Paitnlna platana ▼ gotovini.
IZHAJA VSAK TOREK, ČETRTEK IN SOBOTO.
Cena poiinta)! iterllbl Bin 1*50. mmhm
TRGOVSKI LIST
Časopis aa trgovino, industrijo In obrt.
■aroCnlna za Jugoslavijo: letno 180 Din, za y2 leta 90 Din, za y4 leta 45 Din, mesečno 15 Din; za Inozemstvo: 210 Din. — Plača ln toži se v Ljubljani. Uredništvo ln upravnifitvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici Stev. 23. — Dopisi se ne vračajo. — številka pri poštni hranilnici v Ljubljani 11.953.
Leto XIV.
Telefon št. 2552.
Ljubljana, v četrtek, 3. septembra 1931.
Telefon št. 2552.
štev. 100.
Manifest 5\/. Vel. kralja
Beograd, 3. septembra. AA. Danes je Nj. Vel. kralj izdal sledeči manifest:
Mojemu dragemu narodu ?
Varstvo narodnega edinstva in državne celote je moja sveta dolžnost in najvišji cilj moje vladavine. To je bila pobuda in glavna naloga režima, ki sem ga uvedel 6. januarja 1929. leta. V svoji besedi, ki mi jo je nalagala ljubezen do domovine, sem svojemu dragemu narodu odkrito pojasnil Vse težkočc in nevarnosti, v katere sla zašla naše nacijohaltlo življenje in državna celota. Te težkoče so bile tolike, nevarnosti tako resne, da so zbudile globoko skrb vseh rodoljubov in rušile narodno dušo. Vsi, ves narod je videl, kaj je vzrok temu zlu in se je zavedal velikosti tega zla in je zato razumel in s popolnim zaupanjem sprejel moje sklepe. Visoka nacijonalna zavest in zdrav razum je vrlina, ki jo je naš narod vsikdar kazal v resnih trehutkih svoje zgodovine. Moje zaupanje v narodovo ljubezen in v njegove moralne šile mi je nudilo sigurno podlago za vse podvige, pri urejevanju razmer v držabi.
Srečen sem in ponosen, da je ves moj dragi narod od prvega trenutka 'razumel moje podvige in z enodušnim javnim odobravanjem močno podprl izvedbo mojih sklepov. S to veliko in široko narodno pOmdčfo se je doseglo v sorazmerno kratkem času, da so bile izvršehe velike nacijonalne in državne naloge v korist trajnih osnov zdravega državnega živi jen jd. Kraljevini Jugoslaviji, sprejeti s toplo nacijonalno dušo 'od vsega jugoslovanskega naroda, so ustvarjeni potrebni pogoji za silen polet, ih veliko nacijonalno bodočnost. Uverjen, da dopuščajo doslej doseženi sadovi dela, zdrave politike, nacijonalne svesti in narodnega izkustva, da se pristopi k ostvaritvi in definitivni organizaciji onih ustanov in one državne ureditve, ki bo najbolje ustrezala narodnim potrebam in državnim interesom, sem sklenil,
da postavim dosedanje delo pri izvajanju nacijonalne in državne politike na širšo osnovo neposrednega narodnega sodelovanja.
Z vero v Boga in v srečno bodočnost kraljevine Jugoslavije dajem ustavo kraljevine Jugoslavije.	*
Dne 3. septembra 1931. leta v Beogradu.
ALEKSANDER s. r.
Nova jugoslovanska ustava.
Nova jugoslovanska ustava sloni na demokratičnih načelih, kakor so opredeljena v obstoječem ustrojstvu države in v narodnem edinstvu, ter uvaja novo Narodno predstavništvo dveh domov.
Glavna načela ustave so naslednja:
Kraljevina Jugoslavija je ustavna nasledita monarhija pod dinastijo iz rodu Karadjordja.
Službeni jezik je ‘hrvatsko-srbsko-slovcnski.
Zajamčene so široke državljanske svoboščine ih politične pravice v enakem obsegu kakor v drugih zapadno-cvropskih ustavah, zlasti glede enakosti vseh državljanov pred zakonom, svobode vesti, tiska, nedotakljivosti stanovanja, lastnine, pisemske in brzojavne tajnosti, enakopravnosti vseh ver, popolne neodvisnosti sodišč itd.
Narodno predstavništvo sestoji iz senata in iz Narodne skupščine.
Polovico članov senata voli narod za šest let, krona pa lahko imenuje enako število senatorjev.
Narodna skupščina se voli s splošni), direktno in enako pravico glasovanja na štiriletno dobo. Sestaja še redno vsako leto 20. oktobra.
Pasivno volilno pravico za senat imajo osebe po 40. letu, za Narodno skupščino pa po 30. letu. Aktivna Volilna pravica za oba doma se doseže z 21. letom starosti.
Narodna skupščina ima široke proračunske pravice, pravico interpelacije, ankete, zakonodajne inicijative. Poslanci uživajo imuniteto. Za sprejem zakona je potrebno soglasje obeh domov.
Zajamčena je široka samouprava banovin, katerih število ustava fiksira na devet, in ki so obeležene s sedanjimi mejami.
Položaj bana je postavljen na višjo stopnjo s tem, da ga postavlja kralj z ukazom na predlog predsednika vlade. Ban predstavlja v banovini celokupno oblast.
Vsaka banovina ima svoj banovinski svet, izvoljen z občo, enako in direktno volilno pravico. Izvršilni oVgan tega sveta je banovinski odbor; na njegov predlog postavlja bhn Vfee banovinsko uradništvo po zakonu o banski upravi. Banovinski svet sprejema banovinski proračun, ki ga odobrava finančni minister.
Z ustavo je zajamčena sestava in organizacija občin po načelu popolne srtmouprave.
Prehodne določbe predvidevajo možnost uveljavljenja zakonov na dosedanji način dotlej, dokler zakonodajno telo ne prične poslovati. Vsi obstoječi zakoni ostanejo v veljavi, dokler se na redni zakonodajni način ne izpremenijo.
Razširjenje Vlade.
Z ukazom N j. Vel. kralja z dne 2. septembra 1931 so imenovani za ministre brez porteflja:
KOSTA TIMOTIJEVIČ, bivši minister;
Dr. IVAN PALEČEK, bivši tninister;
ANDRA STANIČ, bivši minister;
IVAN PUCELJ, bivši minister;
PAVA0 MATICA, župnik iz Bcdnje;
Dr. AVDO HASANBEGOVIČ, državni svetnik.
Za gradbenega ministra:
Dr. ALBERT KRAMER, poslanik in pooblaščeni minister v Pragi.
Za ministra praVde:
Dr. DRAGUTIN KOJIČ, bivši minister.
Izgledi za izvoz iz področja Dravske banovine
v dobi od 1. septembra 1931 do 31. avgusta 1932.
(Ugotovitve in ocene Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani.)
