leto UM. IM 292.
0 UuMlonl* v fetrtek U. decembra $25
Cena Din 1*50
SLOTENSK
f
zfc*fs vsak dsa popoldne, livssstsl nedelje ln praznik*. — InssraU; do 30 petit & 2 D, do 100 vrst t> 50 p, večji inserati petit vrsta 4 D; notice, poslano, izjave, leklatne, preklici beseda 2 D. — Popust po dogovoru. — inseratni davek posebej. — „Slovenski lfarod* velja letno v Jugoslaviji 240 D, za Inozemstvo 420 D
i
Upravntfttvo: Enatlova ali ca Stav. 9, pritlićfe. — Telefon Stav. 304. Uredništvo: Snanova nlica St. 5, l. nadstropje. — Taleton slsr. 34
IV*      Pottnina plačana v gotovini«
Vatikan - alfer ego Italije
Iz Rima dohajajo prav zanimive ve* ,ti. Prihajajo iz krogov, ki stoje" prav jiizu Vatikana, zato jih moramo srna* rati za dokaj avtentične.
Po teh vesteh je toliko kakor goto* to, da namerava papež Pij XI. sklicati iplošni cerkveni koncil. Ker je za taks* 4o prireditev treba velikih in dolgo* rajnih priprav, se bo koncil vršil šele .c ta 1928.   Kraj koncilja ni dvomljiv. V sedanjih razmerah ne prihaja v tem jziru v poštev nobeno drugo mesto, #akor eaino Rim.   Velike preglavice jovzroča vatikanskim krogom vpraša* sje, l^ako spraviti pod streho številne rerkvene dostojanstvenike, ki pridejo is koncil, in njihovo še številnejšo slu* |inčad. Koncila se udeleži več kakor J000 škofov. Vsak izmed škofov pri ve? le sabo vsaj svojega osebnega tajnika <n enega strežaja. Treba je torej vaču* ^ati najmanj na 6 do 7000 oseb. Temu Jtevilu bo treba prišteti še mnogobroj* ne novinarje, katerim bo tudi treba preskrbeti stanovanje. Tudi nrehrana >ovzroča preglavice. Se težje pa se da *ešiti vprašanje, v katerem lokaHt se vaj vrši koncil. Prvotno so rnisirli na ~erkev sv. Petra. Toda to misel so opu-itili. Sedaj nameravajo zgraditi za kon* sil posebno poslopje, ki bo ne samo za? iostno veliko, marveč bo tudi oprem? Ijeno z vsem potrebnim komfortoin. Za to zgradbo je pripravljen izdatno pri* Tpevati tudi italijanska vlada, da s tem praktično pokaže, da vladajo med njo n Vatikanom najboljši odnošaji.
Zanimive so vesti, ki se nanašajo r.a spored koncila. Poučeni krogi zatr* tujejo, da bosta v ospredju razprav Splošnega cerkvenega koncila predvsem dve vprašanji, in sicer:, vprašanje zdru* ritve vseh krščanskih .cerkva v eno enotno cerkev in končno izravnanje vra\-n. spora med Italijo in Vatikanom.
Papež Pij XI. je baje krepko odlo* cen, da na vsak način reši ti dve vpraša« nji, ker je mnenja, da bi cerkev z re* šit.vijo teh dveh velevažnih vprašanj kolosalno pridobila na ugledu in vea Ijavi.
To papeževo stremljenje podpira z vsemi sredstvi tudi italijanska vlada, ki se prav dobro zaveda, da bi Italija z doseženim sporazumom z Vatikanom napravila mogočen korak naprej k ustvaritvi italijanskega imperita. o ka* terem zlasti sanja Mussolini in ž njim celokupna fašistovska stranka. Kakor se vidi, se nazori in interesi Italije in Vatikana glede prireditve ekumenske; ga koncila popolnoma skladajo, zato že danes lahko računamo s cerkvenim koncilom v tetu 192S. kot z gotovim dejstvom.
Lahko pa tudi že sedaj ugotovimo, da bodo sklepi in rezultati koncila ve* like važnosti in dalekosežnega pome* na ne toliko za Vatikan, kakor pred vsem za Italijo.
