Poštnina plačana v gotovini. Izhaja v pondeljek in peiek. Stane mesečno Din 7'—, za inozemstvo Din 20'—. Račun pri poštno -čekovnem . avodu Št. 10.666. Cena 1 Din. RftüaKcija in uivava: Celje, Strossmayerjeva ulica 1, pritličje, desno. Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Telefon int. štev. 65. Predpisi giede prcstova in dneva objave o;ilüsov se uvažujejo le po možnosti. — V tekstnem delu uvrščene notice s številkami so plačljive. Štev. 42. Celje, pondeljek 26. maja 1930. Leto XII. iz dežele nesrečnega plebiscifa Cini bolj se bliža desetletnica ko- roškega plebiscita, tem bolj raste vsaj za tistega, ki z zanimanjem, a vendar le —- naravno — v primerni razdalji more zasledovati in opazo- vati mrziične priprave oficijelnih krogov v/A njega proslavo, razgretost in razdraženost vseh onih krogov in oseb v Celovcu, ki jih je usoda po stavila v tej deželi na odgovorna in zato brez dvoma i za sedanje razme- re i za razvoj bodočnosti na zelo te- žavna mesta. Značilno za pravi etos, za moral no podlago in vrednost ce- lokupne, naravnost presenetljivo ob- širne nameravane akcije je dejstvo, da ima glavno in odločilno besedo pri njoj znani trobilec koroškega »Heimatdiensta«, oni renegat I. F. Perkovnik, ki se ni sramoval in ne bal takoj po končanem plcbiscitu, ko so bili najnižji instinkti renegatov najbolj razgreti, ne le v I is till, lein- več v celi, v ta namen napisani knji- gi »Heimat in Not« pozivati javno na brezobzirno preganjanje zavednih koroških Slovencev, zlasti njibove inteligence z brezprhnerno podliin in surovim navajenjeni imen in naslo- vov posameznikov. Nosi naslov »pro- fesorja«, a kdor čita stvari, ki jih piše o koroških Slovencih in njihovi preteklosti, se mora čuditi ali nad njegovirn neverjetnim nepoznava- njem najprimitivnejših zgodovinskih pojmov ali pa nad edinstveno neres- ničnostjo, s katero jih širi. Mož, ki v 20. stoletju, ko so nove državne tvor- be baö na prineipu narodriostnega principa nastale, zasramuje, blati in z dna svojega srca sovraži rod, ki je rodil tudi njega. narodni odpad- nik, ki se sramuje lastnega pokolje- nja, daje sedaj smernice Nemcem za to, kakc, v kakšnem duhu, v kak- šnem obsegu naj obhajajo prvi de- cenij zmage nad oniivii, ki so vkljub tisočletni sužnosti svojih prednikov, vkljub gjnotnenni, socijalneinu in moralnemu pritisku 70-milijonskcga naroda ostali svojemu lastnemu rodu in narochi zvesti in zato v svojem si-cu, v svoji duši kristalno čisti, sa- mostojni in svobodni. Mi sodobniki moramo skrbeti, da bo ime tega člo- veka, ki je v prvi in v glavni vrsti odgovoren za vse trpljenje slovan- skih bratov in sestra na Koroškem, ostalo neizbrisno znano v spominu. Za druge, resne prireditelje cele proslave je zadrega velika in očivid- na. Ako imajo nemški mogotci v Celovcu le količkaj vesti, pa primer- jajo sedaj vse one, koroškim zaved- nim Slovencem pismeno in javno, celo na svečani seji izvoljenega de- želnega zbora v Št. Vidu dane oblju- be glcde veljave in rabe slovenskega jezika v javnem življenju, v šoli, v nradih in gledo njihovega gospodar- skega napredka in socijalnega sta- nja, z njihovim, tekom desetih let nastalim, naravnost obupnirn in sra- motnim narodno-kulturnim, gospo- darskim in socijalnim položajem, potem jih mora biti sram njihovega 7. ničemer opravičljivega postopanja s slovensko narodno manjšino; pa biti morajo resuieno v \\vn\\ zadregi, da mod sabo ne morejo najti inoža, ki bi se dal za to izrabiti in morajo celi proslavitveni akciji postaviti na čelo — narodnega renegata. Pa kar mora biti pri polaganju ra- čunov desetletnega germanizatoriČ- nej-ta delovanja baš za renegate ä la Perkovnik najbolj porazno in raz- dražljivo, je dejstvo, da je število za- vcdnili Slovencev in tudi število gla- sov, oddanih pri volitvah za si oven - ske kandidate, ostalo konstantno. Da. oni stoje trdno z glavo pokonci na svoji zemlji, kljubujoč vsemu za- postavljanju in preganjanju in — kar je pri njihovi obupni gospodar- ski krizi še višje ceniti — nemške- mu, Judeževemu denarju, ki se drži prstov osramoeenih renegatov. Pruski Hakatisti, od vesoljnega sveta osramočeni, so že davno utih- nili. Na Koroškem, v deželi staro- davtie in častitljive naše Gospe sve- ie. se še gibljejo njihove roke, še ri- \ejo skrito in tajno. V pristno slo- ven.ski vasi blizu Celovca, na Radi- .