DRŽAVA SHS. "'•-¦« Velike beograjske politične pooitnice moti od časa do časa samo Radič. Ko je prišel z drugimi delegati ali zastopniki za zasedanje Zveze narodov v Beograd po navodila, je zopet neprestano govoril in radikalni prvaki, kolikor jih je sploh v Beogradu, so si globoko oddahnili, ko se je zopet odpravil. Med srbskc scljake Radiča silno mika, radikali pa skrbno pazijo, da jim ne uide. Ko je prišel zadnjič v Beograd, je že ob prihodu napovedal, da hoče obiskati radikalnega prvaka Aca Stanojeviča v njegovi domovini v Knjaževcu. Ko je Radič na dolgo in na široko razgovarjal z zunanjim ministrom dr. Nmčioem in s predsednikom radikalskega kluba Ljubo Živkovioem, so pa radikali nujno poklicali Stanojeviča v Beograd, da tako Radiču prestrižejo potv Srbijo. Državni podtajniki. V pondeljek so končno le nastopili dolžnost novi državni podtajniki. Med temi so trije radičevci, in sicer je eden dodeljen finančnemu, drugi prosvetnemu, tretji pa ministrstvu za socialno politiko. Ostall podtajniki so radikali. Radič v Krškem. V nedeljo so na Krškem polju samostojneži, radi•ševci, bivši republiikanci in vsi drugi, ki so se zmašli pod RR politično streho, priredili »kmetslti« praznik, zvezan z živinsko razstavo in konjsko dirko. Ta prireditev je prvi poskus Radičevega prodiranja v Slovenijo. 9 udeležbi eitamo, po raznih listih razna poročila in razne številke, glede prisostvovanja dolgotrajnega popoldanskega shoda se pa večina poročila vjema v tem, da ni Tstrajalo veliko nad 2 tisoč ljudi in še to po večini Hrvatov. Radiča so poslušali z radovednostjo in so tudi pri&Li na svoj račun. Mož je govoril vse mogoče in je napravil prav zabaven vtis s svojo mešanico hrvaščine s slovenščino in sploh z govoričenjem, ki pri nas k sreči še ni v navadi. Uspehe svojega sporazuma z radikali je označil z »veliko pogrnjeno mizo v Beogradu«, kjer bodo najprej Slovenci, potem Hrvati, nazadnje pa Srbi, č«š, da so oni italt že vedno pri mizi. »Vse je naše in vsi 1»mo imeli dosti!« — je vsklikal Radič. Rekel je, da je Slovenec »najmlajši brat Benjamin« in dobro mu bo, t6e 1k) pameten. Naj ne vpraša »popa«, koga bo volil. — »Bog je Bog, pop je pa pop.« S to krilatico v zvezi si je Radič dovolil nepoštenost, kakoršne še nihče ni zagrešil proti nobenemu stanu. Dejal je, da je dobro, če je od 100 popov eden dober. Ko je obljubljal potom svojega tspcrazuma z radikali modro z neba, med drugiin tudi, <Ja naši vojaki ne bodo več služili v Makedoniji, pa ni pozabil povedati, da je magarac (osel) kdor v ta sporazum ne veruje. MEDZAVEZNIŠKI DOLGOVI. Francoski finančni rainister se hoče v Londonu. osebno pogajati glede odplačevanja francoskega dolga. Angleški listi označujejo sledeče stališče angleške vlade: Vlada ne misli od svojih dolžnikov z Nemčijo vred Teč zahtevati, kot sama letno odplačuje Ameriki v poravnavo svojiii dolgov. Anglija plačuje Ameriki letno nad 30 mrlijonov funtov. Od nemških odškodnin po Dawesovem načrtu je Angliji toliko pripoznano, da sama ceni to na 10 milijonov. <6e k tem-u prištejele, kar ji plačujejo drugi dolžniki razven Francije, znaša to 20 milijonov in bi tako Anglija od Francije lahko zahtevala ietno okrog 10 milijonov. Francija pa stavlja sledečo ponudbe: od vseh nemških odškodnin je njej pripoznano 52 odstotkov in Francija misli sedaj 9 odstotkov od lega plačevati Angliji na račun svojih dolgov. NEMCIJA 1N ZVEZA NARODOV. V francoskih vladnih lcrogih prevladuje mnenje, •ia