Lelo XIX. Naročnina za Jugoslavijo: celoletno 180 Din, za /j leta 90 Din, za 'h leta 45 Din, mesečno 15 Din; za inozemstvo: 210 Din. — Pia- TRGOVSKI LIST Številka 69. ča in toži se v Ljubljani. Časopis za trgovino, industrijo, obrt in denarništvo Uredništvo in upravništvo Je v Ljubljani v Gregorčičevi ulici 23. — Rokopisov ne vračamo. — Račun pri pošt. hranilnici v Ljubljani št. 11.953. — Tel. št. 25-52, l&Staia vsak torek’ te~ trtek in soboto Ljubljana, sobota 20. junija 1936 Pam —. posamezni 4>CA %mCna številki Din * Popolna enotnost trgovstva Manifestanten potek občnega zbora Zveze trg. združeni v Brežicah Pri zbomilnih volitvah nastopi slovensko zborničnega predsednika Ivana Jelačina enotno Ne po krivdi slovenskega trgovstva je nastala v zadnjih dneh potreba, da 6e zopet enkrat pred najširšo javnostjo manifestira popolna solidarnost in enotnost slovenskega trgovstva. Na občnem zboru Zveze trgovskih združenj v Brežicah je slovensko trgovstvo to enotnost tudi manifestiralo, in sicer na tako prepričujoč način, da je moral slehernik uvideti, da te solidarnosti ne morejo porušiti nobeni nenadni in nepričakovani dogodki. Najizraziteje je bila ta enotnost podčrtana s proglasitvijo enotnega nastopa trgovstva pri prihodnjih zborničnih volitvah pod vodstvom bivšega zborničnega predsednika Ivana Jelačina. S tem je slovensko "trgovstvo jasno in odločno povedalo, da so njegove vrste vedno strnjene in da je treba z njim računati vedno kot z organizirano celoto, ki ni dostopna za razne postranske kalkulacije. Posebno učinkovita pa je bila ta manifesta cija, ker se je izvršila na dostojanstven način, brez vsakih napadov na katerokoli stran. S tem je trgovstvo dokazalo, da mu je v resnici le za stvar in da je govorilo iskreno, ko je za gospodarske institucije odklonilo vsak vpliv, ki ne bi bil v direktni zvezi s čisto in samo gospodarskimi interesi. Manifestacija slovenskega trgovstva je dobila s tem kvalifikacijo, ki ne more ostati brez vpliva tudi na odločujoče kroge. A ne samo svojo enotnost je manifestiralo slovensko trgovstvo na brežiškem občnem zboru, temveč tudi svojo popolno enotnost z vsem jugoslovanskim trgovstvom. To je bilo zlasti vidno podčrtano 8 tein, da se je brežiški občni zbor popolnoma in brez vsake rezerve priključil sklepom II. kongresa jugoslovanskega trgovstva v Beogradu ter usvojil njegove resolucije kot svoje. Tudi v tej manifestaciji skupnosti jugoslovanskega trgovstva je dokaz njegove konstruktivnosti, kateri noben odgovorni jugoslovanski državnik ne more odreči svojega priznanja. Odveč pa je poudarjati, da je ostalo slovensko trgovstvo tudi v Brežicah zvesto 9voji znani pre-udarjenosti in umerjenosti, da zahteva vedno le to, kar je brez škode za celoto ne le izvedljivo, temveč naravnost v njenem interesu. Zato pa je tudi naravno, da slovensko trgovstvo od teh svojih minimalnih zahtev ne more niti najmanj odnehati in da je pripravljeno za te zahteve voditi tudi najostrejši boj do končne in popolne zmage. Iz vseh teh razlogov more biti zato slovensko trgovstvo na svojo brežiško manifestacijo ponosno in so mogli oditi delegati združenj zadovoljni domov, ker so storili to, kar je pričakovala od njih slovenska gospodarska javnost. Želeli bi le eno, da bi se tudi na odločujočih mestih z enako uvidevnostjo in pripravljenostjo, ki »o jo pokazali slovenski trgovci za potrebe celote, proučile ter izvajale zahteve slovenskega trgovstva. S tem bi se začela izvajati v naši državi resnična gospodarska politika, ki edino more utrditi našo državo na znotraj in na zunaj. In vsi vemo, da je danes to bolj potrebno ko kdajkoli. S tem večjo upravičenostjo zato tudi pričakujemo in verujemo, da bo klic slovenskega trgovstva po uvedbi zdrave in konstruktivne gospodarske politike našel tudi na odločilnih mestih pozitiven odmev in da se bo s 6tarimi napakami nehalo. Naj bo že enkrat konec dobe neprestanih razočaranj in naj se začne doba ustvarjajočega dela, da pride tudi nad našo Jugoslavijo blagostanje! Otvoritev občnega zbora Predsednik Josip J. Kavčič je otvoril ob 10. uri skupščino, ugotovil, da je skupščina v zmislu člena 9 zveznih pravil pravilno sklicana in sklepčna ter je od 107 zveznih delegatov navzočnili 92, ki zastopajo 8000 članov. Za overovatelja zapisnika je imenoval delegata Ivana Bahovca in Antona Verbiča. Prečital je nato došle brzojavke: »Na zveznem zboru zbrano slovensko trgovstvo Zbornica toplo pozdravlja in želi, da bi prizadevanja za prospeh trgovskih interesov dosegla čim več uspehov. — Zbornica obenem prosi, da ji sporočite svoje sklepe, katere bo skušala v polnem obsegu uveljaviti. — Zbornica za TOI Ljubljana.« »Pozdravljamo Vaš zbor in želimo mnogo uspehov — Zveza obrtnih društev Ljubljana«. »Pozdravljamo spoštovane zborovalce na letni skupščini in želi- mo obilo uspehov. — Predsedstvo Društva industrijcev in veletrgovcev v Ljubljani«. »Radi nenadnih ovir udeležba delegatov nemogoča, želimo uspešen potek skupščine. — Združenje trgovcev Slovenska Bistrica«. Predsednik Kavčič je nato pozdravil sreskega podnačelnika I. Lozarja, mestnega podžupana Poljanška, zastopnika Trgovskega društva »Merkur« podpredsednika Albina Smerkolja in bivšega predsednika Zbornice TOI Ivana Jelačina ter naše prijatelje novinarje, urednika Saša Železnikarja od »Trgovskega lista«, Franca Seuni-ga od »Jutra« in Draga Potočnika od »Slovenca«. Predsednik se je nato spomnil našega prvega državljana Nj. Vel. kralja Petra II. in je predlagal, da se mu pošlje naslednja brzojavka: »Maršalatu dvora Beograd. Na redni letni skupščini v Brežicah zbrano slovensko trgovstvo izraža globoko udanost in neomajno zvestobo Njegovemu Veličanstvu kralju Petru II in kraljevskemu domu. Zveza trgovskih združenj Dravske banovine v Ljubljani — predsednik Josip J. Kavčič«. (Živahni živio-klici kralju!) Dalje je predlagal, da se brzojavno ...zdravijo trgovinski mi-ister dr. Vrbanič in slovenska mir' tra dr. Korošec in Krek s temi brzojavkami: Na redni letni skupščini v Brežicah zbrano slove sko trgovstvo Vam pošilja udane, pozdrave s prošnjo, da blagovolite pospeševati naše težnje. Zveza trgovskih združenj dravske banovine v Ljubljani, predsednik Josip J. Kavčič«, ter da se pismeno pozdravi ban Dravke banovine d Marko Natlačen: trgovstvo, zbrano na redni letni skupščini v Brežicah, V m pošilja pozdrave s prošnjo, da blagovolite pospeševati upravičene interese slovenske trgovine. Z odličnim spoštovanjem. Josip J. Kavčič.« S toplimi besedami se je spominjal predsednik jubileja Združenja v Laškem, ki je dne 19. IV. letos praznovalo SOletnico obstoja svoje stanovske organizacije. Pri tej priliki je slavil 241etnioo predsednikovanja združenju naš zvezni podpredsednik g. K. Elsbacher, ki j-' bil 31. oktobra 1905 izvoljen za podpredsednika; 4. maja 1912 pa za predsednika zd- n ja. Čestita mu z željo, da bi še dolgo let sodeloval v naših organizacijah. (Odobravanje.) Poročilo predsednika Josipa Kavčiča Zborujemo v težkem stanju. Naša trgovina se zapostavlja na vseli področjih, dasiravno je stara stvar, da je trgovina našemu gospodarstvu potrebna. V borbi proti temu zapostavljanju je treba solidarne stanovske zavesti in jake organizacije. Obdačcnje je dandanes jako komplicirano radi tolikih in tako različnih davčnih in taksnih bremen. Zato bo potreba poskrbeti za poenostavljenje obdačenja, kajti danes mora imeti že skoro vsakdo izmed nas posebnega specialista za izračunavanje in odrajtovanje davčnih obveznosti. — Davkarija prav za prav le še kasira denar, finančni organi pa kar gospodarijo v naših obratih. Trošarine, mestne in občinske, so često velika ovira gospodarskemu razvoju vprav prohibitivnega konkurenčnega značaja ter mnogokrat udarjene na nujne življenjske in gospodarske potrebe. — Tudi vprašanju trošarin bo treba posvetiti vso pažnjo. Kako težke so razmere v naši trgovini nam dokazuje padanje članstva v naših vrstah. Od januarja 1935 do januarja 1936 so v Zvezi včlanjene organizacije, ko so nam javile številčno stanje svojega članstva, sporočile 1240 trgovcev manj. Naš mali trgovec živi posebno težko in zasluži komaj za svoj vsakdanji kruh in za preživljanje svoje družine, dasiravno ima vedno obilo skrbi in sitnosti in gleda s strahom v bodočnost. Ko sem se predvčerajšnjim vozil v vlaku proti Zidanemu mostu, sem poslušal pomenkujoče se nemške trgovske potnike, ki na žalost še prodajajo v naših krajih, mesto našega domačega človeka, — ko so se pogovarjali o slabih kupčijah radi tesnih in tež kih razmer našega podeželskega trgovstva, ki le težko in z veliko .nujo životari. Dravska ban »vina je močno prizadeta po sankcijah napram Italiji. Zlasti sta bili prizadeti logaško in škofjeloško okrožje. Odloču- no baviti s tem problemom. Ce gredo velike mase naroda v levičarsko smer in so vedno bolj levičarsko razpoložene ter se stanje zaostruje, potem je vzrok ravno v tem, da mnogo pridnih in dela-voljnih, zdravih in krepkih ljudi ne najde zaposlenja. Predvsem bi bilo potreba v naši banovini, kjer imamo nešteto fondov in socialnih akcij za pobijanje brezposelnosti, ukreniti nekaj premišljenega in organiziranega, da bi zaposlili vrste levičarsko razpoloženih dela-voljnih ljudi, delomržneži, ki nadlegujejo kmeta in meščana, pa naj bi se organizirali s prisilnim delom. Minimalne mezde so postale aktualno vprašanje, s katerim se bavi sedaj naše ministrstvo za socialno politiko in ima sedanji minister odločno namero to stvar urediti. Minimalne mezde zanimajo le večje trgovske obrate in če vseeno poudarjam to vprašanje, storim radi