LIBERTY

C




7  ^

Jugoslav Club Section Pages 15 and 16

JOL

APRIL

1931

“SVOBODA’’

x~x«

i

f

t

t

t

t

t

t

t

T

f

t

t

Y

t

v

Izdaja Jugoslovanska prosvetna zadruga Svoboda Inc.
Published by Jugoslav Cult ural Society Svoboda  Inc.

“Entered as second class matter at the post Office at Chicago, Illino s,
August lst, 1930, under the Act of March  ,_j--

Izhaja mesečno.—Issued every month.

Naročnina: za celo leto $2.50 Subscr.pt, on rates: per year $2.50

Za  za inozemstvo letno $3.00. Foreign countries $3.00 per year.

ANDREW KOBAL, Editor.

VICTOR S. SKUBIC, Manager.

Address: Svoboda, 2727 Tripp Aveime, L awndale 432 7 , Chic ago, Illi noi s.
ATLANTIC PRTG. & PUB. CO. 546 2656-58 S. CRAWFORD AVh.

f

t

f

t

t

❖

f
?
?

Y
?
T

Y

Y
?

Y

t

X~X

ADAMS STATE BANK

26th Street, at Crawford Ave.

je sedaj združena s

National Repuhlic Bancorporation

IMOVINA NAD $250,000.000.

f

Y

t

f

t

T

f

Y

Y

Y

t

Y

Močna in varna banka za Vaše prihranke.
Med Slovenci dobro poznana

t

Y

Y

Y

Y

Y

Y

f

Y

Y

Y

T

v v

<k~x~x~x~x~> x*<kx~xk~xkk~xkkkk~x~x~x~x~x~x*

SLOVENSKA SVOBODOMISELNA
PODPORNA ZVEZA

PRISTOPNINA PROSTA

V času do l. marca, 1931, je vsakdo prost pristopnine. Društva, ki spadajo k
raznim federacijam, nudijo novim članom tudi prosto zdravniško preiskavo Poslu¬
je 86  te ugodne prilike in postanite član bratske podporne organizacije S S P 7
Društva so po vseh naselbinah.

V naselbinah, kjer še ni društva, se priporoča ustanovitev. Ustanovite! i no¬
vega društva z 8 člani, dobi primerno nagrado. J

Priporoča se:

S. S. P. Z.

25$ West lOJrd Stree

t M

JK.lt

S

Chicago, Ul.


mmmmm


SVOBODA

Izdaja Jugoslovanska prosvetna zadruga Inc.

ŠTEV. — (NO.) 39. APRIL, 1931. LETNIK— (VOLUME) 3.

Tudi drugod jih poznajo

Poznajo jih celo bolj Lot pa Lavvndalu, na¬
mreč naše “socialiste”, o katerih je hrvaško ča¬
sopisje pred nedavnim pisalo naslednje, kar
prinašamo v prevodu:

“Naljučeini radi svojega popolnega poraza
med čikaškimi Slovenci, so socialisti okoli grupe
‘Proletarca’ poskušali na intrigantski način,
osnovati nekako ‘Jugoslovensko Radničko Vi-
ječe’, v katero bo radi privlekli Hrvate in Sr¬
be, socialiste, društva Slovenske narodne pod-
podne jedoote in neka druga podporna in kul¬
turna društva Srbov in Hrvatov.

Pred nedavnim so naslovili na vsa ta društva
priglas v slovenskem in srbsko-hnvatskem je¬
ziku, v katerem so apelirali na društva, naj
pošljejo po dva svoja predstavnika na sesta¬
nek, ki ima svoj cilj odrediti smernice dela za
pobijanje ‘škodljive propagande agentov ju¬
goslovanskega diktatorskega režima med jugo¬
slovanskim delavstvom in da se prepreči njih
rovarenje v naših podpornih, kulturnih in dru¬
gih organizacijah v Ameriki.’

Sestanek se je imel vršiti dne 21. februarja
na 1726 South Racine Ave., kjer se je imel iz¬
brati odbor sestavljen od predstavnikov vseh
podpornih, političnih in kulturnih društev, ka¬
teri bi imel v doglednem času protestni zbor
ali več takih zborov proti ruvarenju agentov in
pristašev jugoslovanske diktature in vplivu teh
agentov na naše življenje.

Proglas so podpisali trije socialistični vitezi:
Petar Kokotovič, Ivan Jurinič in Charles Pogo¬
relec.

Ni treba naglašati, da je proglas naletel na
zgražanje pri vseh narodnih elementih, a to se
je videlo najbolj v dejstvu, da je na sestanek
prišlo samo nekoliko ljudi, in to: predstavni¬

ki “Prosvetnega Saveza”, predstavniki sociali¬
stov med Srbi s Clybourna, socialistov okoli
‘Proletarca’ s svojim ipreiskušenim borcem pro¬
ti diktaturi Chas. Pogorelcem, ter predstavniki
dveh, treh društev Slovenske narodne podporne
jed note.

Sejo je otvoril g. Suša. Ko je nekoliko po-
litikašev poskušalo predložiti cilj sestanka, jim
je bil zadan udarec od strani g. Petriča, ki je
zahteval, da se objasni stavek za stavkom iz

proglasa in da se s primerami dokažejo trdit¬
ve v proglasu. V istem smislu so govorili tudi
drugi, kar je takoj povzročilo nemir med so¬
cialisti, ki so zahtevali, da se odstranijo vsi, ki
se ne strinjajo s proglasom.

Nato je g. Petrič razkrinkal g. Pogorelca, ko
se je govorilo o agentih .diktature. Dokazal je,
da je tisti g. Pogorelec 'v avgustu leta 1930 bil
dve uri na uradiu jugoslovanskega konzulata
in da je trdil, da je diktatura potrebna Jugosla¬
viji ter da je edini izhod političnega kaosa.. S
tern se je po mnenju g. Pečnika g. Pogorelec
sam izkazal kot “agenta” diktature in da je
potrebno, da Pogorelec pojasni. Ko Pogorelec
ni mogel dati zadovoljnega govora na vse,
so ostali socialisti ostali začudeni in ogorščemi.”

Tako pišejo hrvatsko-srbski listi. Proletarec
na vse previdno molči. Zato smo prinesli pona¬
tis istega še v Svobodi, tako da tudi slovenska
javnost ve, kako sodijo drugi delavci o sloven¬
ski prikriti rdeči reakciji. Upamo, da bo to po¬
magalo, da se bodo “Proletarčevi” zagovar¬
jali, če res niso sami špijoni ,agenti in politič¬
ni koristolovci. Večje umazanosti v politiki,
kot se pokazuje iz opisane socialistične zagate,
si me more človek predstavljati.

Nato je vstal g. Zajc, da kritizira general¬
nega konzula radi proslave 1. decembra in da
napada slovenski časopis ‘Svobodo’ ki je socia¬
listom, kakor izgleda, največja zapreka v nji¬
hovih načrtih za zavajanje slovenske javno¬
sti . . . Zahteva tudi, da se Pečnik in Bruce od¬
stranita od seje.

G. Bruce kot delegat svojega društva, ki ga
je poslalo na sejo, pa odgovarja, da ne gre tu¬
di če je treba ‘police wagon’ za odstranjenje,
ter zahteva, da se enkrat pokaže v pravi bar¬
vi delovanje slovenskih socialistov . . . (Prisot¬
ni Srbi in Hrvati odobravajo.)

G. Pečnik nato navaja, kako je socialistična
grupa zbrala in nepostavno drži fond $20,000
od vsote $60,000, katere so Slovenci zbrali za
repuibličanski fond. Nato ostro protestira ga.
Udovič, da ‘ni na dnevnem redu’ in da o tem
ni treba govoriti.

G. Bootič brani delo sedanjega jugoslovan¬
skega konzula, trdeč, da je isti storil mnogo

2

SVOBODA

dobrega in da je povsem naravno, da zastopa
interese naše države. Navaja, kaj se je v Ju¬
goslaviji delalo- za časa parlamentarne dikta¬
ture, ko so se pobijali v skupščini, česar ne mo¬
re biti v monarhistični diktaturi. Sam zase na¬
vaja, da je v Chicagu 25 let in da je bil član
socialistične grupe, pa je ponosen, da sedaj ni,
ker ve, kakšni interesi vodijo njegovo delova¬
nje. Priporoča, da se najprej odstrani dikta¬
tura socialistov iz Slovenske narodne podporne
jednote, pa da bodo potem govorili o diktaturi
v Jugoslaviji.

G. Bruce priporoča isto in izraža mišljenje,
da bi lahko zmanjkal socializem iz sedanje slo¬
venske socialistične grupe, če bi se jim dale
kakšne monarhistične službice, kot je bil slučaj
s socialistom g. Kristanom . . .” Itd.

Tako je klaverno zaključila seja Jugoslovan¬
skega radničkega viječa, ker so sklicatelji kon¬
čno ostali sami, pa so z muko zaključili, da skli¬
čejo še en sestanek prihodnjega meseca, ko
jim ni uspelo, da skličejo veliki protestni shod,
kot so nameravali.

V ZAJČEV ALBUM

“Svoboda” mi dopade zato, ker v nji lahko
izrazim svoje prepričanje. Reči moram, da o-
dobravam njena načela. Nasprotniki “Svobo¬
de”, kakor sem opazil, so največ pokretaši.
Kljub temu pa list napreduje še v teh slabih
časih. Lep dokaz, da ima veliko simpatičarjev,
je bil dne 25. januarja.

Med nasprotniki “Svobode” je Zajc, urednik
“Proletarca” prvi. To je že dober znak, kak¬
šen socialist je, ko mu je na poti “Svoboda”.
Kakor vse kaže, je on proti svobodnemu izra¬
žanju, torej za cenzuro. To je tudi sam poka¬
zali, ko se je v javnosti jezil, da so se radi u-
redništva “Prosvete” našle luknjice, skozi ka¬
tere so ušle neke tajnosti.

V svojih napadih Zajlc predvsem udarja po
uredniku Kobalu. Pri vseh napadih jaz mislim
to, da je Zajcu Kobal tako na poti, ker je po¬
dajal prepoštene račune. Če bi bil kar tako
mečkal z jednotinimi računi, kot so delali ne¬
kateri, katere Zajc kot nadzornik kar lepo pri
miru pusti ,da bi bil zapisal “voznina in raz¬
no $.. ..”, pa bi bilo Zajcu zelo dopadlu. Mo¬
goče ga jezi, ker članstvu postaja že preveč ja¬
sno, da se računi me smejo polagati kar tako
kot na primer “oceanski stroški”, “gospodar¬
ski izlet”—$....

Gospod Zajc se izgovarja, da tožijo za bol¬
niško podporo. Ali nimate advokata, da vam
daje navodila? Ako jednotin advokat ni pre¬
pričan, da 'tožbo dobi, zakaj se spuščate na so¬
dišče kot slepi? Pravilno in umestno- je vpra¬
šanje: Zakaj toliko tožba in zakaj jednota

skoro vsako tožbo izgubi? če bi bil nadzornik
toliko poglobljen v stvar kot ni, bi moral na¬
stopiti takoj, ko se izgubi prva tožba. Poleg

tega je bila njegova dolžnost, da nastopi proti
odborniku ip skupini odbornikov, ako zaprav¬
ljajo denar SNPJ. Tožbe niso bile samo lansko
leto, vlečejo se že v tolikem obsegu že odkar
nadzoruje prespreten nadzornik. Samo zato,
ker jim je vseeno, če pade cifra ali mož. Saj
jednota ima tisočake, kaj ne?

Gospod Zajc, napišite, koliko stanejo tožbe
radi izobčenih stavkokazov, katere so nepra¬
vilnim potom, mogoče kakor kukavice male pti¬
ce iz lastnega gnezda. Dotične ptice, ko so spo¬
znale, da kukavice nimajo pravice vreči jih
ven, so pa šle na civilno sodišče. Ali ni to- res?