Eno je gotovo: zaključki koncila glede združitve vseh krščanskih cerkva bodo samo idealnega, problematičnega pomena, ker imajo v tem vnrašanju končno odločati razen katoliške tudi vse ostale krščanske cerkve. Da pa. se te ne bodo dale z enostavnim sklenem rimskega koncila strpati pod katoliško papeževo tijaro, je več kakor sigurno. Pot do uresničenja te papeževe ideie je vsekakor še dolgotrajna, pa tudi trs njeva, o#4 vsega začetka pa stoji pred njo veliko, veliko »*rV
Drugače je to z drugo točko, s sr>o* razumom med Kvirinaiom in Vatikan nom. S tem sporazumom pridobi Vati* kan na vsi črti podporo države in bo lahko izvajal svoje načrte s pomočjo državne avtoritete. Pripade mu tudi za* klad, ki ga- je svoječasno ustanovila italijanska vlada kot odškodnino pa» pežu za izgubo države. Ta zaklad, čl* <$ar spreiem so papeži doslej odklanja^ li, je pač dosegel že baino višino, se* veda, ako tudi tega ni požrla svetovna vojna, kar pa ni izključeno. Ako ta zaklad še obstoji, pridobi Vatikan ž njim ogromna denarna sredstva, s ka* terimi lahko podvoji svojo versko pro* pacando in s tem morda, pravimo, mor* da tudi znatno posneši uresničenje drus gega problema — združitve cerkva.
N7a drugi strani pa je za Italijo po* mirienie z Vatikanom neprecenljive, naidatekosežneiše važnosti. S pomfrje* nJem nostane Vatikan do facto ortžan službene Italije, d*-ionski filter ego v /z* vftinniu niene politike. Ako je doslej Vatikan samo nrikrito delal italijarsko narodno politiko, bo odslej Vatikan samo irvr^iJec tega. kar bodo zasnovali v Kvirinalu.
Slovanom, zla ti pa nam .7ugosV>ve* nom, se torej napoveduieio v cerkve* nem pogledu Ce slabši časi!
Naša delegacija za Hmeriko
Radić nezadovoljen s sestavo delegacije* — Seja ministrskega
sveta«
— Beoorad, 23. dec (Izv.) S noči Je nepričakovano prispel Iz Zagreba v Beograd prosvetni minister St. Radić, ki je namerava! preživeti katoliške božične praznike v Zagrebu. Njegov prihod je vzbudil v politični javnosti precejšnjo senzacijo. Današnja listi navajajo, da je Radič prispel v Beograd zato. ker je nezadovoljen s sestavo naše delegacije ter zahteva popolno ravnopravnost Hrvatov s Srbi. V delegacijo je namreč pozvanih pe, Srbov, dva Hrvata in en Slovenec. Za dartes ob 11. dopoldne je sklicana seja ministrskega sveta pod predsedstvom ministrskega predsednika Nikole Pašiča, da se vprašanje sestave delegacije definitivno reši. Radikali so zelo ogorčeni, ker Racfič v svojem glavnem glasilu »Domu <; na pa da vlado.
— Zagreb ?3 dec (Izv.) Današnji Dom razpravlja o sestavi delegacije, ki ima od potovati v svrho propagande v Newyork in
VVashington »Dom* očtvidno po inspiracijah St. Radića protestira proti sestavi delegacije in zahteva popolno ravnopravnost Prosvetni minister St. Radić rudi prote-strra proti temu, ker so dnevnice delegatom previsoko določene Vsak delegat ima namreč prejeti dnevn« 50 dolarjev. »Dom* pravi ,da f-frvati m Slovenci ne bodo odpotovali v Ameriko, če se ne vzpostavi popolna pariteta Srbov, Hrvatov in Slovencev.
