Stev. 318. V Trsku, v torek 16. novembra 1915. Letnik XI. Iihafa dan, tudi ob nedeljah In praznikih, ob 5 zjutraj. Ulica Sv. Trančlik* Aaiikega It 20, !. nadstr. — Vsi naj * poillja)« urednllhru Ilfta. Nefrankirana ptent se ne sprejemajo in rokopisi se ne vrača}«. Uda« itd J in odgovoru! uredolk Štefan Godina. U>tnik konsomij Evta .Bdlno«tV — Tisk tiskarne .Edinosti*..vpisat«: radruge * enejenltc poroltvom v Trstu, uHca Sv. Francka Aaifkega št. 20. Telefon uredništva in uprave Stev. 11-57. La r • č n i n a znaša: Za celo leto...... i pol leta . . . -........... xa tri mesece .............. za nedeljsko Isdajo za cdo leto..... za pol let«.......... ' • • • K 24,— . 12.-. 6-. 5.20 . 2.60 Poiamezae številke .Edinosti" se prodajajo no 6 vinarjev, zastarele ?tevllVe po 10 vinaijev. Oglasi se računafo na milimetre v Sirokosti ene kolone. Cene: Oglasi trgovtev in obrtnikov . . . . mm po 10 vin. Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih z a« vodov..............mm po 20 vin. Oglasi v tekstu Usta do pet vrst...... K 20.— vsaka nadaljna vrsta.......: ... .Ž — Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarje* Oglase sprejema inseratnl oddelek. .EdinosK*. N'arofcnfnt bi reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje se Izključno 1« upravi .Edinosti". — Plača In toži sa v Trsta 1'prara in Inseratni oddelek se nahajata v ulici Sv. Fntićlflc« Asiikega šL 20. — Poštnoftranilnićul račun St Prttled najnovejših dMov. Italijansko bojišče. — Na soški fronti so laški napadi popustili, inorda zaradi naliva. Ob doberdobski planoti srditi boji; Italiiani odbiti. V Gorici po laškem obstreljevanju 58 civilnih oseb mrtvih. 50 ranjenih, okoli 300 hiš težko poškodovanih. Ponoven napad naših letalcev na Verono. Srbsko bojišče. — Splošno zasledovanje Srbov, ki se le mestoma še ustavljajo. Višeg rajska skupina je vrgla Crnogorce čez Lim in dosegla Sokolović (v Bosni). V Topliški dolini je doseženo Prokuplje. Bolgarsko prodiranje od Tetovega proti Gostivarju ustavljeno. Milana Pribičeviča usmrtili uporni srbski vojaki. Rusko bojišče. — Pri Czartorijskem Rusi vrženi čez Styr. V središču nič novega. Pri Smorgonu ruski delni napad razpadel ob težkih izgubah. Zapadno bojišče. — Nič pomembnega. Turška bojišča. — Nič posebnega. Razno: Pogajanja med entento in grško vlado. I Mlrii DUNAJ, 15. (Ker.) Uradno se razglaša: 15. nov. 1915. opoldne. Italijansko bojišče. — So\raž-no napadno delovanje ob soški fronti je včeraj vidno popustilo, inorda zaradi hudega naliva. V odseku doberdobske planote pa so se dalje vršili srditi boji. Ob severnem pobočju Vrha sv. MUiela se je zopet posrečilo Lahom, da so vdrli v vrzel naše postojanke, ki jo je napravila težka artiljerija. Močne sovražne sile, ki so napadale zvečer severno tega vdorn^ga mesta, smo zavrnili krvavo. Nato sino iz-všili protinapad, ki je popolnoma zopet pridobil izgubljeni kos fronte in zadal sovražniku izredno velike izgube. Tudi močan laški napad ua Monte dei sel busi je razpadel kakor vsi prejšnji. Po obstreljevanju Gorice je bilo doslej ubitih 5S civilnih oseb, 50 pa ranjenih ter težko poškodovanih kakih 300 hiš in skoraj vse cerkve iu samostani, fino naših zračnih brodovij je iznova obinetato Verono s! številnimi bombami. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, tml. Obstreljevanje Gorice. DUNAJ, 15. (Kor.) Iz vojnega tiskovnega stana se poroča: Obstreljevanje Gofi-ce se je pričelo 18. oktobra in je z menja-jočo se silovitostjo trajaio do danes. Marsikateri dan je padlo v mesto več kot 100 strelov vseh Kalibrov, posebno pa težkih šrapnelov. Obstreljevanje se je pričenjalo največkrat v prvih jutranjih urah ter je dosegalo vrhunec med 3 in 4 popoldne, da ie potem popuščalo proti večeru. Po uradnih izkazih je bilo od začetka vojne ubitih 58 civilnih oseb iu 50 ranjenih, med