Skrajna negotovost, zamotanost in nestalnost prilik karakterizira splošen položaj izvozne trgovine. Vsak trenutek lahko nastanejo izpremem-be in iznenadenja, katerih danes še nikdo ne more točno pregledati in vsled tega tudi ne številčno oceniti, ki lahko položaj iz temelja izpremenijo. V srednjeevropskih državah, ki predstavljajo najvažnejša tržišča za naš izvoz, se množijo v zadnjem času izredni gbspodarski ukrepi. Te izredne ukrepe diktira skrajna sila, težke finančne prilike, velika brezposelnost, ogromen padec cen na svetovnih tržiščih in skrb za ohranitev ravnotežja v javnem gospodarstvu. Večina teh ukrepov zadeva v veliki meri naš izvoz. Trgovske pogodbe nam v tem oziru ne nudijo nikake zaščite. Poleg tega se tudi trgovinska politika srednjeevropskih importnih držav ni še ustalila in še vedno se pojavljajo nova povišanja carin, ki imajo za naš izvoz dvojne posledice. Na eni strani se zmanjšuje količina Izvoza, na drugi strani pa se vedno bolj krči izkupiček za izvažano blago in s tem izgublja izvoz skoro vso rentabilnost in primamljivost. Blago za izvoz se vsled tega nakupuje po čimdalje tem nižjih cenah, kar ima za producenta, pa bodi da je to kmet, obrtnik ali industri-jalec, težke posledice. Donos, ki mu ga nudi prodano blago, je postal zelo skromen in odgovarja komaj pičli renti. Pojavljajo se vsled tega vedno bolj zahteve po poglobitvi obstoječih in uvedbi novih izvoznih tarif, katerim železniška uprava ni še mogla ugoditi. •
Po prejetih informacijah iz krogov interesentov je treba v bodoči izvozni sezoni računati z znatnim zmanjšanjem izvoza i po količini kakor tudi po vrednosti. Nazadovanje, s katerim je treba računati, variira po posameznih panogah od 20 do 50°/o, le par panog tvori izjemo in pričakuje, da bo moglo vzdržati izvoz na dosedanji višini, v celoti je razpoloženje pesimistično, ker ni nikjer pravih izgle-dov na trajnejše poboljšanje položaja. Zahteva po splošni štednji, ki se v sosednjih državah pojavlja v enaki meri, kakor pri nas, ima za uvoz vseh držav dalekosežno posledico ter se skuša povsod zadostiti domačim potrebam v čim večjem obsegu z lastno produkcijo. Uspeh naše izvozne trgovine zmanjšuje v znatnem obsegu tudi dejstvo, da kvari izvozno trgovino pri nas veliko število nekvalificiranih in nepotrebnih mešetarjev in posrednikov, ki povzročajo s svojim nestrokovnim poslovanjem le škodo i producentu kakor tudi solidni izvozni trgovini. To velja posebno za lesno, sadno in živinsko stroko, kjer kvarijo taki prekupčevalci cene in večina dobička od izvoza ostane v njihovih rokah. V tehi oziru bi bilo umestno, da se čimpreje izdajo primerni ukrepi in izvede sindikalna organizacija izvozne trgovine, ki bi odstranila nepotrebno mešetarstvo in šušmarstvo. V posameznih panogah izvozne trgovlnč je položaj, kolikor se sploh da vnaprej nekaj ugotoviti, sledeči:
Izvoz žitaric za Dravsko banovino ne prihaja v poštev- Nasprotno bo morala za prehrano domačega prebivalstva nabaviti še okrog 5000 vagonov žita iz drugih banovin. Od mlev-
skih produktov izvažamo samo otrobe odnosno krmilno moko in se ceni, da jih bo letos do 400 vagonov za izvoz na razpolago, kar predstavlja približno vrednost 4 milijone Din.
Letina fižola vsled dolgotrajne vročine ni posebno zadovoljiva, posebno na Dolenjskem ne. Tudi so izgledi na ceno v eksportu radi nizkih ponudb iz Poljske, Romunije in Bolgarije ter prekooceanskih držav posebno Japonske zelo nizke in se računa z še nadaljnim popustom čen. Izvoz se ceni na ca 70 vagonov v vrednosti nd 1-5 milijona Din.
Na krompir je zadnje deževje ugodno uplivalo ter se računa, da bo kvalitativno letina dobro uspela. Od svojega prebitka bo Dravska banovina lahko izvozila znatnejše količine v južne kraje, pa tudi v Italijo, ako bi se dovolil uvoz, ki je bil dosedaj prepovedan, ker ima Italija letos sama vsled velike suše v krompirju slabo letino.
Izvoz sadja bi lahko dosegel po sedanjem stanju 200 vagonov svežih sliv, 2000 vagonov namiznih jabolk in 500 vagonov moštnih jabolk. Posebno dobro je rodilo sadje v ljutomerskem in ptujskem srezu, nadalje ob rogaški železnici in v savinjski dolini. Izvoz pa se bo moral boriti z ozirom ria dobro sadno letino v severnih deželah in na izredne 'gospodarske prilike v Nemčiji z velikimi težkočami. V Nerričiji, ki je za nas najvažnejše tržišče, je Vsled krize 'znatno padel konzum. Pravilnik o kontroli izvoza sadja stopi z 12. septembrom v veljavo in bo imel na naš izvoz sigurno mnogo vpliva. Njegov praktičen pomen še v naprej ne more oceniti in mnogo bo brez dvoma odvisno od sestave in poslovanja samih krajevnih komisij, ki naj bi posvetila prvenstveno pažnjo eliminiranju riereelnih me-šetarsklh manipulacij. Cene sadja v primeru z lanskoletnimi bodo v splošnem nižje in se ceni vrednost sadja, ki bi prišlo ža izvoz v poštev, le na ča 50 milijonov Din.
Pri orehih še računa s prav dobro skoro rekordno žetvijo. Izvoz bo lahko dosegel kakih 100 vagonov v vrednosti okrog 6-5 milijona Dih.
Vinska trgatev bo, kolikor še da danes pri nestalnih vremenskih prilikah presojati, po množini Večja kakor lansko leto, kvaliteto pa grozi pokvariti hladno Vreme in deževje zadnjih tednov, ki je na mnogih krajih že povzročilo gnilobo. Ker imajo vinogradniki še znatne zaloge vina prejšnjih letnikov, je nastopil padec cen, ki sicer odpira boljše izglede Za izVOž naših kvalitetnih vin, pomeni pa na-daljno poostritev položaja vinogradnikov. Po sedanjem stanju se bodo prodajala prvovrstna sortirana vina po cenah 4 do 7, izjemoma tudi 2 Dih za izvoz, mešana pa že po 3 Din in še ceneje. Izglddi za izvoz v Avstrijb so zelo slabi, ker bo imela sama rekordno letino ter je razširila vinske kulture, akoravno konzum tudi tam znatno nazaduje. VSIed padca Čeh hi bilo nujno potrebno, da se revidiraj6 vsi stroški, ki bremenijo naš izvdž.
Vazna okrožnica glede krošnjar fen ja in portnikov na 3. strani.
Med njimi tovornina, ki je na kratke razdalje relativno previsoka, dalje stroški in neprilike z vračanjem sodov in drugi izdatki. Naši eksporterji se pritožujejo tudi nad dejstvom, da se za naj cenejša vina iz drugih banovin, ki stanejo 1 do 1-50 Din, daje ista izvozna premija, kakor za kvalitetna vina z 5- do 8krat večjo vrednostjo. V prvem slučaju znaša namreč eksportna premija 50 do 80"/o od vrednosti vina, v drugem pa samo 5 do 10%. Obremenitev vina po notranjih davščinah jako ovira notranji konzum in je sedaj po padcu cen postala v dosedanji višini nevzdržna, ker presega 100°/o nabavne cene blaga.
Izvoz špirita bo predvidoma zopet nazadoval za ca 30°/o in bo dosegel komaj vrednost 200.000 Din.
Živina in živinorejski produkti: Radi slabe krme letine bodo živinorejci v prihodnji jeseni primorani zmanjšati stanje živine v znatnejšem obsegu. Izgledi za izvoz so tudi po novi trgovinski pogodbi z Avstrijo in Češkoslovaško še vedno nepovoljni. Izvoz proti severu ima v današnjih razmerah vedno manj konvenijence. Velike važnosti bi bilo, da se doseže otvoritev direktnega izvoza v glavna potrošna mesta v Franciji. Na to tržišče bi se lahko izvozilo pri današnjih cenah preko 500 vagonov živine in živinorejskih produktov.
