iz prastare
svobodnja5ke rodbine Habjanid iz Libanje pri
OrmoZu. Njena matiizhaja iz uglednih rodbin JaneZid
in TomaZid, doma iz bliZnjih vinskih gridev. Njen ode,
moj ded, JoZef Habjanid, se je tja priZenil z na5e
sosednje kmetije na Le5nici, torej iz Ze nastalega
sorodstva po moji prababici Ani Habjanid. Ded JcZef
Habjanid je leta 1894 kondal sadjarsko-vinarsko Solo
v Mariboru in kasneje kot nazivni veleposestnik na
Libanji postal Zupan obdine Litmerk. Bil je tudi
cerkveni kljudar pri Svetinjah. Sorodnik moje matere
TomaZid je postal mariborski Skof, njena brata Martin
in Alojz pa sta med prvimi obiskovala mariborsko
kmetijsko Solo med obema vojnama.
NaS Tuni
Daljnega 1930. leta so star5i vzeli k sebi zavrZenega
Sestletnega daljnega sorodnika Habjanidevega Tunda.
-40-
Z'godooinsft zapisi
Ko je odraldal, so mu v hlevu naredili leZi5de, da bi
kot pastir in hlapec pazrl na Zivino. Za pladilo je imel
vse kot mi ostali otroci. Bil je obleden, obut in tudi v
Solo je hodil. Jedel je z nami pri mizi, obdasno pa je
dobil kakSen dinar za svoje fantovske potrebe. Otroci
smo ga imeli radi, deprav je tu in tam kak5no u5pidil
in je bil na odeh Zandarjem. Z ryim sem doZivljal prva
otro5ka in fantovska juna5tva. Prvid me je peljal v
OrmoZ v kino, kjer so predvajali 5e nemi film o
Titaniku. Ob veliki nodi me je naudil streljati s
karbidom in z moinarji. Nekod pa so nalega Tunda
hudobni ljudje obdolZili poskusa posilstva. OroZniki
so ga takoj zaprli. V primitivnem zaporu v OrmoZu
sem ga pogosto obiskoval, mu nosil hrano in druge
potreb5dine, dokler ga niso po posredovanju nalega
sorodnika-odvetnika izpustili. Uspelo mu je namred
dokazati, da si je dekle posilstvo izmislilo, ker se je
balo star5ev zaradi potepanja. Tund je pri nas odrastel,
porodil se je in preselil k nevesti. Kmalu po nacistidni
okupaciji je bil mobiliziran v nemdko vojsko, kjer je
pozimi 1942.leta na Krimu padel. Domov smo dobili
njegov leseni kovdek z dokumenti in ostalimi
osebnimi potreb5dinami. V OnnoZu v Mestni grabi pa
so mu Nemci postavili lesen kriZ z njegovim imenom
tako kot vsem ostalim padlim nemlkim vojakom iz
okolice.
Moja mladostna doZivetja
Babica Matilda je Ze pri dveh letih moje starosti
prevzela popolno skrb zame takrat, ko se je rodil moj
mlajSi brat MatjaZ. Preselila me je za stalno v svojo
zadnjo sobo, kjer sem preZivel naslednjih 10 let. Moie
zavetje pri babici je bilo v primerjavi z brati in s
sestrami precejien privilegij. V prednjo hiSo (sobo)
sem se preselil komaj s trinajstimi leti. Z babico sva
skrbela za njeno kravo, praiida, obdelovaia njeno leho
na skupni njivi, tedensko pekla kruh in ob nedeljah
pogade v svoji kru5ni pedi. Spominjam se, kako me je
vpisala v prvi razred osnovne Sole na Hardeku. Takrat
me je pregledal tudi zdravnik. V pripravi na Solo me
je za silo naudila brati, pisati, moliti in peti domade in
naboZne pesmi. Pripovedovala mi je veliko pravljic,
raznih zgodb in dogodiv5din. Zanimive zgodbe mi je
pripovedovala o nalih sorodnikih Koro5akovih iz Sv.
Jurija ob Sdavnici. Pri na5ih sorodnikih TomaZejevih
pri Sv" TomaZu sem dobil slikanico. Z mamo sta mi
nato vse pripomodke lepo zavili v ovojni papir,
odistila mi je tudi tablico in gobo za brisanje. Babica
mi je Solske potrebidine kupovala iz svojega Zepa.
