Bož e družTiSko ml eive Nova luč je tu. Kakor tiha slutnja gre skozi v zimske spone zamrznjeni svet. Četudi je sedanjost še vsa trda. žalostna in mrtva: na nebu se svetlika in moč svetlcbe raste od dne do dne. In mi vsi upamo: zimski mraz bo minul, zimske spone bodo popustile. V naročju zemlje pa se že zbuji novo življenje. Zato: le veseli se, človeško srce, tudi v trdi zimi, saj bo minila! In še eno veselje: nova Luč je že ; tu, od vseh narodov zemlje zaželena in pričakovana. Že pričenja s svt jim delom, ne morebiti z velikansko reklamo, kakor smo tega vajeni in ne z vnanjim bleskom, ampak tiho in nevsiljivo. Že pripravlja novo življenje, četudi v tišini skrito. Skrit čudež, ki ga svet ne pozna, ker je ves tih in v notranjosti skrit, ki se ves v notranjosti odigrava in se prav nič na zunaj ne kaže, a je prav tako velik v načrtu božjem in prav frko potreben, kakor veliki čudeži, ki jih je potem delal. Pa kakšen je ta čudež? Posvečuje družino. Le pomislimo malo na sličice tega od Boga posvečenega družinskega življenja! Mislimo na obrezovanje in ime, ko je bil otruk slavnostno sprejet v veliko družino judovskega ljudstva; poklonitev modrih ob jaslicah Novorojenega; darovanje v jeruzalemskem svetišču; neizrečeno težavni, a pogumni beg v Egipet; vrnitev v Nazaret po dolgih letih izgnanstva; otrok in njegova mati Marija in resni, pogumni rednik Jožet: saj spadajo tako tesno skupaj in so vsi eno, da je tudi tu enota iz treh oseb, enota truda in trpljenja, pa tudi tihega veselja. Ali ni ta enota ljubezni resnični čudež? In ta sveta božja ljubezen, ki pre-šinja družino, stori tudi to, da ne mi- sli nobeden samo nase, ampak je veselje enega, radost vseh, trpljenje enega, bolečina vseh treh. Če premišljujemo to sveto, ljubezni polno družinsko življenje, se tudi naša duša napolni z veseljem, ki pozvanja tudi v naših družinah. Ali ni vsakdo izmed nas tudi član družine? Ali ni Bog sam združil družino, h kateri pripadaš ti, pripadam jaz? Ali ni mar tej naši družini ona sv. Družina vzor in vir milosti? Ali ni potrebno, da tudi v naši družini biva duh božji, sveta ljubezen veže starše z otrtki? Ves čas v pobožični dobi nas vodi Cerkev k razmišljanju čudovite skupnosti v družini. In da postane tudi naša družina resnična in prava skupnost ljubezni, za to moramo skrbeti vsak po svoje, da izvršimo to svojo življenjsko nalogo. V evangeliju pretekle nedelje smo slišali, da je Kristus prvič stopil iz naročja družine in se udejstvoval v javnem življenju v jeruzalemskem templju. Tam je sedel in je poslušal sveti nauk in je pri tem pozabil na vse, celo na mater in očeta, ker ga je klical nebeški OJe, naj se pripravlja na svoj poklic. In tako se je pričela zanj velika doba njegovega učenja v domu nebeškega Oje ta. Doma v Jožefovi delavnici jo je nadaljeval kct rokodelski vajenec. V tihem premišljevanju in obenem vmarljivem delu, v molitvi in delu je dozoreval za svoj mesijapski poklic. Tudi otroci naših družin polagoma izstopajo iz družinskega kroga. Tudi oni stoppjo svoji življenjski nalogi naproti in z vso resnobo naj mislijo na svojo bodočnost. Ne za zapravljanje, ampak za resno delo jim je življenje dano; a sami tega še ne vedo in ne razumejo važnosti svoje bodočnosti. Zato pa naj jim starši ostanejo voditelji v ljubezni in skrbi. Toda, Jezus »je šel z njima v Na-zaret in jima je bil pokoren«. Tudi v dobi svojega učenja se ni ločil od družine, ampak je ostal njen član še dolgo vrsto let, dokler ni prišla njegova ura. In bil jima je >po koren« vse drugače kot doskj. Do tedaj je bil otrok, ki je le podzavestno ubogal očeta in mater, ker mu je bila to nekako otroška potreba. Niti na misel mu ne