Dravska banovina bi imela kot izrazito živinorejska pokrajina veliko zmožnosti za izvoz živine v živem in zaklanem stanju, pa ovirajo poleg uvozne carine inozemskih držav še druge zapreke naš izvoz. Predvsem je tu veterinarski pregled, počasna odprema pošiljatev, visoka tarifa za kosovne pošiljke in mnogobrojne takse, vsled katerih trpi naš izvoz znatne škode. Bilo bi nujno potrebno, da se predlogi zbornice glede promptne in neposredne odpreme vseh pošiljatev živine in mesa ter mesnih izdelkov na pristojnih mestih uvažujejo, zasigura neoviran izvoz ter odpravijo one razne takse. Tudi glede cen pri izvozu se pričakuje nadaljne oslabljenje na-pram lanskoletnim. Veliko zmedo v izvozu živine in prašičev je povzročila uvedba kontingentnega sistema v Avstriji. Kontingenti, ki so razmeroma nizko odmerjeni, povzročajo težave pri razdelitvah na posamezne pokrajine in na dobo izvozne sezone. Razlika v carini med kontingentira-nim in nekontingentiranim, je izredno visoka in je pri današnjih prilikah smatrati uvozno carino za ne-kontingentirano živino za prohibitiv-no. Izvoz prašičev podražuje tudi tri-chinoskopski pregled, ki ga je vpeljalo ministrstvo za kmetijstvo.
Eksport kranjskih klobas, ki se je bil v zadnjem času posebno z Avstrijo zelo uspešno razvil, je vsled občutnega povišanja uvozne carine močno prizadet in se bo predvidoma znatno skrčil. Dosedanja letna vrednost izvoza je znašala okrog 1 milijon Din.
Izvoz masla, ki bi bil pri našem razvitem mlekarstvu, živinoreji in planšarstvu naraven, sploh ne prihaja v poštev. Ovira ga uvozna carina v Avstrijo in Nemčijo in previsoka cena na domačem tržišču. Izvoz mleka, skute in smetane, ki je bil nekdaj iz mariborske okolice zelo znaten, je v zadnjih letih popolnoma prenehal. Tudi glede sira ne razpolagamo z zadostnimi količinami zrelega in enakovrstnega blaga, da bi se mogli v izvozu uveljaviti.
Izvoz suhih gob je imel do sedaj vsled dolgotrajne suše malo izgledov. Zadnje tedne se je položaj nekoliko izpremenil in se bo morda doseglo do 100.000 kg gob za izvoz v vrednosti do 5 milijonov Din.
Izvoz jajc na sever Je v tekočem letu skoro popolnoma popustil, dočim na primer Bolgarska še danes izvaža 80°/o svoje celokupne produkcije v Nemčijo. Glavno tržišče za naš izvoz jajc je v letošnjem letu in za bodočo sezono Italija. V splošnem izvoz iz naših krajev pada ter bo dosegel komaj polovico lanskoletne količine. Iz-•voz nazaduje radi slabe kakovosti blaga in pomanjkanja kontrole kvalitete. Tudi je cena v letošnjem letu
za izvoz zelo nazadovala ter padla v izvozu na 720 do 800 Din na zaboj. Stroški in obremenitev jajčnih pošiljatev v Nemčijo, padec konzuma in nejasnost glede cen otežujejo posle s to glavno uvozno državo, ki je bila v normalnih prilikah naš najvažnejši odjemalec.
Od surovih kož se goveje in telečje po pretežni večini predelajo v domačih usnjarnah, izvažajo se svinjske kože v surovem stanju v neznatnih količinah ter kože od divjačine. Izvozne količine kožuhdvine so letos vsled blage zime znatno manjše, kakor druga leta in so tudi cene občutno nazadovale.
Lesni produkti in rude: Za izvoz lesa pride za naše kraje v prvi vrsti italijansko tržišče v poštev. Naš izvoz zadeva v Italiji na ostro konkurenco avstrijskega, deloma tudi ruskega lesa. Produkcija naše lesne industrije ni še zadostno prilagodena zahtevam prekomorskih tržišč, polovica produkcije pa se sploh ne da drugje prodati kakor v Italiji. Deloma je naša produkcija specijelno prilagodena italijanskim zahtevam, deloma pa je izdelava blaga pomanjkljiva in ga kot takega vzame le Italija. Sem spadajo v prvi vrsti tesani tramovi, katerih eksportna količina v Dravski banovini se ceni na 12.000 vagonov letno. Nerešena tarifna vprašanja, predragi ležarinski prostori ob železnici, velike cestne dajatve in takse za carinsko posredništvo jemljejo vsako možnost omembe vrednega zaslužka. (Konec prihodnjič.)
Priporoča se Josip Hajde
Gosposvetska cesta 12
Specljalna delavnica za generalna popravila klavirjev, poliiiranj ugla-ševanje priznano naibolj.še.
VIII. POROČILO HMELJARSKEGA DRUŠTVA ZA SLOVENIJO.
Žalec v Savinjski dolini, 31. 8. 1931. Ker so letos hmeljarji obirali le lepe pravilno dorasle in dozorele kobule in ker je mnogo hmelja ostalo neobranega, se ceni množina letošnjega pridelka le na 8000 stotov po 100 kg.
Letošnji limelj je najboljše kakovosti ter zelo ugaja mnogoštevilnim nakupovalcem in trgovcem. Minuli teden je bilo prav živahno nakupovanje po 8 in pol do 10 -Din za kg.
Vsa letina bo kmalu prešla v druge roke, ker je dosedaj že nad 30 odstotkov vsega pridelka prodanih.
Društveni odbor.
3* iuMh oramiadi
Gremij trgovcev v Ribnici vabi p. n. člane na svoj X. redni letni občni zbor, ki se vrši v nedeljo dne 13. septembra 1931 ob 3. uri popoldne v dvorani gostilne »Pri Cenetu« v Ribnici.
V	slučaju nesklepčnosti se vrši drugi občni zbor eno uro kasneje ravnotam z istim dnevnim redom.«
Sprejem v drž. srednjo tehnično tekstilno šolo v Leskovcu se vrši od 1. do 5. t. m. V I. razred se sprejemajo dijaki, ki predložijo naslednje dokumente: 1. Izpričevalo o. izvršenem IV. razredu gimnazije, realke, realne gimnazije ali meščanske šole istega ranga, 2. Krstni list, 3. Ako ne prihaja neposredno iz kake šole, tudi še potrdilo pristojne oblasti o vedenju. Šola ima rang srednje tehnične šole in traja šolanje 4 leta. Poduk je brezplačen. Prošnje je vložiti pismeno ali osebno od 1. do 5. septembra t. 1.
Potovanje iastopnikov jugoslovanskega gospodarstva v Prago, nameravano
o	priliki letošnjega praškega velesejma, se ne bo vršilo, ker se je z ozirom na težak gospodarski položaj prijavilo premalo interesentov.
fomidk.poumaScuanu
Izvozniki jabolk in grozdja. Za nakup jabolk in grozdja se zanimata tvrdki:
1. Hollander Jacob, Import und Ex-port, Wien., Linke Weinzeile 56, in
2. Unterstab Franz, Landesprodukten ecc. Eger, ČSR, Kirchenplatz 16.
»Ljubljana v jeseni«.
Kratek sprehod po razstavi. — Ogromen obisk jesenske velese jmske prireditve.
Prvi dnevi razstave »Ljubljana v jeseni«, potekajo tako, kot ta prireditev v polni meri zasluži. Vprav nepričakovano velik obisk razstave po-kazuje, kako zna naš človek ceniti to našo najodličnejšo ljudsko univerzo, na kateri dobi mnogo pobude za razmišljanje tako inteligent, kot naš priprost človek.