Pomagala mi je tudi pri domadih nalogah. Obladila me
je v predelane obleke in pokrpane devlje. Tudi sama
se je skromno obladila, po kmedko, s Stevilnimi
starinskimi pokrivali, nadkrili, predpasniki in
'poitirkano" naglavno ruto. Ko je 5la od doma, si je
obula visoke Zenske devlje iz pravega boksa z rahlo
dvignjenimi petami. Poleti se je pogosto sezula, da bi
tako vardevala z obutvijo. Biia pa je precej svojeglava.
Ponosna je bila na svoje sorodstvo, tako da so se
redno obiskovali. Vedno sem jo spremljal na
sorodstvene obiske in bila je zelo ponosna name.
Posebna doZivetja
Najbolj sem bil vesel, ko je v zimskem dasu prilel na
dom devljar. Po njegovem odhodu seje pojavil krojad.
To je bila navada pri vseh kmetih v nali in Sir5i
okolici. Mojstra sta tako oskrbela vso druZino za vse
leto, saj sta pri nas bivala nekaj dni. Otroci smo nosili
obleko in obutev drug za drugim, dokler se je dalo. Za
Solske potreb5dine sem si moral denar zagoroviti sam.
Zasluiil sem ga z nabiranjem gob in drugih gozdnih
sadeZev. Ko sem toliko zrasel, da sem poprijel za
vsako delo, sem hodil k okoli5kim kmetom ali
gospodi na dnino. Veselil sem se tepeZnice, saj sem
takrat pri sorodnikih in sosedih, predvsem pa pri
mestnih trgovcih in obftnikih, dobil za dobre Lelje
lepe denarce, ki sem jih seveda vloZil v Solske
potrebSdine.
Ob koncu poletnih kmedkih del smo se s starSi in z
babico, opftani s hrano in pijado, odpravili v
VaraZdinske toplice. VoZnja s konjsko vprego je
trajala vso nod. Otroci smo se namakali v zunanjem
bazenu, star5i in babica pa v posebnih kabinah.
Uporabljali so tudi usluge raznlh padarjev, ki so bili
veldi puSdanja krvi s pijavkami ali pa z roZidi, ki so
bili izdelani iz kravjih rogov. Ta rerapija je dobro dela
posebno bolnim gostom, ki so verjeli, da odpravlja
revmo in utrujenost. Za ilahtno kapljico je poskrbela
babica iz svojega izgovorjenega deleia vinograda.
Pladevala je tudi mitnino dez ormoiki most, nam
vnukom pa sladoled, kandirani sladkor, prve hrudke,
sveZo Zemljo in hrenovko. Bivali smo Ze na poznani
kmetiji, kjer so imeli v svojem hlevu prostor za na5e
konje. Vsak dan smo okopali svoje konje v bliZnjem
potoku, takrat sem tudi prvid zaiahaT, in to brez sedla.
Doma smo pekli sorZidni kruh. Bil je iz me5anice rii
in p5enice. Babica in mama pa sta nas ob nedeljah in
praznikih razveseljevali z Zemljo in belim kruhom. V
na5i vasi smo veljali za urejeno druZino in dobre
gospodarje. Z o(.etom sva si bila dobra prijatelja,
deprav me je v jezi tudi vdasih okrog u5es. Tudi mlajli
brade in sestri so bili deleZni odetove roke, de niso
ubogali. Mama pa je bila pravo nasprotje odeta. Ena
sama dobrota je je bila. Nikoli nas ni udarila, pa
deprav smo si zasluZili. To njeno dobroto smo seveda
s pridom izkoriSdali, zato namje ostala v najlep5em
spominu.
Na posestvu je bilo treba skrbeti za Stevilno Zivino,
posebej za konje. Otroci smo Ze od sedmega leta
naprej delali na njivah, v vinogradu in sadovnjaku.