pride, da ne bi ubogal, da bi se oprostil nadzorstva staršev; še nadalje hoče ostati pri materi, kot doraščajoč mladenič. Ali pa dandanes ne opažamo, koliko stvari je, ki doraščajoče sinove in hčere odvračajo, da bi ne bili staršem pol orni? E ako se jim v notranjosti vzbuja nezadovoljnost in odpor napram ukazom staršev! Kako jih zgledi drugih, zasmehovanje in nami-gavanje tovarišev in tovarišic podžiga, da odpovedo pokorščino in vdanost! Kako jih vabijo zabave in veselice! Zato pa je pokorščina krepost, ki mladega človeka okrepi za nebeško kraljestvo. Doraščajoči sinovi in hčere se morajo za pokorščino sami odločiti, se zanjo boriti: ne več pokorni iz strahu kot negodni otroci, ampak iz kreposti kot zreli ljudje. i Q avne smern"ce V dveh smereh se giblje vse stremljenje novodobnega sadjarstva. I'red vsem hočemo doseči enotno produkcijo — pridelek v tnalo sortah, ki bo skozi in skozi enakovtsten, značilen, tipičen za kako pokrajino. Le tak pridelek se vedno lahko proda v vsaki množini. Druga stvar je pa stremljenje za izboljšanjem kakovosti pridelka, kajti dobro ceno ima le prvovrstna roba. Po nekaterih državah, zlasti v Ameriki so v tem oziru dognali tako daleč, da pridelujejo obširne pokrajine kar samo po2, 3 sorte v takih množinah, da preplavijo z njimi cele države in v tako popolni kakovosti, da ni najti na plodovih najmanjšega madeža. Posamezni nasadi obsegajo na tisoče in tisoče dreves ene same sorte. Plodovi enega izvora so tako enakomerno razviti, da so v svoji zunanjosti — po debelosti, obliki in bai^i — popolnoma enfcki. To je višek tipizacije in standardizacije — višek enotne produkcije in višek kakovosti. Kako pa je pri nas? Oh, kaj bi vpraševali! Saj vsi vemo kako daleč smo še. Toda obupati ne smemo. Odločno se oprimimo dela, pa bomo nekaj že dosegli. O izboljšanju kakovosti smo obširno pisali v minulem letu. Naj izpregovorimo danes še nekoliko o petih, ki bi nas najhitreje in najbolj zanesljivo privedli do enotnosti v pridelku. Ta cilj je najdlje od nas in se mu bomo najtežje izdatno približali, dosegli ga pa ne bomo nikdar. Poglejmo le naš jabolčni pridelek! To je zmes neštetih znanih in neznanih sort. V to nepregledno zmešnjavo moramo hkrati poseči od treh strani: 1. Določiti moramo nekaj malega (3, 4, največ 5) sort, ki uspevajo v našem podnebju in zemlji. 2. Saditi moramo odslej dosledno samo tiste določene sorte. 3. Vse drevje drugih sort, zlasti pa takih, ki iz kateregakoli vzroka ne ugajajo, treba čimprej precepiti z določenimi sortami. Sorte, ki naj jih sadjarji odslej razmnožujejo v posameznih presledkih naše banovine, so že določene v krajevnih (ožjih) sadnih izborih ki so bili baš s koncem minulega leta izdelani po vsej banovini. Sedaj je oa dolžnost vsakega zavednega sadjarja, da se seznani s temi sortami. Najbolje stori, ako si jih napiše in se jih prav nauči enkrat za vselej. To je neogibno potrebno, če hoče res zmerno in s pridom zasledovati zgoraj omenjeni smoter. Tudi glede zasajanja novih nasadov v sadnem izboru določenih sortah ni dandanes nikake ovire. Naši drevesničarji se bodo strogo držali sadnih izborov in bodo gojili pred vsem drevje v dotičnih sortah. Važno sredstvo za dosego enotnega pridelka je končno precepljanje. Ni to sicer lahko delo, toda je tako hvaležno, da ga ne moremo dovolj priporočiti. Lotiti se ga mora vsak sadjar, če hoče, da se bo v dogled-nem času vsaj nekoliko približal za-željenemu cilju — enotnosti pridelka. Sedajle je čas, da se pripravimo na to važno delo. Takoj sedaj določimo, katero drevje bomo precenili. Potem mu pravilno obeagajmo vrh in si brez odloga preskrbimo potrebne cepiče. Kdor ima tako drevje