Jesenska razstava je v tujsko-pro-metnem pogledu najdostojnejši izraz hotenja in globokega razumevanja vseh krogov, kako pripraviti tujcu, ki obiskuje naša letovišča in zdravišča, bivanje pri nas čim najugodneje. Tujsko-prometna razstava je razporejena tako, da se posamezni oddelki medsebojno izpolnjujejo, vsi skupaj pa tvorijo lepo zaokroženo harmonično celoto. Ponazorjevalna sredstva: grafikoni, plastike in slike, so Izvršene s tako ljubeznijo, da se mora obiskovalec ustaviti ob njih, preglednost je tako smotrena, da moraš razumeti, kaj ti plastika ali tabela prikazuje.
Razstava mest nam pokazuje, kako so naša mesta naravnost tekmovala med seboj, da se nam predstavijo na razstavi v najprazničnejši obliki. Vse, kar so naša mesta razstavila, je sam izbran, odličen materij al- V oddelku mest je skozi ves dan prava gneča in se skozi vrste včasih jedva prerij eš.
Ker hotelirstvo pri nas še ni na oni višini, da bi našel tujec, ki nas obiskuje vse ono, kar od nas v tujsko-prometnem pogledu pričakuje in kar mu moramo nuditi poleg naravnih lepot naše banovine, je izpremenil banovinski tujsko-prometni odsek cel paviljon v smotren hotel, ki nam kaže, kaj zahteva tujec od nas, da ostane naš stalni posetnik.
Razstava perutnine in kuncev nas preseneti s samimi izbranimi plemenskimi živalmi. Da ugodne posledice prejšnjih razstav te vrste niso Izostale, da so se posamezne pasme izboljšale, da se je nesnost naših kokoši povečala in da se že ustvarjajo enotni tipi kokoši, ki pri našem podnebju in pri najpriprostejši hrani dajejo
Zasedanja odsekov Zbornice za trgovino, obrt in industrijo.
V petek, dne 4. septembra ob 9. uri dopoldan se vrši seja industrijskega odseka z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo o zborničnem delovanju v dobi od zadnje plenarne seje. 2. Položaj slovenske mlinske industrije in novi žitni režim. 3. Poročilo o trgovinski pogodbi <. Avstrijo in o pripravah za pogajanja z Nemčijo in Italijo. 4. Aktualna davčna vprašanja. 5. Predlogi industrije za iz-vozniški kongres v Beogradu. 6. Raznoterosti.
V pondeljek, dne 7. septembra 1931 se vrši seja obrtnega odseka Zbornice za TOI z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo načelnika odseka o delu zbornice in važnejših gospodarskih dogodkih v času od zadnje seje. 2. Di-spenzne in koncesijske prošnje ter važnejše obrtnopravne in druge izjave. 3. Stališče napram akciji, ki je naperjena proti nekaterim obrtniškim panogam radi cen njihovim izdelkom. 4. Raznoterosti.
Ob 11. dopoldne istega dne se vrši seja uprave Zavoda za pospeševanje obrti Zbornice za TOI. Dnevni red:
1.	Poročilo načelnika o delovanju Zavoda PO. 2. Razne prošnje za podpore.
3.	Razgovor o obrtnem pospeševanju v zimski sezoni 1931/32. 4. Raznoterosti.
Seja trgovskega odseka se vrši v pondeljek, dne 7. septembra ob 9. uri dopoldan. Na seji se bo razpravljalo po sledečem dnevnem redu: 1. Poročilo o zborničnem delovanju v dobi od zadnje plenarne seje. 2. Dispenzne prošnje in izjave k prošnjam za odobritev tarif ter obrtnopravne zadeve. 3. Poročilo in razprava o pripravah za trgovinske pogodbe. 4. Tekoča davčna vprašanja. 5. Razprava o ukrepih proti detajlnem prodajanju po potnikih. 6. Socijalno politične zadeve. 7. Raznoterosti.
najboljše meso in naj večjo nesnost, vse to nam prikazuje razstava perutnine in kuncev.
Naše čebelarstvo in razstava medu sta mogočen glasnik, kako važna je postala ta naša narodno-gospodarska panoga in kako neprimerno se je to-pogledno vse izboljšalo, in da smo se tudi že v trgovskem oziru s stiki z inozemstvom v tej panogi zelo visoko povzpeli.
Razstava zelenjave nas je prijetno presenetila. Naše zelenjadarstvo je doseglo tako odlično stopinjo, da se nam našega pridelka tudi pred kritičnim očesom obiskovalca-tujca, ki nam zelenjavo v zimskih mesecih dobavlja, ni treba sramovati.
Naša sirarska in mlekarska izložba je vzorna, njeni izdelki so izvozne kakovosti.
Pokušnja vin v vinarski razstavi nam dokazuje odlično kakovost vin naše banovine. Povsod vidimo napredek.
In še ostale razstave: Ona novodobnega gospodinjstva, ki nam nazorno z najrazličnejšimi pripomočki objasnjuje, kako si moremo z naj-skromnejšimi sredstvi urediti udoben dom in z naj skromnejšimi sredstvi pripraviti okusno hrano. Izpopolnjena higijenska razstava, razstava težke industrije, pohištva, praktičnih novosti itd., itd. ti nudi toliko novega, lepega in zanimivega, da zapuščaš razstavo kot njen obiskovalec s prijetno zavestjo, da stalno snuje na stotine bistrih glav in pridnih rok pri delu, ki nam ustvarja razstave kot je letošnja, ki so nam v ponos in odliko.
Vsem, prav vsem našim čitateljem svetujem, naj ne zamudijo ugodne prilike in naj obiščejo letošnjo, v resnici uspelo prireditev. Vsak pride na svoj račun, vsak posetnik bo zadovoljen.
Telelon 2708	Telelon	3107
Naznanilo!
Podpisani naznanjam cenj. trgovcem, da sem OTVORIL
Avtobrzoprevozništvo
Priporočam se za selitve, dovoz In prevoz vsakovrstnega blaga v Ljubljani, kakor tudi Izven Ljubljane.
Cene konkurenčne!
Naročila se sprejemajo v pisarni, Dunajska cesta, zraven Strojnih tovarn, in na Sv. Jerneja cesti 25. Z velespoštovanjem
VELEPli RUDOLF, trgovina s kurivom
DOVOLJENJA ZA POSTAVITEV RADIOFONSKIH POSTAJ TUJIM DRŽAVLJANOM.
Na vprašanje, kaj naj se zahteva od tujih državljanov, ki prosijo za dovoljenje za radiofonske postaje, za dokaz njihovega državljanstva, nas obvešča ministrstvo z odlokom Pov. 774 z dne 5. avgusta 1931, da zadostuje za ta dokaz že vsaka verodostojna listina, ki jo ima prosilec pri sebi.
Ako bi pa inozemec napisal na prijavo, da je državljan naše kraljevine, tedaj se smatra, da je postavil radiofonsko postajo brez dovoljenja in se postopa proti njemu v smislu člena 8. radio-pravilnika, oziroma se kaznuje v smislu člena 253. finančnega zakona za leto 1928/29.
/T\ Alge, mah in travo v
BAVERI	Vam	zatre
\š/ bazenu Kaporn.
Podrobna navodila daje:
1MW Drogerija GREGORIČ nSs*' Ljubljana, Prešernova 5
Tovarno svile v Osijeku bodo razširili in se bo število delavcev zvišalo od 250 na 350. Novo podjetje, ki dela sedaj samo za tuzemstvo, bo pričelo v kratkem tudi eksportirati.
v 94 111*11 ll harra. plesira in iAj V 64 Ul ali kemično snait «b-
leke, klobuke itd.