Zgodoainsft zayisi
Pomagali smo pri spravilu sena, kidanju hlevov in
paSi. Tako je ostalo bolj malo dasa za otro5ke igre
doma ali pri sosedovih, poletno kopanje in lovljenje
rib v bliZnjem potoku. Udili smo se bolj mimogrede,
domade naloge pa smo pisali pozno zvei,er, ob svedah
ali petrolejki, po vseh dnevnih opravilih. lkana je bila
prava kmedka in vsa pridelana doma, le ob kak5nih
obiskih imenitnih sorodnikov je bila na mizi govedina
ali celo teletina. Najbolj smo se veselili nedelje, saj sta
mama in babica obidajno spekli slastne pogade. Tudi
med tednom, ko smo imeli teZake ali kak5ne goste. Ob
teijlh kmedki opravilih, ko5nji, ietvi, pobiranju
krompirja je bila tudi hrana boljla in modnejla. Na
mizi so se zna5le tudi ajdove pogade. Posebej bogato
smo si postregli ob domadih kolinah. Za malico smo
otroci dobili za poku5ino kuhani ledvidki. Pozneje, za
kosilo, pralena jetra s kislo repo, vederja pa je bila
modna: s 'futelnino" kislo juho, pedenko, klobasami,
krvavicami, postreZeno z narlbanim hrenom, s
praZenim krompirjem, solato in kislim zeljem. StarejSi
so seveda vse skupaj pridno zalivalizilahtnimvinom.
Mati je bila dobra kuharica, saj je naredila v Celju
med vedtedenskimi duhovnirni vajami kuharski tedaj.
Z o(,etom o svoji poroki nista kaj dosti govorila. Imela
pa sta imenitno 'gostuvanje" s tamburaii, gostija je
trajala 14 dni. Po stari kmedki navadi je bila prvi
teden gostija na nevestinem domu z njenim
sorodstvom in njenimi povabljenci, naslednji teden pa
pri Zeninu z njegovimi sorodniki, povabljenci in
sosedi.
Ode me je rad jemal s seboj na 'toringe" in lovske
pohode. Bil pa je tudi muzikant in je s svojimi
tamburaii hodil razveseljevat staro in mlado po
veselicah. Celo na hrvalko stran in v MedZimurje.
Ode je bil strasten lovec. Ze v stari Jugoslaviji je bil
sozakupnik lova, po osvoboditvi pa se je vkljudil v
lovsko druZino. S tem je tudimene zastrupil. V dolgih
ztmah mu je uspelo upleniti tudi dez sto veveric in ved
deset lisic. Takrat je bilo krzno bolj v modi in tudi
ceno je imelo. Na odetov lov pa imam tudi Zalosten
spomin. Po nekem skupnem lovu je Sel zveder s
solovci preganjat krivolovce. Po nesredi je smrtno
ranil svojega lovskega tovariSa. Odeta so takoj
aretirali in ga zaradi malomarnega ravnanja z oroijem
obsodili pogojno na dve leti zapora.
Razmere v dasu Kraljevine SHS -
Jugoslavije in nemlke okupacije
Moji starli, na5i sorodniki in sosedje so bili sprva kar
zadovoljni z razpadom Avstro-Ogrske. Vse bolj pa so
se upirali domadi klerikalni oblasti ob vse teZjih
davkih in 5e posebej vsiljevanju srbstva v nastali
Kraljevini SHS - Jugoslaviji. Otroci smo se morali
nauditi srbohrva5dino in cirilico ter povelidevati
kraljevino Ze od prvega razreda osnovne Sole dalje.
Tako je bilo tudi pri vojakih in na uradih. Napisi so
bili tudi v cirilici, celo na Zeleznilkih postajah in
vagonih. Davki na kmetijah so postajaii url tory
neznosni, zaradi desarje 5lo marsikatero gospodarstvo
na boben. Takim nesrednikom je preostalo le Ie
udinjanje zahlapce in dekle, zavinld,arje ali pa so bili
prisiljeni beraditi. Na drugi strani so sodasno nastajali
novi bogata5i, predvsem med gra5daki, tovarnarji,
trgovci, oroZniki, financarji in odvetniki ter pri vse
obseZnej5i cerkveni posesti. Bogateli so predvsem s
poceni nakupom na radun kmedkih gospodarstev, ki
so Sla na boben, ali pa so ostareli svoja imeda darovali
cerkvi.
V Soli smo imeli obvezni verouk, v cerkvah pa
kontrolirano prisotnost na nedeljskih in praznidnih
maSah s pridigami, pastirskimi pismi in z oglasi
cerkvenih porok ter darovanih ma5 za pokojnike.
Otroci smo imeli redne duhovne vaje zaprvo obhajilo
in za birmo, zarodenci pa za poroko ob obveznem
letnem denarnem ali materialnem prispevku Zupni5du.