tega, ker zahtevamo, da se urede minimalne mezde za vso državo enako in ne le v posameznih banovinah, kajti ne moremo in ne smemo dopustiti, da bi bile minimalne mezde pri nas višje, kakor v južnih krajih, ker zahtevamo, da se bal življenjski standard tam doli dvigne in ker bi bilo tudi iz konkurenčnih razlogov to krivično. Javna dela so se pričela izvajati tudi pri nas, vendar nam je vsem že znano iz časopisja, s kolikimi težavami in ponovnimi licitacijami se je šlo na delo. Pri tem pa moram poudariti, da niti pod prejšnjimi režimi, niti pod sedanjim, Dravska banovina ni bila upoštevana z ono tangento, ki ji po kulturnih in socialnih potrebah in po davčni moči pripada. jočim krogom ni uspelo kaj bistvenega ukreniti za uveljavljenje na novih tržiščih. Kako so se tuje države pobrigale za nas, ko smo radi sankcij izgubili ves lesni eksport, nam predvsem priča mična debata v parlamentu mogočne Anglije okoli uvoznih dovoljenj za našo državo. Dozdeva se mi, da sem tedaj čital ogromno številko okoli 10.000 angl. šil., kolikor se nam je dalo nadomestila za izgubljeni ital.trg. V poročilih ' naših združenj ob priliki letošnjih občnih zborov se zrcali bedno stanje naše trgovine, glede težkih prilik, posebno v lesni trgovini in z ozirom na sankcije pa bo podal poročilo predsednik Osrednjega odseka lesnih trgovcev v naši Zvezi g. Škrbec. Tudi naš zadnji kongres v Beogradu je odločno zahteval ukinitev sankcij. Brezposelnost je zelo pereč problem, ki mu je treba posvetiti vso pažnjo. Mi zahtevamo, da se tudi odločujoči krogi začno nekoliko bolj intenziv- »Službeni list« kralj, banske uprave Dravske banovine z dne 17. junija objavlja: Uredbe o ustanovitvi občin: Jare-nina, Škale in Št. Janž na Vinski gori — Uredbe o pregrupaciji občin Koračice, Velika Nedelja, Gornji Logatec, Dolnji Logatec in Planina — Uredbi o razdružitvi občin Ložnica pri Velenju in Slovenja vas ter uredbo o združitvi občin Gornja Radgona in Gornja Radgona-okolica — Uredbi o spremembi imena občine Ivanjkovci v občino Svetinje in obč. Markovci v »občino Sv. M rko niže Ptuja« —> Naredbo o opravljanju diplomskega izpita na ekonomsko-komerci-alni visoki šoli v Zagrebu — Razpis finančnega ministra o carinjenju tolščnih kislin ter objave banske uprave o pobiranju obč. davščin. Sirite »Trgovski list«! Konfuirzi - poravnave Končano jo poravnalno postopanje; trgovke Antonije Čeplak v (Hrastniku, trgovca Ivana Letnika jv Trbovljah in trgovca Antona pBVdrana v Mozirju. j Glede bodočih zborničnih voli-jtev lx> pač treba, da na naš sporazum pristanejo tudi naše politične stranke ter nam dajo svoj žali-ibog potrebni blagoslov, da ne bomo imeli v tej naši gospodarski instituciji težkoč, nego da bo Zbornica lahko delovala mirno in stvarno za interese svojih članov. — j (Gl asno in splošno odobravanje.) 1 Letos smo tik za zaključkom in jpod vtisom II. kongres jugoslovanskega trgovstva, uti je bil od 10. do 18. maja v Beogradu. Pred dvema letoma pa smo imeli prvi kon.gre,s jugbšlovanske-Jga trgovstva v Skoplju ter je bila: tedaj ustanovljena centralna trgovska organizacija: Centralno (predstavništvo Zvez trg. združenj kraljevine Jugoslavije. Šele z no-|vim obrtnim zakonom je bila dana (možnost smotrene organizacije tr-jgovskega stanu širom Jugoslavije (in velika stiska je to organiziranje jugoslovanskega trgovstva .še pospešila. Interesantno je, da je >neki naš resorni minister v eni prejšnjih vlad našemu zastopniku ■izjavil, da vladi ne more biti sim-jpatična premočna trgovska organi-izacija, kakor smo jo tedaj snovali jna osnovi zakonskih predpisov. 1 Pomen organizacije Vam bo jasen, če Vas spomnim le na dogodek v letu 1932., ko je šlo za no-Ivelizacijo zakona o pobijanju dra- ginje. Na navadno prijavo, kateregakoli uradnega ali poluradnega organa, bi se po tistem projektu kaznoval trgovec z do 3.CC0 din globe brez pravice do pritožbe. Kakšnim šikanam bi bila tako izpostavljena naša trgovina? V skupščini je bil ta zakon sprejet in izglasovan v dveh urah in če ne bi takrat predstavniki gospodarskih stanov, predvsem trgovci, ki smo šele snovali svojo centralno organizacijo, najenergičneje protestirali v senatu, bi bil na našo največjo nesrečo ta zakon sprejet. •Kasneje se je doznalo, da niti vsi člani kraljevske vlade niso vedeli za vsebino tega zakona. Koliko težav smo imeli pri organizaciji prvega trgovskega kongresa v Skoplju morda še veste. Delali so nam vse mogoče ovire. Klicali so naše predstavnike pred policijske oblasti. Šele v zadnjem trenutku smo prejeli dovoljenje za znižano vožnjo. Tedanja vlada je celo nameravala prepovedati naš kongres. Ta naš prvi kongres jugoslovanskega trgovstva pa je poslal mogočna manifestacija stanovske zavesti in je s svojo impozantnostjo, stvarnostjo, disciplino in resno odločnostjo pokazal, kako smo jugoslovanski trgovci važen, konstruktiven in državnotvoren element v tej naši državi, da smo del onega srednjega stanu, na katerem prav za prav počivajo temelji države. V centralnem predstavništvu temeljito prerešetujemo vsa aktualna trgovska vprašanja ne le s stališča mogoče ozkih interesov trgovskega stanu, katerega smo v prvi vrsti pozvani zastopati in ščititi, nego tudi s širšega gledišča interesa države in vseh stanov. Gospodarstvo naš se smotreno pospešuje. is e pa Poleg aktualnih tekočih vprašanj, ki jih razmotrivamo na sejah Centralnega predstavništva, smatramo, da je treba stalno imeti pred očmi in opozarjati na nekatere nezdrave pojave, kakor je veliko število nctrgovccv v naših vrstah. Naša zahteva je, da naj se izdajajo le zakoni, ki bodo temeljito in vsestransko proučeni, da sc smotreno dirigira, ne pa ovira naše gospodarstvo in tako n. pr. uredi proizvodnja raznih biljk, ki Iso nam kot važne surovine za industrijsko produkcijo nujno potrebne. Bombaževi nasadi, gojenje riža, lanu — da omenim le dve, tri stvari — so za nas važni problemi, toda ne urejeni. Včasih se 'dušimo v koruzi in pšenici, industrijske biijke pa za drag denar uvažamo. Taka nesoglasja je treba v narodnem gospodarstvu naše države odpraviti in dirigirati gospodarstvo v pravilno smer. Nevarnost pa je zopet, da pojde uradni konj predaleč in da bo za-ičel šikanirati mesto pametno diri-igirati. Racionalno sekanje gozdov, tipizacija produktov, dviganje proizvodnje, to so važni problemi za vso našo državo, polno bogastva, neobdelano, zanemarjeno in po temnih elementih izsesa vano. V Centralnem predstavništvu smo že neštetokrat povzdignili svoj glas, da bi obudili zavest v lastnih vrstah, čut vesti in dolžnosti pa pri drugih, ki z nami in z državo slabo gospodarijo. Z zadovoljstvom smo ugotovili, da so tudi trgovinske zbornice širom države začele -mnogo živahneje delovati pod blagodejno iniciativo Centr. predstavništva. Taka konkurenca je zdrava. Trgovina je v 'svetu vkžen faktor in trgovski stan tje potreben tudi narti državi ter (moramo ponovno poudariti, da igreše proti, temeljem naše države vsi oni. ki ovirajo razvoj trgovine. Seje Centralnega predstavništva so bile tudi v preteklem letu v različnih gos podatkih središčih naše države, kjer smo navadno ob taki priliki ustanovili zvezo trgovskih združenj dolične banovine. Povsod sem opazil več ali manj enake razmere, enako nezadovoljstvo in enake zahteve, bodisi da smo zborovali v Skoplju ali v Splitu, Sarajevu ali Novem Sadu, Osijeku, Ljubljani ali Zagrebu. Trgovski stan ima povsod, če izvzamemo nekaj lokalnih potreb, iste težnje in zahteve in z zadovoljstvom moram ugotoviti, da najdemo širom države v naših vrstah tudi med Srbi in Hrvati obilo dobrih in poštenih ljudi, ki so enih misli z nami in naših nazorov. Ob priliki takih sej Centralnega predstavništva mora vsak zvezni predsednik za svoj teritorij podati poročilo o gospodarskem stanju in tako nisem mogel na zadnji seji Centralnega predstavništva konec februarja v Splitu povedati ničesar drugega, kot z žalostjo ugotoviti, da se naših ljudi pelofeva vse večja apatija, ker vidijo, da nobeni nasveti, nobene resolucije ne pomagajo več. Ko smo bili v Splitu, so nam Primorci pripovedovali, da se ni v tej jugoslovanski državi v vseh primorskih lukah nič napravilo in zgradilo, niti očiščevalna dela za pristajanje . velikih -parohrodov se niso opravljala. V Sarajevu so mi zopet v pogovoru dobri Jugoslovani z nasmehom povedali, da je škoda, da ni ostala Avstrija še de-et let, da bi izvršila svoj gradbeni program, da bi tako Bosna in Hercegovina prišlg bolje urejena v jugoslovansko državo. Podal bi Vam rad kratko poročilo o drugem kongresu jugoslovanskega trgovstva prošli mesec v Beogradu, katerega smo v 'Centralnem predstavništvu pripravili ter na tem kongresu tudi podali poročilo o našem delu. Na tem kongiesu smo razpravljali o vseh aktualnih in važnih vprašanjih. Podani eo bili referati: o stanju trgovine, o razdolžitvi gospodarstvenikov, o naši fiskalni politiki, o unifikaciji banovinskih in občinskih trošarin, o nabavljalnih zadrugah in kon-zumih in o vprašanju veleblagovnic. V zvezi s temi referati in obširno debato, ki je tekla ves dan na predkonferenci, smo izdelali resolucije, ki jih je sprejel kongres. Ta poslednji kongres jugoslovanskega trgovstva je bila mogočna manifestacija našega strumno organiziranega stanu in pravilno je na tem kongresu poudaril trgovinski minister dr. Vrbanič, da samo dobro organizirani stanovi lahko dosezajo napredek in uveljavljenje svojih zahtev. Priznanje predsedniku Saviču Če govorim o tem našem drugem kongresu, se moram spomniti predsednika Saveza Zveze trgovcev v Beogradu g. Nedeljka K. Saviča, agilnega