Gospod Zajc piše, da Andrew Kobal ureju¬
je mesečnik. Zakaj si ne more zapomniti imena
mesečnika Svoboda? Še njegov pristaš se je
izrazil, češ, zakaj Zajc skriva, saj čitatelji bo¬
do že opazili, da je nekaj skritega kot zajčji
rep. Mesečnik Svoboda izhaja v Chicagu in
je pokretašem največji strah. Pa se bojijo iz¬
reči ime. Zajc namreč misli, da čitatelji spijo.
Prosvetna matica (bolje mačeha) se boji Svo¬
bode in se je ogiblje kot hudič križa, zato ker
pokret ne more več mašiti ust dopisnikom kot
se maši pri Proletarcu in Prosveti.

Vem, da vam je Svoboda trn v peti. Če že
je trn, pa bomo napravili, da bo še bolj ibodel.
Kot mora je nad vami, ki vas tlači. Če vam
je Svoboda mora, vas bo še bolj tlačila. V re¬
snici pa vas Svoboda ne bo pokopala, temveč
ovrgla laž, ki se šopiri. Pokopala je tudi že
precej neresnic na javnem narodnem pokopa¬
lišču.

Čitatelji, naročite si Svobodo in izročite
jo prijatelju, kadar jo prečitate. Prispevajte
tudi novice in svoje mišljenje.

L. B., opazovalec.

SVOBODA

S

Ponesrečen nov trik napredjakov

Slovenskim “socialistom” se je grdo izjalo¬
vil nov trik, katerega so hoteli izkoristiti dne
21. februarja, ko so sklicali sestanek “Jugo¬
slovanskega Radničkega Viječa. Podpisali so
poziv Petar Kokotovič, Ivan Jurinich in Chas.
Pogorelec. Seji, katera se je v to svrho vršila,
je predsedoval Mr. Suša, zapisnikar pa je bil
Ivan Jurinich. Sklicatelji so poročali, da so
pozvali vsa društva podpornih in političnih or¬
ganizacij. Komunisti se niso odzvali, menda
zato ne, ker jim je poznan zakulisen sociali¬
zem, kateri je načelo sklicateljev.

Trik se je pokazal predvsem v tem, da so¬
cialisti niso hoteli, da se o pozivu kaj razprav¬
lja. Videl sem, da je zapisnikar poziv imel kar
takoj pripravljen, da ga navzoči odobrimo.
Vendar si niso upali, ker so opazili, da je opo¬
zicija, ki je zahtevala, da se poziv raztolmači.
Stavil sem vprašanje, če se odbor, ki je sklical
sestanek, strinja z odpravo diktature iz politič¬
nih in podpornih organizacij. Sklicajte je
vprašanje poparilo. Vsi so odgovarjali, pa no¬
beden odgovoril, kar sem vprašal, samo nosove
so vihali, kakor da bi jim bil ščurka vrgel v
juho.

Nato pa je Peohnik začel, kakor da bi čital
evangelij Pogorelcu, katerega se je tikalo:
“Da, Pogorelec se strinja z diktaturo, tako kot
je v Jugoslaviji. Tako se je sam izrazil meseca
avgusta na jugoslovanskem konzulatu, kjer
imajo njegovo izjavo v arhivu.”

Srbi in Hrvati so se začeli spogledovati, ko
so se v njih zabavo Slovenci začeli kosati med
seboj. Pogorelec je zbegan vpraševal, kje
Pechnik dobi take informacije, a Peohnik ne
bodi len, je takoj povedal: Tam kjer si ti lizal
konzulove pete. Če ni res, je tvoja dolžnost, da
v javnosti priobčiš, da konzul nekaj govori, kal¬
ni res.”

Charles Pogorelec se je tedaj začel prati,
ampak “žajfa” je bila preslaba, madež je ostal
na njem in na sodrugih, ki ga zagovarjajo.

Da reši, kar se rešiti da, je Zajc udaril na
boben. Dejal je, da “Proletarec” še vedno sto¬
ji na stališču kjer je bil. (Seveda ravno tam—
kjer so bili čikaški socialisti pred 25 leti, tam
so tudi danes.) Pojasnjeval je Srbom in Hrva¬

NOVA IZNAJDBA

ŽEPNI ZAVIRAČ Vam jamči, da ne morete ničesar
izgubiti. Žepar Vam ne more ničesar izvtieči iz žepa
brez Vaše vednosti. ŽEPNI ZAVIRAČ ali POCKET
PROTECTOR se stavi na žep brez šivanja ali gumbov.
Iznajdba je garantirana. Cena 50c. Pišite na naslov:
Leo Bruce, 976 W. 19th St., Chicago, 111.

tom, da Slovenci so že pokazali, da so proti
monarhiji, saj so zbrali 65 tisočakov.

Lepo je torej zavozil tudi Zajc! Vprašal sem
ga, zakaj se sklad JRZ ne porabi za to, kot je
bil zbran. To je bil kurji pot. Joj! Da rešuje,
je priskočila na pomoč mrs. Klika, vpijoč, da
je vse to z dnevnega reda in da nismo prišli s
pravim imenom. Nekdo drugi se je oglasil, češ,
naj se odstranimo, ako se v celoti ne strinjamo.
Ampak povabljeni smo bili in kar tako se tudi
ne odstranjamo, pa če pridejo sovražniki s ta
velikim vozom.

Potem pa smo se pripeljali do dnevnega re¬
da. Izvoljen je bil odbor 7 članov, ki se sni¬
dejo po seji, kar se je zgodilo. Zajc je tudi
stavil predlog, da se dotični odbor še nekajkrat
snide ih mogoče skliče protestni shod. Tudi
pri tem je Zajc ugibal v govoru, češ, kako do¬
biti ljudi skupaj, da ne bo debate. Ta je le¬
pa. Prvo si omogočijo, da odbor lepo skrivaj
lahko dela, za kulisami, potem pa hočejo še
shoda brez debate.

Vrnil sem se k prvopotnemu vprašanju, na¬
mreč da se diktatura predvsem odpravi iz po¬
litičnih in podpornih organizacij. Strinjali se
z menoj niso, ker so sami prizadeti.

Na vrsto je prišlo priporočilo, da se naznani
v WaShington, D. C., da konzul ruvari proti ju¬
goslovanskim organizacijam. Ali nato je bila
izražena zahteva, da se prej dožene, če je kon¬
zul napravil kakšen korak, ki ne spada v nje¬
govo področje. To je bila kaša, v katero sta
Charly in France zagazila do vratu. Kako naj
se diktatorji sploh borijo proti diktaturi.

Kolikor jaz poznam te kruhoborce, so vsak
za svoj žep.

Politikaši, če vam fašistični socializem ne
gre več, poizkusite kaj drugega. Zapomnite si,
ko vas bodo člani SNPJ odslovili, se boste prav
žalostno drugod lovili za kruhom.

Želim celemu škvadronu ljubo zdravje in pa
da dočakajo vsi, kar so zaslužili. —

Leo Bruce.

4

SVOBODA

“Grobarji svojega^ naroda’

Pod gornjim naslovom je tednik “Hrvatska”
pred kratkim priobčil uvodni članek, v katerem
opisuje, kako jugoslovansko časopisje v Ameri¬
ki, ki je radi svojih dnevnih vesti odvisno od
ameriškega časopisja, iz katerega zajema, ško¬
duje svojemu 'lastnemu narodu s tem, da vse
laži, katere razne agenture pošiljajo o Jugo¬
slaviji v svet, prevajajo na svoj jezik in jih
potem priobčajo za svoje čitateljstvo. Tednik
celo ugotavlja, da nekateri časopisi nalašč vr¬
šijo to, da vse laži iz Trsta, Rima, z Dunaja in
Budapešte dosledno ponatiskujejo in jih iz so¬
vraštva do sedanje vladne forme v Jugoslaviji
širijo med naše priselništvo v Ameriki.

Če dotični članek velja za hrvatsko časopisje,
mora ravno tako veljati za naše slovensko. Vsa¬
ka vest, pa naj -bo še tako neutemeljena in naj
izvira iz katerekoli Jugoslaviji sovražne kovač¬
nice, spravi naše časopisje v javnost, in to na¬
vadno brez vsakega komentarja in brez dvoma,
kakor da mora vse biti vzeto za sveto resnico,
kar dunajski ali tržaški časnikarski šmoki spi¬
šejo proti nam.

Navedli bi lahko veliko poedinih slučajev.
Najbolj znan je oni iz pretekle jeseni, ko so
bili na “sodišču” v Trstu mučeni in od fašistov
umorjeni slovenski mladeniči. Vesti, ki so o
procesu prihajale iz Trsta ali Rima in v katerih
se žrtve sploh niso imenovale drugače kot ban¬
diti, tolovaji, kriminalci in špijoni, vse so prišle
v slovensko časopisje. Čitatelji se še spominja¬
jo, kako so slovenski listi iz New Yorka, Cle¬
velanda in Chicaga pisali o teh banditih. Ka¬
kor da bi bila tudi njim diktirala kakšna faši¬
stična svojat. Vsaka druga beseda je bila
“bandit”, “kriminalec” itd.

Uredništva se lahko izgovarjajo, da drugih
vesti tedaj ni bilo. Res ni bilo drugih vesti o
umoru, toda ravno to bi jih bilo moralo podu¬
čiti ,da so oprezni. Že samo dejstvo, da so
vesti izdali fašisti sami bi jih morale prepriča¬
ti o lažeh, da bi jih -ne priobčali, ali pa vsaj
primerno komentirali. Sami bi morali najbolje
vedeti, da slovenski narod na Primorskem ni
banditski in tolovajski; če pa se -najdejo po¬
samezniki, ki se uprejo fašističnemu nasilju,
bi morali obenem zapisati, da je posamezne
bandite in tolovaje -napravil nasilni fašizem
sam, ki je povzročil do tistega časa že nad 2000
umorov nad drugače mirnim, kmečkim pre¬
bivalstvom.

Istotako se sedaj po slovenskem časopisju po
Ameriki neprestano berejo vesti o krvavi dik¬
taturi v Jugoslaviji. Sovražen poročevalec iz
Trsta ali z Dunaja, ki iz gotovih namenov ne
piše drugega kakor o krvi in preganjanju, jim

pride prav, da ponatisnejo in prepišejo od nje¬
ga vse, četudi sami dobro vedo, da ne more
biti vse tako krvavo kot opisujejo.

Ne zagovarjamo s tem nobenega režima in
nobene forme vlade, temveč samo to je želiti,
da bi vsaj naše domače časopisje, ki je \odi-
telj kolonije, dobilo toliko vesti, da takih po¬
ročil ne posnema. To pa najbrž ne bo mogoče
toliko časa, dokler slovensko časopisje v Ameri¬
ki ne bo znalo drugega kot krpati, striči in po-
-natiskovati, ali po domače rečeno krasti.

Nekoč se je med slovenskim časopisjem v A-
meriki razvila polemika o “free lunch counter-
ju”, to'je o nepoštenem ponatiskovanju gradiva
iz starokrajskega časopisja. Ne samo iz ča¬
sopisja, ki pride iz starega kraja, tudi iz ameri¬
škega časopisja se neprestano jemlje, dasi ni
to niti zakonito niti ne more biti nikomur v čast
z etičnega stališča, kajti jemlje se brez dovo¬
ljenja časopisov, iz katerih se zajema. Pri
vsem tem pa nobenemu uredniku ne pride naj¬
manjša rdečica sramu v lice. To je morala, o
kateri bi morali še razpravljati. Mogoče bi
služila kot dobra vzgoja, ne čitateljem, temveč
v prvi vrsti uredništvom, katera so najbolj po¬
trebna malo etične vzgoje.