«5ah, kjer je pri plebiscitu bila odda- na veeina glasov za Jugoslavijo, kjer govcre nemški 'samo v treli druži- nah, so Slovencem skoro celo leto branili v cerkveno steno vzidati spo- minsko ploščo v cast in spomin žup- Ijanom, padlivn v svetovni vojni, sa- liio radi tega, ker je imela slovensko besedilo. Ljudske slovenske sole, slo- venske učitelje in uradnike, neome- jeno pravico do svobodnega. naix)d- no-kulturnega, udejstvovanja so ko- roškim Slovencem obljubljali pred glasovanjem: po desetih letih ne tr- pijo niti skromne spominske ploSče, ki so jo iz pijetete do svojcev, ki. so padli v boju za Avstrijo, v neznatni vasi z lastnimi prispevki vzidali v zid lastne vaške cerkve slovenski kmetje, možje, posestniki. Borovlje, najstarejši in sedaj naj- večji industrijski kraj v slovenskem delu Koroske, so bile v plebiscitni dobi po živahnem ij-govskem prome- tu naravnost obogatele, ker se je tja- kaj po vsestranskih kupčijah stekal denar iz cele Jugoslavije. Imenovani renegat Perkovnik, sain v Borovljah doma kot sin nckdanjega slovenske- ga cerkvenega pevca, je delavcem in podjetnikom prorokoval popoln pro- pad, ako ostanejo Borovlje v Jugo- slaviji. Po deseiih letih jetičnega hi- ranja so Borovlje v Avstriji dobesed- ,no obubožale. NajboljŠi delavci-puš- karji so brez dela in zaslužka; naj- lepše (ielavnice prazne in zaprte in v Celovcu in na Dunaju se posvetu- jejo in si belijo glave, kako bi se njirn in sploh prebivalstvu glasov. ccne A moglo sedaj pomagati, pri- skcčiti na pornoč, da — slavi zmago pri onem nesrecnem plebiscitu, ki je y. enim samiin mahom pahnil v pre- pad, propast in pogin celo pokrajino. Tisti, ki so bili pred desetimi leti zaslepljeni ali z denarjem podkuplje- ni in /.apeljani, sedaj dobro vidijo in vedo, ko.j se je z njiini zgodilo in kaj Be je za nje v enern desetletju stori- lo: nič in zopet nič. Tiste denarne vsote, ki jih namerava številni »Slavuostni odbor«, dasi sam nima ničesar in je tudi na Dunaju prejel primeren odgovor na ponovne proš- nje, ])okloniti ob desetletnici »zma- ge« coni A, bodo, če bodo sploh ke- (•aj dospeie tja in dosegle svoj na- men, skopnele kakor skopni spomla- ¦ üanski sneg na Kulan. Prireditelji dobro vedo, da so se vse raznarodo- valne akcije tekom desetih let raz- bile kakor bi se razbile puščice, ki bi jih kdo metal v trdo öelo skalnate KoSute. Da bi mi koroški Slovenci duhom klonili, mislijo sedaj doseči s pol leta trajajočiin proslavljanjem »zrnage«. Naj le! Nam ne bo pošlo potrpljnaje, pa<1 pa njini veselje in — denar. To je že pokazala prva scena v celi igri, glasovanjska propagand- na vožnja celovškega Touring-Kluba iz Celovca v Velikovec, Pliberk, Že- lezno Kaplo in nazaj v Celovec. Po- vsod je bilo samo slišati: Denarja, denarja ni. Oni tujci, ki so se za plačilo na- selili v deželi, bodo s podedovane slo- vanske grude izginili, saj so tudi Südmarkini nemški kolonisti izgini- li iz šentiljske okolice nad Maribo- loin. Dokaz, da življenska sila v ži- lah zavednih koroških Slovencev še ni usahnila, ampak da je sveža in zdrava; je pa znano dejstvo, da mo- rajo sedaj po desetem letu klicati na pomoč pvi)ti nam ne samo do sedaj brezuspešno vlado na Dunaju, am- pak tudi človeški matcrijal in Jude- ževe groše, denar iz Nemčije; še bolj pa živahno narodno gibanje med ko- roškimi Slovenci samimi, zlasti nji- hcve narod naravnost fascinujoČe pevske prireditve, kakor je bila zad- nja v Vi-bi ob Jezeru, pričajo, tla še vedno po pravici pravi pesem naša: »Od Jezera do vrh planin razlega se vcseli glas, razlega se slovenski glas.« Rožan. Prijavljanje prebivalstva S 1. majem je stopila v veljavo no- va uredba o prijavljanju prebival- stva, ki jo je izdal ministrski pred- sednik in minister za notranje posle 15. januarja t. 1. Po tej uredbi mora vsak hišni lastnik ali odgovorni upravitelj prijaviti odnosno odjaviti krajevnemu policijskemu oblastvu v 24 urah s predpisanim formular- jem vsakega stanovalca, ki se vseli v hišo ali izseli iz nje, ne glede na to, ali je sam ta stanovalec in ali odda stanovanje za ods'kodnino ali pa brezplačno. Prav tako morajo prijavljati in od- javljati: 1. vsi stanovalci, ki oddado del svojega stanovanja podnajemni- kom'¦-- pod'najeninikc; 2. upravniki javnih in zasebnih šol, konviktov, si- lotišnic in ubožnic tor podobnih /a- vodov — osebe, ki stanujejo v tch zavodih; 3. upravniki bolnišnic — službeno osobje, ki stanuje v bolniš- nicah in bolnike, ki niso že drugače prijavljeni v tem kraju; nadzorniki vojaških zgradb — civil ne osebe, ki stanujejo v njih; 5. upravniki kazen- skih zavodov in zaporov — vsakega kaznjenca. Prijave in odjave rojenih, poroCe- nih in umrlih oseb predlagajo vsak teden s seznamkom oni organi, ki vodijo doticne matrike. Za ženo in za otroke pod 18 leti se nc podajajo posebne prijave, če se ne nastanijo posebej. Prireditelji proslav, kongresov, zle- tov in podobnih prireditev prijavlja- Tast Kondelik in zet Vejvara Češki spisal Ignat Herrmann. Z av(.orjevim dovoljenjem poslovenil Stankp Svetina. 