— Beograd, 23. decembra. (Izv. ob 12.) Za danes ob 11. dopoldne določena seja ministrskega sveta 'e odložena na popoldne. Prosvetni minister Stepan Radič danes dopoldne ni prišel v svoj kabinet. Ministrski predsednik Nikola Pašič se Je danes odpeljal v ministrsko predsedstvo, reševal je tekoče zadeve ter ni dopoldne nikogar spre*e!. Na popoldanski seji ministrskega sveta se definitivno resi vprašanje sestave naše delegacij za Ameriko.
azoroiiteo Bolgarske
Mednarodna vojaška kontrolna komisija v Sofiji se odpravi* — Kontrolo prevzame Društvo narodov. — Zastopstvo Jugoslavije*
— Beograd, 23. decembra. (Izv) Zn-nanje min'strstvo je preTeIo ponoči obveselio ?z Soff'e, da so zastopn'kl Francije, Anglije in lialijie včeraj posetil* sunanjega ministra Kalfova ter mu izroči noto, vsebu-jočo sklepe poslanlške konference v Parizu, na podlagi katerih se odora vMa med zavezniška voiaška kontrolna komisija.
Ta komisija se le pogo?no odpravi a. Nota naglasa, da se odpravila kom:s?;a za Bo!gari»"o. toda samo v slučafu ugotovitve^ da je BolgarsVa resnično Izpolnila vse ob-
veznosti. Izvirajoče iz vojaških klavzul nen-Hltke mirovne pogodbe. Zastopnik Francije v kontrolni vo'askf komisiji polkovnik Ren-qu9 je odpotoval v notranjost Bolgarske, da ugotovi dejanski položaj glede razorožitve Bolgarske. Na podlagi njegovega poročila Se nato raz«de medzavezn'ška kontrolna vojaška komisija. Vse funkcije te komisije prefćejo na Društvo narodov, ki bo nato vršilo kontrolo o oboroženta Bolgarske. V dotično koj&liJjo Dru It v a narodov bo deleg'ran tudi zastopnik Jnroslavije.
Kaj hoče fašizem ?
Mussolini o faSZstovski vladavini. — Novo pojmovanje italijanskega imperija; samo volja do moč? in veljave brez teritorijalnih
aspiracij.
1o monopolno organizcijo, ki bo v stanu na*
=— NeUryork, 23. decembra, (Izv.) Časo.» pisje koncerna «Lnitcd Press* prinaša oba širen intervju svojega rimskega urednika Morgan« z minerskim predsednikom Mus> soHuijerD, tičoč sc najaktualnejših vprašanj italijanske fašistovske politike. Mussolini-jeve izjave so zelo zanimive tudi za jt-go* slovensko javnost, ker se v tej izjavi nahas jajo odstavki, ki so indirektno naslovljeni na našo državo, zlasti odstavki o Italijan* skem imperiju in o njega romantični vse* biui brez agresivnih, teritorijalnih aspiracij.
Uvodoma izraža Mussolini zadovolj* nost nad doseženim sporazumom gicde Ii* kvidacije italijanskih vojnih dolgov v Zdru* ženih državah. Likvidacija predv'deva za* četkoma prav nizke letne dajatve, ki se pa stopnjujejo v zadnjih letih na 62 let dolo» ceno likvidacijske dobe do prav občutnih zneskov. Ta način likvidacije računa pač z bodočim cvetočim razvojem italijanskega gospodarstva, financ in industrije in temelji torej na optimizmu, ki ga Mussolini d~Ii v polni meri. Nato jc Mussolini prešel na Združene države ter se jim globoko poklo* ril, poveličujoč amerikanski narod, njega boga tvo, izredno voljo do blagostanja in napredka. Naznanil je, da bo amerikanski narod tudi v kulturi in v duhovnem življe* nju ustvaril velika dela in da je dežela ne* skončnih možnosti (izrazil se je po nemško: Das Land der unbegrenzten Moglichkeiten).
Na urednikovo vprašanje o izpremem* bi parlamentarnega sistema je Mussolini odvrnil, da bo obstoječi parlamentarni si* steni temeljito reformira!. Ta sistem se na* haja danes v vseh državah v težki deka* denci. Mussoilni smatra, da niso mogoče dobre, vlade, kjer so odvisne od parlamen* tarnih hodnikov in od nizkotnih in osebnih spletk razornih, neodgovornih parlamentar* nih koalicij. Po drugi strani smatra Mus* solini, da ni moči prezreti pomena profe* siionalnih in strokovnih organizacij in da jih je treba uvesti v parlamentarno življe* nje. Parlamentarizem je končno nastal v dobi, ko sc ni bilo četrtega, delavskega raz* reda m ko še nismo imeli moderne ind:stri* je. Zato je razumljivo, da je treba parla* mentarizem temeljito reformirati. Fašistov* ski načrt namerava del senatorskih mest zasesti z zastopniki industrije in delavstva, dočim bi ostala polovica bila kot doslej prihranjena drugim krogom ter imenova* nju od strani kralja.