Ni bilo dovolj, de smo posvetno in cerkveno gospodo
vikali, morali smo jih celo onikati, tako kor sicer
posamezni otroci po takratni prleski tradiciji tudi
svoje star5e, ugledne sorodnike in sosede. Vedina
preprostih domadinov zato tudi ni povsem zavradala
nacionalsocializma oz. nacistov, saj je pridakovala
bolj5e gospodarske razmere, celo brez davkov z
odpisanimi dolgovi, kot je obljubljala t.i. peta kolona.
Svarila pred nacizmom so prihajala le od
izobrai.encev, predvsem od uditeljev in duhovidine.
Kraljevska jugoslovanska vojska je tudi pri nas
razpadla preko nodi. Tako je ie drugi dan vojne, 7.
aprila 1941. leta,iz bunkerja v Spuhtji pritekel domov
na5 stric Jurij Trop kar v voja5ki uniformi. iez tri dni
je pritaval tudi stric Ivan Kukovec iz Maribora, ki je v
VaraZdinu sredno u5el pred nemlkim ujetniltvom.
Preoblekel se je v odetovo civilno obleko in sredno
prispel domov k svojim v Maribor. Iz njunih voja5kih
oblek nam je otrokom mama selila tople obleke.
Razparano vojaiko blago smo prebarvali iz rumeno-
rjavega v modro ali drno, v upanju, da Nemci ali
domadi petokolona5i tega ne bodo opazlli. Do zob
oboroZeni Nemci so tako Ze drugi dan po napadu na
Jugoslavijo motorizirano pridrveli po nali dolini2.
Ustavili so se tudi v na5i vasi, da bi s pomodjo topov
uti5ali branilce 5e zadnjih bunkerjev t.i. Rupnikove
linije preko Drave pri OrmoZu. Preko nodi so zgradili
pontonski most, pozneje pa zasilnega lesenega, ker je
obstojedi stari zletel v zrak pred njihovim nosom.
Domadini smo strumne Nemce s strahom in
radovedno opazovali kot neko nepremagljivo silo.
Temu primerno so se priSleki tudi obna5ali, da bi
2 Prihod okupatorja v OrmoZ je bil 8. aprila 1941
Zgodorrinsft zapisi
ustvarili dim boljSi vtis, celo kot namiSljeni
osvoboditelji izpod Srbov. Ob prihodu Nemcev je
babica Matilda predrzno nadaljevala s sokolskim
"zdravo' celo pred nem5ko policijo. Na na5o sredo
klepetave starej5e Zenske niso razumeli in jemali
dovolj resno. Zaradi tega sta ode in mati uZila veliko
strahu, da tudi naSe druZine ne bi kar preko nodi
pregnali v Srbijo ali odpeljali v internacijo. ie je kdo
samo spra5eval, zakaj ravnajo tako kruto s sosedi ali
sorodniki, je bil kmalu na vrsti tudi sam. Tako so ljudi
ustrahovali. Po Hitlerjevem ukazu kulturbundovcem v
Mariboru ie aprila 1941, naj bi le{i naredili
Untersteiermark ponovno za nem5ko deZelo, so
nemudoma prepovedali uporabo slovenldine na javnih
mestih in uvedli nemSdino kot edini dovoljeni jezik v
iolah, lokalih in uradih. Prideli so s nastavitvijo svojih
uradnikov, uditeljev, duhovnikov, trgovcev,
zdravnikov in drugih izobrai,encev, predvsem iz
sosednje, nacistidne Avstrije. Ze sredi leta 1941. je
morala tudi nala druZina na krajevni rasni pregled
pred oholo nemSko komisijo. Tam so nas razvrstili kar
po zunanjem izgledu in druZinskem poreklu v tri rasne
skupine. NaSo druZino na sredo v drugo skupino kot
meSance med slovansko in germansko raso. Zaradi
odetovih in materinih drnih las ter nekaterih nas otrok
smo vseeno ostali sumljivi, da bi nas lahko pozneje
prekategorizirali za razselitev. Kdor je imel germanski
priimek ali celo ime in nem5ko sorodstvo ali pa je Ze
prej sodeloval v peti koloni oz. v nacistidnem
kulturbundu, so ga skupaj z otroki in bliZnjimi
sorodniki okvaiificirali kot rasno distega. V tredo
rasno, neprimerno skupino, so razvrstili Zide, Cigane,
Slovane, azijate in zamorce. Ti so bili obsojeni na
etnid,no di5denje in genocid. Izdal' so jimrazpoznavne
bele osebne izkaznice ter jih brez Zivilskih kart
prepustili usodi. Po njihovo rasno distim odraslim so
izdali rdede osebne izkaznice. Skupaj z otroki so imeli
za vojne dase razmeroma razkolnc oskrbo z Zivilskimi
in obladilnimi nakaznicami ter uZivali druge osebne
privilegije. Vse odrasle so razporedili na zaupljive
strankarske in driavne sluZb,e s pripadajodimi
socialnimi in otro5kimi dokladi. Ziveli so v resnidnem
raj(h)u. Nas, rasno me5ane, so sprejeli v nem5ko
drZavljanstvo, odraslim pa izdali zelene osebne
izkaznice in kar kolektivno vpisali v Heimatbund ali
domovinsko zyezo. Ponemdili so imena javnih
ustanov, krajev, voda in hribovij kakor tudi na5e slo-
venske priimke in imena. Taklat so me zapisali kot
Johann Kukowetz aus Loeschnitz, Gemeinde Gross
Sontag bei Friedau. Tako se glasijo tudi moja nemika
Solska spridevala in drugi dokumenti iz tega dasa.