Škrobi in sTetlolika srajce, ovratnika in manšete. JPere, snii, monga in lika domaie perilo
tovarna JOS. REICH.
Francozi so kupili v Splitu še drugo ladjegradbeno družbo >Jug« in jo bodo tehniško spopolnili. Tako bo dobil Split večjo moderno izdelovalnic ladij.
Pobijanje nedopustnega krošnjarjenja in detajlnega potovanja
Važna okrožnica g. bana. — Predstojniki so osebno odgovorni.
G. ban dr. Marušič je izdal pod VIII. št. 4798 z dne 22. VIII. t. 1. naslednje okrožnico:
Vsem srezkim in mestnim načelstvom, upravi policije v Ljubljani, predstoj-ništvom mestne policije v Celju in Mariboru ter srezki izpostavi v Škofji Loki.
Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani je vložila nastopno predstavko:
»Podpisani zbornici je čast sporočiti kr. banski upravi, da dohajajo v zadnjem času stalne pritožbe radi kršitev obrtnih predpisov pri krošnjar-jenju in detajlnem potovanju, iz ka-tenih je razvidno, da niso imele vse dosedanje, še tako dobro mišljene odredbe, da se tako nedovoljeno kupčevanje prepreči, želj enega uspeha. Nedovoljeno krošnjarjenje in detajlno potovanje je zavzelo tak obseg, da je odpomoč potom strogih naredb nujno potrebna. Neglede na predpise posečajo krošnjarji najraje obmejne kraje, krošnjari se brezobzirno ob nedeljah ves dan in tudi ob delavnikih zvečer, ko so trgovine že zaprte. Prav-tako pa posečajo tudi trgovski potniki brez ozira na katerekoli predpise in brez vsake kontrole zasebne stranke, potujoč od hiše do hiše, večkrat tudi z blagom za neposredno detajlno prodajo.
Podpisana zbornica je v konkretnih primerih predložila ovadbe na pristojna srezka načelstva in so bili nekateri potniki, pa tudi trgovci radi kršitve obrtnih predpisov že kaznovani. Toda taki posamezni primeri kaznovanja niso zalegli. Kršitve se množijo iz dneva v dan. Neobhodno potrebna je zato ponovna okrožnica kr. banske uprave v svrho poostritve nadzorstva nad krošnjarji in potniki. Naj večji kontingent krošnjarjev predstavljajo delamržneži, ljudje sumljive prošlosti, kateri se drugih poslov, tudi če se jim za to nudi prilika, nočejo lotiti. Navajeni na zaslužke brez večjih naporov, se spuščajo v vsake vrste avanture. Posebno radi posečajo obmejne kraje ter so najboljši posredniki za vtihotapljeno blago. V njihovih krošnjah se najdejo ne samo predmeti, s katerimi se po patentu sploh ne sme krošnjariti, ampak prav čestokrat tudi blago sumljivega Izvora. S pogostejšimi pregledi zalog takih krošnjarjev bi prišli prav gotovo na sled mnogim tatvinam. V zadnjih letih je postalo krošnjarenje z inozemskim manufakturnim blagom pri nas skoraj reden pojav in niso redki tudi taki krošnjarji, ki imajo s seboj cele zaloge manufakturnega blaga. Nastopajo povsod v tako velikem številu, da so skoraj popolnoma izpodrinili domače nastanjene trgovce v gotovih strokah na deželi, kakor na primer manufakturni in galanterijski. Samo pri ljubljanskem srezkem načelstvji je bilo v letu 1930. vidiranih 577 krošnj arskih knjižic. Pri mestnem in srezkem načelstvu v Mariboru 173, pri srezkem načelstvu v Ptuju 135, v Brežicah 126, v Krškem 113 itd. Jasno je, da mora imeti tako število krošnjarjev dokaj šen vpliv na konkurenčne razmere v do-tičnih srezih in da so pritožbe domačih nastanjenih trgovcev nad nevzdržnimi razmerami, ki vsled tega nastajajo, popolnoma upravičene in utemeljene.
Da je ponekod kontrola nad krošnjarji popolnoma odpovedala, nam dokazuje v zadostni meri že dejstvo, da nemoteno poslujejo krošnjarji tudi ob nedeljah cel dan in ob delavnikih tudi zvečer, ko so trgovine že zaprte, dasi je krošnjarjenje po ministrski uredbi, kakor tudi po banski uredbi
o	odpiranju in zapiranju ob nedeljah in ob delavnikih v času, ko so trgovine zaprte, prepovedano.
Podpisani zbornici je bil naznanjen primer, da je v Sevnici ob Dravi ob času sejma dne 19. julija t. 1., ko se je neki sejmar pritožil proti temu, da so si krošnjarji postavili skupen
prodajni prostor, kakršne imajo sejmarji, nastal pretep, tekom katerega je eden krošnjarjev grozil z odprtim nožem. Istega dne je krošnjar v okolici Sevnice nekega mariborskega trgovca, ki ga je mirno opozoril, naj ne nadleguje goste, ker je ob tej uri krošnjarjenje prepovedano, udaril s težko palico tako močno po obrazu, da je dotični trgovec vsled dobljene težke telesne poškodbe padel v nezavest. Taki primeri se dogajajo večkrat in redno ostanejo nekaznovani, ker krošnjarji pred prihodom varnostnih organov izginejo.
Tudi se pojavljajo po sejmih ljudje, ki nosijo razno galanterijsko blago s seboj v odprtih krošnjah. Ti ljudje imajo obrtni list za sejmarstvo, toda ko se sej m konča, spravijo blago v krošnje in pohajajo od vasi do vasi. Taki slučaji so nam sporočeni zlasti iz Murske Sobote. Od tam imamo tudi sporočilo, da je tak sejmar izdal celo pooblastilo nekemu pomočniku-Srezko načelstvo v Čakovcu je to pooblastilo vidiralo, pa se pečata sedaj oba s krošnj arstvom in sejmarstvom, in sicer eden na podlagi obrtnega lista za sejmarstvo, drugi pa na podlagi pooblastila. Taki primeri pričajo zadostno o abnormalnem položaju, ki je nastal po našem mnenju, samo radi prevelike popustljivosti varnostnih organov.
Podpisana zbornica smatra, da bi bila tu, že z ozirom na javno varnost, naj strožja kontrola na mestu in ker interesi države sami zahtevajo, da se prepoved krošnj arjenj a zlasti v obmejnih srezih naj strožje izvaja.
Prav tako, kakor nedopustno krošnjarjenje in mogoče v še večjem obsegu se širi pri nas tudi nedovoljeno detajlno potovanje. Pod tem nazivom razume praksa nedopustno zbiranje naročil, ki je prav pogosto združeno z neposredno detajlno prodajo blaga po potnikih zasebnim strankam. Neglede na določila obrtnega reda, ki dopuščajo zbiranje naročil pri privatnih strankah pod gotovimi pogoji le izjemoma, prodaje blaga po potnikih pa v nobenem primeru, je postalo detajlno prodajanje pri nas skoraj reden pojav. Poslužujejo se ga inozemske, pa tudi domače tvrdke. Da je tu kontrola popustila, kaže dejstvo, da se skdro dnevno celo po časopisnih inseratih iščejo potniki za obisk privatnih strank, številne tožbe pri sodiščih in ovadbe prevaranih kupcev, kažejo očito, kolika škoda se povzroča s tem konzu-mentom. Redki primeri, katerim pridejo oblastva na sled, se kaznujejo le z neznatnimi globami. Tako nizke globe ne morejo števila kršitev omejiti, nasprotno služiti morajo kršiteljem celo še v spodbudo, ker vedo da bodo, tudi če se njih prepovedana dejanja uradno ugotovijo, kaznovani le z minimalno globo.«
Opažam, da so izvajanja v tej pred-stavki zelo utemeljena. Javljene ne-rednosti se dogajajo tako pogosto in številno, da močno kršijo javne interese in ugled javne uprave, povečujejo pa tudi obstoječo gospodarsko krizo, ker otežkočajo in izpodrivajo stalno trgovino.