Na vprašanje o uspehih dogovora med fasistovskimi strokovnimi organizacijami in industrijsko unijo je Mussolini odgovoril, da bo ta dogovor blagodeino učinkoval na italijansko javn*o in gospodarsko živtlienje, ki so ga doslej ustrahovale sociialistične or* genizacije. S fašistovskimi strokovnimi or* đantzaciiami ic italijansko delavstvo doseg*
stopati proti ind jstrijalcem. Po drugi strani pa so t'di industrijalci priznali, da imajo gotove cbzire napram fašistovski stranki in vladi. v
Najbolj zanimiv je bil odgovor Musso* linija na urednikovo vprašanje o vojaški, politčni, geografični (!) in gospodarski ob* iiki oznanjevanega italijanskega imperija. Mussolini jze razložil, da pomeni imperij najprvo tisto čudovito starorimsko državno cganizacijo, ki je prepletala obsežen del tedaj znane Evrope. Pomeni pa tudi voljo do življenja in moči! Z rastočo produkcijo gospodarskih in kulturnih dobrin raste po*> tieba mirne penetracije v svetu. Narod, k? napreduje, se hoče razširiti preko svojih granic, da pomnoži svot intelelektualni in nioralni prestiž. Tudi Združene države so ra ta načm nastopale. Z rastočo gospodar* sko energjo so uveljavljale rastočo moć in energ: :o v mednarodnem svetu, tako da ?e danes brez njih ne more nikamor. Enako postopa Italija. Kadar govori Mus«oIini o Italiji kot imperiju, ne misli na določene tori tor: talne pridobitve, nego na energične akcije Itaiiie v mednarodnem svetu. Italija s svojo ind-strijo, s bvojim nadstevilnim prebivalstvom, s svojo kuiturno močjo, ima pravico do razmaha, ki ne zahteva vedno voiaš1 h obračunov, ker se da zaščititi tudi s pasi i;st;enimi dogovori. Zaključena caci* jona'na država je- absurdnost.
Na koncu je Mussor;ni energično odbil predlog, na i se odpravijo podmornikl, nos vdarjajoč pravilno, da so podmonvki za države z obsežnimi pomorskimi obalami življenjskega pomena. (Tudi napram drža* vam z romantičnim imperijalizmom! Op. uredn.).
i i i     II   i    I ■■ i M    ii   IH,  IM   I  i ii Mil — — 1 i MM —
Konferenca univerz v Zagreba
— Zagreb* 23. decembra. (Izv.) Za ponedeljek, 28. t. m. je sklicana konferenca univerzitetnih profesoriev v Zascreb. Konferenco je sklical prosvetni minister g. Stepan Radić. V današnii ^Riječi* objavlja vseučiiiški profesor dr. Vladimir Njegovan zanimiv Članek o vprašanju redukcije naših univerz. Dr. Njegovan odločno protestira proti vsaki redukciji univerz. Vse univerze v Jugoslaviji vrše veliko kulturno misijo in so neobhodno potrebne. Poudaria. da 'e splošno treba računati na štiri milijone po eno univerzo. Vsaka univerza mora biti kompletna. Navaja tudi razne primere v drugih drŽavah, tako je Madžarska ustanovila v PeČnju univerzo kot protiutež proti subotiški pravni fakulteti. Članek dalje navaja imena vseučiliških profesoriev. ki uživajo v svetu velik osled
in upliv, tako M. P a p f d v Ameriki. C v l -I i Ć, Ing. R o Š, k! je rodom Slovenec a Je po vsem svetu znan kot eden najboljših strokovnjakov za mostne stavbe. Univerze so pa dalje tudi potrebne tudi za kulturno povzdigo naroda. Ne moremo ostati pri načelih, ki jfli razvija Stepan Radič, da je treba dati narodu le rakijo, duhan in kruha.