in požrtvovalnega načelnika našega Centralo, predstavništva, ki je nosil glavno pezo vseli priprav in vsega dela za kongres, ki ga je tudi vodil z izredno spretnostjo. Prav je, da priznamo njegovo delo za organizacijo jugoslovanskega trgovstva, za organizacijo kongresa in predlagam, da mu tudi naš današnji zbor izreče najlepšo zahvalo za njegov trud in požrtvovalnost. (Glasno odobravanje in ploskanje.) Glede kongresa v Beogradu pa si bom, gospodje tovariši, dovolil napraviti še nekaj posebnih pripomb. Moji prijatelji so me opozorili na to, da smo se Slovenci premalo udejstvovali na kongresu in kolega podpredsednik Pinter mi je rekel, da mi zamerijo, zakaj nismo Slovenci nič govorili. Povod leži deloma v tem, ker smatram, da niso važne besede, nego dejanja, da ni važna parada, nego delo. Kot predsednik najstarejše Zveze sem smatral za umestno, da stopim v ozadje in prepustim ostalim kolegom predsednikom mlajših trgovskih Zvez možnost javnega uveljavljenja in so zato ostali predsedniki imeli razne referate, ker smatram, da je tako postopanje za razvoj skupne organizacije na mestu. Naj bodo v ospredju drugi, da bodo imeli tem več volje in veselja do dela! Da Slovenci in naša Zveza nikoli nismo bili zapostavljeni, to Vam je lahko pričal prvi jugoslovanski kongres trgovcev v Skoplju, kateremu sem predsedoval kot predsednik naše Zveze, ki je bila tako v moji osebi postavljena na vidno mesto in odlikovana. Ravno tako sem bil kot predsednik naše Zveze izvoljen v Beogradu za prvega podpredsednika kongresa, tako da o kakem zapostavljanju in neuveljavljenju Šimencev ne more biti govora. Jaz za' svojo osebo se v polni meri in s ponosom zavedam dela, ki pem ga izvršit za organizacijo jugoslovanskega trgovstva in tudi za omogočenje prvega in drugega kongresa jugoslovanskih trgovčev. In zato smatram, da ni tako važno le obilo govoriti in protestirali, nego da so važnejše impozantne številčne organizacije dobro organiziranega stapu, ki ga morajo upoštevati tudi odločujoči krogi. Pripomnil bi le to: Mogoče bi projekt zadružnega zakona precej drugače izgledal, če ne bi bilo centralne organizacije trgovskega stanu in tudi marsikatera davčna in fiskalna odredba in marsikak pravilnik bi se glasil drugače, če ne bi bilo naših zborov in naših organizacij. Če gledamo naprej, potem imamo pred seboj še mnogo dela in navedel bi rad isekai afflifalisfls« vprašam. s katerimi se bomo morali baviti v bodočnosti in za katerih pravilno rešitev se bo potreba zavzemati. Naša lanskoletna zahteva po reformi davčnih odborov za pridob-nino ni bila izpolnjena, in ima država s predsednikom davčne komisije tri zastopnike, mi pa le dva. G. finančni minister je držal lani svojo obljubo in upamo, da jo bo tudi letos, da bo eden izmed državnih zastopnikov iz vrst zavezancev pridobnine. Vendar smatramo, da bi bilo treba to našo zahtevo z zakonom odnosno pravilnikom urediti. Že od občnega zbora v Kamniku sem poudaril zahtevo po zakonu o bankah, odnosno denarnih zavodih, doslej žali bog tudi ta problem še ni rešen, dasiravno smatram, da bi bil velik del denarne krize rešen z modernim zakonom, ki bi reguliral naše denarništvo in predvsem uveljavil stroge odredbe in kazni zoper one uprav-Ijače naših denarnih institucij, ki bi lahkomiselno postopali z zaupanim jim denarjem. Svoboda tiska je stara naša zahteva; ne zanima nas polilika, hočemo pa imeti pravico, da bomo mogli svobodno in stvarno kritizirali gospodarska vprašanja. O gospodarskem sveta ni ne duha ne sluha, dasiravno ni bil za velikopotezno dirigiranje našega gospodarstva neobhodno potreben. Tudi poplava tujih potnikov je pereč problem, kateremu bomo morali posvečati enako veliko paž-njo ko doslej. Samoupravne davščine niso regulirane, kakor mi želimo in zahtevamo, ter so velika ovira za razvoj zdravega gospodarstva in nas delajo konkurenčno nesposobne. Državni davek sam na sebi bi bil znosljiv, toda samoupravne doklade, banovinske, občinske, cestne itd. pa daleko presegajo prave meje in ustvarjajo velikanska nesorazmerja. Ni' nam vseeno, če plačamo pri nas na 1.000 din državnega davka '1.000 do 1.500 dinarjev samoupravnih doklad, v drugih krajih pa mogoče le 500 do 800 din samoupravnih doklad, ali, kakor čujem, v Beogradu na 1000 din državnega davka le 250 dinarjev samoupravnih doklad. Kcnzumi in zadruge ostanejo nadalje za nas odprto vprašanje ter bomo morali voditi borbo naprej z zahtevo, da se njih pravice in dolžnosti izenačijo z enimi nas trgovcev in da se ukinejo vsi privilegiji. Veleblagovnice ala »Ta-ta« in veleindustrijske prodajalnice »Bata«, »Tivar« itd. so za nas socialno-gospodarsko vprašanje. Ne moremo imeti ničesar proti razvoju in napredku trgovine, mi nismo nazadnjaški, da bi bili proti produkciji na tekočem traku, smatram pa, da je potreben harmoničen razvoj v gospodarstvu; ne moremo pa biti za to, da ena veleindustrija s svojo mehanizacijo tisoče in tisoče obrtnikov z njihovimi družinami napravi brezposelne, da jih na ta način zavede v revščino, propadanje in levičarsko razpoloženje, da padejo ti na vse zadnje v breme državi. Tudi ne moremo biti za to, da veleblagovnice in industrijske erodaialnice »bijaio našega trgovca, krčijo naše vrste, proletarizira-jp naš stan ter zopet ubijajo zdrav in potreben srednji stalež. Kajti gospoda, to se ne godi toliko iz dobrosrčnosti do konzuineutov. kakor radi profilarstv.a tujega in nam nasprotnega kapitala, žal pa se tako stanje ustvarja s posredovanjem naših ljudi, ki spravijo pri tem mastne postranske zaslužke. Ne le radi nas samih in radi našega. stanu, nego ker hočemo vsem stanovom in vsemu narodu in vsej naši državi dobro, zato smo iz socialno-gospodarskih razlogov odločno proti takim pojavom. Socialno zavarovanje trgovstva še ni izvedeno in tudi trgovski kongres v Beogradu je odločno poudaril zahtevo, da pristojna ministra takoj ukreneta potrebno, da se ob sodelovanju naših trgovskih organizacij čimpreje izvede naše soc;alno zavarovanje. Mi smo se pri nas predvsem zavzemali za bolniško zavarovanje, ki naj bi bilo podlaga za izvedbo ostalih zavarovalnih panog. Ostale Zveze pa so pretežno na stališču, da je najvažnejša izvedba pokojninskega zavarovanja, ker pravijo, da si bo naš človek v primeru bolezni pomagal že sam na kakršenkoli način, da ga'je pa treba pri tem razvoju in usmerjenosti gospodarstva zavarovati za stara leta. Zahtevamo, da se to zavarovanje izvedo prisilno, ker bi na žalost prostovoljno, radi pomanjkanja potrebne zavesti, ne bilo izvedljivo. Moji tezi, da se more socialno zavarovanje izvesti le na prisilni podlagi, bo dal čas prav, kajti poizkus, da se izvede prostovoljno bolniško zavarovanje trgovstva za Ljubljano, se doslej po poročilih, ki jih imam, žal ni obnesel, ker se je prijavilo mnogo premalo trgovcev. Zahteva &o centralizaciji* dekoncentraciji, ali kakor koli se ta zahteva imenuje, zahteva torej, da bomo v posameznih pokrajinah sami več odločali in tudi z denarjem gospodarili, je splošna. Vsi to zahtevajo! Cul sem jo tako v Skoplju kakor v Ljubljani, Splitu, Sarajevu, Osijeku, Zagrebu, kamorkoli sem prišel po državi in vse Zveze, včlanjene v Centralnem predstavništvu, so tudi glede socialnega zavarovanja trgovcev po svojih predstavnikih odločno poudarile, da zahtevajo decentralizirano socialno zavarovanje naših trgovcev. Sedaj, ko je postalo aktualno razširjenje pokojninskega zavarovanja nameščencev na vso državo, se tudi za to zavarovanje zahteva povsod decentralizacija z več samostojnimi nosilci penzij-skega zavarovanja in je tako širom države pri vseh stanovih in slojih enodušna zahteva po večjil* samoupravah. Svetovna kriza je začela, kakor kažejo različne statistike in krivulje, že popuščati, na žalost pa ne moremo ugotoviti, da bi tudi naša jugoslovanska gospodarska križa že začela kaj popuščati, ker moramo konstatirati, da se slu!>o in brezbrižno gospodari, ker se pušča, da teko stvari same, kakor jim je pač namenjeno, naši odločujoči krogi pa politizirajo, mesto da bi gospodarili. Mesce dni po kongresu smo. Ugotoviti moramo, da smo skrajno nezadovoljni, ker se od naših resolucij doslej na odločujočem mestu ni nič upoštevalo. Prva vest, ki smo jo čitali v smislu naših zahtev, je baš danes v časopisih, da je uprava mesta Beograd prepovedala poslovanje tvrdke »Ta-ta«. Nismo Vam za današnji občni zbor pripravili kakih posebnih resolucij, ker so vse naše zahteve obsežene v resolucijah zadnjega trgovskega kongresa. Omenil bi še, da smo včeraj v okrilju Zveze ustanovili nov odsek, in sicer Osrednji odsek sadnih trgovcev ter upamo, da bo ta Že v 24 barva. pleslra tn «| kemično n n a it obleke klobuke itd. Škrobi in svetlolika sraiee ovratnike in manšete. Perc snSi. mungu In lika domače perilo tovarna J O S. REICH Polinnski nasip 4 «. Selenbnrgova ul.'3. Telefon št. 22 72. Osrednji odsek sadnih trgovcev mnogo pripomogel k razvoju nase sadne trgovine. S tem končam svoje predsedniško poročilo. Po predsednikom poročilu, ki je bilo sprejeto z glasnim odobravanjem, se je oglasil k besedi podpredsednik Zveze Ferdo Pinter. Dejal je: da so prinesli delegati s trgovskega kongresa v Beogradu vest, da namerava naš zvezni predsednik g. Kavčič odložiti to svojo funkcijo. Deset let je stal na čelu naše zvezne organizacije in v tej dolgi dobi izvedel marsikatero akcijo in borbo za interese trgovskega stanu. V tem času je sodeloval pri organizaciji jugoslovanskega trgovstva in ravno naša Zveza je služila kot nekaka matica in vzorec za organizacijo trgovskih Zvez širom države in ravno s pomočjo našega zveznega predsednika in z njegovim sodelovanjem se je izvedla strumna organizacija jugoslovanskega trgovstva, ki je omogočila uspešno delo Centralnega predstavništva in manife-stantne trgovske kongrese. Zato bi slovensko trgovstvo težko pogrešalo njegovo sodelovanje pri stanovskem delu, hvalil je njegovo vztrajno in borbeno delo v naših organizacijah in v Centralnem predstavništvu in se mu zahvalil za to, ter ga prosil in pozval, da bi še naprej načeloval in vodil našo Zvezo trgovskih združenj. Zaključil je z besedami »Živijo naš predsednik!