Pozivam gg. predstojnike naslovnih oblastev, da odrede naj strožjo kontrolo krošnjarjev, zlasti v mestih in industrijskih krajih In ob času, ko se prirejajo sejmi, brezizjemno pa je poostriti nadzorstvo tudi nad trgovskimi potniki. Opažam, da se pogosto diktirajo kazni izpod najmanjše zakonite odmere in da se postopanje ne vrši z zadostno brzino. Opozarjam, da se ima kazenski postopek čimbolj pospešiti in sumarično izvesti. Po izrečeni kazni, zlasti tudi o odvzemu dovolilnice je vselej obvestiti obla-stvo, ki je dovolilnico izdalo.
Gg. uradni predstojniki so mi za izvršitev te odredbe osebno odgovorni.
Ban: dr. Marušič, s. r.
IZVOZ SVINJ V AVSTRIJO.
Predsednik ministrskega sveta je na predlog kmetijskega ministra izdal odlok, s katerim se odreja, da odpade od ugodnostnega izvoznega kontingenta 21.000 svinj po trgovinski pogodbi z Avstrijo na Dunavsko banovino 5000 komadov, na Dravsko banovino pa 3000 komadov. Ostanek se razdeli na druge banovine. Izvedba tega odloka je poverjena banskim upravam.
* * *
PRED ZNIŽANJEM AMERIŠKIH CARIN.
Gospodarski list >New York Comer-ce« doznava, da bo ameriški kongres na svojem septemberskem zasedanju znižal ameriške uvozne carinske postavke. Demokratski poslanci so za znižanje carinskih tarifov za 20 odstotkov, dočim so republikanci za prost uvoz za 5 odstotkov dosedaj uvoženega blaga. Verjetno je, da se bo našla kompromisna rešitev.	'
KOLINSKA
TVOR N K A CIKORIJE
LJUBLJANA.
HM
TEDEN
B
of&žioauz
OKUSNA IN ZDRAVA
KOLINSKA KAVA!
ANSKt-BORZ!
Devizno tržišče.
Tendenca: spremenljiva. Promet: Din
11,646.22201.
Minoli teden nas je v pogledu deviznega prometa silno razočaral in to vkljub »ultimu«, ker je zaključil v primeri s predzadnjim tednom (dinarjev 19,248.019-24) z za skoro osem milijonov manjšim prometom. Sicer je tudi na drugih domačih borzah opažati zadnje dni nekakšno popuščanje v kupčijski razgibnosti, toda takšne rezerviranosti kot jo kaže devizno tržišče na Ljubljanski borzi — osobito od torka (25. t. m.) dalje — ne moremo ugotoviti. Vsekakor pa je v nizki številki celotedenskega deviznega prometa jasno izražen vpliv oslabljenja tečajev Dunaja in Prage, odnosno znatnega nadaljnega učvrščenja devize Curih in London, s katerimi devizami se na naši borzi dnevno največ trguje.
V pretečenem tednu je intervenirala Narodna banka edinole v Curihu (1-559 milj. Din), Pragi (638 tisoč Din), Londonu (345 tisoč Din) in Dunaju, katerega je dala za 343 tisoč dinarjev. V celem je bilo s posredovanjem Narodne banke nabavljeno deviz za ca. 2-885 milijona dinarjev napram 6-6 milj. Din v predzadnjem tednu. Na zaključke v privatnem blagu odpade skupaj 8-761 milj. dinarjev in sicer na Italijo 2-526 milj. Din, London 2 275 milj. Din, Newyork 1-555 milj. Din, na Curih 1-146 milj. dinarjev, Dunaj 951 tisoč dinarjev, a dokaj manjši na sledeče devize: Berlin (106 tisoč Din), Pariz (84 tisoč Din), Praga (83 tisoč Din), Budimpešta 27 tisoč Din ter malenkost Amsterdama in Stockholma.
Iz naslednjih prometnih številk:
24. avgusta 1931 Din 5,406.529-58 London—Curih.
25. avgusta 1931 Din 789.803-09 Italija—London.
26. avgusta 1931 Din 2,490.823-46 Curih—London.
27. avgusta 1931 Din 1,385.881-51 Wien—Italija.
28. avgusta 1931 Din 1,573.184-37 Cu-rih-Italija je razvidno, da je bil na ponedeljkovem borznem sestanku dosežen največji dneVni devizni promet in na torkovem pa najmanjši, pri čemer je omeniti, da so na poedinih borznih dnevih v glavnem prevladovali zaključki v devizah London, Curih, Italija ter deloma Dunaj.
Zanimivo je dalje ugotovit! višino intervencijskih zaključkov na poedinih borznih dnevih. Tako je na primer v ponedeljek in sredo bilo kupljeno deviz od Narodne banke za približno po en milijon dinarjev, v torek in četrtek nič, a v petek ostanek, t. j. ca. 800 tisoč dinarjev.
V devizni tečajnici je došlo do manjšega preokreta, kajti le Curih in London zaznamujeta nadaljno znatnejšo okrepitev svojega tečaja, dočim so ostale devize po večini vzdržale na višini petkovih tečajev predzadnjega tedna odnosno ponedeljkovih tečajev tega tedna in med tednom neznatno oscilirale. Nasprotno pa so v primeri s tečaji do-
seženi	na	borznem sestanku	dne 24. t.
m.	kot	je	razbrati iz sledeče	tabele:
Dne 24. avgusta 1931 Denar	Blago
Amsterdam	2.286-34	2.293-18
Bruselj	79005	79241
Curih	1-102-65	1.105 95
Dunaj	796-65	79905
London	‘275-22	27604
Newyork ' 5.656-60	5-673 60
Pariz	‘222	13	222-79
Praga	167-82	168-32
Trst	‘296-33	197-23
Dne 28. avgusta 1931 Denar	Blago
Amsterdam	2.285-38	2.292-22
Bruselj	79048	79284
Curih	1.103-25	1.106-55
Dunaj	.	796-53	798-93
London	275-45	276-27
Newyork	5.65692	5.673-92
Pariz	‘222-22	22288
Praga	16780	16830
Trst	296-43	297-33
nekoliko popustili tečaji deviz Amsterdam, Dunaj in Praga na petkovem borznem sestanku in je ta padec odnosno ustaljenje tečajev dokaj uplivalo na potek devizne kupčije omenjenih dni.
Notic ostalih deviz ni bilo.
Efektno tržišče.
Tendenca nespremenjeno mlačna.
Tečaji vseh na tukajšnji borzi beleže-nih efektov so ostali v minolem tednu brez izprememb. V Blairovih posojilih ni bilo prometa, blago pa je bilo nudeno na vseh borznih sestankih: po 80-— 8% in po 70’0 7°/o. Zaključena je bila dne 24. t. m. edino Kranjska industrijska družba po tečaju 288-— dinarjev.
Lesno tržišče.
Tendenca slaba.
V zadnjem času so se pričeli inozemski odjemalci zanimati za testone. Ta povpraševanja so pa bila bolj informativnega značaja. Sigurno pa je, da se bodo morali naši odjemalci kriti v te-stonih v pričetku jesenske sezije. Ker se bodo testoni sigurno iskali in prodali pri nas, je važno, da se pri produkciji testonov že naprej vpoštevajo zahteve naših odjemalcev. Kakor je iz dosedanjih povpraševanj razvidno, se bodo kupovali testoni v sledečem razmerju: 70% blago naj se reže v dimenzijah 9/10 col, 30% 4/8 col. Blago se zahteva originalno letošnje produkcije.