pri tfim zasedanju v geptembru Nemčija še ne bo rstopila v Zvezo narodov. Misli se pa, da lx> do tega prillo na posebnem zasedanju. Brcz vsega so pripravljeni priznati Nemčiji stalno mesto v Zvczi narodov in tudi nemška zahteva po kolonijalnem mandatu ne bo naletela na posebne težave. Od Nemoije se pricakuje vloga prošnje za pristop. RUSIJA IN ITALIJA. Ko Anglija veduo bolj nasprotuje Rusiji, se pa napoveduje tesnejša zveza med Rusijo in Italijo. V to svrho je že bil napovedan prihod ruskega zunanjega komisarja Čičerina v Rim. Italijansko vladno poročilo pravi, da je ta vest prezgodnja, ob isti priliki se pa zatrjuje, da se italijansko-ruski odnošaji pravilno razvijajo in da so gospodarske in trgovske zveze boljše, kot so bile pred vojno. V tej italijanski vladni izjavi se naglaša, da italijanska zunanja politika popolnoma uvažuje potrebo čim večje delavnosti Rusije pri urejevanju evropskih razmer. MOSULSKO VPRAŠANJE. Anglija si že dolga leta prizadeva pridobiti si mosulsko področje radi bogatih petrolejskih vrelcev, a ima pri tem v novi Turčiji odločnega nasprotnika. Turško zastopnišivo ali delegacija za zasedanje Zveze narodov izjavlja, da stoji turška vlada neomajeno na stališču, naj se mosulsko vprašaBJe tekom tega zasedanja Zveze narodov končnoveljavno reši. Turška d^legacija bo stavila predlog, naj se po predlogu in po poročilih mednarodne komisije reši vprašanje Iraka in Mosula tako, da se Mosul prideli turški republiki, v Iraku pa uvede času primerni upravni režim. V slučaju, da Zveza narodov Turčiji ne pripozna Mosula, bodo turški zastopniki zabtevali, nnj neka popolnoma nepristranska država izvede na tem področju plebiscit. Če bi angkška vojska ne hotela zapustiti Mosula, pa zahteva Turčija, da tudi njena vojska pride na mosulsko področje in da se ob enakopravnem nadzorovanju od turške strani vrši plebiscit. Naši poslanci med !jud- Shod SLS za konjiški okraj v Konjicah v nedeljo, dne 23. t. m., ]e prav dobro urgpel. Predgedoval mu je mii. g. anhidijakon Hragtelj. Poglanec dr. Hohnje c je podal politično poročilo. Naglikal je razvoj notranjepolitičnih dogodkov od padca Davidovičeve vlade do ogtvaritve takozvanega gporazuma med Hrvati in Srfji. Pogvetil je v bistvo tega gporazuTTia, ki ni noben gporaz-um od naroda do naroda, marveč 9amo dogovor med radikali in Stjepanom Radičem za razdelitev vlagti v državi. S gvojo popolno kapitulacijo pred velegnbgkim ceniTalizmoni in hegemonizmom (nadvladstvom), ki je pravzaprav bigtvo gporazuma, gklenjenega med njim in Pašiičem, je Radič idejo gporazum izpostavil omalovaiževanju in zagmehu ter 9 tem hrvatg kemu, pa tudi glovenskemu narodu prizadel ogromno škodo. Dr. Hohnjec je nato ogvetlil finančno in davčno politiko prejšnje in 9edanje vlade ter 9 številkami dokazal, kolika je railika med davčnimi jbremeni Slovenije in drugih polcrajin in kolika je v istini toliko hvalisana enakopravnogt v naši državi. Mil. g. arhidijakcn je konštatiral popolno goglašenje poglušakev z izvajanji g. poglanca, kateremu je iziazil zahvalo in zagotovilo, da ljudgtvo ogtane zvesto idealom, za katere ge bori SLS. Končno go bile encglasno in z velikim odobravanjem gprejete te od Matije Napotnika predložene regolucije; I. Volilci, zbrani na političnem zboru SLS za konjiški okraj v Kcnjicah dne 23. avgutsta, izražajo po^lancu dr. Jogipu Hohnjecu in celemu Jtrgoglovan-skemu klubu v narodni gkupščini v Beogradu popolno oddbravanje dosedanle