« Nato je govoril zvezni delegat in podpredsednik trgovskega društva »Merkur« g. Albin Smrkolj. Zaslugi p Podpredsednik združenja trgovcev v Ljubljani g. Albin Smrkolj je nato izrekel v priznanje zaslug, ki si jih je pridobil g. Kavčič kot desetletni predsednik Zveze, naslednje: Dragi predsednik Kavčič! Danes praznuješ desetletnico, odkar stojiš na čelu Zveze trgovskih združenj za dravsko banovino. Tega dogodka se s hvaležnostjo spominja naše trgovstvo. Ce pogledamo nazaj v prve početke Tvojega ustvarjanja in snovanja do današnjega dne, dobimo šele pravo sliko ogromnega dela, ki si ga izvršil. Občni zbori so pod Tvojim vodstvom postali prave gospodarske stanovske manifestacije in odločni čuvarji interesov trgovskega stanu, ki so vedno energično in dostojanstveno branili naše koristi, toda nikoli ozkosrčno, temveč vedno z ljubeznijo do vseh stanov in do države, z razumevanjem za vse in z zdravim državljanskim čutom. Toda Tebi ni bila Zveza trgovskih združenj za dravsko banovino dovolj, spoznal si, da sami ne pomenimo mnogo, zato si dal po- budo, da se ustanove zveze trgov, združenj, tudi v drugih banovinah. Kakor apostol si potoval križem države, pomagal, svetoval, bodril, kumoval novim zvezam, ki so jih ustanavljali trgovci v Beogradu. Osijeku, Zagrebu, Skoplju, Novem Sadu, Sarajevu, Splitu in Banjaluki. Povsod si budil stanovsko zavest, organiziral in navduševal. — Krona Tvojega dosedanjega dela pa je ustanovitev Centralnega predstavništva, ki je bilo ustanovljeno na I. državnem kongresu jugoslovanskega trgovstva v Skoplju. S tem delom si si postavil spomenik najtrajnejše vrednosti. — Predaleč bi zašel, če bi hotel navesti, kako si poleg tega ogromnega dela, ki je zahtevalo veliko duševnega napora, veliko fizične sile in nešteto dni in noči, našel še vedno časa za udejstvovanje tudi v drugih stanovskih organizacijah. Naj omenim »Trgovski Tovariš«, ki si mu že 13 let brezplačen urednik in v katerem si priobčil obilo važnega in poučnega gradiva. Kje pa je Zbornica TOI, Trgovsko društvo »Merkur«, Pokojninski zavod, Ljubljanska borza, SUZOR, davčni odbor, Narodna banka, Jugoslov. nemška trg. zbornica itd.! Vse to delo si opravljal z onim brezpri-mernim idealizmom in ljubeznijo, ki daje drugim vse, zase pa ne zahteva ničesar. Dragi predsednik Kavčič! Slovensko trgovstvo visoko ceni Tvoje delo, ki se ne da poplačati. Ob današnjem jubileju sprejmi to diplomo, ki Ti jo poklanja naše trgovstvo. Diploma simlx>lično predstavlja naš jugoslov. narod, Slovenijo, Hrvatsko in Srbijo, kakor si tudi l'i opravljal organizatorično delo med Slovenci, Hrvati in Srbi. Izročamo Ti diplomo s skromno željo, naj Ti bo znak ljubezni in hvaležnosti, ki jo gojimo do Tebe. Viharne ovacije predsedniku Kavčiču so sledile tem besedam g. Smerkolja. Trgovstvo zna ceniti zasluge svojih voditeljev! (Diploma je krasno umetniško delo akad. slikarja Maksima Gasparija ter je vzbujala splošno priznanje.) Zboljšanje na svetovnem lesnem trgu E. T. E. C. (Europeen Timber Exportes Convention) je zasedal dne 10.. in 11. junija v Moskvi ter so vse članice te organizacije poslale svoje delegate. Na zasedanju se je razpravljalo o položaju na mednarodnem lesnem trgu. Soglasno je bilo ugotovljeno, da se je položaj zboljšal, da so količine neprodanega lesa že čisto neznatne in da se je splošni nivo cen dvignil. Soglasno je bilo tudi kon-statirano zadovoljstvo z delom E. T. E. C. Vsi navzočni so soglasno pritrdili predlogu, da se v 1. 1937. nadaljuje z dosedanjo politiko. — Obenem je bilo sklenjeno, da vsa količina izvoza lesa v 1. 1937. ne sme biti večja kakor v letu 1936. Definitivno se bo določila celotna izvozna kvota za les za posamezne države na glavni skupščini E. T. C. T., ki bo oktobra meseca v Stockholmu. Govor predsednika Ivana Je Viharno pozdravljen je povzel besedo bivši predsednik Zbornice za TOI, g. Ivan Jelačin. T. . - Vsi vi dobro poznate moje delo. Vedno sem zastopal samo to, kar je bilo v interesu vsega slovenskega gospodarstva. Zvesti temu načelu smo tudi z doslednostjo vodili boj za skupne zbornice in nismo v tem boju odnehali. Zavedali smo se dobro, da pomeni boj za skupne zbornice boj za solidarnem slovenskih gospodarskih stanov, da je v tem solidarizmu tudi naša edina sila. Spregledali smo namene centralistične gosp>-de, ki je hotela po starem avstrijskem pravilu: divide et imperat razbiti našo solidarnost. Na tri velike skupine bi ločila vse gospodarske skupine v državi in potem bi tri velike zbornice ▼ Beogradu odločevale v vseh gospodarskih vprašanjih, dočim bi bile vse pokrajinske ločene zbornice ne dosti več ko prazna dekoracija. Zato je bilo jako velike važnosti, da smo zmagali v boju za skupne zbornice in zato je naša dolžnost, da smo tudi v bodoče vedno zvesti načelu solidarnosti vseh gospodarskih stanov. V Zbornici smo to zavest solidarnosti gospodarskih stanov tudi vedno gojili. V tem pogledu smo dosegli nov uspeh, ko je bil ustanovljen gostinjski odsek, ki bo zlasti z« napredek našega tujskega prometa največje važnosti. Pa tudi praktično smo gojili to solidarnost. Večje doklade industrijskih podjetij smo uporabljali za večje podpore za pospeševanje obrta in za napredek trgovine, da se je naša solidarnost izkazala tudi v dejanju. Pa še drugo veliko načelo bi poudaril. Mi smo Slovenci in zato bomo vedno nastopili proti vsakemu kratenju naših pravic. Ce bo kdaj zaradi tega debata tudi bolj ostra, pa moramo poudariti z vso odločnostjo, da ne dopuščamo nobene besede o tem, da nismo tudi dobri Jugoslovani. Mi smo za Jugoslavijo in smo jo hoteli imeti! Pa še več! Ko smo bili pred dvema letoma na Bolgarskem in ob Črnem morju, tedaj smo šele prav razumeli, kako silni bi bili, če bi bilo vseh 20 milijonov Jugoslovanov popolnoma enotnih. Nič se nam ne bi bilo bati tujcev in tujih velesil, ker bi bili dovolj nr mi, da bi uspešno branili svoje pravice. Danes se nam nekateri tujci tudi dobrikajo, toda le zato, da imajo potem svoj dobiček od nas. In samo zato, ker nismo še enotni, smo danes v mnogih pogledih le kolonija za tuji kapital. In ker hočemo, da postanemo močni, zato zahtevamo tudi decentralizacijo. Mi bomo delali na to, da se razmere zboljšajo, da bo imela naša država zopet kredit, ki ga danes nima, da bo narastel njen ugled in da se ne bo vadljalo o njej. Cilji, ki jih zasledujemo so plemeniti in mi dajemo državi vse, kar ona potrebuje. Baš zato pa, ker vse dajemo, pa tudi zahtevamo, da se naši davki dobro upravljajo, da se bo z denarjem delalo tako, kakor delamo z njim mi trgovci. Nikdar ne bomo trpeli, da se denar zapravlja! Ko so bili Nemci ustavili repa-raeijska plačila, je izgubila naša država letno okoli 800 milijonov din na dohodkih. Naša uprava se ni znala prilagoditi temu izpadku, temveč si je pomagala z najbolj enostavnim, a gospodarsko najbolj slabim receptom. Izpadek je skušala poravnati z večjim davčnim pritiskom in s povišanjem trošarin, da smo za sladkor druga najdražja država na svetu. Obenem so se zniževale plače državnim nameščencem, da je kupna moč prebivalstva še bolj padla. Proti takemu gospodarstvu smo odločno in tudi zato smo za solidarnost gospodarskih stanov, ker drugače ni o ogoče odpraviti tega slabega gospodarstva. Nato je podal predsednik Jelačin še več drastičnih primerov, kako malo se pri nas upoštevajo go: odarske potrebe naših krajev. Tako je bil naenkrat prepovedan vsak izvoz sena iz države, da so imeli samo v prevaljskem okraju trgovci in kmetje milijonsko škodo. Vse intervencije niso nič pomagale in šele sedaj, ko je tu že nova košnja, je prišlo zopet izvozno dovoljenje. Še bolj žalostno sliko nudijo naši denarni zavodi. — Koliko dela je bilo storjeno, da so se ti denarni zavodi tako razvili in dosegli stopnjo, na kateri so bili še pred leti. S spoštovanjem smo zrli v stare zadružne voditelje, v očeta naših hranilnic Mihaela Vošnjaka in vsi smo cenili delo hranilnic za naš narod. Saj je tudi Narodni dom v Brežicah, v katerem danes zborujemo, dokaz teh zaslug naših denarnih zavodov za naš narod. Danes pa je vse to ubito in slabo je to tudi zaradi naše mladine, ki več ne vidi nekdanjega požrtvovalnega dela. Ob propadlem našem denarništvu pa tudi ne moremo več trpeti bajke o bogati Sloveniji. Dovolj škode je že napravila ta bajka, zato konec z njo! (Tako je!) Nevesele so razmere in obžalujemo, da ni človeka v Beogradu, ki bi šel med naš narod in pogledal, kako živi ta. In v drugih pokrajinah je narod še bolj zapuščen ko pri nas doma. Tako ga je pred kratkim obiskal duhovnik, ki živi na nekem otoku blizu Šibenika in ki se naravnost idealno trudi, da bi zboljšal stanje tamošnjega naroda. A od nikoder ne dobi pomo- kakovost odločuje! Po malenkostni porabi vidite takoj, koliko več Vam zaleže in koliko Vam zato prihrani dobra Kneippova sladna % či, ne on in nc njegov narod. Toda ta narod nam ohranja zemljo in ko se drži svojih revnih skal, nam ščiti domovino. Zato pa se mora za ta narod tudi nekaj narediti. Le iz najboljših namenov, da bi dosegli zboljšanje, nastopamo proti napakam in hibam v našem javnem življenju. Toda nas se ne posluša, pa naj bodo naši nameni še tako čisti. Zato pravimo, če se nas ne posluša, potem pa naj nosijo tudi odgovornost oni, ki nas nočejo poslušati. (Tako je!) Z zadoščenjem sprejemam od Vas izrečeno zaupnico in delal bom, kakor sem delal, za napredek našega gospodarstva. In prepričan sem, da bomo v novi zbornici prav tako složni, kakor smo bili v stari in da bomo prav tako uspešno delali za napredek slovenskega gospodarstva! (Glasno in dolgotrajno odobravanje je sledilo tem besedam in videlo se je, da je bila ustvarjena vez, ki bo dosegla svoj cilj.) Poročilo tainika Iga Kais Radio Sreda, dne 24. junija. 