doma, naj reže cepiče še ta mesec, ki je za to delo najbolj prikladen. Kdor mora pa cepiče šele iskati, naj si ogleda takcj, kje jih bo dobil. Sadjar, ki zna sam požlahtnjevati, naj si sedaj čez zimo oskrbi potrebno orodje in potrebščine, cepilno smolo in vezivo. Kdor pa tega posla ni vajen, naj si že sedaj zagotovi potrebnega vešča-ka, ki mu bo delo spomladi o pravem času izvršil. Vsi zavedni sadjarji bodo tudi člani Sadjarskega in vrtnarskega društva in bodo brali njegovo gin silo /Sadjarja in vrtnarja;;. H. O lepilih Pri različnih popravilih v domači hiši, za katera posebno otroci kaj radi poskrbe, da jih ne zmanjka, potrebujemo razen mizarskega orodja še razna lepila. Tudi o teh je treba nekaj vedeti, če hočemo, da bo delo kaj vredno. Lepila so kaj različna; ravnajo se po predmetih, za katere jih rabimo. Za majhna popravila je neobhodno potreben ribji klej, s i n d e t i -kon ali druga lepila v tubah, ki so baš zaradi tega zelo prikladna. Za les jemljemo običajni mizarski klej, o katerem smo že lani govorili, kako moramo z njim ravnati. Če rabimo klej, ki ne sme biti v vodi topljiv, mu dodenemo lanenega firneža, in sicer vzamemo dva dela firneža na pet delov kleja. D e k s t r i n je ceneni klej za lepljenje papirja in lepenke. Dobimo ga naprodaj v obliki prahu (dekstrinov prah), ki ga je treba v topli vodi raztopiti, pridenemo mu tudi nekoliko salicilove kisline. Zelo pogosto rabimo tudi škrobov lep, posebno, kadar hočemo nalepljati fotografije, sploh papir na papir, n. pr. pri vezavi knjig. Naredimo ga takole: Navaden škrob razmešamo v mlačni vodi. Nato mu med vednim mešanjem prilivamo vrelo vodo, dokler ne nastane modrikasto bela, žoličasta snov. Tudi za zlepljanje stekla in porcelana dobimo naprodaj lepilo, neke posebne vrste kit; ta nam vsaj za nekaj časa napravi ubite predmete zopet cele. Papir lepimo na steklo s temle lepilom: Kit iz pet gramov plavne krede, 40 g škroba in četrt litra vode mrzlo zmešamo ter pridenc:,;o polagoma 30 gramov dvajset odstotnega (20%) natrijevega luga. Tudi celuloid lahko zlepimo, če pomaž^mo oba dela z acetonom in jih tesno stisnemo skupaj. Pri nepravilnem ravnanju z jedilnimi noži med pomivanjem se odmoeijo kaj radi noževi ročaji, da se rezila snamejo. To popravimo s temle lepilom: dva dela kolofonije in en. del plavne krede stresemo v luknjo ročaja, potem pa potisnemo vanjo močno razgreto rezilo. Tvarina se stali in rezilo tiči zopet trdno v ročaju. Za vse lepljenje in k 1 e -j e n j e velja tole: Vedno na-mažemo lepilo na teiiko! Luknjičasta tvarina (glina, papirjevina) se mora lepila najprvo nasrkati, potem ga pa še enkrat nanesemo, da prime. Ako moramo dve popolnoma gladki ploskvi pritrditi drugo na drugo, tedaj je priporočljivo, da jih nsredimo preje nekoliko raskave s peščenim papirjem. Z lesa, ki .srno ga že enkrat limali, moramo skrbno odstrgat" ves stari klej, preden nanesemo svežega. Š. H Neka! navrdil za krmfeme živine Naš kmet razpolaga z mnogimi vrstami pridelkov, pa tudi odpadkov, ki se mu bolje izplačajo, če jih pokr-mi živini, prašičem ali peru nini, nego če jih proda. Za to hočemo tukaj povedati nekaj naukov, ki jih je upoštevati pri pokladanju razne vrste krm?.. Krompir pokladamo z najboljšim uspehom prašičem in sicer ne surovega, pa tudi ne kuhanega, ampak parjenega v brzoparilniku, ker bolje ohrani redilne snovi. Vode, s ka ero smo parili krompir, ne smemo zmešati s kumo, ker je škodljiva; vsebuje namreč strupeno snov »solanln«, ki živalim ne de dobro. Sparjeni krompir zmečkamo in pomešamo z otrobi, pa tudi z drugo krmo. — Če smo pri-morani krmiti krompir kravam, ga zmešamo in zmečkamo z rezanico ki ji dodamo še