njimi veliko otrok. Dvakrat je en granatni strel zadel po štiri otroke. Samostan na Sv. Gori je pogorel in cerkev je razrušena. Zakristija goriške stolne cerkve je razdejana. kostanje viški samostan, zadnje počivališče grofa Chamborda. je zadelo več granat in šrapnelov, ki so poškodovali streho in slike v cerkvi in v samostanu. V središču mesta ležeči uršulinski sa most in je napol razdejan. V cerkvi sv. Antona je letalska bomba udarila skozi streho. Oba kolodvora je artiljerija razstrelila na rešeto. Cerkve v predmestjih Podgori in ua Cingrofu ter v Pevini, Štan-drežu in Oslavju so popolnoma razstrelje-ne; večjidel tudi omenjeni kraji. V Gorici je najboli trpel južni del. Tamkaj bo pač malo privatnih hiš. ki ne bi bile zadete. Kakor se ceni. bo kakih 300 hiš v mestu bolj ali manj poškodovanih. V krasno poslopje avstro - ogrske banke je že udarilo več drobcev, ki so prebili streho stopnji-šča in poškodovali stopnjišče. Posebno pa je trpelo novo okrajno sodišče, v katero |e doslej • udarilo deset krogeli. Sovražni letalci so poleg tega tudi večkrat obmetavali mesto z bombami. Značilno ie za italijansko vojevanje, da so Italijani na Vernih duš dan obstreljevali z artiljerijo cesto na pokopališče, ki se dobro vidi z italijanskih postojank. Potopljene ladje. RIM, 14. (Kor.) »Agenzia Štefani« javlja: Podvodnik z avstro - ogrsko zastavo Je pri otoku Zavdo, iužno Kandije, potopil italijanski parnik >Bosniac <2560 ton). Posadka in potniki so se rešili v štiri čolne. katerh eden z 19 osebami še ni dospel do kopnega. RIM, 14. (Kor.) Italijanski parnik »Li-vietta« se Je v mehikanskem zalivu potopil vsled eksplozije, ki jo je povzročil peklensi stroj. Posadka je rešena. MILAN, 14. (Kor.) Torpediranje par-nika »Firenzex se je izvršilo 37 milj od Sirakuz. »Corriere delia Sera* trdi, da sovražni podmorski čolni ne gredo za tem, da bi prekinili trgovinski promet, temveč da bi motili vojaške operacije, ki se pripravljajo v vzhodnem dciu Sredozemskega mor- ja. List priporoča trgovinskim parnikom, da bi se zaletavali proti podmorskim čolnom, da bi jih povozili ali vsaj toliko časa desorijentirafi, da bi bil nemogoč beg. _____ SrisKo Bojišče. DUNAJ, 15. (Kor. J Uradno se razglaša: 15. nov. 1915, opoJdne. J u g o v z h o d u o bojišče. — Vse armade zasledujejo; sovražnik se ustavlja le še mestoma. Naša višegrajska skupina je vrgla Crnogorce nazaj čez Lim ter dosegla Sokolović in višine vzhodno odtod. Armada pl. Kovessa ie zopet zajela 850 mož in 2 strojni puški. V Topliški doiini je doseženo Prokuplje. Namestnik načelnika generalnega štaba: pl. Hofer, tml. Sokolović se nahaja ob reki Litnu še na bosenskem ozemlju. BEROLIN, 15. (Kor.) Zasledovanje se je nadaljevalo povsod. Včeraj ie bilo privedenih skupno 8.500 ujetnikov in 12 topov, med temi od Bolgarov okoli 7.000 mož in 6 topov. Vrhovno armadno vodstvo. SOf IJA, 14. (Ag. Tel. Buig.) Uradne poročilo o operacijah 13. novembra pravi: Po padcu trdnjave Niš so se Srbi umekni-li na levi breg Morave, so razdejali vse mostove iu so si prizadevali, oprti na u-trjene postojanke, da bi zabranili našim četam prehod čez reko. Kralj Peter fe prisostvoval tem bojem. Tekom zadnjih dni so bolgarske čete zlomile obupni odpor Srbov iu so končno dospele na levi breg reke. Danes so čete dospele v Prokuplje, kjer so zajele 6 havbic in drug vojni ina-triial ter ujele 7000 mož. I. polk srbskih domobrancev se je uprl in usmrtil poveljnika, podpolkovnika Pribičeviča. enega glavnih skovalcev zarote za umor nadvojvode Frana Ferdinanda. Polk se ie razpršil po sosednjih krajih. V noči na 13. t. m. so poizkušah Francozi napasti naše oddelke na desnem bregu Vardarja. Naše čete so jih s protinapadi vrgle na desni breg Crne reke, pri čemer so zajele 2 strojni puški in 2 gorska topa ter ujele So mož. Grško-boijarska pogodbe 7 LONDON, 