12.00: Šramli in podobne skupine (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas. obvestila — 13.15: Plošče po željah — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila. — 19.30: Nac. ura: Pomen hortikulture za Jugoslavijo — 19.50: Kresovanje v Belikrajinl. Sodelujejo člani ljudskega odra, radijske igralske družine in radijskega orkestra. Sestavil in vodi prof. Niko Kuret — 21.20: Kresna noč v pesmi in glasbi — 22.00: Vreme, čas, poročila — 22.15: Radijski jazz. Četrtek, dne 25. junija. 12.00: Baletna godba (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Radijski orkester — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Savez Sokola kraljevine Jugoslavije — 19.50: Havajske kitare (plošče) — 20.10: Naša srednja šola (prof. Adlešlč) — 20.30: Pevski koncert gojencev ge. Pavle Lov-šetove — 21.30: Operetni venčki (Radijski orkester) — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Radijski jazz. Položaj vsega gospodarstva se v letu 1935. ni izboljšal. Trgovina je celo nazadovala, o čemer je zgovorna priča zmanjšanje števila članov pri združenju trgovcev za 1240. Zveza je v preteklem letu delovala v tej smeri: 1. Administracija Zveza je prejela v letu 1935. — 1269 dopisov; odposlala pa jih je 2574, med temi je 35 okrožnic, 621 dopisov za lesni odsek, 47 dopisov za drogiste in 16 za foto-stroko. Zveza se je udeležila 22 skupščin trgovskih združenj. 2. Seje zveznega predsedstva Prva seja zveznega predsedstva je bila dne 25. januarja v Ljubljani. Druga seja zveznega predsedstva je bila dne 14. junija v Celju. Na tej seji se je razpravljalo o sprejemu kvalificiranih učencev, o pravilniku o izvrševanju pomočniških izpitov, o pravilniku o nakupovalcih, finančnem stanju Zveze in o stanovskem glasilu. Istotako se je na seji v Celju razpravljalo o dobavi koruze in moke po občinah. Seja je sklenila: občine, ki dobavljajo koruzo in moko po znižani prevoznini v svrho porazdelitve na siromašno prebivalstvo občine, oddajajo te dobave vsakomur v velikih količinah; oni, katerim je bila koruza in moka namenjena, pa jo ne morejo kupiti, ker bi mogli vzeti le majhne količine. Poleg tega je za te cena koruze previsoka. Zato je Zveza posredovala na odločujočih mestih ter pri narodnih poslancih, da se ta način dobave in prodaje koruze in moke ukine, ker je v škodo trgovini. Ce pa se v bodoče še dobavlja koruza in moka za siromašno prebi- valstvo, mora biti dobava potrebi primerna in oddajati ijo morajo občine siromašnemu prebivalstvu — zastonj! Predsednik je na tej seji navajal resolucije, ki so bile sprejete na skupščini v Ljutomeru: Ministrstvu za trgovino in indu-stirjo je posla Zveza spomenico radi čimprejšnjega razpisa volitev v Zbornico in zvišanja dobav rudnikom v dravski banovini. To resolucijo je poslala Zveza tudi Zbornici in banski upravi. Nadalje je odposlala Zveza: Ministrstvu za trgovino in industrijo in Zbornici resolucijo o velikih blagovnih hišah. Ministrstvu za kmetijstvo in ministrstvu za trgovino in industrijo resolucijo o zaščiti kmeta. Ministrstvu za trgovino in industrijo glede ureditve industrijskih prodajalen in proti privilegijem nabavljalnega zadružništva. Ministrstvu za trgovino in industrijo spomenico k osnutku novega zakona o javnih hranilnicah. Poslala je to spomenico tudi Zbornici, Centralnemu predstavništvu in banski upravi. Ministrstvu za socialno politiko in narodno zdravje ter ministrstvu za trgovino in industrijo resolucijo glede socialnega zavarovanja trgovstva. Slednjo je predložila tudi Zbornici, banski upravi, Centralnemu predstavništvu in vsem Zvezam v državi. Predsedniku miuistrskega sveta resolucijo c decentralizaciji državne uprave, povečanju izvoza v Francijo in zastopstvu Slovenije v upravnem in nadzornem odboru Drž. Hip. banke, ki jo je poslala tudi notranjemu ministru dr. A. Korošcu, Zbornici in Centralnemu predstavništvu. Ministrstvu za šume in rude ter min. za trgovino in industrijo resolucijo o ureditvi prometa v dravski banovini, ki jo je poslala tudi Zbornici in banski upravi. TRGOVSKI LIST, 20. junija 1030.. iniiuanliiiaHaMMMHBBaaaaaaHBBB Tretja M‘ja »vestnega predsedstva ije bila dne 13. decembra 1035. XV. redna skupščina Zveze je bila preteklo leto v Ljutomeru dne 15. septembra s predkonle-renco 14. septembra. 3. Intervencije Zveze Zveza je posredovala v naslednjih zadevah: Pri banski upravi za sekcijo drogistov radi komisije pri drogi-stih; o obrestni meri pri ministrskem predsedniku dr. 4,1. Stojadi-novieu in ministru dr. Vrbaniču; o izprenmubi voznega reda za logaški srez; glede krošnjarstva pri Komandi žardarmerijskega polka v Ljubljani; glede krošnjarjenja mineralne vode pri upravi Rog. Slatine; posredovala je tudi pri Centralnem predstavništvu in ministru financ radi proračuna mariborske mestne občine; za združenje Kočevje je posredovala za sodelovanje v reklamacijskem odboru. Zveza je dala Zbornici ugodno mnenje glede pravilnika o pomočniških izpitih in o šle-vilčnem razmerju med vajenci in pomočniki. Podala ije Zbornici mnenje radi naročila strojev brez poziva po potnikih. Zveza je dala vsem združenjem navodila glede verouka v trg. nadaljevalnih šolah; za združenje v Mariboru je posredovala radi starinarn in nui-nufakturnih trgovin v istem lokalu; posredovala je tudi pri Narodni banki glede klirinške zamenjave valut po Narodni banki. Zveza je pripravila tudi program in je primerno sprejela učence trgovske omladine iz Skoplja, ki ije napravila ekskurzijo po Sloveniji v dneh od 20. aprila do 5. maja. Poleg teh posredovanj se je Zveza zavzemala tudi za druge predloge in težnje združenj. 4. Odseki. V okviru Zveze delujejo naslednji odseki: Osrednji lesni odsek Zveze trgovskih združenj, odsek drogistov, odsek trgovcev s foto-potrebšči-nami in organizacija knjigarjev. Najdejavnejši je bil Osrednji lesni odsek. Zlasti je zašla naša lesna trgovina in industrija v katastrofalni položaj radi dne 18. novembra 1035. uvedenih sankcij proti Italiji. Zaradi zamrzlih klirinških terjatev v Italiji je bila prizadeta slovenska trgovina, zlasti lesna za 70 do HO milijonov dinarjev. Ta položaj našega lesnega gospodarstva je povzročil ogromen padec trgovinskih in industrijskih obratov, in nastala je velika brezposelnost delavstva, voznikov in nameščencev, zaposlenih v lesni stroki. Osrednji lesni odsek se je mnogo zavzemal za znižanje prevoznih tari! za notranji in zunanji trg. Toda vsa ta prizadevanja so ostala brezuspešna. Mnogo trpi naše lesno gospodarstvo tudi radi velikih ugodnosti, ki jih ima Avstrija za izvoz v Italijo. Pravtako ni našla naša lesna stroka nadomestila na drugih tržiščih. Zveza se je v preteklem letu zavzela za koncesioniranjo knjiga rsk ega obrta in se je s to težnjo organizacije strinjala in svoje mnenje podala Zbornici. polovico tega, kar bi ji šlo po ključu z drugimi banovinami. Dalje je zahtevala Zveza, da se ustavi centralizacija denarništva. Našim denarnim zavodom je treba omogočiti redno poslovanje in denar slovenskega hranilca mora ostati doma v naših zavodih. * Na vseh teh področjih je Zveza skušala doseči uspehe v korist trgovstva in našega slovenskega gospodarstva obče. V kolikor se ji ni to posrečilo, ne leži krivda na nji, nego v tež- kih razmerah, ki leže danes nad vso državo in nad vso Evropo. Dandanes je gospodarska politike. trgovstva tako komplicirana in razčlenjena, da ji vsak posameznik ni kos. Treba je torej največje stanovske zavednosti in solidarnosti vsega trgovstva, ki se zrcali baš v Zvezi trgovskih združenj in po njej v skupnem forumu Centralnega predstavništva. Le na ta način nam bo možno odoleti težkim časom in se uspešno boriti za sanacijo naše trgovine in za napredek trgovstva. Blagajniško je podal blagajnik Pavel Fabiani. Računski zaključek za 1. 1935. izkazuje 223.356 din dohodkov. Doklade so dale 152.000din, podpora Zbornice za TOI je znašala 25.000 din, obresti od naložene glavnice pa 2009 din. Vsi izdatki zveze so znašali 143.392 din, gotovina in naložbe v denarnih zavodih pa 79.964 din. Največja je naložba pri Hranilnici Dravske banovine v višini 51.035 din. Bilanca izkazuje 197.746 din aktiv, med temi 106.372 din na zaostalih dokladah. 