BEP0RTIRANI JUGOSLO¬
VANI

Že nekaj -mesecev se je dogajalo, da so bili
Jugoslovani najštevilnejša skupina med depor¬
tiranci iz Združenih držav, katere so zvezne
oblasti zbrale na Ellis Islandu. Upravičeno se
vprašamo, ali smo res najmanj zaželjena na¬
rodnost, ali smo tako neukrotljivi, ali pa so po¬
stave prirejene tako, da enostavno moramo priti
na vrsto kot prvi med .deportiranci.

Znano je, da je po razdelbi za inozemsko
službo v Združenih državah Jugoslavija pri¬
šteta med takozvane “Near Eastern Group”, v
katero bo v resnici morala spadati samo pred¬
nja Azija, a so geografi vključili tudi nas kot
Balkance. Dalje je znano, da priselniki iz Ju¬
goslavije ali pa izletniki, ki se vračajo v Ameri¬
ko, morajo skozi posebne šikane radi pregle¬
dovanja ,ker so smatrani, da pridejo iz dežele,
radi katere je potrebna karantina.

Ko vidimo, da priselništvo iz takih krajev
ot je južna Italija, pridejo nemoteno, se zopet
a to vprašamo, ali ni mogoče vseh teh šikan
m . kakšen predsodek. Ali ni mogoče malo
pripisati predsodkom tudi, da so Jugoslovani v
toliki men izpostavljeni deportaciji? Ne bilo
di nic odveč, ako bi se zastopniki Jugoslavije
maio poglobili v to vprašanje.

SVOBODA

5

Prazen strah Jugoslovanskih priselnikov

Ko čitam več listov, vidim, kako nekateri
kar nekaj čez noč kakor iz sanj dobijo in hitro
Spravijo v javnost. Brž se morajo sklicati sho¬
di ,da se napravi protest.

Cital sem v “Proletarcu”, kako da jugoslo¬
vanska vlada straši jugoslovanske podanike v
Ameriki. Čeprav je mogoče ničvredno, je u-
mestno, da list tudi kaj takega pove, ampak
čudno se mi vidi, kako da slovenski socialisti
danes to vidijo. Kje so 'bili pa takrat, ko je
vsa Evropa gorela v vojni? Tedaj je bila za
nje leipa prilika — iza milijonski fond, drugo
'nič.

V začetku svetovne vojne je stara Avstrija
strašila tukajšnje priselnike. Med temi sem bil
tudi jaz pa neki moj prijatelj hude štajerske
krvi. Pravi mi: “Pojdiva vseeno na konzulat,
da se rešiva sitnosti. V resnici sva šla, pusteča
▼sak po en šiht. Seveda sva morala na avstrij¬
skem konzulatu poprej še plačati ko nama je
meso, kosti pa žile pregledal, ako so- dobre za
Franca Jožefa. Potem na pove: Tauglich tri
leta za Jožefa. Takrat mi je moj prijatelj re¬
kel: Jaz bi šel tja, ako bi bilo streljati zajce,

streljat ljudi pa ne grem.

Kaj je iz vsega prišlo, tudi povem. Drug
drugega svo imela za neumnega. Bila sva vsak
ob 15 dolarčkov, ki sva jih težko zaslužila.
Franca Jožefa pa sva odslužila v Ameriki brez
puške in sablje. In bilo nas je na stotine takih,
ki smo prišli v to deželo s trebuhom za kruhom.

Jaz mislim, da bo skoraj gotovo vsem prazen
nič, kar so socialisti prinesli v svet. Dobro je,
da človek protestira, ako se mu ima goditi kri¬
vica. Sam bi bil za to. Ampak kadar so so¬
cialisti kaj protestirali niso nikdar nič dosegli.
Kakšen .velikanski protest je bil, ko so delavci
metali desetake in eni celo cele tedenske plače
za milijon-dolarski fond. Kaj so opravili? Nič.

PARK VIEW WET WASH
LAUMDRT CO.

SLOVENSKA PRALNICA

Telefoni: Canal 7172-7173

1729 WEST 21 st STREET,
CHICAGO, ILL.

Prispevatelji za protest in za fond se še danes
jezijo, kje je denar. Nikjer ga ni. Koliko
vprašanj je bilo po listih, namreč da bi se vsaj
malo pomagalo z ostalim denarjem revežem,
siromašnim Slovencem, ki trpijo pod Mussolini¬
jevo diktaturo. Ah, kaj nas briga, mi smo v
Ameriki, denar je pa naš. Ako si dal, molči.

Tu je dokaz, koliko ameriški socialist da za
tlačenje brata v stari domovini.

Pa pravite, da socializem odpravlja gorje.
Nasprotno ga pa dela. Odrešil bo le žepe, ka¬
kor jih rešuje med nami že par desetletij.

Dobro se spominjam, ko je pred več leti pri¬
šel pravi socialist v Chicago ter se udeležil klu-
bove seje. Bil sem še član in navzoč na seji.
Tako je povedal, da sem se še jaz jezil na nje¬
ga. Pravi: Ameriški socialisti še otroci niste.

V stari domovini, tam socializem drugače dela.
Kmalu sem sprevidel, da je govoril resnico.

Glede omenjenega protesta se meni zdi, da
gre za nekaj drugega. List Proletarec je v Ju¬
goslaviji zabranjen. Slovenski socialisti pa bi
se radi nekje maščevali.

Enaiko jim je list Svoboda pravi trn v srcu.

Da pustim se drugim kaj prostora, končam.
Pa še drugič kaj. Apeliram na čitatelje Svobo¬
de, da agitirajo za nove naročnike. S tem po¬
magate do uspeha listu, kateri je delavstvu po¬
treben.

Pozdrav čitateljem Svobode. —

Charles Renar, Chicago.

WILLIAM ARBANAS

Prvi jugoslovanski florist v Chicagu,

(na sedanjem mestu 10 let)

1320 W. 18th Street Phone: Canal 4340

Phone: Rockvvell' 5588 A. Perne, Jr. lastnik

£xibe tontjev

battemb.  Ssrvfce Statioti

Popolno opranje in namazanje avtomobila. Baterije.
Novi, boljši Texaco Gasolene in Texaco Ethyl-
Novo Golden motorno olje, zajamčeno proti
pokanju.

N. E. vogal 27. in Kedzie Ave. CHICAGO

«

SVOBODA

IZ ZGODOVINE AMERIŠKIH
SLOVENCEV

V “Amerik anskem Slovencu” z dne 28. fe¬
bruarja sem čital dopis izpod peresa Angele
Preglet v Elyju, Minn., ki omenja, kako je
msgr. Buh gojil “Amerikanskega Slovenca”
pred 40 leti. Upam, da ne boi kake zamere, če
zapišem nekaj vrst iz tozadevne zgodovine, da
povem, kdo so bili začetniki in sotrudniki lista
prvo leto izdajanja.

Pred 40 leti je ibil list ustanovljen in izdan
prvo leto v Chicagu. Tista leta je bilo v Ameriki
še malo Slovencev. Težko je bilo zbrati naslo¬
ve za pošiljatev lista na ogled med naše roja¬
ke. Moj stari oče, pokojni Frank Zalokar je
nabiral naslove po Ameriki skozi dve teti, da
jih je nabral nekaj stotin. T.edaj v Ameriki
tudi še ni bilo slovenskih društev, kot so danes;
če so bila, vsaj to ni bilo znano, kot je danda¬
nes. Kakorhitro so bili zbrani naslovi, se je list
pričel izdajati.

Prvi sotrudniki lista so bili sledeči rojaki: g.
Murnik, pokojni Ivan Grilc, prvi urednik ; po¬
kojni John Lesar, prvi črkostavec, in še neki
Nemec, čigar ime mi ni natančno znano. Ti
so delali in izdajali list, a ko' so nekega jutra
šli na delo ter prišli do tiskarne, so našli pro¬
store prazne. Vedeli niso, kaj se je zgodilo,
namreč, da je bila čez noč tiskarna z listom
vred preseljena v Tower, Minn.

Ustanovitelji “Amerikanskega Slovenca” so
delali in pisali v korist našega naroda v sploš¬
nem. Prva številka se lahko še vidi, shranje¬
ni ima žena ipokojnega črkostavca Johna Le¬
sarja. V dotičmi izdaji lahko tudi vidimo, kak¬
šen program so zasnovali začetniki.

Še je nekaj “pijonirjev” v Chicagu, ki lahko
povedo več o ustanovitvi in preselitvi lista iz
Chicaga. O tem tudi lahko dobim še več po¬
datkov, a mislim, da sedaj ni potrebno, in to pi¬
šem, da bo naš narod bolj pravilno informiran,
kar se tiče tozadevne zgodovine.

Informacije so sploh pomanjkljive. Pred
nekaj leti je bila izdana zgodovinska knjiga
S. N. P. J., “Ameriški Slovenci”, a v nji ni opa¬
ziti ničesar, da bi se tikalo zgodovine lista “A-
merikanski Slovenec”. Pisati zgodovino je pač
težka stvar, ki vzame leta študij, da je popolna
in da iz nje niso izpuščene zanimive stvari. Za¬
to bi priporočal, kadar se zopet piše
zgodovina našega priselništva, da bi se pisala
nepristransko.

Za sedaj zadostuje, če bo treba več, pa bom
še pisal.

Victor S. Skubic, Chicago.

CILJ IZSELNIŠKEGA
KONGRESA

(Iz proglasa Ameriškega izletnika odbora za
jugoslovanski izselniški kongres, ki *e bo začel
v Zagrebu dne 27. junija.)

To je prvikrat v zgodovini našega izselništva,
da izselniki pojdejo v svoj rojstni kraj v svrho,
da s svojimi tamošnjimi brati razpravljajo o
vprašanju medsebojnih odnošajev. Kdor je
imel priliko objektivno opazovati in poslušati
obe strani, ta ve, kako potrebno je medsebojno
spoznavanje, da se popravijo pogrešni nazori tu
kakor v domovini, kjer obstoja netočno nezira-
nje o nas in našem življenju. \ domovini mi¬
slijo, da smo za nje izgubljeni in da je zastonj
vsako prizadevanje, da se “ohranimo”. Veru¬
jejo, da so vezi za vselej prekinjene, vzlic dej¬
stvu, da večina našega izselništva po toliko letih
bivanja izven rodne zemlje še vedno duševno
živi v njej.

Glavna naloga napovedanega kongresa je,
da se prikaže naše življenje v pravi sliki z vse¬
mi njegovimi vrlinami in pomanjkanji in da se
ustvarijo primerni pogoji, kako bi v doglednem
času stvarni zastopniki izselništva, v prvi vrsti
zastopniki naših organizacij, mogli pretresati
vsa vprašanja z interesiranimi faktorji v domo¬
vini ter priti do sklepov, ki bi izboljšali oriiio-
šaje med izselniki in domovino v obojestransko
korist.

Svrha tega kongresa je v glavnem informa¬
tivna, nekako predhodno delo, da se pravilno
razume problem, predno počne reševanje v so¬
delovanju z zastopniki izselnikov samih.

Daši so med nameravanimi udeležniki lju¬
dje, ki so z našim narodom preživeli zadnjih 20
do 30 let in poznavajo njegove potrebe in že¬
lje, dasi bodo med udeležniki ljudje, ki so po
svojem poklicu preučevali pravne, zdravstve¬
ne, socialne, kulturne, gospodarske in verske
faze izselniškega življenja, vendar smatramo,
da problem zahteva sodelovanja vseh socialno
zainteresiranih ljudi v naši javnosti.