Poslali so me tudi za mesec dni na prevzgojo v t.i.
Erhohlungsheim, tj. otroiko kolonijo Gradwein v
bliZini Gradca. Tudi novorojeni otroci so smeli
dobivati samo ponemdena imena. Pripadle so nam
karte in celo otro5ki dodatki. Davkov skorajda ni bilo,
odpisani pa so bili vsi kmedki dolgovi. Oskrba
prebivalcev v tej nemski mejni pokrajini
Untersteiermark je bila dokai dobra tudi v dasu, ko so
ljudje stradali celo v Berlinu. Seveda je dobljeno na
Zivilske in obladilne karte zadostovalo le za na5e
skromne kmedke potrebe, saj smo del prehrambenih
artiklov lahko po5iljali tudi svojim sorodnikom v
mestih. Povratno so nam le-ti po5iljali tekstil za
zamenjavo za hano. Tako sem v svojem Iolskem
nahrbtniku pogosto potoval z vlakom v Maribor
zaradi ilegalne naturalne zamenjave, saj kot otrok
policiji nisem bil sumljiv. Kljub vojnemu dasu so se
kmetije lahko kar poceni opremile s plemensko Zivinc
in za takratn:e razmere s sodobnimi kmetijskimi stroji
in napravami. Na voljo so bila kakovostna semena,
Skropiva in mineralna gnojila, desar v prejlnjem dasu
nismo poznali. Uvedena je bila obvezna oddaja
poljskih pridelkov, jajc, mleka in mesa po odrejenih
cenah. Skupaj z otro5kimi dokladi je tako bilo pri hi5i
dovolj vojnih nem5kih mark, ki pa so izgubile
vsakr5no vrednost pri zamenjavi za dinarje ob
osvoboditvi. Nem5ka domovinska zyeza
(Heimatbund) je bila skrbno organizirana tudi po vseh
naiih vaseh. Odbrali so ugledne domadine, ki so
postali osebno odgovorni za pobiranje sicer povsem
simbolidne mesedne dlanarine s prodajo posebnih
znamkic v dlanskih izkaznicah. V vseh vedjih vaseh,
tako tudi v na5i dolini, so nastale Zandarmerijsko
postaje, da bi laZje nadzorovali politidno razpoloZenje
in spremljali dogodke. S tem namenom so Ze ob
samem prihodu pregnali ali pozaprli vse Zide, Cigane,
duhovnike, dastnike, iandarje, financarje, uditelje,
zdravnike, odvetnike, trgovce, obrtnike in druge
izobraZence na osnovi vnaprej5njih spiskov domadih
kulturbundovcev. V nali vasi je bil za pobiralca
obvezne mesedne dlanarine doloden tudi moj ode
Tako je postal tudi kazensko odgovoren za opravljanje
strankarskih in drZavljanskih dolZnosti vald,anov pred
strogo nem5ko oblasdo. Domadini so mojemu od,etu
zatpali, saj jih je po potrebi zavaroval in branil pred
raznim nasiljem. Med drugim je va5danom koristno
pomagal pri izpolnjevanju prijav za obvezno oddajo.