14. (Kor.) Dr. Dillon poroča Daily Telegraphu« iz Rima. da se tamkaj misli splošno, da je med Grško in Bolgarsko že sklenjena pogodba. Srbsko umikanje proti Mitrovici. RIM. 14. (Kor.) Srbsko poslaništvo zanika vest srbskega poveljništva v Bitolju. da bi bili Srbi zopet osvojili Veleš, ter poroča dalje, da se srbska vlada naseli v Mitrovici, kamor se umika tudi srbska armada v polnem redu in brez malosrčno-odaja v daljšem poročilu. Uvodoma naglaša, da ga ni. ki bi tako dobro poznal dušo italijanskega ljudstva v Avstriji, kakor jo pozna ta priznani voditelj socijalne demokracije. Sedanja vojna da je poučila avstrijske Italijane, da boj, ki ga Pittoni že 15 let bije proti iredenti, odgovarja interesom in gospodarskim potrebam Italijanov v Avstriji. V dokaz za to se dopisnik: sklicuje na demoliranje »Piccolovega« poslopja začetkom vojne. Kar govorita sedaj Pittoni in »Lavoratore«, je kratko-malo izraz italijanskega javnega mnenja. Ne glede na veliko število pristašev, ki jih irna Pittoni, si je ta mož v avstrijskem državnem zboru pridobil glas zrele osebe z veliko politično nadarjenostjo. Pittoni je Italijan čiste krvi, ali mišljenje njegovo je prežeto z nemškimi kulturnimi elementi. Podavši to laskavo karakteristiko poslanca Pittonija, prehaja dopisnik k razgovoru samemu. Izjave Pittonija so bile v glavnem: 2e pred izbruhom vojne sem govoril v avstro - ogrski delegaciji leta 1914. proti italijanskemu imperijalizmu. Nastopil sem proti temu, da bi Italija sama zavladala na Adriji. Zastopal sem načelo, da ima vsak1 narod, ki biva na obali Adrije, pravico do tega morja. Ne morem razumeti, kake morejo nekateri Italijani želeti priključenja k zjedinjeni Italiji. Uvaževaje, da s«" Sfrw II. •EDINOST- itet. 31A. ▼ Trstu, dne 16. novembra 1915. t^co združenje ne more izvršiti brez voj-med Italijo in Avstrijo, da, brez sploš-je evropske vojne, in ob misli na usode-jK>lno učinkovanje take vojne je moral vsak razumen Italijan želeti, da bi se na rsak način izognili taki vojni. Ako imamo pred očmi, da so ozemlja, na katerih bivajo avstrijski Italijani, zelo nfflogojezična hi da je tam vsak^ čisto narodna razdelitev naravnost nemožna. in da pri ustvarjanju držav niso odločilni samo narodni, »mpak tudi gospodarski in politični faktorji, potem mora vsak razumen Italijan razumeti, da moramo odklanjati iredenti-MiCna stremljenja. Kakšna je UM»da Italijanov v Avstriji? Ali naj obupujejo? Nasprotno. Mislim, da Hh čakajo še velike naloge. Pred vsem pa morajo spoznati, tla so časi svetovnega gospodstva Kima minuli za vedno! Pač pa civilizatorična misija Italijanov na Adriji še davno ni dovršena. Avstrijski Italijani *o poklicani, da ustanove zvezo meti staro zapadno kulturo in med vzpenjajočimi se mladimi narodi Vzhoda, lo ni lahka naloga. Veliko laglje ie seveda, graditi si gradove v zraku in se navduševati na velikih zgodovinskih spominih starega Rima. Gospodarski živlienski interesi 1 rsta vežejo to mesto na Avstrijo.Trst ni toliko industrijalno mesto. Njegovo bogastvo |e njegovo pristanišče, njegov izvoz in uvoz. Zaledje mu more dajati le Avstrija. Plovba in ladjedelstvo moreta cveteti le tedaj, če stoii za njima veliko gospodarsko območje, če se interesi mnogih milijonov stekajo v pristanišče in v mesto. To Je začelo spoznavati tudi liberalno meščanstvo v Trstu, ki hoče ustanoviti Stranko z izključno gospodarskim programom ! Končno doznajemo. da je bil Pittoifi u-verjen do zadnjega, da ne pride do vojne z Italijo, marveč da pripade tej velika posredovalna uloga pri reševanju velikega svetovnega konflikta. Ta vojna da je proti interesom Italije, kakor bi bila iredenta v Trstu proti interesom italijanskega ljudstva, ker bi mu nikdar ne dopuščala mirnega razvoja. Splošno mora priii spoznanje, a avstrijski Italijani ne morejo v Italiji iskati svoje bodočnosti, kajti to da bi jih gospodarski uničilo! »Mi —-je zaključil Pittoni — enostavno ne moremo ekzi-stirati, ako ne ostanemo avstrijsko pri--stanišče.