Radi tega se člani Izletnega odbora obračajo
do javnosti, posebno časopisja in organizacij,
naj posvetijo pažnjo podvzetju in objavijo na¬
svete in opazke, tako da bi udeležniki mogli
biti bolj točni tolmači našega naroda v tej de¬
želi. Naj se v javnosti uvede diskuzija, ki bo
razbistrila pojme, ki bo razjasnila, kaj hočemo
in na kak način želimo to doseči. Na temelju
tako predloženih mišljenj bodo udeleženci na
Izselniškem kongresu znali zavzeti pravilno
stališče v poedinih vprašanjih, kar bo odgo¬
varjalo namenom naše javnosti v Ameriki.

(68 podpisov.)

SVOBODA

7

Bob ob steno

“George Washington,” dru¬
štvo SNPJ. Lyons, je predloži¬
lo iniciativo', da jednota prične
izdajati koledar iza svoje član¬
stvo. Vsi argumenti o dobrih
pogojih za uspeh in koristnost
knjige so zaman. Kakor ,da bi
se zaganjali ob mlin na veter.

Naročili so nam, da počaka¬
mo do konvencije. Čakali smo
že do zadnje, jednota pa radi
tega trpi, samo da ima socia¬
listična mašina več dobička z
razpečavanjem svojim izobra¬
ževalnih koledarjev s prosvit-
ljenimi umetniški slikami na¬
gih punčk.

Odborniki najbrž mislijo, da
bi ne moigli konkurirati.

Član SNPJ.

*

JPZ Svoboda Inc.

Prisotni član direktorija pi¬
še, da bi 'bil dal stari goldinar,
kdor bi bil videl obraze di¬
rektorjev, ki so se od radosti
smehljali na svoji seji sredi
marca.

Torej se ni rodilo mrtvo de¬
te in tudi ošipetovana “INC” ni
škodovala.

Pitanje Milwaučanom

Radi bi vedeli, če cene še ka¬
di fajfo, filozofira in praktici¬
ra stoično dviganje tačice v vis
ob telefonskih drogih in pokre-
taših. Zopet bi priporočili, a-
ko je v Milwaukah vse opra¬
vil, pošljite ga vendar na

Lavvndale. — Inc.

*

Kolekta, kolekta, kolekta!

V obrambni sklad “Zarje”,
kakor poročajo socialistični ko-
lektorji v “Proletarcu” so do
7. izkaza nabrali $877.22.

Veliko so k temu prispevali
glavni odborniki SNPJ, ki so z
“dobrim vzgledom vzpodbudili
vse zavedne delavce”. Bunk je
prvovrsten, vendar je držal:
stotaki so nabrani.

Glavni odborniki, ki so da¬
rovali v obrambni sklad, da se
dela med članstvom še več spo¬
ra in prepira, pa niso imeli ni¬
ti centa za pomoč siromašnim
članom, ko so v Chicagu zače¬
la s kampanjo za sklad, kakor
tudi se niso niti udeležili pri¬
reditve, katera je bila prireje¬
na v pomoč obubožanemu član¬
stvu, od katerega se živijo.

•

Resnica je,

da ima zajec kratke noge,
da ima vsaka laž kratke noge,
da se lažnik postavlja na
glavo,

‘ker se laže in ker ima laž pre¬
kratke noge.

*

Se lepše sliši.

Najboljša slovenska igra na
čikaškem odru je “Hansel”.
Pa ne da bi se sramovali bese-
dek Janezek? Mogoče bi bila
preosebna za lawndalske Ja¬
neze. — Janko.

*

Tempora mutantur

Maturantur, je dejal igralec
Doleta v “Desetem bratu”, da
bo bolj špasen. Pa se res spre¬
minjajo in dozorevajo tudi.

Tisti, ki je rekel, da dozore¬
vajo, je v svojih “Flashes” po¬
vedal, da se stari umičejo iz
odborov in napravljajo mesto
novim. So drug, ki je bil di¬
rektor 18 let, je voljno odsto¬
pil mesto mlajšemu sodrugu.

Prav je, da zreli odhajajo.
Četudi niso še prestari, so na¬
mreč njih ideje prestare.

*

“Friends of Slavic Musič”

Nekateri naprednjaki so u-
darili po organizaciji “Friends
cf Slavic Musič”, kakorhitro
se je rodila.

Udariti so morali radi svoje
naprednosti, kajti pesem je na¬
zadnjaška, ako je ne zapojejo
oni.

Bluf pa se vidi najbolj v tem,
da na svoje koncerte z zrako¬
plovi vozijo siovenske pevce,
da jim zapojejo kaj slovenske¬
ga. Takrat ni nazadnjaška
nobena pesem, kadar gre za
njih profit.

Isti šmir.

Pri organiziranju Jugoslo¬
vanskega Radničkega Viječa
imajo “socialisti” iste pobožne
misli, kot so jih imeli, ko so or¬
ganizirali Jugoslovansko repu-
bličansko združenje. Saj JRV
se tudi nič ne razlikujejo od
JSZ, vsaj za “socialiste” vije-
če pomeni isto kakor združe¬
nje, namreč ,da bodo na podla¬
gi nove kamoflaže kolektali
denar, kakor so nabirali tisoča¬
ke za republiko svojih žepov.

Za pokretaše mogoče pome¬
ni isto, ampak ne za slovenske
delavce, ki so prišli k pameti,
ko so videli, kako se “ajzen-
ponarski” socialisti v frakih in
cilindrih predstavljajo v Wa-
shingtonu (na račun JRZ) in
kako se v prvem razredu vozi
v stari kraj za denar nabran
pod kamoflažo republike.

Vsaj v Chicagu še ni pozab¬
ljeno, da so se gospodi, ki so
nabirali za sklad JRZ na ljud¬
ski račun vozili vsak v svojem
taksiju (kot diplomati) na
vlak.

Veliko uspeha torej v sno¬
vanju Viječa, drugega JRZ!
Pa dobro gruntajte, kako bo¬
ste skrili, da je to stari pesek v
oči slovenskega delavstva, da
je isti šmir, s katerim mažete,
da bi kolesa laži-naprednja-
štva tako brezbolno ne škri¬
pala.

Prispevatelj v sklad JRZ.

*

Kaj pa z  Mačelho?

Prosvetna mačeha tudi
spretno kolekta. Društva so
dala po dva po štiri, pet, de¬
set dolarjev. Tajništvo Pro¬
svetne mačehe je povedalo —
kakor običajno — samo to, ko¬
liko je od .društev 'zžemalo, no¬
bene pa ne črhne, ali bo s tem
kupilo mačehi novo ruto ali
Paternoster.  _

Društvo "Rožnik” št. 227
S. S. P. Z.

zboruje vsaki tretji četrtek v
mesecu ,pri sobratu P. Berger
na 2653 S. Lawndale Ave., Chi¬
cago.

Rudolf Komater, tajnik,

2246 S. Hamlin Avenue.

8

SVOBODA

“PUDDING”

Med trditvami članov angle¬
ško poslujočih društev, ki so v
par izdajah “Prosvete” pred
mesecem obtožili glavne od¬
bornike in samega glavnega u-
rednika, čitamo približno ta¬
kemle bratske zahvale:

“Ta časopis je za naznanila
članov in društev SNPJ, toda
za nas nima prostora, naše do¬
pise meče uredništvo v koš ali
pa jih striže in krpuca, dovolj
prostora pa ima za spiske in
zmazke politikašev.”

“Voditelji SNPJ v resnici ni¬
so voditelji, pač pa grupa ple¬
salcev, ki tako plešejo kot ‘so¬
cialisti’ piskajo”.

“To je klika kamcflažnih so¬
cialistov”.

“Naj večji kamoflažni socia¬
list je glavni urednik, oziroma
uredništvo. Za ‘oharity dance’,
kateri je bil prirejen v korist
članov SNPJ, je glasilo SNPJ
imelo samo par stavkov pod
‘domačimi vestmi’; zavrglo pa
članke, ki soi oglašali članstvu
koristno prireditev.”

“Ne pričakujemo, da so ko¬
rektorji (proof readers) per¬
fektni, toda take napake, da
se program prične ob 3.30 na¬
mesto ob dveh ,da je priredi¬
tev 6. namesto pravilno 8. fe¬
bruarja, so neodpustljivi. Bu-
dalost je izgovarjati se, da so
samo pomote, kajti poleg teh
‘pomot’ je še članek ves pre¬
drugačen in pokvarjen.”

To soi obtožbe čez Prosvetin
“pudding”. No, ampak lep kos
kislega “puddinga” je moralo
pojesti uredništvo samo.

Dober tek, demokratični li¬
re d ni ki !

Zaradi profita.

Lahko je pridigati, težje iz¬
vrševati.

Najboljši dokaz je “Proleta¬
rec”. Vprašajte te zagrizene
nasprotnike privatnega lastni¬
štva, zakaj se “Proletarec” ti¬
ska v tiskarni privatnih last¬
nikov. V Chicagu so vendar
tudi socialistične tiskarne.

Isti.

KAJ JE OGLA¬
ŠEVANJE?

Vi mogoče niste oglaševalec
v kakšnem časopisu ali reviji,
vendar včasih čitate oglase z
'velikim zanimanjem, kakor da
bi čitali članke. Gotovo mora¬
te podpirati te oglase, drugače
bi se jim ne izplačalo oglaše¬
vati.. Vsakdo pa ve, da se po¬
šten oglas dobro izplača.

Na vprašanje, kaj je cgla-
ševanje, je nekdo dal sledeči
odgovor:

“Oglaševanje je podučno za
čitatelje, katerim pove, kdo da

ste, kje ste in kaj imate ponu¬
diti ali razpečati.”

“Edini človek, ki bi ne smel
oglaševati, je tisti, kateri nima
ničesar ponuditi niti v iblagu
niti z delom.

Oglase v Svobodi vsak čita¬
te 1 j dobro prečita in če potre¬
buje oglaševalčevo blago, ga
bo tudi vzel in tako oglaševal¬
ca podprl.— Upr.

LOUIS MOHAR

Popravljam vsakovrstne
čevlje

2237 W. 22nd st. CHICAGO

AMERIŠKI IZLETNIKI
ODBOR, 48 W. 52 St.,

New York, naznanja

Me 116 o pssija

ea S, S. Aquitania

v spremstvu g.  M. S.

Ekoroviča, zast.
Cunard Line
?Urada v

N. Y.

IZSELJENIŠKI

PRVI

A

Q

u

j

T

A

N

i

A

CUNARD LINIJE

25 Broadway, New York ■ 1022 Chester Ave., Cleveland, O.

Pišite po ilustrovani cirkular z zemljiško karto JugoslaVije

SVOBODA

9

2^S

Kulturni obzot

Adamič: Dynamite.

Slovenski ameriški literat
Louis Adamič je, kakor poro¬
čajo slovenski listi iz Clevelan¬
da, pred kratkim spisal knjigo
“Dynamite” s pregledom bojev
ameriškega delavstva. Knjigo
je založila Viking Press v New
Yorku. Po poročilih je knjiga
povzročila precej pohvalne o-
cene.

Prireditev društva “Zvezda”.

Naše žensko društvo “Zvez¬
an” JSKJ bo v soboto dne 2.
maja obhajalo proslavo petlet¬
nice obstanka. Nekaj poseb¬
nega bo “Balloon Dance”, za
katerega se pripravljajo poseb¬
no naše mlade članice. To bo
seveda zanimivost za vse, zato
pa rojakom priporočam, da se¬
žete po vstopnicah že sedaj.
Na prodaj so pri članicah po
50c, kar je gotovo mala vsota
za tako prireditev. Z vstop¬
nicami dobite tudi številko in
na katero številko bo padla
sreča, ta dobi kot nagrado za¬
pestno uro vredno $25.00. Biti
pa bo moral zato na veselici.
Uro je daroval našemu dru¬
štvu rojak Josip Lukanič, slo¬
venski urar in zlatar, ki mu je
društvo za .dar zelo hvaležno
in ga priporoča Slovencem, da
ga podpirajo.