Spremembe pri vatikanskem poslaništvu
— Beograd, 23. decembra. (Tzv. ob 12.) Naš dosedan'1 poslanik pri Vatikanu dr. Josip Smodlaka ie izrazil zunanjemu ministru želio, da se ga premesti, ker ne želi radi delikatnih konhordatskib pogajanj več voditi poslov vatikanskega poslaništva. Iz Rima je prispel naš poslanik dr. MlCntin Jovanovič. ki je poročal zunanjemu ministru o dosedanjem delovanju Društva narodov zlasti o zadnji seji sveta Društva narodov. V diplGmatičnlh krogih zatrjujejo, da bo imenovan za namestnika dr. Smo-dlake poslanik dr. MHJutin Jovanovič«
Nevarnost povodenjske katastrofe v Jugoslaviji
— Ljubljana. 23. decembra. Radi južnega vremena se je začel sneg hitro tajati. Potoki in reke naraščajo. Po poročilih, ki smo jih prejel! danes dopoldne, je Ljubljanica zelo narastla in se ie pojavila povoden j na Barju. Ižanska cesta Je bila včeraj pod vodo. Zelo je ogrožena Cma vas. Današnja dopoldanska poročila ugotavljajo, da je začela voda sicer padati, toda še vedno obstoja nevarnost katastrofalne povod-nji. Pri Zalogu so nekatere hiše že pod vodo. Največja nevarnost preti od gorenjske strani, kjer 'e Z3čeb Sava naraščati vsled tajanja snega v s;orah-
— Beograd, 23. dec. (Tzv.) Iz vseh krajev naSe kraljevine prihajajo kratka poročila, da preti gotovim krajem velika povo-denjska katastrofa. Radi nastalega južnega vremena se ?e začel sneg povsod tajati. Sava in Donava prinašate v Beograd velike množine ledu. Reke naraščajo. Ponekod je zelo oviran železniški promet Prf Mostarju je skočil s tira vlak, ker je voda razdrla nasrp. V Črni gori so velfke povođnJL V Beogradu je naravnost toplo vreme. Danes zjutraj kaže Termometer plus 10 C
— Beograd, 23. decembra (Tzv. ob 12.) Radi ogromnih lednih mas je ustavljen ves promet na Donavi.
Romunsko-francoska zveza
proti Rusiji
— BerPn, 23. dec Komisar zunanjih zadev Čičerin jc včeraj podal zastopnikom tiska novo izjavo v kateri povdarja, da sovjetska Rušila odločno vztraja na tem. da ne vstopi v Društvo narodov. Iz Londona je objavil WoH*fov urad poročilo, da le brla sklenjena med Francijo in Romunijo tajna pogodba, ki je naperjena proti Rusiji ya Madžarski. To poročilo odločno zanikajo sovjetski zastopniki, ki izjavljajo: Poročila Uolffovega urada so brez dvoma zelo zanimiva, toda ne verjamemo, da imajo dejansko podlago. Ne moremo si misliti, da bi Francija v sedanjem rrenotku, ko preživlja težko Krizo, bila v položaju sklepati pogodbe s temi državami, zlasti Francija ne more sklepat* pogodb, ki bi bile naperjene proti velesil, kakor Je Rusi')a. Zastopnrk Romunske Diamandl je gotovo s francosko vlado obravnaval vprašanja, k! zadevajo obe državi. Izključno pa je bilo, da bi Francija sklepala z Romunsko kako tajno pogodbo proti Rusiji. Izključena je tudi vsaka pogodba med sovjetsko Rusijo ta sedanjo reakcionarsko Madžarsko.