50.000 din teh zaostalih doklad je v bilanci odpi sani' Zveze 197.746 din, pri čemer je tudi vštet inventar v višini 11.409 dinarjev. V imenu nadzorstva je poročal član nadzornega odbora in predsednik ljubljanskega okoliškega združenja Jernej Logar ter predlagal razrešnico upravi, kar je občni zbor soglasno odobril. Prav tako soglasno je bil tudi sprejet računski zaključek In ralo proračun, o katerem je poročal blagajnik Pavel Fabiani. Proračun izkazuje skupno 104.600 din potrebščin I ter se bo pobirala dosedanja do- da znaša čisto premoženje | klada. Predlogi d Nato sa je predsednik Kftvčič zahvalil tovarišema Pinterju in Smrkolju in vsem prisotnim delegatom, poudarjajoč, da ga iz srca veseli priznanje, ki mu je bilo danes dano, ker je pač navada taka, da se naše delo sicer kritizira, da pa se malokdaj dobi za delo tudi pohvala in priznanje. Predsednik Kavčič je povedal, da iz dosedanjih govorov in poročil sledi, da smo z načinom, ka-or se naša država upravlja, nezadovoljni, vsi vidimo in čutimo, da se v naši državi preveč politizira in premalo gospodari. Organizirano slovensko trgovstvo je že dosedaj delalo na to, da se uveljavi povsod s svojimi stanovskimi zastopniki in jasno vidimo, da bomo morali gospodarski stanovi — med katere moramo šteti od najmanjšega kmetiča pa do največjega industrialca vse, ki producirajo in pridobivajo — v zvezi z drugimi stanovi odločno poseči vmes in zahtevati, da se bo gospodarilo in ne le politiziralo. Danes prav za prav našega človeka ne zanima več ne ta ne ona politična organizacija, temveč se povsod čuje samo en klic: Dajte nam dela in kruha! Zato moramo baš mi gospodarski stanovi gledati, da bo politika svoje prvo mesto odstopila gospodarstvu. Na predlog več trgovcev je sklenjeno, da stori predsedstvo Zveze potrebne korake, da znova vstopita v Zvezo tudi združenji v Celju in mariborski okolici. Delegat Anton Verbič opozarja na nevarnost, ki preti trgovini od naraščajočega pritiska tujega, zlasti pa židovskega kapitala v Sloveniji. V boju proti veleblagovnicam si morajo trgovci pomagati tudi sami, in sicer na ta način, da bodo s svojini vplivom dosegli, da se jim ne bo dobavljalo blago. Nevarne oblike je že zavzela medsebojna konkurenca trgovcev. Nikakor ne sme iti konkurenca tako daleč, da bi se prodajalo Ustanovitev sekcije sadnih trgovcev bilo 5. Delo Zveze Zveza se je vedno in povsod borila tudi za to, da se izvede upravna decentralizacija, ker smatra, da je samo na podlagi te možno zopet sanirati naše razrvano gospodarstvo in rešiti našo trgovino in obrt propasti. Zalo gre Zveza za samoupravo posameznih pokrajin, oziroma banovin, ki mora obsegati tudi finance v tem smislu, da dobi naša banovina tako tangento iz finančnih sredstev, ki ustreza njenim dajatvam v državno blagajn«. Sedaj plačuje mnogo več in dobiva komaj blago za v: 'ko ceno. »Slajdranjar slo- ki se je v zadnjem času razpaslo, mora biti kunec! Nujno je treba opozoriti vse venske trgovce tudi na to, da kupujejo le od domačih potnikov. Njim treba vedno dati prednost pred tujimi. Ne pustite jih zaman čakati! Domačim zastopnikom pr' vseh naročilih prednost! Končno je prosil za pojasnilo, kako je z zadevo »Feniksa«, pri kateri so tudi trgovci zelo zainteresirani. (Z odobravanjem so bili sprejeti vsi predlogi g. Verbiča.) Na prošeno pojasnilo je dal predsednik ljubljanskega združenja Karl Soss, ki je poudaril, da se je v Beogradu podrobno informiral o vsej zadevi, ki nikakor ne stoji tako slabo, kakor se včasih govori. Sedaj se dela na to, da bi vse posle Feniksa prevzela skupina zavarovalnic. Če še ni prišlo do sporazuma v tem vprašanju, je vzrok v tem, ker zahtevajo zavarovalnice za sebe previsok dobiček. Govorilo se je celo o 10 milijonih. Ves primanjkljaj pri premijskih rezervah znaša po vnovčenju Losinger-jevih menic le nekaj več ko vsa enoletna premijska vplačila zavarovancev. Zato je sanacija lahko izvedljiva. Premije pa morajo za-! varovanci v plačevati Se nadalje in le premije se vodijo na posebnem račun pri Drž. hip. banki. Sledile so volitve nadzornega < Ibora ter so bili izvoljeni v odbor gg,: Jernej Logar in V. Volk iz Ljubljane ter Oset iz Maribora. ia predlog g. Ivana Jelačina je l 'l nato izvoljen za 1 IT. podpredsednika Zveze predsednik lesne sekcije Franjo Škrbec. vranjo Škrbec se je zahvalil za zaupanje ter izjavil, da kot disci pliniran član izvolitev tudi sprejme. Nato je podal v lapidarnih besedah sliko naše lesne trgovine. Govori se, da bi morali les mesto v Italijo dobavljati sedaj v Anglijo. To morejo predlagati le oni, ki ne poznajo položaja. Ne glede na to, da slovenski les ne ustreza pogojem angleškega trga, nimamo niti zadostnih količin. Poleg tega so prevozni stroški tako visoki, da je čisto nemogoč izvoz slovenskega lesa v Anglijo brez izdatne državne subvencije. Pač pa je mogoče povečati odjem na domačem trgu, če se znižajo železniške prevoznine. Nato se je dotaknil še cele vrste drugih gospodarskih vprašanj, zahteval sklicanje gospodarskega sveta in med splošnim ter glasnim odobravanjem vseli zborovalcev apeliral na vse politike, da prenehajo z zanemarjanjem gospodarskih vprašanj. Ko je še občni zbor sklenil, da ho prihodnje leto občni zbor Zveze trgovskih združenj v Slovenski Bistrici, je zaključil predsednik Kavčič lepo uspeli občni zbor, ki je znova manifestiral popolno solidarnost slovenskega trgovstva V soboto popoldne je bila v smisla sklepa bivšega društva sadnih trgovcev in izvoznikov v Mariboru ter predsedstvene seje Zveze trgovskiii združenj ustanovljena samostojna sekcija sadnih trgovcev pri Zvezi trgovskih združenj v Ljubljani. Z novo sekcijo so bile premagane marsikatere težave, ki jih bivše mariborsko društvo zlasti zaradi finančnih težav ni moglo premagati. Upamo zato, da bo delo nove sekcije enako plodonosno, kakor je uspešno delo lesne sekcije pri Zvezi trg. združenj. Imena odbornikov nove sekcije dajejo tudi vse jamstvo za to pričakovanje. Sestanek sadnih trgovcev v brežiškem Narodnem domu je otvoril predsednik Zveze Josip Kavčič. Na kratko je razložil, kako je prišlo do ustanovitve sekcije ter očrtal njene naloge. Predvsem bo naloga sekcije, da bo dajala Zbornici za TOI ter Zvezi trg. združenj potrebne pobude za pospeševanje našega sadnega izvoza ter za zboljšanje sadne trgovine. Sedaj je sadna trgovina zlasti trpela zaradi neurejenih kliringov, zaradi raznih, premalo preudarjenih predpisov, ki so se poleg tega nepričakovano izdajali, da niso mogli biti sadni trgovci nanje niti pripravljeni. Organizacija nove sekcije bo naslednja. Pri vsakem združenju, na čegar področju je sadna trgovina količkaj razvita, se ustanovi posebni odbor sadnih trgovcev. Vsak tak odbor pa delegira svojega zastopnika v osrednjo sekcijo pri Zvezi trgovskih združenj. Iz tehničnih razlogov pa je za začetek neizogibno, da začne najprej delovali osrednja sekcija, kar je nujno tudi zaradi blažnje sadne izvozne sezone. Šele potem se bodo ustanovili odbori pri združenjih. Nato je podal tajnik Zveze Igo Kaiser naslednje se se Vreče vseh velikosti pro' daja in kupuje trgovina z vrečami ALOJZ GREBENC LJUBLJANA. Pražakov* ul poročilo o organizaciji sadne trgovine. Dne 28. septembra 1930 je bil v Mariboru prvi občni zbor Društva sadnih trgovcev za dravsko banovino. Na tem občnem zboru se je ugotovilo, da ni nikakega upanja za napredek društva in se je zato na seji razpravljalo o predlogih glede nadaljnjega obstoja društva. Odbor je bil mnenja, naj bi društvo prelevilo v zadrugo, a je pokazalo, da to tudi ne bi imelo uspeha. Razpravljalo se je nato o strokovni organizaciji po sekcijah, po zgledu lesne stroke. Odbor je zato sklenil, da predlaga občnemu zboru organizacijo in je mene naprosil, da način take organizacije na občnem zboru pojasnim, kar sem tudi storil. Občni zbor društva sadnih trgovcev dravske banovine je nato sklenil reorganizacijo društva v tem smislu, da se osnujejo grcmiahie sekcije i osrednjo sekcijo na čelu. Odbor se pooblašča, da stopi v tej tvari v stik z Zvezo trgovskih gremijev za Slovenijo. Nato je bila konferenca sadnih trgovcev v dravski banovini 26. julija 1931 v Celju. Glede osnovanja sekcije sadnih trgovcev se je sklenilo, da se sekcija osnuje. Pripravljalni odbor tvori sedanji odbor društva sadnih trgovcev, pomnožen s petimi člani, ki naj prouče pravilnik o kontroli izvoza svežega sadja. Osrednji sekciji sadnih trgovcev je bil takrat predsednik Rudolf Pevec. Osrednja sekcija pa ni dolgo obstajala. Leta 1932. je bilo osnovano Združenje sadnih eksporterjev in sadnih trgovcev na debelo in drobno za okraje: Maribor mesto, Celje mesto, Ptuj mesto, Maribor levi breg, Maribor desni bieg, Ptuj, Celje okolica, Konjice, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Ljutomer. Brežice, Gradec in Gornji grad s sedežem v Mariboru. Na zborovanju sadnih ekspor-lerjev in sadnih trgovcev dne 26. aprila 1936 je na glavni skupščini združenja sadnih eksporterjev in trgovcev za dravsko banovino zavzelo članstvo naslednje stališče: Ker združenje nima sredstev in možnosti disciplinirali članstvo, še manj ga prisiliti do rednega plačevanja članarine, je obstoj združenja iz moralnih in materialnih ozirov nemogoč. G. Hrastelj je predlog razida združenja utemeljeval z zelo tehtnimi razlogi ter med drugim dejal: Namen združenja se ni dosegel, ker se članstvo deli v dve vrsti, v delujoče, ki se zavedajo svojih dolžnosti do združenja, in nedelujoče, ki se teh dolžnosti ne zavedajo. Sprejet je bil predlog gospoda Hrastelja, da se združenje razide, člani združenja pa naj zopet postanejo člani svojih pristojnih trgovskih združenj, kjer se naj ustanove posebne sekcije sadnih trgovcev. Iz teh sekcij pa naj bi se ustanovila nekaka eksekutiva pri Zvezi trgovskih združenj, kakor je to izvedeno za lesno trgovino. Tako se bo po šestih letih zopet osnovala Osrednja sekcija sadnih trgovcev, ki bo sedaj gotovo uspešneje delovala. Prečitana so bila nato pravila, ki so bila po kratki debati in manjših izpremembah soglasno sprejeta. Sledilo je konstituiranje sekcije. Za predsednika je bil soglasno izvoljen g. Birkmajer, za podpredsednika pa g. Stanko Oset iz Št. Petra v Savinjski dolini. G. Hrastelj je nato poročal o raznih težavah, ki jih mora premagovati sadna trgovina. Zlasti je omenil Sušmarstvo ter priporočal, da bi sadni izvozniki kupovati sadje samo od trgovcev. Njegov predlog je bil soglasno sprejet od zborovalcev, ker pač ni drugega sredstva, da se zajezi sušmarstvo v sadni izvozni trgovini, zlasti v času konjunkture. Končno so vsi sadni zborovalci poročali o stanju sadne letine v njih okoliših. Letošnja letina bo dokaj slabša od lanske in zato tudi ne bo toliko jabolk za izvoz ko lani. Donos letine bo za par sto vagonov jabolk manjši od lanskega. Ko so se obravnavala še nekatera druga vprašanja, je predsednik Birjo-zdravil domačina, predsednike združenja v Brežicah g. Vidmarja Govorili so še župan brežiški bivši predsednik Zbornice Jelačin brežiški narodni voditelj dr. Zdol šek in drugi. Ves čas pa je skrbel za pleme ni to zabavo orkester brežiškeg. Sokola pod vodstvom g. Kobal; ter ad boe sestavljeni pevski zboi ki ga je enako odlično vodil go spod Kobal. Večera se je v odličnem številu udeležilo brežisk« prebivalstvo, da je bi! tudi v te)’ pogledu dosežen popoln uspeh Nev način ureditve plačil-nega prometa z Italijo Finančni minister je izdal naslednji sklep: 1. Narodna banka more izvoznikom na njih zahtevo v zameno za njih klirinške. avize izdajati klirinške nakaznice na lire, ki se morejo prodajati na domačih borzah za plačevanje blaga, uvoženega iz Italije pred 18. novembrom -1835. 