Vabim 'torej vse na veselo
svidenje dne 2. maja na plesu v
dvorani Poljskega Sokola med
Robey in Lincoln Sts., 1921 W.
22nd St. Frances Laurich.

“FRIENDS OF SLAVIC
MUSIČ”

V Chicagu .se je te sezone
osnovala glasbena organizaci¬
ja, katera se imenuje “Friends
of Slavic Musič” in katera bo,
kakor se lahko sodi iz sezna¬
ma organizatorjev in proglaše¬
nih namenov, ena najuglednej¬
ših kulturnih slovanskih usta¬
nov v Ameriki. Ustanovno

zborovanje se je vršilo 3. fe¬
bruarja v koncertni dvorani
Lyon Healy, pri katerem so bi¬
li 'zastopani poleg strokovnja¬
kov in uglednih mož naselbi¬
ne kakor nekaj Amerikancev
tudi 'konzuli Jugoslavije, Če-
ho,slovaške in Poljske.

Ustanova se ,bo pečala samo
z razširjanjem slovanske glas¬
be. Zainteresirali so se za njo
petični Amerikanci, kot na pri¬
mer Samel Insull, Charles J.
Vopička, bivši poslanik Zdru¬
ženih držav za Rumunijo. In¬
sull je izbran za predsednika,
Vopička za podpredsednika u-
stanove. Kot podpredsednika
sta ga. Julius F. Sme tank a in
Ivan Palandič, Frank Hajiček
pa blagajnik.

V finančnem odboru so A-
meričani Charles C. Peterson,
kontraktor mesta Chicago in
podpredsednik svetovne raz¬
stave v Chicagu. V upravi so
vsi trije imenovani konzuli,
podpredsednik Lyon in IIealy
Aires, John G. Murphy, direk¬
tor finančnega oddelka Lyon
in Heaiy glasbenega trgovske¬

ga podjetja. Edwin E. Schu-
man, bankir, a. B. F. Affleck,
žena podpredsenika Portland
Cement in Atlas družbe, Maks
Drezmal. Kazimir Midovic, dr.
Josef Orlovski, J. S. Svoboda,
Josef Triner, Anton Kamenja-
rin, B. T. Martinovic, dr. Frank
Partieh in razni drugi so isto-
tako v odboru.

Glavno delo za organizira¬
nje te vplivne in veliko obeta¬
joče ustanove pa je g. Alek¬
sander Savin, glasoviti jugoslo¬
vanski skladatelj in konduktor.

Cilj organizacije je, da se a-
meriška publika seznani z le¬
poto slovanske glasbe. Istota-
ko je ena nalog te organizaci¬
je, da se nudi prilika mladim
sLvanskim umetnikom, da se
povzdignejo in da se jim ponu¬
di prilika za stike med držav¬
ljani slovanske narodnosti in
ostalimi Američani, obenem pa
da se stvori fond, iz katerega
bi si pomagali talentirati slo¬
vanski glasbeniki, da se izpo¬
polnijo v svojem poklicu. V
to svrho bo organizacija vsa¬
kega leta prirejala serijo kon¬
certov od najboljših slovanskih
skladateljev.

Novo kulturno ustanovo je
ameriško časopisje v Chicagu
prisrčno pozdravilo in pričaku¬
je se, da bo kmalu pričela z
aktivnim delom.

STATEMENT OF THE OVVNERSHIP, MANAGEMENT, CIRCULATION,
ETC. REQUIRED BY THE ACT OF CONGRESS OF AUGUST 24, 1912,

of Svoboda, published monthly at Chicago ,111., October lst 1930.

State of Illinois, County of Cook, ss.

Before me, a notary puhlic, in and for the state and county aforesaid,
perso,ually appeared Victor Skubic, who, havbig been duly sworn accord-
mg to law, deposes and says that he is the business manager of the
Svoboda and that the foliovving is to the best of his knowled ! ge and belief
a tme statement of the ovvnership, management, of the aforesaid publi-
cation for the date shown in the above caption required by the Act of
August 24, 1912, embodied in section 411. Postal Laws and Regulations,
printed on the reverse of this form, tp-wit:

1. That the names and addresses of the publisher, editor, managing
editor, and business manager are: Publisher Jugoslav Cultural Society
Svoboda Inc.,2727 S. Tribp Ave., Chicago, 111., editor, Andrevv Kobal, 500
Riverside Drive, New York, Managing editor, Andrevv Kobal, 500 Riverside
Drive, New York; business manager, Victor Skubic, 2727 S. Tripp Ave.,
Chicago, 111.

2. That the owner is: (If owned by a Corporation, its name and
address must be stated and also immediately thereundler the names and
addresses of stockholders owning or holding) one per cent or more of total
amount of stock. If not owned by a Corporation, the names and addresses of
the individual owners must be given. If ovvned by a firm, company, or
other unincorporated concern, its name and address ,as well as those of
each individual member, must be given.)

10

SVOBODA

Jugoslav Cultural Societ!y Svoboda Inc., 2727 S. Tripp Ave., Chicago, ,
Frank Vidmar, President, 1242 S. 55th Ct., Cicero, ID.; Rudolph Koma,«
Secretary, 2246 S. Halmin Ave., Chicago, 111.:; Victor Zupančič, ireas.. -
S. Lawndale Avenue, Chicago, 111.; Frank Pechnik, 2502 Sout 1  ®
Avenue, Chicago, 111., Martin Janezich, 2656 South A\ers ve. ,
Chicago, IH.; Joe Baumbich 1903 West 21st Plače, ^lcago, lUmois.
Debelak, 1612 S. Throop St., Chicago, 111.; Frank Bosfich, 2403 S. Homan
Ave., Chicago, 111.; Louis Žagar 1903 W. 21st Pl., Chicago, 111.; Leo Biuce,
976 W. 19th St., Chicago, 111.; Chas. Kovačič, Sodražica, Jugoslavija; Anton
Racich, 2819 Mapple Ave., Berwyn 111.; Geo Sustarich, 1919 S. Clifton Park
Ave., Chicago, 111.; Thomas Golob, 2333 S. Lawndale Ave., Chicago, 111., Joe
Koshak, Clarendon Hills 111.; Anton Hrast, 2655 S. Millard Ave., Chicago,
111.; Paul Berger, 2653 S. Lawndale Ave., Chicago, 111.; W. B. Putz, 5134
W. 25th St., Cicero 111.; Anton Zidar, 3234 S. Crawford Ave., Chicago, IH.;
Andrew Cizej, 2515 S. Millard Ave., Chicago, 111,; John Potokar, 1860 So.
Hamlin Ave., Chicago, 111.; Frank- Paulich, 2125 S. 52nd Ave., Cicero, 111.;
Victor Zupančič, 2421 S. Lawndale Ave., Chicago 111.; Valentine Kobal,

R. 1, Hinsdale, 111.; Victor S. Skubic, 2727 S. Tripp Ave., Chicago, 111.; Mar¬
tin Kržan, 2620 S. Harding Ave., Chicago, 111.; Lawrence Gradišek, 2707

S. Lawndale Ave., Chicago 111.; Geo Prelagar, 2437 S. Turner Ave., Chicago,
111.; Martin Ivansek, 1759 W. 22nd St., Chicago, II.; Frank Prah, 2215 So.
Wood St., Chicago, 111.; Andrew Kobal, 500 Riverside Drive, New York; J.
Kosicek, 1805 S. Racine Ave., Chicago, 111.; Frank Shaus, 5611 Campbell
Ave., Chicago, 111.; Charles Renar, 3211 S. Ridgeway Ave., Chicago, 111.;
Frank Keršič, 9921 Ewing Ave., Chicago, 111.; Joseph Brezovec, 9412 Ewing
Ave., Chicago, 111.; Joe Vidmar 2325 S. Spaulding Ave., Chicago IH.; Stanley
Steffanich Klein 41, Mont.i; Frank Grili 1818 W. 22nd St., Chicago, 111.;
Dobrotinsejk Frank, 4207 National Ave., W. Milwaukee, Wis.; Louis
Manitiz, 2502 South Ridgeway Averrae., Chicago, lil.; Ma!iithew Lepej,
2851 South Central Park Avenue, Chicago, 111., Anton Kitz, 2001 South
Lafiin St., Chicago, 111.; John Marolt, 1903 West 21st Pl., Chicago, 111.;
Singing Soc. France Prešeren, 2653 So. Lawndale Ave., Chicago, 111.; Frank
Jurca, 2270 Blue Island Ave., Chicago, 111.; Golob John, 2552 S. Sawyer
Ave., Chicago, 111.; John Hribar, 3200 S. Cravpford Ave., Chicago, 111.;
Dr. F. J. Kern, 6233 St. Clair Ave., Cleveland, O.

3. That the known bondholders, mortgagees, and other security
holders owning or holding 1 per cent or more of total amount of bonds,
mortgages, or other securities are: None.

4. That the two paragraphs next above, giving the names of the
ovvners, stockholders, and' security holders, if any, contain not only the list
of stockholders and security holders as they appear upon the books of the
company but also, in cases where the stockholder or security holder appears
upon the books of the company as trustee or in any other fiduciary relation
r he name of the person or Corporation for whom such trustee is acting, is
given; also that the said two paragraphs contain statements embracing
affianfs 1'ull knowledge and belief as to the circumstances and conditions
undier which stockholders and seeurity holders who do not appear upon the
books of the company as trustees, hold stock and securities in a capacity
other than that of a bona fide owner; and this affiant has no re-ason to
believe that any other person, association or Corporation has any interest
direct or indirect, in the said stock, bonds, or other securities than
stated by him.

VICTOR SKUBIC, Business Manager.

Sworn to and subscriibed before me this 23rd day of March, 1931
Edward P. Skubic, (My commission expires May 31st, 1932.)

as so

MALI PARAGRAFI

Victor S. Skubic.

Pod tem naslovom bom skušal priobčevati od
časa do časa slične stavke.

Najslajša stvar v človeškem življenju je _

spanje.

Vsako stvar .dvakrat premislimo, preden jo
enkrat izrečemo,

brcinovi reliefi za
OMAHO

Čikaški časopisi so na dolgo
razpravljali o najnovejšem de¬
lu hrvaškega kiparja Johna
Brcina. Kakor smo že nekoč
omenili, je njemu poverjeno
delo za kiparsko okrašenje
palače Art Institute, katera se
gradi v Omahi in za katero je
mrs. Sarah Joslyn darovala tri
milijone dolarjev v spomin na
svojega soproga.

Kiparsko delo je eno največ¬
jih .del, ki so bila kdaj poverje¬
ne kateremukoli mlademu či-
kaškemu umetniku. Brcin se
namreč smatra za Čikažana,
ker se je v tem mestu (Art
Institutu) tudi izšolal. Prišel
je v Ameriko, ko mu je bilo
14 let, z dežele, kjer je krave
pasel. Za umetnost se je začel
zanimati v Ameriki, kjer je na¬
letel na nek kip slovitega
Meštroviča. To je vzbudilo
njegovo zanimanje in začel se
je sam vaditi in šolati. Dosegel
je 30. leto, pa se je že odliko¬
val v raznih kiparskih delih,
a največje priznanje zanj je
seveda veliko naročilo za Oma-
ho.

Okrasi marmornate palače v
Omahi predstavljajo razne pri¬
zore iz ameriške zgodovine,
zlasti pa iz pijonirskega živ¬
ljenja. Cela skupina teh pri¬
zorov bo iz 'brona. Manjši so
večinoma dovršeni, večji pa so
še v delu. Poleg teh bronastih
reliefov v steni pa bosta na
pročelju palače, ob vsaki stra¬
ni vhoda dva velika konjenika.
Večja dela bo Brcin baje šel
izdelat v Evropo.

