- 95 - .-'; , ~jL &$$ Listje in cvetje. Jiji ^t ^ gfe v Koristna zabava. - . (VIII. Zveznost in sprijemljivost.) ¦. v - Iglaplavanavodi. Bržkone je že kdo izmed vas izvršil kdaj, kar kaže naslednji poizkus. Nalij kupo blizu do vrha z vodo, vzemi iglo, majhno in ne predebelo šivanko, ter jo položi na vodo, da bo vrh vode plavala. Izprva ne bo šlo lahko. Pomagamo si pa takole: na vodo položimo košček prav tankega (svilastega) papirja in na ta papir iglo. Ko se papir namoči, pade na dno, igla pa bo ostala vrh vode. Ko smo si pa že pridobili ne-koliko spretnosti, ne bo~več treba papirja za ta poizkus. Zlasti če iglo prav varno z maj-hnimi klešcicami položimo na površino vode, tako da se hkrati oba konca dotakneta vode. Še lažje bo, če iglo po- .^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^. prej obdrgnemo z oljem. I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^H Pa ne le igla, celo večji I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Hj obroček iz žice plava I^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^Hj na vodi, če prav ž njim ^^^^^^^^^M^^^^^^^^^^^^^^H^^^^^^^H ravnamo. V ta namen ^^^^H^^^^3j^5^^S^^^^^P^^^^^^^^^^P^^M nalijemo v skledo vode ^^^BTh^^^^^ ^^^j^^^W^^^B!?___jiSMMtf^^Bl in na vodo položimo ^^^J^^. ^***^—^^^B ^^^SS55p5^2^^B prav rahlo obroček iz ^^^K' *\\jkal«Mtttf|jj^^^H UiaHg|^^^H žice, tako da se bo I^^^K Jm«^^BP™^^H ll^^^^^H povsod hkrati dotaknil I^^^H.1 lll^n : | V ¦^^B^^^^^^Hl vode. Tudi ta poizkus I^^^Hl B^BbT a l^^^^^^^H ' se bo lažje posrečil, ie I^^^B-^ llf • Jl <1 ^^^^^^^^^^^H obroček pomažemo z I^^^^K ^T^cBk [ , ' ^\'% V^H^^^^^^^^I oljem. Pri obeh poiz- I^^^H r^fi^'' ¦BHHH * TH'^H^^^H kusih bomo opazili, da I^^^H ^^l^^^l - fiB - SJ^^^^HI se okrog jgle oziroma I^^^Kt ^^^^^* *¦ VJB^^^H obroLka napravi dol- I^^^^Hfc1 3^^^^^KL bina, jamica v vodi, HBBBll^i^B^——^—M^—mMJ^^^^B kjer leži igla ali ob-roček. št- 6- Kaj je vtrok, da tu plava železo na vodi? Naravoslovci si mislijo telesa sestavljena iz majhnih delcev, ki jih itnenujemo molekele. Te tnajhne delce drži neka medsebojna # sila skupaj. Po velikosti in moči te sile razločujemo, kakor vsi veste, trojne vrste teles: trda, kapljivo tekoča in raztezno tekoLa ali plinasta telesa. Pri trdih telesih more le kaka zunanja sila ločiti posamezne dele. Pri kapljivih telesih pa je že lastna teža posameznih delcev vzrok, da se razgibljejo. Zato moramo tekoCine hraniti v posodah, ki imajo dno in stranske stene. Delci raztezno tekočih teles pa imajo tako rahlo zvezo med seboj, da se sami od sebe razpršujejo na vse strani in jih moremo zato shraniti le v popolnoma zaprtih pripravah. Ta moč, ki drži posamezne delce telesa skupaj, se imenuje zveznost (Kohasion). Tej sili podobna je pa druga, ki se imenuje sprijenmost (Adhasion). Loči se od zveznosti le v tem, da sprijemnost deluje ob površju med dvema ločenima deloma^telesa ali med dvema raznima telesoma, zveznost pa deluje med delci enega in istega telesa. — 96 — Da deluje sprijemnost med dvema trdima telesoma, se labko prepričamo, ako po-ložimo dve stekleni plošči drugo vrh druge. Sprimeta se tako, cia je treba posebne sile, ki ju spet loči Sprijemnost deluje tudi med trdimi in kapljivimi telesi Če položiš roko nad vodo in \o hočeš spet odmakniti, začutiš neko privlačno silo med roko in vodo. Če primerjamo zdaj obe sili pri zgornjih dveh poizkusih tned seboj, opazimo tolc: Ce je zveznost večja kot sprijemnost, se telo, ki ga položimo na vodo, ne bo omočilo in če ni pretežko, bo plavalo vrh vode. Okrog dotičnega telesa bo nastala v vodi jamica. Nasprotno pa se zgodi, če je sprijemnost večja kakor zveznost. Voda se v tem slučaju hitro oprime telesa, in če je težje kot voda, bo padlo na dno. Pri naših dveh poizkusih je prav to zanimivo, da železo, ki je težje kot voda, ne pade na dno in je torej med že-lezom in vodo sprijemnost večja kot zveznost vode. S tem pa, da smo iglo ali obroček prav rahlo in varno položili na vodo, smo prepreCili, da sprijemnost ni zmagala zveznosti vode. Zato smo dalje rekii, da je bolje, če iglo namažemo z oljem, ker med oljem tn vodo je sprijemnost majhna. J. D. Modrost v pregovorih, dotnačih in opomine, mu tudi kazen ne bo kaj prida po~ ... magala.) J ' v Dobra beseda, uzda in ostroga — stori, Beseda. ^a konjiCek ubogal (Prijazno in krotko učiti, - modro zabranjevati hudo in priganjati k do- Besede izgovorjene nihče vefi ne vžene bremu je jedro uspešne vzgoje.) ~ Beseda se lažje zamolči kot prekliže. - s M b d jhe d j dobičkov. " Besede ni mofoCe vec požreh. - Rečeno je _ Huda b d b . , k b KCeno. (Ako jekdorekel kaj napačnega, se (Kakor sičlovek z le]po besedo pridobiva srcat ta napaka ne danikdar večpoponoma po- tak •¦•h odtujuj/s hudo L trpko.) pravih, n. pr. pohujsljive, obrekijive, zaljive / J J H "/ besede. hto velja o nepremišljeno izrečenih „ Majhnebesedevzbudc veCkrat velik prepir. obetih, zaupanih skrivnostih i. t. d. Torej ;e (Kolikrat se spro še sicer dobn Ijudje za treba dobro premisliti, preden kdo kaj reče.) ^f^iut P šibo. — Kogar beseda ne udari, tega tudi pa- ========------------------------- Jica ne. - Z lepo besedo se spravi krava v Odgonetka zastavice v it. 4.: hlev. — Pnjazna beseda m prijazen pogled " še divje zveri privabi. (^dor ne mara za lepe Skrivnost. ,,Vrtec" iztaaia 1. Ant vsacega meseca in stoji s prilogo vred za vse leto 5 K 20 h, za pol leta 2 K 60 b — Uredništvo in upravništvosv. Petra cesta št. 78, v L j u b 1 i a n i. Izdaje druStvo ,,PripravitlLki dom". — Urejuje Ant. Krflč. — Tiska KMoliika Tiskarn« v Ljnbljani.