« O 9 4 Priznavamo, da je g. Pittoni, kjer je objektivno konstatiral dejstva z ozirom na položaj Trsta, njegove interese in pogoje za ekzistenco in vzcvit tega mesta, govoril kot pameten mož in tudi kot pameten avstrijski Italijan. Resnica je, da nobeno trgovsko mesto ne more procvi-tati, ako se ne naslanja na gospodarsko moč zaledja in ako mu ta ne oplaja življenja In silovanja. Resnica Je, da taku zaledje more Trst imeti le v Avstriji, dočim ga, priključivši se Italiji, ne bi imel. Resnica je zato, da more Trst prosperirati le v zvezi z Avstrijo. In zato odgovarja tudi resnici, ako pravi Pittoni. da bi združenje "z Italijo pomenjalo za Trst njegovo gospodarsko pogubo. Kakor pa brezpogojno pritrjamo g. Pit-toniju. v kolikor konstatira ta dejstva, tako ne moremo njegovih političnih refleksij pustiti brez par pripomb. Mogli bi izražati svoje dvome glede po Pittoniju zatrjevane evolucije v-mišljenju italijanskega meščanstva. Pa pustimo to, ker sedaj ni čas za take kočljive rekrimi-nacije. Verujemo sicer g. Pittoniju brezpogojno, da govori pri tem iz njega pristno prepričanje glede sebe in svoje stranke. Ali to je ravno: g. Pittoni ni kon-cepiral svojih izjav le v svojem in v imenu svoje stranke, marveč kot zastopnik avstrijskega italijanstva. Temu prisoja voditelj tržaške italijanske socijalne demokracije misijo posredovatelja med »zapadno kulturo in malimi narodi na Vzhodu!« Tu pa moramo že odkrito povedati, da ne verujemo, da bi bilo to- italijanstvo po vsem svojem s t u a njem razpoloženju usposobljeno za tako misijo. V to bi bilo treba še mnogo, mm >go politične vzgoje, pravega kriterija in drugačnega razumevanja in presojanja stvari. Pred vsemi pa veliko manje predsodkov. Kot inteligenten mož ve dobro g. Pittoni, da naši Italijani veliko premalo poznajo narode, ki naj bi jim posredovali zapadno kulturo in jih zato tudi povsem krivo sodijo. Prvi pogoj za uspešno posredovanje je spoštovanje, ljubezen • in spodobnost za objektivno presojanje. A g. Pittoni naj položi roko na srce in naj nam odgovori iskreno: je-li res uverjen, da je pri sedanjih naših Italijanih dan ta pogoj?! Ne more biti, ker niso imeli nikdar vzgoje za to. G. Pittoni ve, da so ti »mali narodi na vzhodu« slovanski in mora vedeti istotako, kakor vemo mi, kaki so bili nauki in navodila, po katerih si je naše italijansko ljudstvo ustvarjalo sodbo o onih narodih. Tu bo treba res še mnogo vzgoje — tu bo treba velike evolucije. To poslednjo misijo morajo voditelji avstrijskega italijanstva izvršiti najprej, ker brez te je izključena ona druga, ki jo g. Pittoni prisoja italijanstvu! In začeti bo moral pri —- svoji stranki! Ta mora temeljito revidirati svoje postopanje napram slovanskemu svetu, in to tembolj, ker bi morala to že po fundamentalnih določbah programa avstrijske socijalne demokracije — brnskega programa. Med tem programom in praktičnim postopanjem naše italijanske socijalne demokracije nasproti nam ie bilo kričeče navzkrižje. Dočim je avstrijska socijalna demokracija sprejela princip narodne avtonomije, ki zahteva varstvo in zaščito tudi narodnostnim manjšinam, smo pa iz tabora naše tržaške socijalne demokracije — kadar smo jej očitali, da je nje postopanje pristransko italijanskemu gospodstvu v prilog — čuli opravičevanje, da le večina prebivalstva italijanska! In to ni pomenjalo nič več in nič manje, nego zatajevanje principa narodne avtonomije — ene važnfli točk v pisanem programu socijalne demokracije! Odkritosrčno hvaležni pa smo vendarle gospodu Pittojriju na tem, da je na takem mestu, kakršno je »Berliner Tageblatt«, izpovedal dve veliki in za uravnavo razmer med Slovanstvom in Italijanstvom odločilni resnici: prvič, da so kraji, kjer bivajo avstrijski Italijani, narodno mešani, in drugič, da imajo vsi narodi, ki žive na bregovih Adrije, pravico do sOgospodstva na tem morju! Do tega spoznanja in priznavanja naj voditelji privedo vso avstrijs-ko-italijansko javnost. To bo najlepše in naj koristneje posredovanje. Ob črnogorski meli. Alice Schalek, vojna poročevalka, je priobčila v >Neue Freie Presse« sledeče zanimive svoje vtise in opazovanja na črnogorski bojni fronti in karakteristiko vojevanja Črnogorcev. Vojna, ki jo vojujejo Crnogorci, je kakor nalašč za njihovo deželo, oziroma bo-; Ije rečeno, oni so kakor nalašč ustvarjeni za vojno. Vsak posameznik z lahkoto zmaguje terenske težkoče. Z opankatni na nogah stopajo Crnogorci samozavestno s skale na škalo in plezajo po skalovju kakor prave opice po drevju. Pravi Črnogorec se izogiba ravnih cest, ki mu niso povolji, ker ga žge v podplate in ker se utrudi. 2e v tem je precejšen del nasprotja z zapadnim Evropejcem, ki mora imeti pri prodiranju takorekoč ceste s seboj. Lepa, trdna cesta iz Mostarja, po kateri smo šli skozi osrčje Her^ejfrvine, se mi je zdela zato kakor nekafc\ vsiljenka v tej neukročeni prirodi. Tudi čevlji Evropejcev niso za skalovje, oni drse in klo-počejo in izdajajo že oddaleČ, dočim se priplazi Črnogorec kakor mačka. On prihaja ponoči, njegov beli ovčji kožuh ga napravlia ravnotako nevidnega kakor njegov črni plašč; hitro vrže svojo bombo ali ročno granato v našo postojanko in izgine potem zopet kakor mačka. Le slučajno ga zadene rnorda kaka kroglia strojnih pušk, ki morajo ragljati v temno noč. Naši nikdar ne dobe ranjenih ali mrtvih Črnogorcev. Oni jih vzamejo s seboj, pa naj bo včasih ob še tako nevarnih okoliščinah. Eden naših oficirjev je videi ob neki priliki, kako so Crnogorci še živega svojega tovariša z zvezanimi nogami privezali na majhnega, iskrega konjiča in izginili potem. Način vojevanja Črnogorcev je tak, da se sploh ne brigajo za strelske jarke. Večinoma polože preko dveh kamnov tretjega, vmes pa ždi potem po en strelec. \ tem trdem skalovju bi bilo namreč treba strelske jarke vsekati, kar bi bilo zelo dolgotrajno, naporno, mučno in dragoceno d^o, ki je pa mora naša armada vseeno izvršiti. Naš vojak ne more po cele ure čepeti za kamnom in streljati potem skakaje, kar zna Črnogorec že od mladih nog. \sak moški v deželi ima puško, ki jo pozna in ljubi. Včasih strelja le zato, da si segreje roke. Zato se Črnogorec še ne zmeni za pokanje pušk. Njegov strah so le naše »velike puške« (artiljerija) in strojne puške, ali kakor jim pravijo oni »švab-ska muzika*. Najbolj pa se boji svetilnih pištol in raket, ker vidi v njih nekaj peklenskega, proti čemer ne pomaga nobena »žavba«. Kljub temu, da naši oficirji v Avtovcu nikdar ne morejo za sega t i ujetnikov — premagani Črnogorec se vrže namreč na tla in suje potem z vsemi silami okoli sebe in na napadaica, ki ga ne more spraviti niti na noge, še manj pa odnesti, ampak ga mora kratkonialo ubiti — so vendar popolnoma natančno informirani o nasprotniku. Pri Avtovcu si stoje namreč fiorne do slične razdalje nasproti in so zato razgovori med nasprotnikoma vsak dan na redu. Crnogorska grla so neutrudljiva — saj nadomestuje njihov glas telefon v deželi — in naznanjajo zato v sak dan želje, opazovanja, poročila od straže k straži. Tako so naši vedno informirani o razpoloženju Črnogorcev; videli so jih, kako so sredi divjega skalovja plesali kolo in vpili živio, ko je padel Przemysl in ko so iz-vojevali Srbi svoje uspehe. Čudno namreč, da so tudi njihove najskrajnejše straže natančno informirane o vseh dogodkih. Toda sedaj, ko so naši zavzeli Belgrad, so vpili otožno na nas: »Svabo, Švabo, po boga, što radiš sa našim Srbima?