Navadili smo se skrivati pridelke, na drno rediti
Zivino, nesliSno klati govedo in pra5ide itd. Nastala je
tiha vaika solidarnost in vzajemnost. pogojena s
prezirom do izdajalcev in strahom pred valko sodbo.
Podobno kot drugi odrasli va5dani so se tudi moji
starli obna5ali do nem5kih oblasti zelo previdno. Tako
je ode dalje hodil h gasilcem, kjer so kulturbundovci
takoj uvedli svoj prevzgojiteljski program. Ni pa bil
sprejet v Wermannschaft, kot vsi drugi voja5ki
obvezniki, saj so ga opredelili za voja5ko
nesposobnega Le v preteklosti. Lovsko pu5ko je moral
predati policiji, (ez das pa so lovsko oroZje
"zanesljivim" sicer vmili, loviti pa so smeli le okupa-
cijski funkcionarji in oficirji, domadine pa so
-43-
ZAodouircft zayisi
uporabljali za gon_iade. Zato je ode lovil skrivoma kar
po svoje, enako kot drugi domadi lovci, depravje bilo
to skrajno nevarno. Na nekem takem skrivnem lovuje
ode ob prihodu na dakaliSde (midva z bratom
MatjaZem sva namred gonila) opazil skupino
partizanov, spedih na soncu. Na sredo nas niso opazili,
ker bi nas lahko pobili v strahu, da jih ne bi izdali.
Lahko bi stopili do bliZnje Zandarmerije, takat bi po-
iovili kar spede. O tem smo obvestili bliZnjega soseda,
zakaterega smo vedeli, da ima stike s partizani, naj jih
opomni na njihovo hudo neprevidnost. Nekaj pozneje
sva z odetom odkrila pod smreko vhod v podzemni
bunker. Poslulanje tujih radijskih posraj je bilo
najstroZje prepovedano. Zato smo bili zelo slabo
obveSdeni, kaj se dejansko dogaja na vzhodni in
zahodni fronti. O resnej5i modi partizanov smo sli5ali
Sele od preplalenih domadinov, mobiliziranih v
Wehrmannschaft, ki so doZiveli prvi ognjeni krst ob
pohodu XIV. divizije slovenske partizanske vojske
preko Pohorja V naiih kr-ajih namred do konca leta
1943 ni bilo vedjih partizanskih enot ali izvedenih
sabotaZnih akcij. Posarnezni dezerterji iz nemSke
vojske ali na novo vpoklicani so po zvezah beZali na
Pohorje in preko Save na Dolenjsko. ManjSa
partizanska enota je nastala v Slovenskih goricah Sele
v letu 1944. Ta je diskretno operirala tudi v na5i vasi.
Med drugim je imela skrivno zatodi5de rudi pri
bliZnjem Kukovdevem rniinu pri odetovem bratrancu.
Y letu 1944 so Nemci neko nedeljo pc drugi ma5i tudi
v OrmoZu razkazovali ujete partizare z napisnimi
tablami 'Ich bin bandit", te so nato postrelili. Ode in
drugi odrasli va5dani so bili pod stalno gestapovsko
kontrolo. Aktivno je deloval kulturbund, pod
njegovim okriljem pa t.i. Hitlerjugend, kjer so vzgajali
mladi rod v nacistidnem duhu. Z mano vred ni bil
nihde iz na5e vasi povabljen v to mladinsko
organizacijo, ker smo se ji* zdeli politidno
nezanesljivi. K nam domov so dvakrat pri5li partizani
pozno ponodi po odetovo lovsko oroZje in gasilsko
obleko. Njihov "roparski napad" smo smeli prijaviti
(ele pozno popoldan, da bi se nodni obiskovalci lahko
varno oddaljili. Za svoje varstvo so si partizani,
seveda ob pomodi domadinov, ki so jih oskrbovali s
hrano z in drugim, v okoliSkih gozdovih izkopali
podzemna skrivali5da. Krajevno prisotni partizani in
aktivisti so imeli svojo javko tudi v mlinu odetovega
bratranca. Previdno obna5anje zaradi strahu pred
represalijami okupatorja se je rorej lahko pri
krvolodnih primitivcih ocenjevalo kot izdajstvo. ki si
zasluZi fizidno likvidacijo. To se je brez sodbe tudi
logajalo, de so bili samo osumljeni kot nemdurii.