71 Ob enajstih pouoci se je koncal po- jrovor v najboljšem razpoloženju. Pusto jutranjc razpoloženje je bilo popolnoma pozabljcno. In ko je moj- setr stopal proti domu, je gledal paz- Ijivo na nebo, če se bo kaj obrnilo na bolje in se je natihoma smejal, kako presenesienje čaka Betko. Sa- mo da bi bila že nedelja! XXXI. Neprifiakovano presenecenje. Od onega trenutka, ko je postal gospod Kondelik začasen vdovec, se je mojstru zdelo, kakor bi se bil dan podaljšal za štiriindvajset ur. Tako počasi mu je potekala doba ločitve od drage in zveste gospe Beti. Toda Še dalj časa nego vsi dosedanji tedni njegovega samotarstva je trajal po- slednji ted^n, ki ->;« j^ locil ml mile družice. Do nedelje, na katero je bil dolo- ^•en skupni odhod do gozdarske ko- tv daleč v Crnem lesu, je živel moj- ster prisiljeno, neizogibno, pusto življenje. katerega se je slednjič pri- vadii, kakor še privadi jetnik svoje ječt?. Toda sedaj, ko je bil določen dan, ko zopet zagleda gospo, jo ob- jarne, poljubi in se z njo ljubeznivo pogovoj*]', je bil poln nestrpnosti, ki se polasti jetnika, katereinu je ječar naznanil,. da ga čaka čez en teden anmestija. Zavest, da mora sedeti še pet let, že davno prej odmerjenih, ga napravi čisto malomarnega. Toda novica, da bo čez en teden izpuščen, napravi, da se mu začne tresti vsa- ka žilica, vsak živec in to tresenje postaja vedno večje, čim bližje je dan rešitvo. V podobnem položaju je bil nioj- stci- Kondelik od pondeljkovega ju- tra. Danes teden, popoldne, najdalje do večera, zagleda zopet Betko! Ka- ko dolg rok! Ko bi toil že večer, in večer jutrišnjega dneva, pojutriSnje- ga —. Veselil se je svidenja z ženo kakor otrok in v tej nestrpni želji po njej je napravil nekaj, kar delajo tu- di samo oti'oci, ki ne mcrejo doča- kati počitnic, praznikov ali svetega večera. Dobil je v papirni torbi pod zrcalom kos krede in je načrtal na vrata spalnice šest črt. Vsak večer bo eno zbi-isal. Tako bo imel pred oc'mi določno in nezmotljivo mero časa, sliko poti, po kateri se ženi pri- bližujo. Ko bi ostala samo še ena, poslednja črta! j In ko je v pondeljek zvecer oslinil prst, da zbriše prvo, je bil žalosten, ker ne more zrnazati dveh. Še pet jih ostane! Toda kakoi" je bil nestrpen glede svidenja, tako je tudi vedno skrbel in se bal, ali mu bo zadostoval ta te- den,. da se k odliodu pošteno pripra- vi in uredi vse, da bi mogel ostati potem kaka dva ali tri dni pri Betki. Letal je po hišah, kjer so slikali nje- govi ljudje, povedal, kaj mora biti gotovo ta teden in s cini se mora pri- četi takoj po nedeiji, in prinašal je delovodji cele strani opazk. »Moram iti k ženi«, mu je pojas- njeval, »peijem tja beer — ne smem ničesar pozabiti, da se ne bi kje usta- vilo, ako se ne bi vrnil v nedeljo . . . Lo spomnite se na vse in me vpra- šajte, ako se ne bi sam domislil.« Niti opazil ni v tej razburjenosti, kako se mu je delovodja večkrat po- strani nasrnehnil, ko mu je te bese- de ponavljal. Razun tega pa jc bila še druga skrb. Ne more obiskati Betke s praz- nimi rokami. Spomnil se je na opaz- ko v njenem poslednjem pismu in na vse druge v prejšnjih, česa se tarn na kmetih ne dobi in prinašal je tlomov, Cesar ga je bila prosila in so di-uge stvari, katerih ni omenila. Vsak dan je bil sedaj pri Vejvaro- vih, vsak večer, vCasih je prišel tudi dvakrat, tudi dopoldno. »Kaj praviš k temu, Pepica, ko bi prinesli mamici kos praške sviiijine — gotovo ji je dolgčas po nji tarn na deželi?« Pepica je pritrdila in mojster je takoj zjutraj zgodaj Intel k svojemu mesarju in kupil dve veliki gnjati. »Maslo in jajca kupi Katinka v so- boto zjutraj«, je rekel mojster, ko je priseI drugič k hčeri, »da prinesemo to inateri sveže. Pojdimo rajši s poz- nejšim vlakom, takole ob desetih, da1 bo lahko šla Katinka na trg.« »Saj si pisal mamici, da prides šele %¦ nedeljo, oče«, so je spomnila Pepi- ca. Mojster Rondelik sc je zvito na- smehnil in tlesknil s prsti. »Napisal, punca,, napisal. Toda to je ravno moje presenecenje. Mati me bo pricakovala šele v nedeljo, veš, in mi bomo prišli kai- naenkrat že v soboto — no, kaj praviš?