« Nekaj zanimivega je res ta mešanica sovraštva, jeze, dobrodušnosti, junaštva iu naivnosti. Pred kratkim so hoteli zamenjati celo svoje meso z našim kruhom. In zadnjič, ko so jim naši mejni lovci iztrgali neko oporišče, ki je bilo nato seveda takoj utrjeno, so neprestan« tožili in klicali: »Švabo, pusti u miru šumu našu«. Ko je izbruhnila vojna, naše vodstvo seveda ni imelo časa misliti na Crnogorce. V Avtovcu je bila majhna posadka, ki se je smejala Crnigori tako, kakor se jo je sploh povsod zasramovalo. Toda, mobilizacija je tamkaj pač šaljiva, ali zelo nevarna za_ nasprotnika, ker je čisto enostavna. Ce zaukaže Nikita mobilizacijo, stoji že naslednji dan vsa črnogorska vojska pred njegovo hišo. In to vse brez te-* lefona: ukaz gre kar od hiše do hiše. Nekoč, ko so naši ob 2 ponoči izvršili nenaden napad, je bilo slišati 4 ure kričanje Črnogorcev, ki so bili ob jutranjem svitu že vsi polnoštevilno v postojanki. Za tren in oskrbo kralju Nikoli tudi ni treba skrbeti, ker skrbe vojaki sami zase. Hrano prinašajo na fronto ženske, ki tvorijo sploh vez med vojno in domovjem in u-pravljajo tudi sanitetno službo. One dirigirajo tudi tren. Če pa Črnogorec ne more dobiti hrane v postojanko, potem gre kratkomalo domov, se naje doma za tri dni, vzame še za par dni živeža s seboj in gre potem zopet za en teden na fronto. Cesto ga med tem časom nadomešča na fronti njegova Žena. Njim se zdi ta ureditev tako enostavna in naravna, da nas vedno vprašujejo, zakaj ni za našo fronto videti žensk. Kralj je izšolal sicer svoje oficirje v pariški vojni šoli, vendar pa mn je na drugi strani bilo tudi dobro znano, da je lepa vas lepša od vsake francoske toalete in da iz kmeta ni mogoče napraviti šefa generalnega štaba. On ve. da so njegovi na njihov način nepremagljivi in nenapadljivi. Sedaj je bila ura tudi za Črnogorce in tudi oni dobe svoje plačilo kakor Srbi. Vi pa, ki sedite v zaledju mirno pri čaju, mislite na brate na črnogorski fronti, mislite, da s£ nahajajo zunaj na fronti možje zapadnih mest v gerilja - voini z možmi črnogorskih gora. _. Bombo zo bombo. Iz vojnega poročevalskega stana smo prejeli sledeči članek: Preteklo je že skoro poldrugo leto, odkar razsaja vojna v vsej svoji divjosti, ne meneč se za milijone rodbin, uničujoč v prah in pepel še pred kratkim cvetoča mesta, trge in vasi, izvršujoč strogo kruto zapoved, ki zaukazuje, da naj se prizadene grozečemu sovražniku kolikor mogoče škode. Ravno ta svetovna vojna, v kateri nastopajo države in narodi z vsemi svojimi silami in ki torej ne stremi po uničenju kake armade, ampak cele države. Je pokazala zopet vojno v pravi divjosti, o kateri je v mirovne kongrese in razsodiščne predloge zaverovano ljudstvo mislilo, da se nikdar več ne povrne. Toda poldrugo leto krvave dobe je dovolj jasno pokazalo svetu, da vojna ni nikak ukročen lev. ampak divja zverina, ki zdrobi in razmesari vse, kar pride v območje njenih velikanskih krempljev. Italijani zlasti so si takoj prilastili to spoznanje, potem ko so se z nado, da bodo z vojno proti Avstriij udrli v nezavarovano hišo, kruto prevarali. Bombardirali so cerkve in samostane, ne oziraje se na vojaško potrebo ali samolastno podivjanost. Oni niso smatrali ženevske zastave na goriški bolnišnici kot znamenje svobodnega mesta za pomoči potrebne ranjence o-bcli strank, ampak samo za ugoden cilj topničarjem. Njihovi piloti so brez smeri metali bombe na odprta inesta in so se pri tem zelo malo zmenili, če so bili oškodovani pri tem otroci in ženske neodrešenih sonarodnjakov ali poškodovane umetnine v gradovih in privatnih poslopjih. Toda sedaj, ko je izmed številnih bomb, ki so padale na vojaške objekte beneške trdnjave, ena zgrešila pot in. poškodovala freske T i e p o 1 a, so dvignili Italijani silen krik proti barbarom; oni so menda mnenja, da je Italija, ki nam je napovedala vojno, pač upravičena, da nam sine prizadevati škodo, kjerkoli pač more, za nas pa da