2. Uvozniki blaga iz Italije morejo izjemno od sklepa z dna 5. decembra 1935 št. 13.320 VIII uredili svoje obveznosti proti italijanskim upnikom na la način, da vplačajo ob vsakem plačilu 50®/» na zbiralni račun Nacionalnega zavoda za zamenjavo s tujino v Rjmu pri Narodni banki v Beogradu, drugih 50»/« pa morejo nabaviti z nakupom klirinških nakaznic na lire po pooblaščenih zavodi!) na domačih borzah. 3. Narodna banka se pooblašča, da izda potrebna navodila za izvajanje teh transakcij v plačilnem prometu z Italijo. * Izkaz Drž. hip. banke za mesec maj izkazuje (v milijonih din. v oklepajih številke za maj 1935) te postavke: Gotovina 614,8(593,5), hip. posojila 2097,8 za 4,5 manj ko v aprilu in za 56 manj ko v maju 1935. Komunalna posojila j 780,1 (623,1), lombardna 140,6 Trboveljska. prempgokopri; družba Pri občnem zboru Trboveljski pvemogokopne družbe, ki se je .viši! dne 17. t. m, pod predsedsivon gospoda A n drč Linju o ta v Ljub Ijani, je bilo sklenjeno, izplačat dividendo (J odstotkov, to j« din 12— za delnico in se bo vnov čil kupon št. 23 počenši z dnen 18. junijem 1986 pri družbeni bi a gajni v Ljubljani in pri .ek«pozi turah družbe- \ Beogradu in Za grehu po odbitku lOodstofm*«; davka na dividende. Ztfnasiii Iriovn Trgovinska pogajanja z Grčije so se danes zopet začela. Največj* težkoeo tvori vprašanje likvidacij) naših blokiranih terjatev pri Gr ški banki. Posvetovanja' trg svinsko- poiitif »ih strokovnjakov Male antanto s-začno dne 23. junija v Pragi. Po svetovanja bodo trajala dva dr in bodo veljala zlasti podonavske mu vprašanju, da bi bila M. A popolnoma pripravljena, če bi pri šlo do pogajanja med državam rimskega pakta, Male antante ir Nemčije. Prvič, odkar so stopile sankcij proti Italiji v veljavo, se je seda izvozil les iz pristanišča v Matkoviču v Italijo. Na . parniku »Bled Jadranske ulovi!be je bilo odposlc ni h v Italijo 150 ton orehovih de bel, nadaljnjih 50 vagonov orehovi debel pa je že pripravljenih za n voz v Italijo. Svetovne zaloge surovega kavči’ ka so v zadnjih 16 mesecih padi za 142.000 na 531.128 ton. Trgovinska pogajanja med Av strmijo in Japonsko so se razbil, in je verjetno, da pride do carinski vojne med obema državama. Dobave - licitacije Ea prevzem in izvršitev del pri gradnji drž. šolske poliklinike v Ljubljani razpisuje banska uprava I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 15. julija ob 11. dop. v sobi tehničnega razdelka v Ljubljani. Odobreni proračun za 1. zidarska, tesarska, krovska in kleparska dela din 773.932, 2. za zidarska dela pri zaklonišču din 211.344. Za oddajo krovtikih in kleparskih vzdrževalnih del pri poslopju jetnišnic in pralnice okrožnega sodišča v Ljubljani razpisuje banska uprava I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 26. junija ob 11. dop. v sobi teh. razdelka v Ljubljani. Vsota odobrenega proračuna din 58.681. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje I. javno zmanjševalno ofertno licitacijo za nabavo 1. kompletne opreme (mize, stoli, omare itd.), 2. telovadnega orodja za novo bežigrajsko osnovno in meščansko šolo. Kompletni pripomočki se dobe do 22. junija v vložišču mestnega magistrata. Ponudbe je poslati do 20. junija do 10. dopoldne. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje v roku 14 dni zmanjševalno ofertno licitacijo gradbenih del za postavitev ograje ob Emonski cesti. Načrti in proračuni v vložišču mestnega magistrata do 25. junija. Ponudbe je treba vložiti do 9. julija do 11. Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje dobavo 30.000 kg čistega bencina oz. bencinske mešanice. Pravilno kolkovane ponudbe je vložiti do 30. junija opoldne pri mestnem gospodarskem uradu. Komanda pomorskega arzenala v Tivtu sprejema do 25. junija ponudbe za dobavo bakrenih cevi, železnih in medeninastih vijakov, železne pocinkane žice, ventilov, britev in gonilnega jermena; do 2. julija za dobavo šamotne opeke, električnih brodskih zvoncev in drugih predmetov, belega in sivega surovega železa, železnih vijakov in matic ter okroglega železa v šipkah; do 6. julija za dobavo ca. 5.000 kg bombaževine za čiščenje; do 7. julija za dobavo vazeline, konzistentne masti, petroleja, raznih strojnih olj, stea-rlnskih sveč in volnenih krp za čiščenje. Za napravo asfaltnega cestišča skozi zdravilišče Rogaška Slatina razpisuje banska uprava I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 4. julija ob 11. v sobi 215. tehničnega razdelka v Ljubljani. Vsota odobrenega proračuna je din 421.770. Za rekonstrukcijo na drž. cesti Maribor—Pesnica razpisuje banska uprava I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 16. julija ob 11. dop. v sobi tehničnega razdelka sreskega načelstva Maribor levi breg. Odobreni proračun znaša din 1,114.544'75. — Podrobnosti pri razdelku. • Za zgradbo železobetonskega mostu preko Lendave v Murski Soboti razpisuje banska uprava II. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 27. junija ob 11. dop pri teh. oddelku v Ljubljani, Gajeva ulica 5. Vsota odobrenega proračuna je 181.668. Za preložitev drž. ceste Briga— Banja Loka razpisuje banska uprava I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 9. julija ob 11. v pisarni teh. oddelka v Ljubljani. Vsota odobrenega proračuna je 943.673 din. Za rekonstrukcijo drž. ceste Kr-kovo—Fara razpisuje banska uprava v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. julija ob 11. v sobi teh. razdelka v Ljubljani. Vsota odobrenega proračuna 948.673 din. Za rekonstrukcijo drž. ceste Kočevje—Dolga vas razpisuje banska uprava v Ljubljani I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 11. julija ob 11. Vsota odobrenega proračuna 1,330.234 din. Direkcija drž. rudnika Vrdnik sprejema do 2. julija ponudbe za dobavo večje množine raznih vr vi; do 2. julija za dobavo večje množine raznih električnih žarnic. Komanda podvodnega orožja Kumbor sprejema do 5. julija po nudbe za dobavo petrolejskih plinskih svetilk; do 10. julija za dobavo 4.600 kg bombaževine za čiščenje; do 15. julija za zgradbo 4 kompletnih manjših ladij in 256 vesel ter do 17. julija za dobavo petroleja za gorivo in čiščenje, špirita, bencina ter plinskega olja. (Predmetni oglasi so v pisarni Zbornice za TOI v Ljubljani na vpogled.) Dne 15. julija bo pri kralj, banski upravi Vardarske banovine v Skoplju ofertna licitacija za oddajo dimnikarskih rajonov v Leskovcu, Velesu Prizrenu. Povpraševanje po našem blagu v tuiini Les in lesni izdelki: 599 — Le Caire: ponuja se za- stopnik za furnirje in vezane plošče, 600 — Kopenhagen: briketi iz šote, 601 — Bremen: raznovrsten les, 602 — Aleksandrija: ponuja se za- stopnik za gradbeni les, furnirje in parkete. Deželni pridelki: 603 — Magdeburg: trlica, 604 — Bremen: fižol, 605 — Breslau: lan in laneno predivo, 606 — Basel: zdravilne rastline, 607 — Miinchen: razni deželni pridelki, 608 — Bruselj: zastopniška tvrd- ka se zanima za konopljo. Sadni proizvodi: 609 — Bremen: suhe češplje. Proizvodi živinoreje, perutninarstva in ribarstva: 610 — Terracina (Littoria-Italia): pijavke, 611 — Praga: kazein, 612 — Dunaj: strojene ovčje in kozje kože, 613 — Hamburg: svinjske ščetine, 614 — Solun: sardine v konzer- vah. Rudarski proizvodi: 615 — Dunaj: zemlja za beljenje (Fullerde). Tvrdka išče ta proizvod za svojo ameriško odjemalko, ki ga potrebuje za svoje obrate v Evropi. Industrijski proizvodi: 616 — Gand: srajce, kratko blago in orodje, 617 — Montreal: ponuja se zastop- nik za naše tekstilno blago vseh vrst, 618 — Norvvalk (Ohio - U. S. A.): margarina. Razno: 619 — Barcelona: ponuja se zastopnik za jajca, žitarice, fižol, rastlinska vlakna, hrastove doge in vse druge izvozne predmete, 62^ — Oslo: zastopniška tvrdka se zanima za vse izvozne predmete, 621 — Budapešta: zastop. tvrdka išče zvezo z našimi izvozniki obrtniških izdelkov, lesenega blaga, tekstilnega (lanenega) blaga, copat in sandal, čevljev, usnjarskih izdelkov, glinastih in keramičnih izdelkov, konzerviranih živil, kavčuka-stega blaga, ročnih izdelkov, pletenega blaga, punčk in igrač, odej, železnega in kovinskega blaga, vezenin — vse za izvoz