nekoliko otrobov in pest soli. Pri krmljenju mlade živine in mladih prašičev s krompirjem dodamo tudi nekaj ribje moke in kla'nega apna; če ga imamo, je dobro tudi posneto mleko ali sirotka. — Surov krompir pokladati v splošnem ni priporočljivo, ker ga živali siabo izkoristijo. Če je to ne zbežno, tedaj ga moramo razrezati in pomešati med rezanico za gove o živino. Prašičem se pa sploh ne izplača krmiti ga v surovem stanju. Pesa, korenje, repa so dobri le v surovem stanju toda z zre-zani na rezanici ali vsaj na debelo skosani. Če so drobno zrezani, jih je zmešati za govedo z rezanco, da se ta ovlaži in oboje bolje prebavi. Prašičem jih pa damo najrajši v velikih kosih zrezano, ker jih v koritu ztfri-zeio in tedaj dobro prežvečijo. Kuhati peso, korenje ali repo ni priporočljivo, ker gre mnogo redilnih snovi v zgubo. Razen tega je škoda na času in kurivu. Suho listje pese, repe, korenja je prašičem pokla-'ati namočenega ali ovlaženega, ne kuhane - ga, goveji živini pa zrezanega skupaj z rezanco. Vsebuje precej redi'nlh snovi, največ škroba in s'adkor,a, primanjkuje mu pa te'jckovin in tol-šče, zato primešamo taki krmi nekaj otrobov ali oljnatih (lanenih, bučnih ali sličnih) tropin. Sempir ali seneni drobir ki ga dobimo, ko spravimo skedenj ali druge shrambe sena, ima v sebi precej redilnih snovi, zato ga ni zavreči. Vendar ga ne smemo pokladati živini v surovem stan u. Razen drobnih listov, semena trav in de'eij vsebuje tudi obilo semena plevelnih rastlin. Mnogo teh gre skozi živslsko telo neprebavljenih, pride v gnoj in ž njim na njivo, ki se s tem zapleveli. Sempir je najbolje v škafu prepariti z vrelo vodo, ki uniči škodljivost vsega semena, potem šele pokladati živini pomešanega z rezanico. Suhega tudi ni dajati, kajti ima pre. eč prahu in rad gre živalim v sapnik. Tudi plevelno seme, ki <*a dobimo pri čiščenju žita ali pri trije-riranju, ne smemo krmiti v istem stanju, ampak ga zmeljemo ali pa oparimo, da zgubi kaljivost. Najslabše pa je tako seme vreči na gnoj, ker s tem še bolj zapleve'jimo svoje njive, na drugi strani pa zavržemo s tem mnogo hranilnih snovi. Edino perutn'ni se tako seme lahko poklada, ker ga nj h mlinček gotovo in temeljito prebavi. Vse zrnje žita in koruze se smatra kot tečna krma ki le v manjših količinah izredno ugo:'no učinku'e pri prehrani vsakovrstn'h živali. Vendar je tudi med raznim zrnjem razlika v njih vrefnosti in učV-rovKosti. Vrednost zrna je odvisna od njegove vsebine beljakovin, to šč in škroba. Tako je n. pr. o v e s izrazito te^ko-vinasto zrnje, za katero so najbolj hvaležni konji, ki težko delajo, in mlada živina, ki raste, Posebno pri kcnjih ne more nobeno drugo zrnje popolnoma nadomestiti ovsa v nTego vi učinkovitosti na njih cVavno s lo. Pa tudi mlada živina ga prav dobro izplača. Konjem ča dajemo vedno celega, mladi živini in govedu pa zdi ob- Ijenega afl zmečkanega, da ga dobro prebavijo. Nikdar ga pa ni kuhati. Koruza vsebuje več tolšče, za to je bolj prikladna za pihanje prašičev in govedi. Za mlado živino ni posebno pripravna, ker žene preveč na mast, manj pa na rast. Pri kravah-molznicah pospešuje mlečnost. Če je koruza poceni, jo tupa'am krmijo tudi konjem, namesto ovsa; toda povzroča prehudo potence in zmanjša odpornost pri delu. Pokladamo je konjem celo, ostali živini kot zdrob ali moko, le iziemoma prašičem namočeno 24 ur v vodi. Celo koruzo prašiči slabo izrabijo. Ječmen vsebuje precej beljakovin in nadomestu e posebno pri mladi živini oves. Pri pitancu kakovostno prvovrstnih prašičev-per utarjev nam da posebno okusno meso, ki do eHe boljšo ceno nego pri pitanju s koruzo. Tudi mlečnost pri kravah pospešuje. Poklada