politike g potzivom, da po glanci SLS nadaljujejo na temelju od glovengkega ljudgtva pri volitvah odobreivih načel svojo borbo za uresničenje slovengkega programa v akvirju gedanje naše države. II. Sedanjo takozvano gporazumaško vlado odldanjamo ter izjavijamo, da je igtingko sporarzurniia vlada v naši državi nemogoča, doHer ni v njej zastopano glavensko ljudstva. III. Sporazum, gklenjen med radikali ter Štefanom Radičem in njegovimi glovenskimi priveSki, ot>sojaiTvo kot popolno kapitulacijo pred načeii in cilji velegrbiškega centraliizma in beogradgkega hegemorkiama in kot profanacijo ideje gporazuma ter pričakujemo od hrvatgkega ljudgtva, da ge bo odvrnilo od tigtih, ki n|eigove narodne in vereke •fevetinje teptajo v blato. IV. OfogojaTno finančno in davčno ipolitiko prejšnje in 9edanje vlade, ki glovenskenvu Ijudgtvu nalaga neznogna bremena ter ga tira v gogpodareki prepad. Zapoved finančnega ministrgtva, da ge morajo vgi gtrcTŠki za uradnigtvo in učiteljgtvo in poleg V9i upravni gtroški v Sloveniji lcriti edinole iz direktnih davkov, kar ima za posledko brezoljzimo Lztirjevanje davčnih zaogtan kov in davkov vobče, je v celi vrgti dokazov nov dokaz, da zavzema Slovenija med drugimi pokrajinami naše države izjemno stališče ter da je za finančno in davčno upravo predmet izkoriščevanja v korist drugih pokrajin. V. Obgojamo novo carinsko tarifo, ki je škodljiva domači produloriii, zla^ti še poljedelgtvu, kateremu je vrzela vse prejšnje olajšave glede uvoza kmetgkih potrebščin, kakor go kmetijgki gtroji, poljedelgko orodje, gemena in umetna gnojila. VI. Obgojamo naredbo progvetnega mini9txa, o ukinitvi zasebnih učiteljišč, g katero so med drugimi prizadeta učiteljišča šobkih 9ester v Mariboru ter urširlink v Ljubl|ani in Škofji Laki, kot neognovan. napad na vzgojne pravice glovensldh 9tarišev in kot težek udarec za gogpodarsko glaibotne gloje ter rvujno zahtevamo, da g. prosvetni minigter omenjeno naredbo takoj postavi izven veljave. VH. Ker 9e namerava šotelko leto zopet pričeti 9 1. sept, se nurjno ojbtračanvo do prigtoinih činiteljev, zlasti do ministra prosvete z -zaihtevo in prošnjo, da zavotjo nujrvega poijskega dela in pomanjloanja delavnib. moči m deaarn_H gredstev podaljša šdske počitnice, dokler nigo spravtj«rf poljski pridelki. Sv. Lenart pri VeHki Nedelji. V nedeljo, dne 30. t. ta, 9e vrši po ranem gv. opraviiu ghod Slovengke Ijudska gtranke. Poroča gospod po^lanec Andrej jSedjanič. VAa ljeni vgil Sv. Miklavž pri Onnožu. ^T nedeljo, dne 23. t. m, se je vršil pri nas dobro obislian shod SLS. Poročail ja g. poslanec Bedjanič, predsedoval pa naš prvolx>ritelj g« .lakob Ozmec, posestnik na Krčevinah. Ljudje obsojaja Radičevo politiko izdajstva :n kapitulacije. Zahtevali so da se J.ugoslovanski klub drži 9vojega programa ter so izrekli klubu in njega voditelju dr. Korošcu popolna zaupanje. Vuzenica. Ker želimo poročila o političnih razmeraflij priredimo na praznik dne 8. geptemibra, dva ghoda in giceu po rani maši pri Sv. Primožu na Pohorju, drugega pa pa opraviiu na Kamnu. Poleg našega poglanca Vlad. j?ušeni jaka govorijo tudi domačini, protegtirali bomo ogobito provi ti pretiranim davkom. Šaleška dolina. V nedeljo, dne 6. geptemibra, vsi na olcrajni ghod SLS, ki ge vrši po rani maši v Šoštanju. Gch vorita poglanec Vlad. l-Hišenjak in župan M. Steblovnik o političnem položaju in o pretiranih davkih. Želeti je, dfl bodc vge župnije v okraju čagtno zagtopane.