Resnica vedno zmaga, ako ne takoj pa P°'
zneje gotovo.

Skušnja nas uči, da je vedno bolje delati pra¬
vično kakor škodoželjno.

Veliko se čita različnih knjig in časopisja in
potrebno je, da se čita še enkrat več kakor se
daj. Čitanje ne škoduje nikomur.

Vsi smo potrebni poduka, torej ne ogibaj'
mo se mu.

SVOBODA

11

PISMO IZ NBVV YORKA

METROPOLA Amerike — New York _ je

židovska metropola. To je največ judovsko me¬
sto na svetu. Nabrali so se sem iz vse Evrope,
a največ iz slovanskih dežel Poljske in Rusije.
Po svojem številu tvorijo največjo inozemsko
skupino New Yorka, kajti z novimi prihodi in
povojnim naraščanjem so se pomnožili na dva
milijona. Dva milijona Židov! To je veleme¬
sto samo zase ! Saj se tudi zdi, da je ves Ne\v
York njihov. Po trgovinah, po ulicah in gleda¬
liščih, povsod Židje. Dobili so nekak monopol
čez trgovino in zdi se, da bodo počasi zagospo¬
darili vsemu javnemu življenju.

Popolnoma židovski je pa Ghetto. To je pre¬
cejšnji del vzhodne strani otoka Manhattana.
Je nekaki podesetorjeni Maxwell Street, ki pa
poleg trgovine na drobno služi tudi stanova¬
njem. Visoka, okajena stanovanjska poslopja,
največ po štiri do šest-nadstropna, se vrste cele
milje daleč. Nobenega drevesa ne vidiš, no¬
bene trave pred hišo, nobenega cvetja po oknih.
To je najbolj pusti, odurni kraj mesta. Iz oken
so ponekod napeljane vrvi od enega stanovanja
v drugo, da služijo za izobešanje perila, ki se
hitro posuši v veternem ozračju.

Kakor stanovanjske hiše v vrsti ob milje dol¬
gih cestah, tako so tudi stopnice pod njimi. Tu
je vrvenje in vpitje, trušč trnkov in pouličnih
železnic, ropot težkih vozov in brnenje avto¬
mobilov. Ko se rineš skozi gnječo, te ustavlja¬
jo na vseh straneh prodajalci, cukajoči te za
rokav in vsak ti moli svojo robo pod nos. Vsak
ima najboljšo, najcenejšo in vsak diši po česnu
in gnilih ribah. Taka je židovska metropola.
Vsiljuje se ti in vpije, da moraš zbežati iz nje
ali znoreti. Tak postaja tudi ostali New York,
ker se sestoji iz vpijočega oglašanja. Zavzeli
so ga židovski kramarji, kolikor se krščanski
niso požidili.

KAKOR pravijo, da je vsa Amerika dežela
pretiranih kontrastov, tako je tudi New York.
Z glasne Pete ulice, na kateri ob belem dnevu
dim avtomobilov in busov mrači sence nebotič¬
nikov, stopiš v nadškofijsko katedralo, ki s
svojimi špičastimi stolpi in stolpiči sredi moder¬
nih velikanov izgleda kakor zagonetka. Ne¬
praktično se zdi, da je zgrajena s svojimi ne¬
štetimi kamnitimi okrasi, sploh se ne zdi tam na
mestu, kjer vse drvi za trgovino in dobičkom.
Tu ne more biti prostora za versko razmišlja¬
nje in molitve.

Toda le na zunaj se zdi tako. Ko se zapro za
teboj široka dvokrilna vrata, si pozabil Peto
ulico in njen trušč; znajdeš se v temni, kakor
katakombe tihi, po zidovju srednjeveški kate¬

drali. Velikanska krila, ki spajajo srednji del
ali ladjo s stranskima deloma, se v polmraku
oblikujejo pred teboj kot zamišljeni velikani,
in ko stopaš k sredini, se njih število množi in
veča. Popolna tišina prevladuje. Je po sede¬
žih precej posameznih ljudi, ki so menda pri¬
šli pomolit ali se odpočit, ampak redki udarec
obuvala ob leseno klop samo poveča vtis po¬
koj n osti.

Kakor ti je začel presedati trgovski hrup, ta¬
ko te sedaj mogoče objema neprijeten občutek.
Ozreš se k stranskim oltarjem: v brlenju svečk
in večne inči odseva obraz moža, mogoče ban¬
kirja ali trgovca, ki ga tlačijo skrbi, mladeni¬
ča, dekle, ženico z rožnim vencem v roki. Kaj
hočejo tu? Cernu molijo? Pred veliko soho
Matere Božje z mrtvim Kristom klečita mož in
žena. Mirna sta in njuna obraza od svečinega
svita odsevata pokojno kot marmornati kip
matere z mrtvim sinom ipred njima.

Razburi se hladni pokoj mračnih sten in v
molitev zatopljenih ljudi. Treba je ven, na
piano — nazaj v trušč.

V TRUŠČU šele razmišljaš in primerjaš. Mo¬
goče si se nekoč vračal od cerkve, ker si v nji
naletet kupčijo, zdaj se vračaš, ker te je ne¬
prijetno dimil neskončni pokoj.

Kupčija pa je povsod — v veri in neveri.

Stopimo doli na štirinajsto cesto, na vzhodno
stran za nebotičnike, tja v bližino Ghetta. Ve¬
likanski rdeči napisi nad trgovinami napove¬
dujejo, da se notri prodajajo brezverske knji
ge. Kompletna knjižnica brezverskih spisov
Napadalni spisi na cerkev in religijo! Najbolj
radikalni verski spisi! Književni boj veram!
— To so napisi na trgovinah, katere napolnju¬
jejo cela dva bloka. Velike založbe knjig so
tu — vse posvečene boju proti veram in cerk¬
vam. Tako delajo kupčijo s svojo vero v brez-
verje. Njih vera je trdna, da so vse vere za¬
nič, in iz svoje vere napravljajo lep dobiček v
razpečevanju brezverske literature. Vprašaš se,
ali ni brezverska zagrizenost samo radi koristo-
lovstva, gonje za dolarjem.

Enako se vprašaš, ko si prišel skozi “brezver¬
ska” bloka v druga dva bloka, kjer se razpe¬
čavajo verske knjige. Tu se prodajajo najraz¬
ličnejši verski spisi, kipi, sohe, križi, slike itd.
Vsega kupiš za gojenje vere. Kakor da sta ta
dva “verska” bloka trdnjava proti “brezver¬
skima”.

Dobro bi bilo, če bi mogel še to izvedeti, ali
ni mogoče lastnik trgovin v “brezverskih” blo¬
kih isti, kakor je lastnik trgovin v blokih, kjer
se prodajajo verski predmeti. Najbrž je kak-

12

SVOBODA

šen Žid, i zna verski in brezverski boj izrabiti
v svojo korist.

ZANIMIVO, res, je to mesto kontrastov.
Vsega ima: vere in nevere, sebičnosti in požrt¬
vovalnosti, iskrenosti in gotovo tudi neiskreno¬
sti.

Neke nedelje dopoldne, ko je pozni sneg raz¬
čistil ozračje za jutranje pomladansko sobice,
se na sprehodu po Morningside Drive ustavim
pri spomeniku Schurza, vrhu skalovja, s kate¬
rega se nudi obširen razgled po vsem severnem
delu newyorškega otoka. Na nasprotni strani
spomenika se dviga visoka rimska zgradba cer¬
kve francoske katoliške župnije. Verniki še
vstopajo in pri odpiranju vrat uhaja iz cerkve
visoki tenor solista, ki spremlja otvoritev maše
v Gounodovo “Ave Marijo”. Vabljiva in mam¬
ljiva melodija! Hoje je bilo tudi dovolj, za¬
kaj bi ne stopil notri, se vsedel in odpočil, obe¬
nem pa slušal prelepo petje.

Od zunaj je cerkev izglodala majhna, pri
vstopu se razširi v veličastno ladjo, s kupolo na
vrhu in štirimi predeli na strane. Pa vsa za¬
sedena. Postrešček je našel prazni sedež in
uslužno' odkazuje mesto.

Z leče slovit pariški pridigar oznanjuje veli¬
častje katoliške cerkve, tisočera množica pa
mirno posluša. Ko< se oziraš po nji med pridigo
in med tnašo, se zopet začuden vprašuješ, za¬
kaj ti ljudje molijo. Največ je med njimi di-
jaštva, profesorji, intelektualci! Zamišljeni so
kot da slušajo akademsko predavanje, vsa njih
tisočera množica pa je enako resna in zatop¬
ljena v molitev. Vmes najbrž dobiš profesorje,
ki podučujejo naravoslvje in evolucijo, doktor¬
je “pozitivnih” ved, slušatelje vseučilišča, ki
—■ kakor je dejal Jennings Bryan — namesto o
“rock of ages” podučuje o “ages of rock”. Kaj
jih je privedlo sem? Družabna obveznost jih
najbrž ne sili v to. Zakaj sploh molijo?

Dajte se preiskati od zdravnika, ako se po¬
čutite bolnega ali ne, vsaj enkrat v letu. S tem
prihranite svoje življenje in denar.

Malo denarja stane živeti zdravo življenje.
— Stane manj denarja biti zdrav kakor pa po¬
stati zdrav.

Vedno je bolje plačevati društvene prispev¬
ke kakor pa biti bolan.

Nikdar in nikjer še ni bito videti, koliko je
že svinčnik spisal na tem svetu, in lahko se ra¬
čuna, da bo v bodoče precej napisal. Posku¬
šajte sami enkrat, koliko en svinčnik lahko na¬
piše, in potem računajte za gotovo število
svinčnikov ,pa lahko doženete, koliko besed je
bilo spisanih.!' • ' ' ;

Aktivnosti druš. “Rožnik” št. 227 SSPZ.

Chicago, IH. — Zadnja mesečna seja društva
“Rožnik” je bila nadvse nepričakovano dobro
obiskana ,iz česar je razvideti da pri društvu
vlada harmonija in zanimanje za napredek. To
se je videlo na seji, ki je bila dobro obiskana,
in sprejem večje število novih članov, kar je
bil res lep prizor na seji, ki je tudi velikega po¬
mena za organizacijo sploh. Po seji nam j e  pa
sestra Berger postregla z ukusnim prigrizkom
itd., ki se je res prav fino prilegel. Za kar ji
najlepša hvala.

Društvo je priredilo prvo domačo zabavo,
zadnjo soboto, (21. marca) pri sobratu Berger¬
ju na Lawndale, je bila res takorekoč; prav
vesela domača zabava, prijatelji, znanci in ne¬
kaj glavnih odbornikov, ki stanujejo v Čikagi
so nas posetili, tako da smo napolnili lokale do
zadnjih kotičkov. Zavladalo je pravo veselje,
ki je trvalo pozno v noč, to se je čitalo na obra¬
zih vseh navzočih. Nekoč mi je rekel med po¬
govorom neki stari član SSPZ. “Že dolgo ča¬
sa sem brez dela in ne vem, kdaj bom dobil
kakšno delo, pač pa sem in sem bil vedno zato
da sem take ustanove kot je vaša podpiral, ve¬
seli me, da se še zamorem udeležiti vaše vese¬
lice, ki je prva, ki jo prirejate. Kar ne bom
pozabil.”

Društvo št. 227, priklopljeno k Slovenski Svo¬
bodomiselni Podporni Zvezi, je bilo ustanovlje¬
no meseca decembra 1. 1. s šestnajstimi novimi
člani, na Lavvndale in okolici, kjer še SSPZ ni
imela svoje postajanke. Kakor je razvideti iz
okolščin, je društvu napredek zagotovljen, že
iz razloga gori omenjen in ker v tej okolici sta-
tnuje mnogo naših rojakov, ki še niso člani
SSPZ. Z novim društvom, poslujočim na Lawn-
dale, se jim pa nudi lepa prilika, da lahko' pri¬
stopijo v društvo št. 227 (glej oglas na drugi
strani) S. S. P. Z. Kajti sedaj se še nudi lepa
ugodnost, to je: vstopnina prosta, zdravniška
preiskava tudi prosta, seveda to pa je le za ne¬
koliko časa še, treba se je takoj odtočiti, da se
te ugodnosti ne zamudi, kar bi utegnilo mogo¬
če biti komu žal, da bi bil zamudil.