se zdrobljen ali zmečkan, ne pa kuhan. Večkrat nadomestuje tudi oves pri konjih. Tako je znano, da Arabci krmijo svoje znamenite konje pretežno z ječmenom. Konjem ga pokladamo ce'efed dajete po nasvetu babice svojemu petmesečnemu detetu že od rojstva? Ne vem čemu, zakaj vsako početje ima svoj razlog. V vsem se držimo priivde in jo po-snemajmo zlasti pri prehrani dpjencev. Otrok naj ostane v pravšnih razmerah na materinih prsih do devetega meseca, potem mu treba dodajati primerne doklade. Ako nima v prejšnjih mesecih dovolj hrane pri materi, naj bo dodatek Sfmo posnetek materifcega mleka, to je kravje ali drugo mleko naj se kolikor se da zenači materinemu mleku. Vse drugo je odveč. Med je sam na sebi dragocen kot zdravilo in hraaivo. Ako je Vaš oireči-ček nagnjen k zaprtosti, dajajte mu več tekočine, to je bolj razredčeno mleko ali pa mu dajte po drugi hrani piti vodo, oslajeno z mlečnim sladkorjem, M ga dobite v lekarnah ali mirodilnicah. F. G. v P. Radi slabokrvnosti pijete že-leanato kina-vino in ribje olje hkrati. Ne po- znam Vaš»ga stanja, memim pa, da ni treba obeh sredstev jemati istočasno, ako ni resne potrebe. V hladnih letoih mesecih (od začetka oktobra do konca aprila) jemljite ribje olje po 2 žlici na dan, im poleti, če treba, tisto vino. J. T. na P. Kopanje nog v mrzli vodi vsak večer zdravemu vajenemu človeku ne škodi, ako ima že prej nege tople. Zadošča seve prav kratka kopel. Ako pa ima noge mrzle, naj si jih koplje več časa (10 15 minut) v tepli vedi, nato oblije z mrzlo in potem dobro odrgne in posuši. Isti. Lipov čaj daje lipovo cvetje s tistim krovnem lističem na skupnem peclju, ki ga ni treba odstranjati. A. B. v Š. Glas Vam je vo el in slaboten, pri nagli hoji se hitro upehate? Pojdite vsekakor k zdravniku, da Vam preišče srce, dihala in zlasti ncs. Morda je treba kaj popraviti, gotovo Vam naroii vztrajno vajo v hoji, glasnem govorjenju in petju. Z resn«. voljo se dajo doseči čuda! F. A. v V. Kronični revmatizem v sklepih Vas nadleguje že tri leta. da ne more!« več delati. Bil sie tudi že v bolnišnici radi njega, a bolez-n se širi. Kaj naj Vam svetujem? Preberete večkrat sp.g o revmatičnih boleznih, ki je izšel v zadnjih >Doiroljabo-vih". številkah, men:m. da dobite v njem kaj vporabnega z se. Imate zdravo bivališče? Tudi glede zdr.-vljenja in utrjevanja je tamkaj povedane, kar treba Vam vedeti. Vendar pa ne pojde brez stalnega zdravniškega vodstva. 1 F. Š- v P. Božjastne nafailc debivata Vaš 6 letni sinček že cd 2. leta in pa 9 mesečni ctfok. Bo'ezen nastopa po vznemirjenju kot par trenutkov trajajoča odrevenelost. Varu'te oba otroka dražil (kakor kava, čaj, opejniee), tudi navadna sol je nekaterim občutnim ljudem kvarna, zato dajajte obema neslano hrano, zaradi okusa jima dajte več sladkorja. Ali im-ta ctroka prebavo v redu? Če Vam ta navadila ne pcmagtjo dovolj, spravite oba otreka k zdravr- u! Zdi se mi. da tisti napadi ne pomenijo prave božjasti. J. N. v D Dednost naduhe Vas zan'ma? Vaš oče je bil malo nadušljiv, oče deklice, ki bi jo hotel poročiti, pa je močno nadušljiv, kakšna i's:da čaka V-»Se morebitne otrobe? Preberite v zadnjih številkah »Domoljub«« iz prejšnjega leta spis o naduhi in sorednih boleznih. Razvidno Vrm bo kot nvslečemu mladeniču vse, kar želite vedeti: d-šiea je dedna bolezen, naduha pa, ki r. izvira iz dušice, je navadno pridob'jena bolezen. — Za letošnji predpust bo seve moj odgovor nekoliko kasen! , I. X. Radi brezimnosti — nič! Sicer pa, kateri pameten človek slepo verjame vse, kar mu obeta pretirana reklama o zdravstvenih pripomočkih, ki gotovo največ koristijo izdelovalcem, ker je na svetu toliko lahkovernih ljudi'