« Stran 2. »Nova Doba« 26. V. 1930. Stev. 4:2. jo in odjavljajo sami osebe, katerc na.stanjujejo skupno in sicer s skup- nim seznamkom, ki mora obsegati glavne podatke o vsakem udelezen- cu. Prav tako prijavljajo in odjav- ljajo upravitelji delavskih zavetišč, občinskih in drugih azilov, cirkusov in podobnih potujočih družb s skup- nim seznam'koin osebe, nastanjene v teh podjetjih. Upravitelji botelov, prencčišČ, pen- zij, krčem in podobnih obratovalnic morajo prijaviti in odjaviti v 12 !urah vsc, ki se nastanijo pri njih, in sicer državljane kraljevine z enim izvo- dom, inozemcc pa z dvema izvo- doma. Take prijave veljajo največ za 60 dni; po tern roku se imajo ob- noviti, če ni odjave. Ti upravitelji morajo točno voditi evidenčno knji- go o stanovalcili, v katero vpisujejo zaporedoma vse osebe, ki se nastani- jo pri njih. Ta knjiga je policijskim organom na razpolago za vpogled. Hraniti se mora pet let od poslednje- ga vpisa. V krajili, ki pripadajo vaškirn ob- j činam, se prijavljajo in odjavljajo samo one osebe. ki niso stalni prebi- valci teh krajev, ali ki niso državlja- ni kraljevine. Za neizvršeno prijavo ali odjavo so odgovorni oni, ki morajo po iej uredbi prijavo ali odjavo predložiti; za točnost podatkov o stanovalcu pa je odgovoren dotiCni stanovalec. — Kdor prekrši predpise te uredbe, se kaznuje v denarju od 10 do 500 di- nar jev, če pa ne izplača denarne kaz- ni v določenem roku, se kaznuje z zaporom od 1 do 10 dni. Ka/.ni izre- ka krajevno policijsko oblastvo od- nosno sreski načelnik. H koncertu CPD v Celjy Dr. Benjamin lpavic se je rodil 24. decembra 1829 v Št. Jurju ob juž. žcl. Posvetil se je zdravniškemu poklicu in bival večinoma v Gradcu, kjer je umrl 20. decembra 1908 in kjer je tudi pokopan. Dr. Benjamin lpavic ni bil samo dober zdravnik, nego tu- di velik skladatelj. Po prävici ga na- ziva dr. Gojmir Krek, urednik nek- danjih »Novih Akordov«, kojih zvest sotrudnik je bil tudi dr. lpavic, »slo- venskega Schuberta«. Benjamin lpa- vic je oče slovenske umetne pesmi. Da je bil dober Slovenec in umetnik, nam pričajo njegove pesmi, ki so in še bodejo segale v srce. Kdo ne po- zna njegove »Bodi zdrava, domovi- na« ali samospeva »Ciganka Mari- rija«? Poleg neštetih pesmi je kom- poniral tudi več godalnih kvartetov,( kantato »Kdo je mar«, opereto »Tič- nik« in opero »Teharski plemiči«. Njegovu opera obravnava košček zgodcvine Celja in Teharja. Lepa Marjetica, hči teharskega župana, obhaja zaroko s kmečkim fantom Ivanom. Marjetica ugaja tudi Urhu, grofu Celjskemu, ki jo sklene ugra- biti. Pošlje svojega odposlanca, da rau pripravi teren. Odposlanec, pre- oblečen v romarja, se vtihotapi med svate, ki ga pa k sreči razkrinkajo. V stiski izda grosa. Grof Urn pride o polnoci na Teharje, da odvede Mar- jetico, a i'antje, ki jo stražijo, ga vja- mejo. Grozijo mu, da bodo drugi dan razbobnali vsemu svetu, kake stvari počenja celjski grof Urb. Ta jim ob- Ijubi, da bo poplenienitil vse Tehar- je, če ga izpuste. Drugi dan, na god sv. Ane, ko je na Teharju »žegnanje« in ko vaški možje izbirajo svojega voja, izpolni grof svojo obljubo in podeli vsem TeharCanom in njiho- vim potomcem plemstvo. To lepo snov je ugiasbil dr. Benja- min lpavic v takrat običajnem slogu po številkah, od katerih je druga lep- Sa od druge. Opera je dosegla leta 1892. v Ljubljani in I. 1895. v Brnu ogromen uspeh. Iz Celja je vozil k predstavi v Ljubljano poseben vlak. Celje ni moglo prezreti 100-letnice rojstva tako zaslužnega skladatelja in ožjega rojaka. Njemu je posvečen koncert, ki ga priredi Celjsko pev- sko društvo v soboto 31. t. m. v veli- ki dvorani Celjskega doma. Izvajali se bodo štirje njegovi mešani zbori »Pod nebom širnim«, »Leži pol je ravno«, »ZapušČen« in »Ej, tedaj!«, ki spadajo med njegova najzrelejša dela, in odlomek iz II. dejanja nje- gove opere za 4 soliste, moški in nie- šani zbor. Med drugim bomo sliŠali nežno »Molitev« Marjetice in najlep- so točko opere, »Podoknico« grofa Urha. Nastopil bo celotni pevski zbor CPD, sopran solo bo pela ga. Thaler- jeva, alt gdč. Rozi Bervarjeva, tenor g. Kazimir Modic, bas-bariton gosp. Fi-ance Šifrer, na klaviru bo sprem- ljala gdč. Mafenka Plzakova. (Konec prih.) po vsem svetu nosijo leto za letom dobre PALMA-podpetnike. Ljudje današnjih dni ne hodijo več na usnjenih podpetnikih. Preudarni in napredni hodijo po elastičnih, do- brodejnih PALMA-podpetnikih. PALMA so za vsakega pešca dobrota, trajajo dalje kot najbolje usnje in so' danes poceni tako, da si jih iahko kupi vsakdo. reven aii bogat. Kar smatrajo milijoni ljudi po vsem svetu za dobro in praktično, to po- izkusite tudi Vi. Še danes naj Vam V^š čevljar nabije dobre PALMA-pod- petnike. Iz preu- darnosti in varčni;- sti ! Za svet boste •' hvaležni. V DOMACE YESf I d Novi vinogradi oproščeni zem- ljiškega davka. Kr. banska uprava dravske banovine objavlja: Po zako- nu o neposrednih tlavkih iz leta 1928., čl. 11, se med drugim začasno opro- stijo zemljiškega davka novi vino- gradi, ki so zasajeni: 1. na vinograd- ni zemlji z domačimi vrstami na odobrenih podlagah, 4 leta; 2. na ka- meniti in peščeni zemlji z domačimi vrstami na odobrenih podlagah, 10 let. Zcmljišča pa, ki so zasajena z novim češpljevim nasadom (zlasti s češpljo požegačo, bistrico, plavo, ce- pačo, madžarko), so prosta zemljiš- kega davka 6 let. Potrdila za opro- stitov zemljiškega davka izdaja