Spominjam se burnih vojnih dogodkov, ko sem pri5el
k sorodnikom v Maribor, ko sem spremljal babico na
operacijo v bolnico v Gradcu. Sorodniki v Gradcu so
bili namred Ze pred vojno kar uspeSni veletrgovci s
porcelanom in steklovino. Ob enem takem obisku smo
morali beiati v podzemno zaklonilde, ker so zavezniki
modno bombardirali Gradec. Po letu 1943 ie bil
modno bombardiran tudi Maribor, kjer je med drugim
stala tovama letalskih motorjev. Ko sva dla s teto
Marijo poleti 1944. po babico v graiko bolniinico, da
bi jo po operaciji pripeljala z vlakom domov, sva se
po moji krivdi za eno nod povsem izgubila. Ob
prihodu na ZelezniSko postajo v Gradcu se enostavno
nisem mogel spomniti imena ulice Rebengasse, kjer
so bivali na5i sorodniki. Imela sva sredo, da sva se Ze
na vlaku seznanila z mlaj5o gospo in njenim
priloZnostnim kavalirjem, ki se je vradal na dopust z
ruske fronte. Neznano ulico sta nama pomagata iskati
pozno v nod, da bi se vendar spomnil vsaj kakega
znamenja, pa ni 5lo. Zata sva prespala kar pri teh tujih
prijaznih ljudeh. Zjutral sem se kondno spomnil, da
stoji strideva stavba v neposredni bliZini meidanom
dobro znane palade, v kateri je imela svoj sedeZ
nacistidna stranka NSDAP3. Tako sva vendar sredno
priSla tudi do babice in jo naslednji dan z vlakom
odpeljala domov.
Iz vojnega dasa so posebej nam otrokom ostale v
grozljivem spominu ogromne jate zavezniikih letedih
trdnjav z lovskim spremstvom, zradne bitke in
zamolklo grmenje protiletalskih topov. Na povratku v
Italijo so letala pogosto kar na slepo odmetavala
bombe, od katerih je ena padla tudi v nali vasi.
Opazovali smo tudi zadeta letala z goredimi motorji,
iz katerih so se s padali re5evali letalci. Ena od letedih
trdnjav se je zarila tudi v bliZnji grid. Spremljali smo
postopno pribliZevanje ruske, bolgarske in partizanske
vojske proti na5im krajem. Pripravljali smo se na
najhujde, prepuSdeni usodi. Ode je bil samo za en dan
mobiliziran v t.i. Wehrmannschaft. Nemci so sproti
mobilizirali vse mlajle mo5ke v redno vojsko, starejSe
pa v t.i. Wehrmannschaft kot neke vrste va5ke straZe.
Ob koncu vojne pa celo starce in mladince v posebne
juriSne odrede, oboroZene s 'pancerfausti",
protitankovskim oroZjem.
Jeseni leta 1944 sem bil kot 14letnik, kar za 5tiri
mesece prisilno mobiliziran v polvoja5ko organizacijo
TOT. Skupaj z italijanskimi in ruskimi ujetniki,
mobiliziranci s Poljske, iz Ukrajine, s Hrva5ke, smo
morali graditi podzemne naprave zadnjega
obrambnega sistema nemSke vojske. Ti so potekali
preko na5ih kra"jev, zaden5i preko Drave na hrvalki
strani. Linija je potekala vzhodno od OrmoZa do
Ljutomera in VerZeja do Mure in naprej v Prekmurje
in Avstriio. Hrva5ko stran teh obrambnih poloZajev so
pozneje napadali partizani, med Dravo in Muro so
nastopali Bolgari in severno od Mure Rusi. Do sem so
3 Nacionalna socialistidna delavska stranka"
-44-
Zgodooinsft zapd
osvoboditelji prodrli Sele februarja 1945.leta. V na5i
dolini so Nemci namestili topni5tvo in preskrbo, nas
in ostale domadine pa pregnali v zasilne prostore in
skrivaliSda. Kot prisilno mobiliziran sem moral vsak
Jan prepe5aditi okrog sedem kilometrov preko Drave
na hrva5ko stran. Delo je potekalo osem ur ob lastni
prehrani. Najbolj sem bil vesel nizkih preletov
zavezni5kih letal, takrat smo se razbeiali kot zajci,
delo pa je bilo za tisti dan kondano. Ob pribliZevanju
zavezniSke armade so Nemci vodili s seboj velike
crede konj in goveda. Vse to so oplenili na
MadZarskem, nekaj tudi pri nas. Ob umiku nem5ke
vojske so se z njimi valile tudi reke beguncev z vsem
svojim premoZenjem. Z njimi so pobegnili tudi
ormo5ki kulturbundovci. Nemci so na begu zminirali
vse cestne in Zelezni5ke mostove. S posebnim
strgalom - plugom so celo unidili del Zelezni5ke proge
proti Ptuju. PoZgali in zravnali so celotno predmestje
OrmoZa - Lento, skupaj z mlinom in oljarno. Zadnja
dva dneva vojne je potekala nem5ka obrambna linija
po zahodnem pobodju na5e doline. Na vzhodno
pobodje doline so namred Ze prodrli Bolgaria. i"ptuu
so se sovraZniki obstreljevali tudi prek na5ih glav, sva
se z bratom MatjaZem podala po skrivni poti do
bliZnjega mlina. Tam bi morda na5la 5e kaj moke ali
zrnja, saj smo se bali, da bo fronta trajala ved dasa. Ko
sva se Ze toliko pribliZala mlinu, da bi ga lahko
otipaia, se je vnei oster boj, oglasili so se teZki
mitraljezi, da je kar Lvrigalo nad najinima glavama.