V drvah se išče in kupuje le blago letošnje produkcije, stare zaloge drv se le počasi in težko oddajajo. V oglju se situacija ni nič spremenila.
V drugih vrstah lesa so zaključki le malenkostni.
Tečaj 2. septembra 1931.	Povpra- ševanje Din	Ponndbe Din
DEVIZE. Amsterdam 100 h. gold.	2284-20	229104
Berilu 100 M		—-—	—•—
Bruselj 100 belg ....	789 38	791-74
Budim pet La 100 penerfi . Curih 100 fr		_•—	—•—
	1102-95	1106-25
Dunaj 100 šilingov . . .	796‘48	798-88
London 1 funt		276-35	276-17
Newyork 100 dolarjev .	5662-62	5669-62
Pariz 100 fr		222-16	222-82
Praga 100 kron		167-75	168-25
Trat 100 lir		296-07	297-97
Obrestna mera.
(Referat tajnika g. I. Kaiserja na občnem zboru Zveze trgovskih gre-mijev.)
(Nadaljevanje.)
Ce analiziramo to stališče denarnih zavodov, tedaj je treba uvaževati, da razpolagajo denarni zavodi z velikim cenenim kreditom pri Narodni banki, s katerim bi mogli kriti znaten del potrebe po gospodarskih kreditih, ne-glede na bojazen nelikvidnosti. Od približno poldruge milijarde Din kredita, ki ga nudi Narodna banka gospodarstvu, odpade skoraj polovico na denarne zavode. In tu nam pade v oči obrestna mera, ki jo plačujejo denarni zavodi Narodni banki in kreditna obrestna mera, po kateri nudijo gospodarskim pod j et jam kredit. Zato si je treba podrobnejše ogledati gospodarsko stran bančnega posredovanja v kreditiranju. Trgovina in industrija more izčrpati ves ta kredit, ki ga denarnim zavodom nudi Narodna banka, a plačati mora za ta kredit posredovalcu, denarrtemu zavodu, povprečno 8—ll°/o, torej 3 do 6°/o višje obresti.
Prav isto sliko opažamo v stališču denarnih zavodov glede razpolaganja s hranilnimi vlogami. Treba je držati močno blagajniško rezervo radi likvidnosti, — gospodarstvo, ki ni likvidno, pa naj na račun likvidnosti denarnih zavodov in štednje, ki jo je dejansko povzročila depresija, trpi na pomanjkanju cenenega kredita.
Zadrževanje velikih' vsot, ki leže brezplodno v bdnčnih tresorjih, občutno škoduje celokupnemu narodnemu gospodarstvu, ki trpi na pomanjkanju cenenega poslovnega kredita.
Pod vplivi splošne depresije in visokih javnih dajatev likvidnost podjetij dejansko pada. Toda to ne sme biti povod denarnim'zavodom za pasivno pozicijo napram investicijski delavnosti, marveč so poklicani, da podprejo gospodarstvo s krediti, ki mu bodo z znosno obrestno mero znatno pripomogli iz mrtvila.
Naša težnja v pogledu kreditiranja po zasebnih denarnih zavodih je, da depresije v gospodarstvu ne izrabijo, da z visoko kreditno obrestno mero ne ovirajo trgovinskega in industrijskega razmaha; marveč da kbt važne narodno-gospodarske institucije podprejo zdrav gospodarski podvig.
Baš V sedanji depresiji mora biti znosen kredit trgovini in industriji naj j ač ji jiripomflček za prebroditev teh gospodarskih težav.
III.	Narodna banka in kreditiranje trgovstva.
Ob nastopu težke depresije, ki je zajela polagoma vse stanove, je postajalo tudi vprašanjb kreditiranja vedno težavnejše, pa se je čutila končho tudi državna uprava primorano, da poseže v skrajno neugodne kreditne prilike. Tako je uredila z ustanovitvijo Privilegirane dbrthe banke vprašanje kreditov obrtništva,
s postavitvijo Priv. agrarne banke kreditno vprašanje našega kmeta, pa se v zadnjem času vedno pogosteje čuje, da bo uredila državna uprava tudi vprašanje industrijskih kreditov.
Edino trgovstvo je ostalo doslej brez kreditne zaščite in je v pretežni meri odvisno od kreditiranja s strani zasebnih denarnih zavodov.
V	kolikor uživa trgovstvo kreditne ugodnosti, bi bilo omeniti le kredite pri Narodni banki.
(Konec prihodnjič.)
žice, papirja, rudarskega železa, plošč za štedilnike, porlland cementa, strojnega olja, metel, motvoza, barv, okov za okna itd. Pri komandi 39. pešpolka v Celju se bo sklepala dne 15. in dne 22 septembra t. 1. direktna pogodba za dobavo raznih živil. Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Dobave. Direkcija državnega rudnika v Velenju sprejema do 4. septembra t.
1.	ponudbe za dobavo koruze, do 7. septembra t. 1. za dobavo izolirnega laka in raznih tiskovin. Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 17. sep tembra t. 1. ponudbe za dobavo centrifugalne sesaljke, direkcija državnega rudnika v Kreki pa za dobavo delov tovornega avtomobila znamke Saurer, bele in plave krede ter raznega železa. Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani interesentom na vpogled.
Veletrgovina
Šarabon
v Ljubljani
A priporoča
špecerijsko blago
več vrst žganja, moko ter deželne pridelke — kakor tudi raznovrstno
rudnins ko vodo
IZVOZ NAŠEGA SADJA.
Centralna komisija za sadje je imela svojo tretjo sejo in na njej to-le ugotovila: Čez Subotico se je izvozilo na Dunaj 109 vagonov sliv, na Češkoslovaško 409 vagonov, v Nemčijo 106 vagonov, v druge države 16 vagonov. Skupno se je izvozilo 640 vagonov sliv.
Jabolk se je izvozilo na Dunaj 88 vagonov, na Češkoslovaško 44, v Nemčijo
13,	skupno 145 vagonov.
Grozdja še je izvozilo na Dunaj 97, na Češkoslovaško 80, v Nemčijo 31, skupno 208 Vagonov. Vsega skupaj je dospela samo ena pritožba z Dunaja zaradi dovoza nekaj vagonov nezrelih sliv. Uvedla se je preiskava preko upravnih oblasti v Novem Sadu in Sarajevu.
Odbor je dalje izdelal tudi nove pravilnike, ki stopijo v veljavo 12. t. ni.