Rudolph Komater, tajnik.

| PIKNIK PIKNIK

j priredi

j JUGOSLOVANSKA PROSVETNA
j ZADRUGA SVOBODA

V NEDELJO DNE 16. AVGUSTA

VELIKI PIKNIK

na steržinarjevem vrtu,
i _,__lemont, ill. _ ‘J

18

SVOBODA

SPISAL BLASCO JBANEZ, PREVEL A. K.

(Dalje.)

Popoldne se je poslužil koraka, katerega mu
je vedno prepovedovala. Šel je na njen dom in
skušal kaj izvedeti od hišnice, ki mu je rekla,
da so najemniki izpraznili že vso hišo. Zadnja
je šla gospa v prvem nadstropju, Margaretina
mati. Bila je vsa bolna radi sina. Nič niso re¬
kli, kam gredo. Samo to je vedela, da so vzeli
vlak na Arsajski postaji. Kot vsi bogataši so
se morali podati na jug. — Povedala mu je tudi,
da je bila Margareta vsa zbegana radi vesti, ki
jo je prejela s fronte. Nekdo v družini je ra¬
njen. Mogoče brat, toda ne ve. Težko je vse
izvedeti, ko so tako zbegani vsi ljudje.

“Kam je neki šla?” se je Julij ves dan vpra¬
ševal. “Zakaj noče, da vem, kje se nahaja?”.
Ko mu je tovariš tedaj naznanit 'o odhodu vla¬
de, je sam rekel: “Naj bolje je tako. Tudi jaz
grem jutri, če morem.”

Zakaj bi ostal v Parizu? Družina je šla,
oče 'tudi, ki pa še povedal ini, kam gre. Zdaj ga
še Margaretin beg pusti čisto samega.

Naletel je na nekega prijatelja, precej sta¬
rejšega od njega, ki ga je poznal iz sabljarske
šole. Prvič v vojni dobi sta se srečala. Začela
sta premišlati, koliko tovarišev je na vojni.
Starejši je vse vedel: Oni je bil ranjen v Lo¬
reni in leži v bolnišnici na jugu. Drugega so u-
'bili v Vozgezih. Tretji je izginil v Charleroi.
Tako sta se jih spominjala. Drugi so- še živi in
pridno delajo. Tujezemci, Poljaki, Angleži in
Južni Američani, ki so pripadali v klub, so se
vpisali kot prostovoljci. Klub je lahko ponosen
na nje. Desnoyers se je obrnil proč, kakor da ne
■mara videti oči svojega prijatelja in njegovih
vprašanj. Zakaj on ni šel, da brani deželo, v
kateri živi?

“Jutri grem jaz,” je ponovil Julij potrt, loda
on je šel na jug, kakor vsi drugi, ki so bežali
od vojne. Argensola mu je preskrbel listek za
potovanje v Bordaux. Denarna vrednost je na-
rastla in petdeset frankov, pravilno obrnjenih
je lepo učinkovalo, da je dobil, kar je hotel.

“Samo za danes je listek dober,” je dejal

Španec. “Ponoči gre vlak.” Pakiranje ni bilo
težko, kajti vlaki niso dopustili s potniki druge
prtljage kakor ročne kovčege. Argensola ni
sprejel vabila, da gre z njim. Ostanem, kakor
ostane general Gallieni, ki bo branil Pariz.
“Naj kar pridejo,” je dejal. “Dobili me bodo
na mojem mestu!”

Negovo mesto je bila delavnica, v kateri se
je založil z živili in pijačo. Kakorhitro Julij
odide pa je nameraval uvesti k sebi neke žen¬
ske prijateljice, ki jih je videl hoditi po cesti,
pripravljene sprejeti kosilo kjerkoli. Nevarnost
često zbliža ljudi in jih tako preskrbi z (novo
privlačnostjo in zabavo-. Spomnil se je jetni¬
kov za dobe terorja v Parizu, ko so čakali na
giljotino. Izpraznimo kupo življenja, predno
umrjenm Tako se je namenil veseljačiti se
saiii s svojimi prijateljicami v delavnici.

Desnoyers se je vozil z Orsajske postaje v pr¬
vem razredu. Čudil se je lepemu redu. Na po¬
staji AusteiTizt je vendar naskočil vlak cel val
človeštva. Vrata so se kar udala ih ljudi in
otroke so metali kar skozi okna v vozove. V
prostoru za osem ljudi se jih je nastanilo pet¬
najst, hodniki so bili natlačeni. Vse razredne
razlike so šle. Vaščani so drveli v boljše vo¬
zove, v upanju, da bo tam manj natlačeno.

Vendar je vse šlo še nekam uljudno. “V
vojnem času vojfue mere,” so rekali, ko so- se
oproščali. Vsakdo se je tiščal k sosedu, da
napravi par palcev več prostora za drugega.
Počasi je Desnoyers izgubil vso ugodnost prvo-
došleca. Smilili so- se mu ljudje, ki so čakali
na vlak od zgodnjega jutra p a  do večera. Žen¬
ske so stokale od utrujenosti m stoječe na hod¬
nikih z zavistjo gledale one s sedeži. Otroci so
vekali kot lačna jagnjeta, Julij je končno pre¬
pustil svoj prostor drugim in delil tudi svoja ži¬
vita, ki mu jih je Argensola skrbno pripravil.
Na nobeni postajski restavraciji ni bilo moč do¬
biti hrane.

Mladi Desnoyers je prebil noč na vozovem
hodniku; sedeč na kovčegu je opazoval mirno
spanje utrujenih sopotnikov. Biia pa je težka
noč sulnkov, vzklikov, zastojev in smrčanja. Na
vsaki postaji je zapela trobenta, kakor da je
sovražnik čisto blizu. Vojaški vlaki pa so pri¬
hajali z juga. Moštvo je bilo veselo razpolože¬
no, kakor da komaj čaka, kdaj dospe na bo¬
jišče. Sloneč pri oknu voza, je Julij poslužai
razgovore med moštvom stoječega vlaka, iz ka¬
terega je vel duh po ljudeh in mulah. Vsi so
bili trdno uverjeni vase. “Naj jih bo teh
“cmokarjev” (Nemcev) kolikor hoče, naj imajo
še tako velike kanone, mi se jih ne bojimo. Kar
z bajoneti gremo nad .nje, da bodo bežali kot
zajci.”

Na postaji v Bordeaux so se mešali civilisti
in vojaki. Trobente so zvale vojake skupaj.

14

s V O B O b A

Veliko jih je bilo čisto temnih, Afrikancev v pi¬
sanih oblačilih.

Julij je videl vlak z ranjenci iz Flandrije in
Lorene. Ponošene in umazane utaiforme so se
še bolj izražale v belih obvezah. Vsak bi se
rad nasmehnil, a ustrnice so -bile trpke in oči
mrzličave. Iztegali so roko, cla sprejmejo sad¬
je, katerega so jiim nudili ženske.

štiri dni je razburjeni ljubimec živel v Bor-
deauxu, ki je nenadoma postalo glavno mesto.
Hoteli so bili prenapolnjeni, celo dostojanstve¬
niki so se morali zadovoljiti s sobami za slu¬
žinčad. Ni ga bilo praznega sedeža po kavar¬
nah. Vlada se je nastanila po raznih uradih,
šolah in muzejih, dve gledališči sta se spreme¬
nili za bodoči senat in nižjo zbornico.

Vse Julijevo poizvedovanje je bilo zaman.
Vsakdo se je brigal le zase in za vojno. Končno
je od neke nekdanje učenke iz svojega tanga
izvedel, da je mlada madana Laurier mogoče
kje v bližini — mogoče v Biarritzu. — Julij ni
potreboval več, da nadaljuje svojo pot. V Bi-
arritz!

Prva oseba, ki jo je naletel, je bila Šiši. Kraj
ji ni dolpadel radi Špancev, ki so bili tam.
“Največ pa je cmokarjev, s katerimi se ves čas
prepiram. Nato se je sestal z materjo, ki ga
je objela vsa v solzah. Tudi teto Eleno je
dobil.

Ta je na dolgo in široko znala govoriti o pro¬
padanju Francije. Vsak čas lahko pričakujejo
vesti, da kajzer prikoraka v Pariz. Tudi po¬
slušali so jo in se ogreli za njeno pripovedova¬
nje, da so sami začeli občudovati Nemčijo, kjer
še nikoli niso bili ali katero so poznali samo iz
filmov. Govorili so o dogodkih kakor da se
menijo o bikoborbi. “Z Nemčijo se ni igrati. Ta
zna popasti kot zver!” Tako da so končno že
krutosti začeli občudovati. Šiši pa je protesti¬
rala. Zakaj so le prišli na Špansko, da tu slu-
šajo zabavljafnje čez svojo deželo. Ali to sma¬
trajo za lepo vedenje?

Julij ni prišel v Biarritz, da tu živi s svojo
družino. Že dan svojega prihoda, je od daleč
videl Margaretino mater. Sama je bila. Izve¬
del je, da njena hči živi v Pau, kjer kot bolniška
strežnica oskrbuje ranjenega člana družine.
“Svojega brata . . . najbrž!” je mislil Julij. Po¬
dal se je torej na pot v Pau.

Obiskovanje po bolnišnicah je bilo brez u-
speha. Nihče menda ni poznal Margarete. Vlak
krvavečih ranjencev je prispel vsaki dan, am¬
pak njenega brata ni bilo med njimi. Neka u-
smiljenka se ga je ustregla in mu svetovala,
kam naj se obrne. V Lurd naj gre. Mnogo
ranjencev je tam in veliko postrežnic. Tako je
Desnoyers takoj vzel najbližjo zvezo v Lurd.

(Dalje prihodnjič.)

Če želite vestno, pošteno
in dobro mestno upravo,

GLASUJTE ZA

DEMOKRATIČNE
KANDIDATE

10

Za župana

A. J. CERMAK

Za City Clerka

PETER J, BRADY

Za blagajničarja

E]edward j. kaindl

Za mestnega sodnika

0  A. M. SMIETANKA

| Dan volitev: Torek, 7. aprila 19311


SVOBODA

<*

Chicago, Illinois

A Club for the cultural, social, and economic
advancemont of the Jugoslav in America.

BOARD OF D1RECTORS
EXECUTIVE:

President:

Dr. John F. Ruzic, 3046 Wentworth Aven«.e,
Phone Victory 2284

Vice-Presidents:

Božidar Martinovic,, 1710 Broadway,

Gary, Ind!.

Dr. Frank Paulich,

2123-5 South 52nd Avenue, Cicero, 111.

Secretary:

Mr. Poupitch, 1201 W rightwood Ave.

Associate Secretaries

Ougljesa Poupitch, 1210 Wrigntwood Avenue
Drago Grkinic, 95th & Comme^cial Ave.

Filip Vukelič, 1717 South Looinis Ave.

Treasurer

M. M. Marasovic, 1512 Eia/t 61st Street
MEMBERS OF THE BOARD:

Zlatko Kerhin, c. of Gary Heat and Light Co.,
Gary, Ind.

Aleksander Mandusic, 4350 South Ashland Ave.
Frank Vidmar, 1242 South 55th Ct., Cicero, 111.
Theo. B. Voyvod!ich, 545 Wellingtou Avenue
Auditors:

Paddy Barich, 7145 South Talmtan Avenue
Matthew Stipcevich, 6229 S. Stewart Ave.
Frank Burnjaa, 840 North Michigan Blvd.