Seveda sva se takoj obmila in stekla proti na5emu
skrivali5du blizu doma. Ko sva pritekla do pobodja, ki
so ga kontrolirali Nemci, so vZgali po nama, toda na
sredo naju niso zadeli. Sledila je temna no6, ko so se
ob svetledih raketah ogladali minometi in mitraljezni
rafali. Nekaj po polnodi smo zasli5ali konjski topot in
rezget. Ode je takoj pomislil, da je pritekel domov na5
konj, ki so ga na begu zaplenili Nemci. Odpravil se je
za rlJlim in ga v temi tudi ujel. Kot smo ugotovili
pozneje, ga je ujel sredi skrivno postavljenega
nembkega minskega polja. Ko je konja privedel v na5e
skrivali5de, smo ugotovili, da gte za skoraj slepo in
modno ranjeno voja5ko kljuse. Seveda smo ga
obdrZali, saj smo ostali brez vsake Zivine. Proti jutru
je nastala sumljiva ti5ina. Kmalu smo zagledali kolono
bolgarskih vojakov, ki se je premikala po dolini in
zaTezovala odhajajode Nemce. Tako smo bili Sele 6.
maja 1945. leta5 osvobojeni od razbesnele bolgarske
a Pozicijska vojna je bila med Humom in Sredi5dem ob Dravi,
raztezalapa se je med Dravo in Muro. Trajala je od 6. aprila
1945 do 7.maja 1945, koje popoldan ob 14. uri prispel naHum
prvi kontingent bolgarske vojske. Hum, kakor tudi vsa naselja
med obema poloZajema dveh vo.jska, je bil skoraj popolnoma
poru5en (op.F. K)
t Datum nikakor ni toden, sa1 so Bolgari, po todnih pisnih virih,
krenili iz Sredi5da in poloZajev pod Humom 7. maja popoldan.
vojske. V tem kritidnem dasu so se morale na5e
Zenske zopet umakniti v skrivali5de, da jih bolgarski
vojaki ne bi posiljevali. Moikim so pobrali ure, nakit
in druge vrednosti. Umiril jih je Sele prihod ruskih
komisarjev, ko so enega od posiljevalcev ustrelili.
Prvepartiza sredali Sele dez teden dni.
Vir
Lastni spomini.
Povzetek
Avtor je pristopil k pisanjw memoarsko. Zbal se je, kot
je veikrat dal vedeti, da bodo njegovi spomini odili z
njim v grob. Najprej je obdelal sploine razmere
tistega iasa, podal bralcu pogled v svoj zanimivi rod,
nato nadaljeval z opisom posebnih doiivljajev iz
otroikih in deikih let. Podal je zanimiv pogled no.
staro Karadordevitevo Jugoslavijo, razmere doma in
v svoji rojstni vasi. Posebno tankoiutno opisuje svojo
druiino, ie posebej babico, ki ga je razvciala, saj je
bil kot prvorojenec njen ljubljeniek. Prvo
nadaljevanje je avtor sklenil z nacistiinim vdorom v
Jugoslavijo, z Zivljenjem v itiriletni okupaciji in
nastankom "svobode", ki so jo prinesli v to vas
bolgarski vojaki.
-45-