pri- stojni sreski načelnik. Kolkovane prošnje s priloženim potrdilom je nasloviti na pristojno davčno oblast. d Razširjenje ceste Vojnik—Dobr- na lepo napreduje, z delom se je že svojčas pričelo na račun kopališkc uprave na Dobrni. Delo pa je bilo kmalu ustavljeno in se je letos zopct pričelo pod tehničnim vodstvom in- ženjerja celjskega sreskega načel- stva g. A. Komela. Cesto so razširili za Wi do 2 metra in še več. Nove ^ škarpe so na nekaterih mestih viso- "ke 4 metre. V Lembergu producira drobilec na vodni pogon gramoz za nasipanje cele ceste. d Organizacija trgovcev s sadjeA. Prejeli smo: Na inicijativo Gremija trgovcev za mariborsko okolico se je vršil pred kratkim v Mariboru sesta- nek sadnih trgovcev v Sloveniji, ki so se ga udeležili skoro vsi interesi- rani sadni trgovci. Po stvarni debati, ki je trajala tri ure, je bil izvoljen Širši pripravljalni odbor s pooblasti- lom, da pripravi zadevna pravila in skliče v kratkem ustanovni občni zbor »Društva sadnih trgovcev v Ma- riboru«, da se končno oživotvori to potrebno društvo. Naloga društva bo, da bo forsiralo strogo solidno sadno trgovino, skrbelo za j'azvoj kupčije s stajerskim sadjem, pobijalo nereelno sadno trgovino, stopilo v stik z ob- lastmi in sadjarji, dajalo sadjarjem direktive za bodočnost in jih pouče- valo o sadnih vrstah, za katere se zanima svetovna trgovina. Sadjar- stvo je ena najvažnejših panog, od katei'ih bo imel naš kmet dohodke v bodočnosti. V društvu bodo sodelo- vali izkušeni trgovci. ki imajo sta- re zveze in ki hočejo te zveze še po- globiti. Di-uštvo bo posvečalo vso j pažnjo našim sadjarjem in napredku sadne trgovine v dravski banovini. Kdor hoče postati član tega društva, naj javi svoj pristop na naslov: Dru- štvo sadnih trgovcev, Maribor, Ve- trinjska ulica 4/II. Ustanovni občni zbor bo pravocasno javljen v listih. d Dražba lovišč. Po razglasu sres- kega načelništva v Celju se bodo vr- šile te dni dražbe naslednjih občin- skih lovišč: v sredo 28. t. m. dražba občinskega lovišča v Sv. Lovrencu pod Prožinom, v petek 30. t. m. draž- ba občinskega lovišča v Št. Pavlu pri Preboldu, v soboto 31. t. m. dražba občinskega lovišča v Vojniku in v sredo 4. junija dražba občinskega lo- višča v Petrovčah. Podrobnosti so razvidne z razglasne deske sreskega načelstva v Cclju. d Dunajska vremenska napoved za torek 27. maja: Izpremenljivo, nag- njenje k nevihtam. izCeljainokoSice v. Savinjska podružnica SPD bo le- tos 17. avgusta na svečan način otvo- rila renovirano in močno povečano kočo na Korošici. S to planinsko po- stojanko bo dosežen velik cilj, ki si ga je stavil za program vzorno de- lavni odbor podružnice SPD v Celju. Poleg ponosnega. "Frischaufovega do- ma na Okrešlju, Piskernikovega za- vetišča in Tillerjeve koče v Logarski dolini bo ta novi dom na Korošici v ponos slovenskemu planinstvu. Na tej vužni planinski točki je stala do- ftlej skromna koča, ki že dolgo ni več cdgovarjala potrebam časa. Stara Kocbekova koča pod Ojstrico je po- stala istotako povsem neprimerna, vsled nove zgradbe, ki bo v redu vz- drževana, pa tudi odvišna in se bo opustila. Ker se bliža čas otvoritve, se večkrat tudi postavlja vprašanjc, kako se naj nova postojanka na Ko- l-ošici imenuje. Postaviti planinsko kočo je sicer težje, kot pa izbirati ime. Vendar pa je tudi pri izbiri ime- na treba uvaževati marsikaj, da se v prihodnjosti ne zabriše spomin žrtev in dela, ki je moralo biti v težkih prilikah izvršeno, predno smo Slo- venci postali uvaževanja vreden či- nitelj v Savinjskih planinah. Franc Kocbek je nesporno tisti mož, ki je v družbi z Janezom Frischaufom od- kril Savinjske planine in njih oča- riijočo lepoto svetu ter nam Sloven- cem v trdih desetletnih borbah proti nemskemu šovinizmu ohranil ta bi- ser planinskega sveta. Cut pravičnc livaležnosti za vzvišeno veliko delo v težkih razmerah nekdanjih časov nam pravi, da bi bilo prav in častno za preteklost, sedanjost in bodoC- nost slovenskega planinstva, ako poleg Tillerjeve koče, Piskernikove- ga zavetišča, Frischaufovega doma dobi novi dom na Korošici ime očeta naših slovenskih Öavinjskih planin in njih prvega neustrašenega borca Franca Kocbeka. Kocbekov dom na Korošici bodi spomin dela in uspe- hov v preteklosti in v ponos dana- šnjim vrednim čuvarjem Savinjskih planin! Ivan Prekoršek. c Pukovska slava. Celjski 39. peš- polk bo obhajal v sredo 28. tm. svo- jo slavo v spomin na dan zavzetja Crne po delih celjskega pešpolka med koroško ofenzivo I. 1919. Bogo- služje se bo vršilo na Glaziji ob 10. dopoldne, od 4. do 7. zvečer pa bo tarn vojaška zabava. Narodno ob-r činstvo in društva pozivamo, naj se v velikom številu udeleže te \epc proslave. c Seja okoliškega občinskega sve- ta, ki