AVSTRIJSKA SOCIJALNA DEMOKRACIJA IN SOVJETSKA RUSIJA
— Dunaj. 23. dec. (Izv.) Vplrvrri član socijahiodemokratične stranke dr. Oto Bau-er je včeraj na konierenci stranke razpravljal o razmerju med socialno demokracijo tn sovjetsko Rusija Nekateri dunajski socijalisti Črn krogi so predlagali, da naj odpotuje v Rusijo posebna socialistična delavska delegacija. Bauer je proti temu. V svojem govoru je analiziral gospodarski položaj sovjetske Rusije. Ugotavlja med drugim, da je Rusija sicer gospodarsko napredovala, da JC grozna katastrofa lakote minila, toda v Rusiji vlada še vedno velika brezposetnost Socijalnodernokratični delavci ne morejo se-đa3 potovati v Rusijo. Socijalna demokracija je interesirana sicer na tem, da se veliki eksperiment ruskih sovjetov ne ovira po sovražnih kapitalističnih strujah, protestira pa obenem proti temu, da sovjeti zatirajo socijalnodemokratično gibanje. Sedaj ne more oobeo sociiaini demokrat potovati v sov*
Ko se napotite
k nikupu zadnjih dari! se spomnite, da je najugodr.ejSi nakup vseh modnih potiebicia. kar je vsem Ljubi lančanom dobro znano pri tvrdki
Drago Scbvvab - Ljubljana
jetsko Rusfjo, ue da bi s tem kršil solidarnost z ruskimi socija!n!rni demokrati. Socijalna demokracija zahteva splošno amnestijo vseh političnih preganjancev v RusfjL
AMERIKA SE UDELEŽI RAZ-OROŽITVENE KONFERENCE
— VVashinjcton. 22. dec Demokratični senator Kmg je predložil resolucijo, ki zahteva, da se Amerika udeleži mednarodne razorožitvene konference in da Amerika sploh pristopi k Društvu narodov.
ZAKON O POBIJANJU DRAGINJE
— Beograd, 23. decembra. {Izv.) V ministrstvu za socijalno politiko jc danes dopoldne bila konferenca strokovnjakov, kf revidirajo sedanji zakon o pobijanju draginje. Minister za socijalno politiko namerava v kratkem predložiti ministrskemu svetu v odobrenje novi zakon o pobijanju draginje.
Borzna poročila
LES
Deske večkia smreka 30 rrrm, I„ IL, IJU konično od 16 cm naprej, medla 22/23, fre meja^ blago: 560; deske večina smreka 40 mm, I., IL. HL, od 16 cm naprej, suho bla» go, fre v. a. p.: b'ago 530; bukova drva suha t m dolžine, uc m.: 8 vagonov, denar 25, blago 25, zaključek 25; hrastovo deske suhe, 30, 40, 50, 60 mm, od 3—4 m dolžine, L, II., fre a p.: blago 970; droee za viDograde od 2.50—5 m. neobeijefri, komad, fre n. p.: blago 2.
ZTTO
Pšenica domača 76-77, fre slov. p.J M&* go 295; pšenica bačka, fre n. p.; biago 285; koruza stara, irc backa postaja, 1 vagon: denar 165, blago 165. zaključek 165, koruza umetno sušena, fre vagon nakladna postala, 10 vagoaov: denar 152.50, blago 152-50. za* klluček 152.50; koruza Čas. prim. suha, tre vagon nakladna postaja, 1 va«on: denar 125, blago 125, zaključek 125; koruza umefc-no suha, irc vagon Novi Sad: blago 160, otrobi debeli v vrečah, tre vagon nakladna postaja, 2 vagona: denar 150, blago 150» zaključek 150; oves resetan. frco vagon nakladna postaja: biago 255; ajda domača, irc vagon slov. postaja: blago 255, proso domaČe, fre vagon slov. postaja: blago 200; proseai otrobi nezmleti. irw vagon medj. p.: blago SO, p ros eni otrobi zmleti, fre v. medj. p.: blago 105; ovseni otrobi, fre vagon LJubljana: blago 125; čebula, fre vago nakladna postaja: blago 105; kislo zelje v 50 kg sodih, b/n fre vagon Ljubljana: blago 300; fižol beh banatski, irc vason nakladna postaja: blago 200; fižol prepeličar, frco vagon stov. postaja: blago 345; brinje italijansko, fre vagon Ljubljana: blago 375: laneno seme, fre vagon Ljubljana: blago 550; sli-vovka 50 %, fre vagon Postojna trs.: blago 1600; mast čista, gor. svinjska, tre vagon ckladna postaja, v 50 kg sodcih: blago 2100. EFEKTI.