to ne velja. Velika je jeza, ker smo se tudi mi barbari drznili postaviti na stališče v vseh barvah zastopanih bojevnikov kulturnih narodov, da je vA$na povračilna borba. Človeški pameti in razumu na čast bodi konstatirano, da Italijani le h lin i jo ogorčenje, da špekulirajo na čustva barbarov, ki,so jim bile umetnine vedno sveta stvar. Žele pač, da bi njihova vojaška oboroževališča iz strahu, da ne bi bile" pri tem poškodovane tudi umetnine, pustili lepo v miru. Toda te sentimentalnosti nas je sovražnik temeljito odvadil, ker se sam v vsiljeni nam vojni ne straši nobenih sredstev, s katerimi nam bi sploh zamogel škodovati. Sovražniki so nam šele pojasnili pravi pomen svetopisemskega izreka »klin s klinom, zob za zob«. Toda oni sovražnik, ki se je prvi izneveril zavezniški dolžnosti, da v dozdevno kritičnem trenutku popolnoma razkrije hinavsko krinko in nas napade zavratno kakor razbojnik, nima sploh nobene pravice do obzirov. Mi dežele, ki je tako bogata na umetninah, nismo prisilili v vojno in zato tudi odklanjamo vsako odgovornost, če nasiane radi tega kaka škoda. — Nas boli idejna izguba, s katero je prizadet po uničenju umetnin ves kulturni svet, toda bolest je zmanjšana vsled dejstva, ker trpi škodo zavraten sovražnik, ker mu je pokvarjena dedščina velikih prednikov po vojnih dogodkih, dedščina, ki mu leži pri srcu ne toliko vsled navdušenja za umetnost, kakor vsled lakomnosti po denarju in vsled vabe tujcev. Divje vpitje italijanskega časopisja izdaja, kako občutno so prizadeti vedno trezno računajoči Italijani vsled najmanjšega oškodovanja njihove tujske industrije. Upamo, da bodo zato znali naši vojaki odgovarjati na napade Italijanov na naše javne kraje in bolnišnice. Naše žene in otroci, naši ranjenci so nam mnogo ljubši, kakor mrtve umetnine še tako velike vrednosti. Naj se potem občutljivi svet še tako zgraža nad barbari, če dobe Italijani primeren odgovor na njihove zločine. Klin s klinom, bomba za bombo! Mi nismo krivi, da nimajo umetuine Italije v dobi brezobzirne vojne nobenih zaščitnikov. Kdor.se nahaja v cvetličnjaku, ne sme nikdar pričeti razbijati oken svojemu sosedu. Bomate vesti. V Ljubljano! Prejeli smo: Tržaški Slovenci smo bili v prejšnjih časih navajeni slišati, ko smo zahtevali slovenskih šol, odgovor: Pojdite v Ljubljano! Sedaj nas zopet pošiljajo v Ljubljano in sicer nam to svetuje goriški deželni glavar! Lahko je reči: 'Dajte svoje sinove v ljubljanske srednje šole, lahko pa ni nam staršem plačevati visokih svot za vzdrževanje. Nam tudi ne gre v glavo, čemu naj bi mi pošiljali svoje sinove v Ljubljano, ko imajo naši pi imorski sodeželani svoje srednje šole v Trstu?! Zakaj bi se ne bila vsaj začasno ustanovila tudi slovenska gimnazija in učiteljišče v Trstu? Učne moči so. ali bi bile lahko na razpolago. Prostorov ie v Trstu popolnoma pripravljenih in praznih! Čemu torej dvojna mera? V Trstu ie samih domačih učencev dovolj za prvi gimnazijski razred; za drugi tretji in četrti pa jih pride iz vse Primorske. Malo dobre volje, pa bi Šlo. A za nasvet, naj svoje otroke pošiljamo v ljubljanske srednje šole, nismo goriškemu gospodu deželnemu glavarju čisto nič hvaležni. Sol nam dajte tu v Trstu, Icakor jih imajo drugi, ki niso nič boljši od nas! — Oče. Kaj je z našimi užigalicami? Z več strani nas povprašujejo, ali je res, da ne bo več dobiti užigalic naše Družbe sv. Cirila in Metoda, da Družba namerava opustiti užigalice itd. Odgovarjamo odkrito, da nam ni ničesar znanega o kakem takem sklepu osrednjega odbora CM D in da se uam zdi naravnost neverjetno, da bi sc Družba posebno v sedanjem času. ko itak nima skoraj nikakršnih dohodkov, odrekala takemu viru dohodkov. Morda trosijo take neslane vesti po mestu Ie ljudje, ki bi se rnorda radi iznebili silno »nevarnega« očitanja, da prodajajo — slovenske užigalice, ne