je bila sklicana za nedeljo 25. im. ob 8. uri zjutraj, se zaradi ne- sklepčnosti ni mogla vršiti. Do sklepčnosti je manjkal samo eden občinski odbornik. Seja je sedaj sklicana za sredo 28. tm. ob 8. zv. ( Občni zbor celjskih podružnic Družbe sv. Ciriia in Metoda se bo vršil v petek 30. t. m. ob pol 9. zve- Cer v prostorih Celjskega doma. c Bonbončkov dan bo priredila V Cetrtek (na praznik) 29. t. in. ženska podružnica Družbe sv. Ciriia in Me- toda v Celju. Čisti dobiček je dolo- čen v dobrodelne namene. Vse na- rodno ob&instvo je naprošeno, da v četrtek prispeva po svojih močeh. c Predavanje o folografiranju. Šavinjska podružnica ŠPD v Celju bo priredila v sredo 28. t. m. ob 8. zvečer v trgovski šoli drugo poučno predavanje o temi: »Negativ, kako nastane in kakšen mora biti«. Vstop prost. Opozarjamo vse interesente na to ])rodavanje. ( Smrtna kosa. V nedeljo 25. t. m. ob 3. zjutraj je umrla v Celju (Gre- gorčičeva ul. 3) vsjed oslabelosti srca, ga. Viktorija Luznikova, so- proga nadučitelja v p. g. Luznika, v 00. letu starosti. Pokojnica je bila narodno zavedna žena, vzorna so- proga ter izredno blaga in dobra ma- ti. Bodi ji ohranjen lep spomin, spo- štovani rodbini naše iskreno sožalje. — V celjski javni bolnici so umrli: v sobo^o 24. t. m. (11-1 etna prevžitka- rica Neža Podvršanova iz Zabukov- ce pri Žalcu. v nedeljo 25. t. m. 4-let- ni delavčev sin Franc Pesko iz St. Jurja ob Taboru (difterija), v pon- cleljek 2ü. t. m. pa 16-letni Jože Ga- beršek, sin kočarice od Sv. Krištofa pri Laškem in 25-letni redov 39. pp. Mai-ko Jui-ičič iz Novega gracla v hr- vatskem Priinorju. N. p. v m.! c Huda nesreča na Ljubljanski cesti. V nedeljo 25. tm. dopoldne je privozil po Ljubljanski cesti na mo- tornem kolesu poslovodja delavske pekarne v Ljubljani g. Slavko Pret- nar. Po izjavi očividcev je vozil z brzino 00 km. Na zadnjem sedežu je sedela trgovska sotrudnica Pavla K. iz Ljubljane. Pred avtodelavnico g. Haselbacha na križišču Ljubljan- sl/co i.viü/i' t\ovc čevlje, e proslave. c Seja okoliškega občinskega sve- ta, ki je bila sklicana za nedeljo 25. im. ob 8. uri zjutraj, se zaradi ne- sklepčnosti ni mogla vršiti. Do sklepCnosti je manjkal samo eden občinski odbornik. Seja je sedaj sklicana za sredo 28. tm. ob 8. zv. ( Občni zbor celjskih podružnic Družbe sv. Cirila in Metoda se bo vršil v petek 30. t. m. ob pol 9. zve- c'ei1 v pi'ostorili Celjskega doma. c Bonbončkov dan bo priredila v četrtek (na praznik) 29. t. m. ženska podružnica Družbe sv. Cirila in Me- toda v Celju. Čisti dobiček je dolo- čen v dobrodelne namene. Vse na- rodno občinstvo je naprošeno, da v četrlek prispeva po svojih močeh. c Predavanje o fotograiiranju. Savinjska podružnica SPD v Celju l>o priredila v sredo 28. t. m. ob 8. zvečer ir trgovski šoli drugo poučno 1/redavanje o temi: »Negativ, kako nastanc in kakšen mora biti«. Vstop prost. Opozarjamo vse interesente na to predavanje. c Smrtna kosa. V nedeljo 25. t. m. ob 3. zjutraj je umrla v Celju (Gre- gorčičeva ul. 3) vsjed oslabelosti srea ga. Viktorija Luznikova, so- proga nadučitelja v p. g. Luznika, v (;0. letu starosti. Pokojnica je bila narodno zavedna žena, vzorna so- proga ter izredno blaga in dobra ma- ti. Bodi ji ohranjen lep spomin, spo- štovani rodbini naše iskreno sožalje. — V celjski javni bolnici so umrli: v soboto 24. t. m. Gl-letna prevžitka- rica Neža Podvršanova iz Zabukov- ce pri Žalcu. v nedeljo 25. t. ni. 4-let- ni delavčev sin Franc, Pesko iz Št. Jurja ob Taboru (difterija), v pon- deljek 20. t. m. pa l(>-letni Jože Ga- beivšek, sin kočarice od Sv. KriStofa pri Laškem in 25-letni redov 39. pp. Marko Juričič iz Novega grada v lii- vatskem Primorju. N. p. v m.! c Huda nesreča na Ljubljanski cesti. V nedeljo 25. tm. dopoldne je privozil po Ljubljanski cesti na mo- tornem kolesu poslovodja delavske pekarne v Ljubljani g. Slavko Pret- nar. Po izjavi očivideev je vozil z brzino 60 km. Na zadnjem sedežu je sedela trgovska sotrudnica Pavla K. iz Ljubljane. Pred avtodelavnico g. Ilaselbacha na križišču Ljubljan- MmM sie ako imute nove čevlje, 'Slavička«, Ravnikovo »Polje spi«, »Žgančevo »Maro, Maro, Marica«, Taclikovo »Oj, bosilje« in Premrlove- ga »Polžka«. Zbor je izenačen, zelo izvežban in discipliniran. G. Pregelj jo znova dokazal, da je mojstrski pe- vovodja tudi za mladinske zbore. Klavirski večer, ki se je vršil v ce- trtek 22. t. m. ob 20. v celjskem gle- dališču, je obsegal višjo, konservato- rijsko stopnjo. Gdč. O. šmigovčcva je prednaŠala Vit. Novaka »Karne- valsko noč« z veliko rutino, dobro je tudi obvladala gdC. A. Zumrova Cho- pinovo balado op. 47. Brezhibno sta podala g. F. Luževič Sukovo suito op. 21 in gdč. C. Sernečeva Sukov Andante — hrepenenje. V pravilnem stilu in z obCutjem je zaigrala gdč. G. Pukmeistrova Lisztove »Petrar- kove sonete«. Ga. O. Požarjeva je prednašala Ch'opinovo sonato op. 58 (allegro maestoso) z virtuoznostjo. Gdč. M. Plzäkova je že pianistka ve- likega formata. I. del Beethovnove sonate op. 53. in Respighijev preludij je izdelala do podrobnosti ter oba ko- mada podala z odlično tehniko in umetniško poglobitvijo. Tudi visoko kultivirana igra go. M. Tillerjeve je nudila v Vit. Novaka Sonati eroici op. 24., 1. stavku, globok užitek. Letošnje produkcije Glasbene Ma- tice v Celju so bile zopet zaključene z zelo častno in visoko aktivno bi- lanco. Zavod in njega učiteljstvo za- služi pol no priznanje za veliko kul- turno delo in podporo vseh, ki ljubi- jo glasbeno umetnost. — rp — Plesni večer Erne Kovačeve u Celju Celjska plesalka gdč. Erna Kova- ceva je priredila v soboto 24. t. m. v Mestnem gledališču v Celju plesni in gimnastični večer, ki je bil razmero- raa prav dobro obiskan. Poleg gdß. Erne Kovačeve je nastopilo tudi 12 gojenk njene sole. V večini plesnih točk je prevlado- vala groteska. Gdč. Erna Kovačeva ima dobro solo, talent in ambieijoz- nost. Vidi se, da se je svojemu pokli- cu posvetila z idealizmom in ljubez- nijo, ki sta glavni predpogoj umet- niških uspehov. V njeni soli so talen- tirane gojenke, ki so se ta večer zelo potrudile. To je bilo opaziti pri »rit- mični gimnastiki« in »dirigiranju skupin«. Ljubki in dobro zamišljeni so bili skupinski plesi »V dvorani kralja planin« ter mornarski in ki- tajski plesi; tudi motivi so bili učin- kovito karakterizirani. Popolne toč- nosti in dovršenosti pa od te plesne šole seveda še ni mogoče zahtevati. Gdč. Erna Kovačeva je v solih po- kazal a mnogo znanja in je s plesom dobro reproducirila motive in kon- traste. Vse toc'kc: Dvofakov »Valse«, Rubinsteinovo romanco, Moskovske- ga 1. in 2. španski pies in »Bonzovo podoknico« je absolvirala z uspe- hom. Zelo učinkovit je bil pies gdC. Erne Kovačeve in njene sestre po melodiji Kreislerjevc »Lepe Rožma- rinke«. Kostumi so bili stilu primerni in apartni. Pianistka ga. Blažonova je oskrbela diskretno sprernljevanje plesov. Večer je pokazal, da je v gdč. Erni Kovačevi mnogo sposobnosti, hotenja in volje. To je lep kapital za nadaljni razvoj. — rp — d Telesno zaprtje, slaba prebava, abnormal no razkrajanje in gnjiloba v črevesu, pomnožena vsebina kisli- ne v želodčnem soku, nečistost kože na obrazu, na hrbtu in prsih Cerma- sti turi, marsikateri katari motne sluznice i>reidejo v. uporabo nnravne »Franc Jožefove« grenčice. Številni zdravniki in profesorji uporabljajo »Franc Jožefovo« grenčico ze deset- letja pri odraslih in otrocih obeh spolov z najveCji muspehom. »Franc Jožefova« voda se dobi v vseh lekar- nah, drogerijah in špecerijskih trgo- vinali. / Strain A. »Nova Doba« 26. V. 1930. Štev. 42. Sport t Škandalozna nogometna ickma. ! V nedeljo 25. t. m. ob 3. popoliine se \ je vršila na igrišču pri »Skalni kleti« j predtekma med rezervama 8K Celja in SK Olimpa iz Gaberja, v kateri je zmagala rezerva SK Olimpa v raz- merju 7 : 2. Ob 5. popohlne se je pri- čela tekma za pokal Medklubskega i odbora v Celju med SK Celjem in Atletiksportklubom. Ker je redna igra končala z 1 : 1, je sodnik po- daljšal igro za dvakrat po 15 minut. Podaljšana igra je končala s 3 : 0 za Alletike, tako da so ti zrnagali v raz- merju 4 : 1. SK Celje je nastopil z rezervami in naraščajem, ojačenim z igralci prvega moštva. Sodnik g. Wagner, ki je sodil zelo zadovoljivo, je moral dvakrat izkljueiti igralca Atletikov Gorška zaradi surove igre in nediscipliniranosti. Igra je bila mestoma zelo ostra. Nemški del ob- činstva se je vedel zelo nesportno in i/zivalno napram Slovencem. Z j nemške strani so padäli medklici, ki so zopet pokazali mentaliteto teh »lojalnih državljanov«. Tako poeetje je treba najostreje obsoditi in si ga (iobro zapomniti. Damsko in posteljno perilo fino in eleRantno izvršuje proti naro- čilu M. Sribar, Celje, Aleksandrova ul. Prevzame tudi semo izdelovanje perila iz Iastnega blae.a. 3m Sokolstvo Zupni zlet v Celju 15. ju- nija 1930. V smislu § 16. stat. SKJ. in § 20. lit. 4. župnih pravil je župno načelništvo v zadnji seji sklepalo o organizaciji in vzporedu župnega zleta. Ž njim v zvezi i so izbirne tekme, katerih razpored smo 2e objavili. Glavni del zleta bo popol- danski javni nastop. Pričetek bo ob V24. popoldne z naslednjim vzporedom : 1.) moška in ženska deca hkrati: župne prosre vaje" 1930, 2.) starejši bratje celjskega Sokoia: vaje s palicami, 3.) člatvce: proste vaje za vsesokol- ski zlet 1930, 4) vojaštvo 39. pešpolka: vaje s puškami, 5.) orodje I. skupina: moški in ženski naraščaj na orodju, deca: igre, 