2K% dr. renta za vojno Škodo 320. 325; Vh ivest po=>. iz I- 1921 —, 76>»; Celjska posojilnica d d. 200. 205; Ljubljanska kreditna banka 210, —: Merkantilna banka 100, 102; Prva hrvatska štedionica —, 048; Kreditni zavod 175. 185; Slavenska banka 50, —; Strojne tovarne in livarne 125, —t Združene papirnice 120. 125; Stavben« družba d. d. Ljubljana 100, 110; Šešir d. d 115. 120; 4H% kom, zad.  >ž. bke. 20, 22
4}
sast L kr. dež. bke. 30, 22.
ZAGREBŠKA BORZA Devize: Curih 10.S6—10.94, Praga 166.40—168.40. Pariz 205— 209, Newyork i6.0940—56.6940. London 272.86—274.86, Milan 226.93—220.33. Berlin 13 37SO—13 4780 Dunaj 792—802. — Valute; dolar 55.4.* do 56.05.
Efekti: 7% iirv. pos. 1921 77.25—78 2V»% drž. rente za ratnu £tetu 317—317.50 Ljubljanska kreditna 210. Hrv. esk. batrks 119—120, Kreditna banka Zagreb 133—135 Hipotekama banka 63—64, Jugobanka 108 5* —109, Praštediona 950, Slavenska banka 50 Eksploatacija 39—43, Drava d. d. Osijel 220, Šećerana Osijek 440, Isis d. d. 65—60 Nihag 39, Gutman 360. Slaveks 140—148 Slavonija 42—44, Trboveljska 325, Urrioj paromlin 380. Vevče 120, Agraria 44—47. INOZEMSKE BORZE
— Curih, 23. decembra. Borza: Beograi 9.1830, Pariz 18.9250, London 25.1250. New york 518, Milan 20.90, Praga 1534. Dona 73.15. /
— Tr»/, 23. decembra. Beograd 43/ do 43.95, Pariz 90—90.50. London 120^5f 120.30,  Newyork 24.75—24.80. Fr*-^-* do 73.60. Curih 477—478 Duc*
...... , i
stran 2.
•SLOVENSKI NBgODe dne 24. decembra 1925
Pret M. Prest:
Izvajanja, kf jih hče-rrj v nas!ednjem po- j ditS, so izraz globokega rtotrarjjega preprij c-anjau k:' ie produkt skoro dvajsetletnega opazovanja in proučavanja razvoja -fiašesa obrtništva \n obrta. To dejstvo naj zadostuje z resno upoštevanje opozorila, da stojimo pred skorajšnjo ~i;veojo strokovno in gospodarsko krizo obrti in vsesa našega obrtništva.
Naravnost nepojmljivo se zal rad! te-.^ca mislečemu človeku, da se najdejo ljudje, iki hočejo na vse mogoče načine obirati m nasprotovati volji* ki mora iu hoče vzlic vsemu doseči izboljšanje in kolikor se to še ua. saniranac obstoječega stalna obris m obrtništva.
Ako hoče zdravnik •zlecltj botalkc, ga mora brezobzirno razgali a in natančno pr carska ti; poznati mora vse okoliščine- in razmere, v katerih ta živi, vedeti mora, k;?. Icdai in kako se je presrešM itd.
Na podlaci vsega tega jc šele arogoca tofoa diagnoza Sn s tem rudi ozdravljenje.
Kakor pri bolniku, ki mu hočemo pomagati, tako moramo tudi pri bchieinu socijai-netnn ta gosp^odarskernii orsaiiizmu poznati ■točno njegovo resnično stanje. Ugotoviti moramo vzroke Doiezoj in odkril storjene $rrene in napake. Diagnoza bo le tedaj točna, ako brezpogojno priznamo resnico z iz-kJjttčrtviao vsakega osebnega momenta in užaljenega samoljubja.   Ugotoviti moramo:
L krlrlčno stanje.