pa samo prilepljenih — Leginih. Tudi pri šolskih knjigah naj bi se štedi- lo! Nedavno smo omenjali naredbe na-učnega ministrstva, ki hoče priti v okom prepogostemu in često nepotrebnemu menjavanju šolskih knjig in drugih učnih sredstev na ljudskih, meščanskih šolah in moških in ženskih učiteljiščih. Rekli smo, da bi bilo tako brzdanje umestno tudi na ostalih srednjih šolah. »Agramer Tagblatt« pripominja k tej naredbi v soglasju z nami: »To pametno naredbo naj bi posnemali tudi pri nas (na Hrvatskem). Mnoge matere nam tožijo, ker sc šolske knjige vsako leto menjajo, kar zelo hudo občutijo tiste rodbine, ki imajo več za šolo obveznih otrok. Poprej je mogel otrok porabljati knjige svojega starejšega brata ali sestre, sedaj pa jih treba vedno na novo nabavljati«. Popolnoma res. Ko nam že državna uprava priporoča štedenje na vseh koncih in krajih, pa naj nam prihra-nja stroške tudi pri šolskih knjigah! Izredna odborova seja ženske podrui-nice CMD bo v torek, 16. t. tu., ob 4V& pop. v prostorih »Glasbene Matice«, ulica Giorgio Galatti 20, polunadstropje. K udeležbi vseh v Trstu bivajočih odbornic uljudno vabi predsednica. Z južno - zapadnega bojišča pošiljajo pozdrave: Emil Skarabot. Anton Klan-šček, Anton Štokovac. Fran Betjol. Po-zdrav je datiran dne 10. novetnbra. Podpisi na II!. vojno posojilo. ; Neimeno\an K 50 >; Josip Hiru K 500; bratje Eckel K 1000; C. Gregori- K 20C; Neimenovan K 2000; Cele-tin C. Malabotich K 000; C. F. Codrig K 6 0; Franc t'ar-a K 100; Klelija Bernardini K 300; Josipina Pernardini K 1000; Karolina Hatze K 1000 ; Kani Kerce E G00; Ludovik Kluge (parnik Bregen') K 3500; Anton Scliurk Iv 3000; Mcksandrina Marin K 10 0; Klement Marin K 1000; Kari Zadro K 2000; Franc Siobe/. K 3200: Jusip fn Marija Bann K 1000; Amalija vdova Vidorno K 100.1; Silvij Borman K 1200: Mibsel Buda K 10< 0; Emil Cosutta K 20CO; Avrel.ja Kenel K 500; Marija Marus.sig K 1000; lv>n Dro-ina K 1000; Anton Skerl K 3000; Štefan Letinic K 900; konzorcij mirodilničaijev K 200; Josip Scopinich K 4300; Ivau Giacich K 0 0; Viktor Rochelli 300; Eli/.a Kumetz K 2000; Ivan .Jeriscovicli K 2000: Ernest Vodopivetz K 300; c. kr. fre^atni kapitan Ivan Hardcjck K 5000; Marija Kuch Dka K 2000; Humbert Holzer (Nj. V. .Arpad") Iv 2»\COO; Ka-ta ina C'encur K 2000; dr Kamil Depiera K 4C0 ': Evgenij in Angel'na Trocbe K 200; dr. Avgust Trtche K 100; Anton barođ Burlo K GOCO; Friderik Plever K 600; Franc Miklavetz K 500; pomožni tklad mestne vižj^ realke K 5< 0; konzorcij kamnoseških mojstrov K 200; Merceda in ke-DabovicU K 3000; Kari Zabucovich KG 00; I a-vinija Hali K 20C0; F. Del Toso (tvrdka-G. Cu mar) K 200 ; konzorcij po-trešrkov K 200; Emil Cippico K ^7.000; Karla Sutter K 200; Katarina Slana K 500; Ana ReicLI K 3300; Ivan Gartler K 1000; Franc Jerosek K 2000; Alojzij GiuLvo K 200: Marcel Robba pok Bernanla K 400; Fr. Michalich K 500; O. Hadoslovich K 1COO; Bernard Delnea pok. Mihae a K li(»00^Nikoiaj DrioliilOCO; Josip Miiller K 100; Štefan Muller K 200; na-daljnih raznih 2ii podpisov na skupnem zne>k K 165.210. Popravek. V XXVIII. izkazu se ;mn g'a'-iti mesto: D. Tripcovich _za svoje uradnižtvo* — uraJništvo tvrdke 1). Tripcovich K 5000. V XXXI izkaru, objavljenem v 31 G. številki nar stm&s^li&š tev fcfclteitS. Brez posebnega obvestila. S tuinim srcem naznanjamo vsem prežalostno vest, da je gospa sorodnikom, prijateljem in znancem v ponedeljek 15. t. m. v 64 lefu preminula po dolgi in mučni bolezni. Pogreb nepozabne pokojnice se bo vršil v sredo, dne 17. t. m. ob 2"a pop. iz hiše žalosti št. 823 pri Sv. M. M. spodnji. SV. M. M. SPODNJA, 15. novembra 1915. JOSIP CfcRKVENIČ, soprog. Josip, Anton, Franc, Ivan, Peter, sinovi. Uršula por. Pregarc, Josipina por. Cunja, Marija por. Čok, Milka, hčere. Jurij Vekjet, Dragotin Vekjet, brata. Antonija MIklavec, sestra.