6.) Člani in članice celj- skega Sokoia: Vaje z dolgo palico, 7.) moški naraščaj: proste vaje za vsesokolski zlet 1930, 8.) orodje I!, sku- pina : člani in Članice, 9)ženski nara- ščaj: proste vaje za vsesokolski ziet 1930, 10. župna vzorna vrsta: drog, 11.) vojaštvo 39. pešpolka : posebna skupina s prostimi vajami, 12.) člani: proste vaje za vsesokolski zlet 1930. Pri večerni akademiji nastopijo iz- med zunanjih društev : Trbovlje : Člani »Morje«, članice »Metuljčki,« Zagorje; Članice »Prolječe«, Šoštanj: »Pred- njaška osrnica«. Seveda bo nastopilo tudi matično društvo Celje. Obeta se nam tedaj na akademiji pester spored. Vsesokolski zlet v Beogradu Vscm (Iruštvom smo priložili pri- javnice Članov in Clanic za povorko dne 29. junija 1930 v Beogradu. Pri- javnice izpolnite skrbno in točno ter jih vrnite najpozneje do 10. junija župi. Pri članicah je treba paziti na rubriki: »svečana odora« in »te- lovadna obleka«. Prvih je v župi ze- lo pičlo število, medtem ko imajo te- lovadno obleko vse, ki nastopajo. Pri prijavi članov za povorko pridejo umevno v poštev le oni, ki imajo kroj. Načelnike, načelnice, prednja- ke in prcdnjačice, ki sc bodo udele- žili zleta v Beogradu, vpišite imeno- ma. Nadalje zahteva savezuo načel- ništvo poročilo o udeležbi članov in članic pri prostih vajah. Tiskovin nismo prejeli, zato naj društva na posebnem dopisu sporočijo točno ište- vilo članov in članic, ki bodo izva- jali proste vaje v Beogradu. Prijavo pošljite istotako ž u p i in sicer do 31. maja. Ako prejmemo medtem poseb- ue tiskovine za udeležbo pri prostih vajab, jih bomo društvom poslali z obratno pošto, sicer obvelja oblika poročila, kakor navedeno. Župna uprava in načelništvo ima- i ta s pripiavami za župni zlet in za I I. jugosl. vsesokolski zlet polno dela. Zaradi tega vas tern nujneje prosi- 1110, da ustrežete našemu pozivu toč- no do napovedanega tormina in nas obvarujete brzojavnih urgenc. Društvom, ki so prijavila tekmo- valce in tekmovalke (filanstvo in na- raščaj), smo poslali tudi tekmovalne prijavnice v izpolnitev. Te vrnite najkasnejo do 10. junija, ker jih bo- mo J-abili pri župni izbirni tekmi dne 14. in 15. junija. Izpolnite jih v dvoj- niku (kopiji). Seveda ne morete iz- poluiti rubrike, ki se nanaša na do- seženi uspeh pri župni izbirni tekmi. To se bo izvršilo na dan tekem v Celju. Z d r a v o ! župno načelništvo. Stefan Strašek, Celje priporoča svojo veliko zalogo čevljev last- nega in tovarniškega izdelka, zlasti za bnm»itce po rneri, Vsa popravila nai- hitreje. Prodaja tudi na obroke brez zvi- j šanih cen. | lire, zlatnina,- srebniina I najboliSe \\ najcenejše v tr^ovini ; Anton Lečnik, u^a^, z!at»^ In optik Celji% Glavni trg St. 4 se i5če z 1 ali 2 n« prevelikiiTta so- bama s kuhin;o ali brez n;e, pra/.no ali tiekoliko meblovano, 2a 1 osebo brez otrok. Naslov v upravi lista. i v Izjava Preklicujem, da bi Kra^ovec Mati^a in Marija, gostilniČarjn v Zagrwdu 70 pančala vino, ker nimam zato nikakih dckazov. Kupim Mšv j v neposredni bližini Col ja 2 dvc-mi ali ! cremi sobtm1, pritiklinami in vrtom. Naslov v upravi. Veziljo (štikaric;/) ?.a stroj in roČno vtvenie ter šiviljo za perilo sprejme M. Šribar, Ceiie, Aleksandrova ul. 2. Kupujemo stalno in pJačamo dobro Lapuh, preselco, brezovo perje, koprivne korenine, tisoč rože, va!dm«ister, brinjev les olupijen in cepljen. Vse inora b*ti posu^sno v senici in zbrano. OfogeeMj» Santta«;, Celje, Aleksandrova 6 ulica 5. 6 Malinovec pripravljen iz arcmatičnih gorskih ma- lin in vkuhan z čistim sladkor;em (I kg EBiAia 88 - Stara lekarna »Pri orlu« Mr. Ph. lvo TončiČ CELJE, Glavni trg — ^leksandrova ulica. Ročna dela gobelin, keiim, smirna, predtiskani prti itd. od n-ivadnih do nfcfinejsih. nudt v vehki izbiri Pavla SLUGOVÄ, Ccljc, Vodnikova ulica. AntlBoptiüno pröparirana nežna kakor svila, desinfioirana in je dokazano ': higijenski najzaneslivejša. Zahtevajtü jo izrocno 5 | povsod "I*"1 USfANOVUENA LETA 1881. Geljc v lastni hiši Narodni dom Sprejema- hr«ifnlue vlogo od vsakogar, jih obre- stuio tiajugodnoje, nudi popolno varuost in iz- plačuje tocno. — Izvršuje vs^ denarne poslet kupuje in prodaja tnj denar ter ceke na ino- zemstvo. Izdaja Uverenja %a izvoz blaga. Za yarnost hranilnih vlog jamči poleg lastnega aktivnega premoženja po Din 100,000.000 — še lasfna glavnica in rezerve, ki znašajo skupaj nad Din 14,500.000—. PODRUiNICI: MARGBOR ioiYANI Aleksandrova cssta št. 11. (v lastnl hišl) Same na veCiko! H^ J& ttfi fl^ Samo na velikoi praženo in surovo, od najcencjše do najfincjše vrstc nudi po ft«9tj!ritiie]ih konkurenčcsah cena^ CELJE, KRALJA PETRA C, So veietrgovina kolonijjalnega in špecerijskega blaga Lastna jjn?«3tžst.iotiia. kave IVIläxiL rxt*,