v Združene države Severne Amerike in Kanado. Opozorilo našim izvoznikom! Tvrdka iz Chicaga išče naslove jugoslovanskih uvoznikov raznih steklenih optičnih leč, prizem in reflektorjev. * Interesenti se naj za vse naslove obrnejo na Zavod za unapredjiva-nje spoljne trgovine, Beograd, Rat-nički dom. V svojih vprašanjih naj navedejo vedno tudi številko, pod katero je navedena ponudba. Priporočamo nadalje, da navedejo tudi količine blaga, ki jih morejo ponuditi, ceno blaga (franko meja ali cif pomorsko pristanišče) ter kratek opis blaga. Za kvaliteto tvrdk Zavod ne jamči, vendar pa se razume, da vodi skrbno evidenco o firmah, ki jih navaja. Doma Ih po sveto Spomenik blagopokojroemu kralju Aleksandru bo dne 28. junija svečano odkrit v Kragujevcu. Za predsednika upravnega sodišča v Celju je imenovan bivši sodnik tega sodišča dr. Likar. Odličnemu pravniku naše iskrene čestitke ! Predsednik Zveze trgovskih združenj Ivan Prpič v Zagrebu je vložil tožbo proti odgovornemu uredniku »Ekonomske politike«, ki je vodila še izza zborničnih volitev ostro kampanjo proti njemu. Deputacija brezposelnih zasebnih uradnikov in trgovskih pomočnikov je izročila predsedniku vlade spomenico o bednem stanju vseh brezposelnih zasebnih uradnikov, ki so brez vsake pomoči. Zato nujno prosi, da jim vlada priskoči na pomoč. Upajmo, da njih apel ne bo brezuspešen. Dr. František Stahek, večkratni čsl. minister in predsednik Agrarne stranke je umrl v petek popoldne v Pragi. Stahek je bil pred vojno poslanec v dunajskem parlamentu ter je vedno zvesto stal ob strani Jugoslovanom in zlasti nam Slovencem v vseh bojih. Slovenci ga bomo ohranili v globokem in hvaležnem spominu! Svetovno slavni ruski pisatelj Maksim Gorkij je umrl v Moskvi, star 68 let. Njegovo pravo ime je bilo Peskov. Bil je tudi eden prvih ideologov komunistične stranke ter je še pred izbruhom oktobrske revolucije izdajal dnevnik »Novo življenje«, v katerem je z veliko spretnostjo zagovarjal komunistične ideje. Mnogo njegovih del je prevedenih tudi v slovenščino. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Splitu izkazuje okoli 400 tisoč din deficita. 300.000 dinarjev je poneveril uradnik finančne direkcije v Banjaluki Sima Obradovič, ki je v zadnjem času stalno izgubljal pri kartah. Novi italijanski kolonialni minister Lessona je izjavil, da ponujajo Italiji z vseh strani velike kapi-tale. Tudi Angleži ponujajo Italiji denar. Toda Italija te finančne pomoči ne more kar tako prevzeti, ker smatra, da je vse etiopsko ozemlje last italijanskega naroda in se mora zato italijanskemu narodu v prvi vrsti zagotoviti eksploatacija Etiopije. Kar se pa tiče in- di načrt, po katerem bi se Palestina razdelila v čisto arabska, čisto židovska in mešana okrožja, da bi se zmanjšali povodi za boje med Židi in Arabci. Nadalje se angleška upravna oblast v Palestini pogaja s cionisti, da bi se vsaj začasno ustavilo naseljevanje Židov v Palestini. Francoska vlada namerava razpustiti vse desničarske bojne organizacije, zlasti pa organizacijo »Ognjenih križev«. Iz zadružnega registra Izbrisali sta se zadrugi: Delavska posojilnica v Celju zaradi izvršene likvidacije in Pašniška in gozdna zadruga v Dol. Logatcu, ker sploh še ni pričela obratovati. Občni zbori Redni občni zbor perutninarske zadruge z o. z. v Ljubljani bo dne 4. julija ob 10. v pisarni zadruge v Ljubljani, Šelenburgova ulica 7/1. Na dnevnem redu je predlog o likvidaciji zadruge. Tvrdka »Triglav«, prometna d. d. v Ljubljani vabi ponovno na redni občni zbor dne 20. junija ob 10. v pisarniških prostorih družbe v Kočevju z istim dnevnim redom, kakor je bil določen za občni zbor z dne 10. junija, ki pa je bil nesklepčen. Novo sklicani občni zbor je sklepčen brez ozira na število zastopanih delnic. Položene delnice ostanejo v pologu za novi občni zbor. Izredni občni zbor delničarjev tvrdke Grcinitz, industrije železa d. d. železarne Muta s sedežem v Mariboru bo dne 30. junija ob 16. v pisarni notarja dr. Šorlija. Na dnevnem redu je sklepanje o znižanju delniške glavnice od 3,500.000 din na 700.000 din. Število članov upravnega sveta pa naj se zniža na 3. Delnice se morajo založiti do 25. junija pri blagajni tvrdke na Muti. dustrlje, Italija ne bo odklonila pomoči tujega velekapitala. Grški ministrski predsednik Me-taxas je dal poročevalcem tujih listov daljšo izjavo o grški zunanji politiki. Dejal je, da bo Grčija Turčijo v dardanelskem vprašanju podpirala. Potovanje dr. Schachta je imelo le gospodarske cilje, da se urede nekatera gospodarska vprašanja med Nemčijo in Grčijo. Grčija zelo želi, da bi se sklenil sredozemski pakt, vendar pa še ni dobila Grčija nobene pobude za sklenitev takšnega pakta. Argentinski poslanec Uriguru je vložil v argentinskem parlamentu predlog, da Argentina izstopi iz Zveze narodov, ker da se je izkazalo, da se Zveza narodov ne more otresti svojih birolcratičnih metod, ki veljajo vse narode velikih žrtev, ki pa so brez vsakega haska. Avstrijska vlada je izdala komunike, v katerem odločno zanika, da bi se ob priliki sestanka Sušnika z Mussolinijem sklenil poseben dogovor o zbližan ju Avstrije in Nemčije. Avstrija ostane zvesta politiki Dollfussa in Avstrija ne more sprejeti nobenih posebnih pogojev za normalizacijo odnošajev z Nemčijo, ker Avstrija nikdar ni motila teh odnošajev. V Italiji silno željno pričakujejo ukinitev sankcij in protisank-cij, zaradi katerih se je v Italiji vse življenje zelo podražilo. Poleg tega upajo, da bi odprava sankcij poživila tudi tujski promet in da bi Italija mogla izkoristiti vsaj zadnji konec tujske sezone. Za italijanskega veleposlanika v Washingtonu bo imenovan baje bivši podtajnik v zun. ministrstvu Suvich, za veleposlanika v Moskvi pa Augusto Rosso. v . V Koblenzu v Nemčiji se je začel proces proti 256 nemškim redovnikom, ker da so se prekršili proti javni morali. Zaradi dolgotrajnega dežja bo v Španiji letos zelo slaba letina. Sovjeti so začeli silno utrjevati bojno pristanišče Kronstadt, ki naj postane sovjetska Malta v Baltiškem morju. Ameriški državni dolg je po tri-milijardnem izplačilu pokojnin ameriškim bivšim bojevnikom na-rastel na 34 milijard dolarjev. Finska vlada je zopet v redu plačala svoj obrok vojnega dolga Združenim državam Sev. Amerike. To je edina država, ki še plačuje Ameriki vojne dolgove. Angleške upravne oblasti v Palestini so predložile angleški vla- Zahtevajte povsod zdravstveni liker izdelek veležganjarne in rastlinske destilacije Fr. Zaletel SI. VID - VIZMARJE »Službeni list« kr. banske uprave dravske banovine z dne 20. junija objavlja: Zakon o islamski verski zajedniei in popravke k uredbi o njej — Odredbo o kontroli blagovnega uvoza — Odredbo o voditvi kontrolnika po uvoznikih — Popravek v »poslovnem reduc za industrijska podjetja — Objave banske uprave o pobiranju občinskih davščin — Pravilnik o poslovanju v obrtu iz-voščkov radovljiškega okraja. Radio Ljubljana Nedelja, dne 21. junija: 8.00: Kozaške pesmi (plošče) — 8.45: Čas, poročila, spored — 9.00: Venček slovenskih narodnih pesmi (plošče) — 9.15: Prvi Slomškov dan: Reportaža in prenos službe božje za šolsko mladino iz Maribora — 11.00: Slomškove pesmi, poje ženski sekstet — 11.30: Otroška ura (vodi gdč. Vencajzova) — 12.00: čas, obvestila — 12.15: Radijski orkester igra po željah naročnikov 13.15: Plošče — 17.00: O sušilnicah in sušenju sadja (nadzornik Humek) — 17.20: Koncert pevskega zbora Glasbene Matice v Mariboru. Dirigent: ravnatelj Marijan Kozina. Vmesne samospeve poje ga. prof. Vedralova. Pri klavirju prof. Vasilij Mirk — 19.00: čas, poročila, obvestila — 19.30: Nac. ura: Prenos iz starega Bečeja — 20.00: Operni spevi in fantazije: poje Robert Primožič. Spremlja Radijski orkester, pri klavirju prof. Lipovšek — 21.00: Radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Valčkova ura (plošče). Ponedeljek, dne 22. junija. 12.00: Plošče — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Slovanska glasba (Radijski orkester) — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Turizem in prirodne lepote Boke Kotorske — 19.50: Harmoni-sti pojo (na ploščah) — 20.10: Zdravniška ura: Ugodna planinska lega za protituberkulozne dispan-serje (dr. Oskar Reya) — 20.30: Komorna glasba — 21.30: Radijski orkester — 22.00: čas, vreme, poročila — 22.15: Lahka glasba (Radijski orkester). Torek, dne 23. junija. 12.00: Slavni slovanski skladatelji (plošče) — 12.45: Vreme, poročila — 13.00: čas, obvestila — 13.15: Odlomki iz zvočnih filmov (plošče) — 14.00: Vreme, borza — 19.00: čas, vreme, poročila — 19.30: Nac. ura: Johann Runeberg, prvi prevajalec srbskih narodnih pesmi v Skandinaviji (Luka Smodlaka) — 19.50: Plošče — 20.00: Prenos Gounodove opere »Faust« iz Zagreba. V I. odmoru: Glasbeno predavanje (g. Vilko Ukmar); v II. odmoru: Čas, vreme, poročila, spored.______________ Vsak trgovec mora biti naročnik ..Trgovskega lista" n f Napisi 9 Črke 9 Transparenti 9 Pleskarstvo 9 Ličarstvo PRISTOV FILIP, LJUBLJANA RESLJEVA 4 TELEFON 29-08 V lepoti je moč! . Izraz lepote pa poudari lepa moderna frizura, izgotovljena v frizerskem salonu FRANCHETTI ENGELBERT novo vodstvo Tyrševa C. 20, vis-S-vis kavarne ..Evropa" in to pofSm trajne ondulaclje na najmodernejšem aparatu brez elektrike, brez Žič, ter dovršeno izdelane vodne ondulattje Kobilica Avgust tapetnik in dekorater L i u b I i a n a T y r š e v a cesta 36 ladajateU »Konzorcij Trgovske« Usta., nleg« predstavnik dr. Iv« Pless, urednik Aleksander Železnikar, tiska tiskarn. .Merkur., d. d, njen predstavnik O. MUuUek, v* v LJubljank