MEETINGS OF THE BOARD OF D1RECTORS
HELD EVERY FIRST WEDNESDAY OF THE
MONTH AT THE HOTEL MORRISON,
CHICAGO.

MEETINGS OF THE GENERAL MEMBERSHIP
HELD MONTHLY, DATE AND PLAČE
ARRANGED BY THE BOARD OF DIRECTORS.

The last meeting of the Jugoslav Club and
the Ladies Auxilliary was such a successful
affair that I thought we should let the members
who did not attend an,d the Jugoslavs who ex-
pect to join, know what good times they are
missing. ,

The meeting opened about 8 :30 and the dis-
cussion was mostly on the dinner dance we will
have on Sunday, May 3rd, 1931 at the Cameo
Room in the Morrison Hotel; also about the
possibility of broadcasting a Jugoslav program
»ver the Tribune Station.

While I am about it, let us talk about the
dinner dance and why you ali should attend.
We expect to have a very prominent man as our
guest and a short program, which will be good
enough and short enough to satisfy everyone,
after which there will be dancing, and dancing
to mušic that will be mušic. Now, a little more
about last Wednesday, we met in Parlor D and
for our entertainment the four Popovich


brothers of South Chicago gave us a program
that v as excellent and on behalf of the Club I
want to again thank them for their splendid
efforts to entertain and at this time I want to
thank ali those whose help at previous meet¬
ing 3  made them so pleasant and successful.

To the members of the Club who have not
attended recently let me say that the purpose
of the Club is the same now as it was then. If
you believed in it then and if you stili believe
the aim of the Club as good come to our meet¬
ing and help us carry on our program.

In conclusion let me ask you not to make any
other arrangements for May 3rd and may I
ask ali friends of the Jugoslav Club to atieud
if fat ali possible. You can get your tickets from
members or from our Secretary, Mr. Poupitch,
1201 Wrightwood Ave., Chicago, 111.

I almost neglected to mention that one of the
pleasant surprises last Wednesday was the
atcendance of Dr. Rusic.. He received a fine
reception and was pleasantly surprised at the
size of the crovvd and he promised to attend
regularly. If you miss the next meeting you will
be missing something good so please be there.

George J. Vucetich.

CONGRATULATIONS TO THE FIRST
ANNIVERSARY

For a long time we were in need of an or-
ganization of Yugoslavs that would stand above
the silly and cheap politics practiced in a dozen
of our colonies in Greater Chicago. Over one
hundred thousand of Yugoslavs, most of them
American citizens, of Chicago area, are almost
unknown to the American puiblic. Without
any representation in civic affairs of this great
American city ,they are easy prey to political
job hunters losing every oportunity for advan-
cement. The educated individuals of our
youtn'ger generation have to struggle for
existence; there is no field for them. They are
almost afraid to state their ancestors; for they
do not want to subject themselves to the long
established American opinion about the dread-
fully low civilization of the Balkans. American
public has never had a chance to learn about
our nation; for our so-called leaders were too
busy — and we stili hear a pronounciation of
Yugoslavia that sounds like jungle—Slavia.

To end this chaos, men having in mind the
interest of our nationality came together and
planned the establishment of a club gathering
vvithin it the intellectuals of our nationality,
especially those of Chicago area, in order to
establish a center from which our unity could
be propagated and Yugoslavs presented to the
American public as an advanced, civilized
nation.

The Yugoslav Club came into existence. It

16

SVOBODA

has the record of a strong, steadily growing
organization, with a constitution worthy to be
a guide to every American Citizen of Yugoslav
descent. In one year of its existence the record
of accomplishment is the very finest example
what such an organization can attain. The
protest mass meeting sponsored by the Club
against the barbaric acts of fascist regime
against our nationals in Tricsi raised a series
of other protests ali over the United States.
The fascist spression of Yugoslav was condem-
ned in American universities and even by
United States senators. Yugoslavs’ Club’s call
for a gigantic national unity celebration last
December was answered by one of the largest
assemblies of Yugoslavs ever gathered in
Chicago. And some exclussive Club’s activities,
such as Gary picnic, will ne ver be forgotten.

The recently organized Ladies’ Auxiliary
gave the Club a touch of “charmante”. Month-
ly membership meetings became a gala event
for Yugoslavs in Chicago. Our ladies have a
wonderful talent for social activities. Such
beauties! (Bernard Shaw was right in describ-
ing the fair sex of Yugoslavia, saying that it
is a country where every young lady is a movie
actress.) Our nation prizes these hardly
comparable gems, masterpieces of creation, and
we must admit that Zeus must have had dif-
ficulty in blending such a variation of colors
into priceless. beauties and properly balanced
two 1'bs of flesh that rules the world.

May I extend my congratulations to ali mem-
bers. You are doing wonderful work toward
our national unity and advancement. Youf
stimulus has been felt especially in Chicago
and I am confident that your future work will
meet with less and less obstacles. —F. P.

mVE  POSTAVE ZA

DELAVSTVO

Amerika je zelo počasna v sprejemanju po¬
stav, ki varujejo delavske interese. Veliko je
zakonov, kateri varujejo trgovino in industrijo,
za kmetovalce jih je malo, a za delavce še manj.
Tak je pač sistem v kapitalistični deželi, kjer
se interes posameznika smatra ceno in upošceva
višje kot interes celote. Visoke carine, katere
imajo Združene države, so bile uvedene zato,
da se varujejo interesi kapitalistov, podjetni¬
kov. Pokojni LaFollette se je magnatom naj¬
bolj zameril zato, kjer je vedno hotel znižati
carine, in istotako se je zameril s svojo teori¬
jo, ki sicer ni bila socialistična, ampak pravič¬
nejša od tega, kar se danes dogaja, namreč, da

v Ameriki vsak pograbi, kolikor more, delav¬
stvo pa, ki nima moči, pride zadanje na vrsto.

To je tudi vzrok, da se -zakoni, ki bi ameriško
delavstvo varovali, tako počasi sprejemajo.
Vendar se počasi izboljšuje. To> je potrebno
za podjetnike same, ki gotovo bolje uspevajo,
ako imajo zdravo, zadovoljno in zanesljivo de¬
lavstvo.

Iz tega razloga so bili lansko leto po desetih
državah sprejeti zakoni za delavstvo. Tako
poroča delavski department iz Washingtona.
Enako je zvezni kongres na drugem in tretjem
zborovanju 71. zasedanja sprejel nekatere po¬
stave za varstvo- delavstva. Zvezne postave so
se tikale največ odškodninskega zakona, kate¬
ri bo v bodoče podjetnike bolj vezal, da morajo
plačati odškodnine poškodovanim delavcem.

Nov zakon države New Jersey določa, da se
delavec, ko vpraša za delo, ne sme zavrniti
radi tega ,ako je nad 40 let star. Le za de¬
lavce, ki nastopijo- delo, ko so nad 40 let stari,
podjetniki niso- neobvezani plačati odškodnini.

Država Kentucky je sprejela zakon glede na¬
jemanja delavcev in posredovalnic. Nobena
posredovalnica za dobavo dela ne sme računati
več kakor $25. Enako morajo posredovalnice
vedno točno popisati, kakšno delo imajo na
razpolago. To je zakon proti stavkokaštvu. če
je stavka, morajo posredovalnice nezaposlenim
to povedati, ko jih najemajo.

Država New Yoi1k je sprejela postave zara¬
di znanstvenega preučevanja delavskih posre¬
dovalnih uradov. Država Mississippii je uvedla
zavarovanje za vse svoje delavce in uslužben¬
ce. V Louisiani so določili delavne ure, ki ne
smejo znašati več kakor 9 ur na dan. Istotako
je država New York uvedla, da se od delavk
ob sobotah ne sme zahtevati, da delajo več kot
pol dneva.

Več držav je sprejelo zakone, da mora v
vsaki tovarni biti zaposlen zdravnik in ranocel¬
nik. Država Rhode Island, kjer so velike pe¬
karne,je sprejela zakone radi nadzorovanje de¬
la v pečenju kruha. Nekatere države so spre¬
jele zakone za odpravo industrijalnega dela iz¬
vršenega na domu. To se tiče zlasti delavk, ki
prinašajo ročna in šivalna dela iz tovaren do¬
mov, da tako garajo cele noči. New Jersey
tako delo sedaj strogo prepoveduje, kazen je
določena za tovarnarje, ki oddajajo delo do¬
mov.

Po vzhodnih državah je sprejetih več postav
za varstvo železničarskih delavcev in elektri¬
čarjev.

Več držav je sprejelo resolucije, na podlagi
katerih razne komisije skušajo priti v okom
brezposelnosti. Zvezna vlada ni v tem oziru
sprejela nobene postave.

BRIVNICA

I. B. DABICH

Striženje las za gospode, gostpe in otrtoke je naša
posebnost.

Delavne ure med! tednom od 8:00 dor>. do 7:00 zve¬
čer, ob sobotah od 8:00 dop. do 9:00 zvečer.

2513 S. Crawford Avenue Chicago, Illinois

Telefon Lyons 7091

PARADISE GARDEN

CH1CKEN, STEAKS AND SEA FOODS

Prostore za piknike v najem

703 W. PERSHING ROAD

39th Street

FOHN HLAD, lastnik

LYONS, ILL.

*

*

*

▼

*

*

*

*

*

*

jjc

*

*

S

*

DOMAČA ZABAVA

'priredi

Jugoslovanska Prosvetna
Zadruga Svoboda

v soboto zvečer, dne 23. maja 1931

V BERGEROVI DVORANI,

2653 S. Lavvndale A ve.

DR. JOHN J. ZAVERTNIK

PHYSICIAN AND SURGEON

Office hours at 3724 W. 2Ctih Street
Tel. Crawford 2212—1.30—3.30—6:30—8:30
Dail y, Except Wed. and Sun. Only by Appintment

At Hlavaty’s Drrup Store—Phone Cuawford 8440

1858 W. 22nd Street

4.30_ 6:00 P. M. Daily—ExceWt Wed. and Sun.

Only by appoistment.

Eesidence Tel. Crawford' 8440.

Priporočajte in naročite si
“SVOBODO”

#
a
a

' ^

*********** k***************************** £

* I

%  !

* t

J t

* t

* l

% t

*  -
*

*

*

*

*

*

*

*

*

* *

(t- A -X *-X **********«-************************:

KO PRIDETE V CHICAGO,

SE OGLASITE PRI NAS.

HOTEL

BERGER

DOMAČA KUHINJA IN SPALNE
SOBE NA RAZPOLAGO.

f

S

%

i

s*

i

#

I

2653 So. Lawndale Avenue |

Phone: Crawford 4290

a
%

^ Tel. Lawndale 3299

I MAEES BAKING CD.

domača pekarijla.

4  2706 S. Lavvndale Ave Chicago

i*

POGREBNI ZAVOD

L = ajs|fe = i

LOUIS M. PTAK

PERU* ILL.

Phone 172


V ožite sa 70
milj na uro


DOSPELI BOSTE
HITREJŠE PO ELEK
PRIČNI ŽELEZNICI!

«r f .

Za vožnji red, cene in dAlge informacije na vseh treh progah pokličite RANDOLPH 8200

CHICAGO SOUTH SHORE
& SOUTH BEND RAILROAD

CHICAGO NORTH SHORE
& MILWAUKEE RAILROAD

CHICAGO AURORA &
ELGIN RAILROAD

POGOSTI

udoibni vlaki vozijo skozi ves dan do poznega
večera. V lepem ali slabiem vremenu, vozite se
varno in udobno ter dospete na cilj vedno ob
pravem času z električno.

(The Sunset Lines

VZHOD SEVER ZAPAD

r