Lastna pražarna za kavo in mlin za dišave z električnim obratom
rozin 14—32, maka 12—16. špecerijsko blago; 1 kg kave t. 38—90, II. 40—56, pražene I. 44—96, II. 44—56, čaja 60 do 250, soli 2'75, popra celega 44—54, mletega 48—56, cimeta 54—60, paprike 40 do 60, testenin 7—18, marmelade 18— 36, pekmez 10, medu 14—20, sladkorja v prahu 13-50—14, V krist. 12—12-50, v kockah 13 50—14, kvasa 33—40, škroba pŠen. 10—20, riževega 16—24, riža 4 do 12, kisove kisline 44—50, kisa navadnega 2—4, vinskega 3'50—8, olja olivnega 16—20, bučnega 14—16, špirita denat. 9—10, mila 11—16, sode 1-80—2, ječmenove kave 8—14, cikorije 16—24, Žito: 1 kg pšenice 1-60—2, rži 1-60—2, ječmena 1-45—2, ovsa 1-60—2-50, koruze 1-30—2, prosa 175—4, ajde 173—3, fižola 2—4, graha 12—14, leče 10—13. Mlevski izdelki:	I kg pšenične moke
00 Din 3-40—3-75, pšenične moke 0 3’40 do 3-75, 1 3-30, 2 3’20—3'50,4 3—3-40, 5 2-95—3-25, 6 2-50—3-15, 7 2—2-50, rže-en moke I. 3‘10—4, II. 2'90—3-50, prosene kaše 3'50—4-50, ječmenčka 3-25— 14, otrobov 1-25—1*75, koruzne itioke
1 50—2-20, 'kdfuznegd ždrobd 2-28—S-73; pšeničnega zdroba 2-20—4-50 ajdove moke št. 1 5—6, št. 3-50—6, kaše 5—6. Krma: 1 q sladkega sena 80—90, kislč: ga sena 65—70, otdve 80—90, ovsene slame 50—60, pšenične 50—60 ržene 50— 55. Kdrivd: m3 trdih drv 100—112, Din mehkih 90—100, premoga trbdv. 40— 44, velenjskega 24—28, 1 kg oglja 1-50 do 2, koksa 075—1, 1 lit. petroleja 7, bencina 6—7, 1 kg karbida 7, sveč 14 do 3fj. Zelenjava: 1 kom. šalate glavnate 0‘50—2, endivije h‘50—1-50, 1 glava zelja zgodnjega 1—3, ohrovta 2—4, 1 kdih. karfijola 0-50—4, 1 kilpček špinače 1* 1 kg paradižnikov 2—3, zelene paprike 1,
1	kom. kumaric 0'50—1, buč jedilnih 1-50—2, 1 kupček luščenega graha 10 do 12, fižola v stročju 1, i šopek peteršilja 0-25, zelene 1—2, zelenjave za juho
0-50, 1 kg čebule 3—6, Česna 14, 1 kom. pora 0-50, korenja vrtnega 1, pese rdeče 1, kolarabe 0 25, 1 kg krompirja zgod.
1-50—2, hrena 10.
Tržne cene v Mariboru dne 15. avgusta 1931. lkg govej. mesa I. 14—16 Din,
II.	10—12, III. 6—8, jezika svežega 16 do 20, vampov 4—8, pljuč 4—8, ledvic 12—15, možganov 20, parkljev 4—5, vimena 5—6, loja i-50—6. Teletina: 1 kg teletine I. 18—24 Din, II. 8—12, jeter 20, pljuč 15. 'Svinjina: 1 kg prašičjega mesa 12—25, sala 13—14, črevne masti 8, pljuč 8—10, jeter 8—10, ledvic 18—20, glave 6—:13, nog 5, slanine sveže 12 do
14,	papricirane 14—20, prekajene 14 do 20, masti 14 —16, prekajenega inesa 15—22, gnjati 22—27, prekajenih nog 6, prekajenega jezika 25, prekajene glave
7—12. Klobase: 1 kg krakovskih klobas 20—32 Din, debrecinskih 14—25, bruš-viških 15—20, pariških 25—28, posebnih 24—'25, safalad 24—25, hrenovk 24—25, kranjskih 32—35, 1 kom. prekajenih 4 do 5, 1 kg mesenega sira 25—28, salame 70—90. Konjsko meso: 1 kg konjskega mesa I. 4, II. 2. Kože: 1 kom konjske kože 125-^-140, 1 k« goveje kože 6-50, telečje kože 10, svinjske kože 4, gornjega usnja 65—90, podplatov 55—65. Perutnina: 1 kom. piščanec majhen 10—12, večji 20—35, kokoši 25—35, race 15—25, ^osi 30—45, purana 35—45, zajca domač, majh. 6—10; večjega 25—35. Ribe: morske ribe 1 kg 24—26 Din. Mleko, maslo, sir, jajca: 1 lit. mleka 2—3 Din, smetane 12—14 Din, 1 kg surovega masla 28—36, čajnega masla 40, ementalskega sira 60 do 80, polementalskega 24—40, trapist-nega 30—34, grOjskega 25—32, tilsitske-ga 30—32, parnvazana 80—100, sirčka
8—10, 1 jajbe 075—1. Pijače; 1 lit. vina novega 6—4 4, starega 16—24, piva 9, 1 steki, piva 5—5-50, 1 sodček piva (25 1) 150-—, 1 lit. Žganja 36—40, ruma 36—56, sadjevca 3—5, 1 steki, pokalic 1-50 do 2'50. Krtih: i kg belega kruha 4'50, črnega 4, 1 žemlja 0-50. Sadje: 1 kg jabolk 4—5, sliv 74—, sliv posušenih 9—16, breskev 16—18, hrušk 3—5, limone 1 kohi. 1—1-25, branže 5, smokev 7—10, . ntarideljnov 44—56, orehdv luščenih 36,
OTVORITEV NOVIH TELEFONSKIH RELACIJ.
Po odloku gospoda ministra za promet štev. 59.601 znaša pristojbina za navadno govorilno enoto v telefonski relaciji Bled—Bukarešta od 1. avgusta t. 1. naprej 12-90 zl. frankov, to je 141-90 Din (stoštirideseteden 90/100). Novinarski pogovori z Romunijo po znižani pristojbini so od omenjenega dne naprej ukinjeni.
Od 5. avgusta t. 1. naprej je otvorjen telefonski promet Ljubljana—Busto Ar-sizio, Gallaratc iit Lcgnano.
Pristojbina za navadno govorilno enoto v Vseh omenjenih relacijah je 3-45 zl. frankov ali 37-95 Din (tridesetsedem 95/100).
Od 15. avgusta t. 1: naprej je otvorjen telefonski prolnet Radeče pri Zidanem mostu—Klagenfiirt in Radeče pri Zida-neht mostu—Wich.
Po odloku ministrstva štev. 65.1^6 od 1. avgusta t. 1. je od 15. avgusta t. 1. naprej otvorjen telefonski promet Maribor—Thorl bei Aflenz in Maribor— Mitterdorf im Miiržtale.
Pristojbina za navadno govorilno enoto v obeh relacijah znaša 2-70 zi. frankov ali 29-70 Din (dvajsetdevet 70/100).
Dobave. Direkcija državnega rudnika v Kakanju sprejema do 10. septembra t. 1. ponudbe za dobavo bencina, žarnic znamke »Vertec«, jeklenih lopat, žgane
Prevzema vsa električna dela in inštalacije pod ugodnimi pogoji. Jamči se za solidno delo in ,	,	, nizke cene,-------------
ijptSTNOp^
Brezobrestna posojila
za zidavo hiš, za nakup hiš in posestev, za prevzem hipotek na hišah ih posestvih daje svojim Članom
JUGRAD
KUVERTA«
^UBnANA
TVORNICA KUVERT IN KONFEKCIJA PAPIRJA
GARAČI E AUTO — MOTO
Mehanična delavnica, bencin, olje, pneufna-tika ter vsa v stroko spadajoča dela
IVAft KOPAČ LJUBLJANA
BLEIWEISOVA C. 52 TELEFON ŠT. 27-75
'ovd in industrijcil
Jugoslovanska gradbena in kreditna zadruga r. z. z o. z.
V	Ljubljani, Kolodvorska ulica štev. 35/1
Krajevno zastopstvo Maribor, Aleksandrova cesta št. 48
Pravila proti plačilu Din 5'— v znamkah. Za odgovor prosimo »namkojUradneidro odjKiApjliL |n u14.do M.
Se priporoča za
inseripan/e?
v ,,Trgrevsfeei»
Ureja dr. IVAN PLESS. - Za lifoveko - induatrijako d. d. »MERKUR« kot iidajatelja in tiskarja: O. MICHALEK. Ljubljana.