U. kako in zakaj je prišlo do tega; j   HI. ualti moramo pota !n sredstva za • , ozdravljenje.
. Do izbruha svetovne vojne sra se v Sloveniji razvijala obrt in industrija povsem normalno. Ta normalni, dasi počasni razvoj nam je pokaditi nad vse razveseljivo dejstvo, da Ima naš cbrur'Iv vsa svojstva, Ici so potrebna v dosego bo]jše bodočnosti. Lc prirojeni pridnosti m žilavosti ter prigojeni štetnosti nagega obrtnika je pripisati, da nas niso preplavili tujerodni elementi. V dokaz, da Je- ta trditev resnična, naj slu2i sledeče:
Slovenci smo bili pred vojno kot eden ^ajmanBih in najrevnejših narodov bivše Avstrije, nekaka quantltć nesiigeabie, ki jo ie država v kulturnem, socljalnem in gospodarskem oziru le v toliko upoštevala, v kolikor je to odgovarjalo celokupnim in specijalnim nemškim nrteresom- RazTiml.Hvo je, da jc rad! tega skušala v prvi vrsti preprečiti ali vsaj ovirati razvoj ta materijalno okrepitev neodvisnih srednjih slojev. Kako ilosiedno je 10 nalogo vršila, nam priča med drugim, širši javnosti malo znana borba za slovensko obrtno in strokovno šolstvo. Ravno to šolstvo pa je pripomoglo, da sc je razvoj vršil hitreje in da se je kvaliteta našega strokovnega delavca dvignila na nivo, ki sra je usposobil za uspešno konkurenco.
Vojna m vse njene grozne posledice niso mogle porušiti tega, kar si je naš obrt-'iSs. v trdem konkurenčnem boju ustvaril. S nanosom smo pri ujedinjenju stopili lahko ored nase brate Srbe, ki ^o nam s svojim nepopisnim junaštvom in neskončno požrt-•v-ovalnostjo prinesli davno zažeijeno svobo-cJo, ce5 saj ne pridemo praznih rok. Izkuš-
nje, ki smo 5 i rui v teku ofešsefflertj in 3e-setletij v trdem boju priboril, te bodo sedaj v korist celemu ujedinjenemn naroda Ta ponos bi bil tnrU še danes unravičei!, ko bi bili tudi že takrat skrbeli, da obranimo nase institucije, ki so nam vzgojile cele generacije obrtnikov in strokovnih delavcev, na isti višini. o
Na žalost se to nI zgodilo. .
Dejstvo je to, da so danes vajenci pomočnici ne po lastni krivdi !e ■ še senca predvojnih in tudi se medvoinih bodisi kar se tiče teoretične, kakor tudi praktične rzo-brazbe.
Dogajajo sc danes slučaji, da mora obrtni?ki pornočtifk odkloniti službo z utemelji tvtj o, da svie obrti ne zna.
Ko izginejo zadnji mojstri stare šo!e in in starega kova, nastane tukaj prepad, ki ga bo težko premostiti.
To je danes stanje obraiika v strokovnem oziru.
Preobrat, ki ga je prinesla svetovna vojna, ima pa za posledico tudi popolno premaknitev socijalnih in prkiobitnih prilik. Likozvan: učeni stan jc potisnjen v ozadje, tla njegovo mesto so stopili praktični poklici, obrt, industrija in trgovčia. To je povsem naravno, nadomestiti je bilo treba vse ono, kar je vojna v teku peiih let uničila. Prilike so bhe torej ugodne, da se dvigne socijalni ogled in blagostame obrtnKkega stanu, ako bi te prUtke same ne imele že v sebi kali bolezni. Oo taidh prilikah se namreč razpasejo aereemost. zloraba konjunkture in zanemarjanje vzgojevalaih dolžnosti napram vajencu in pomočniku.
Neirreiene politične razmere, slabo funkcioniranje npravnega aparata bi draginja denarja so pospešili bolezen.
Med tem pa je število obruaiškai vajencev stalno raslo iu raslo, njih kvaliteta pa stalno padala in padala. Danes imamo v Sloveniji nad 12 tisoč obrtniških vajencev ni med njimi se dobe celo analfabeti.
To je dane« stanje v socijalnem ozira.
Ako pogledamo v zgodovino obrtništva, vidimo, da sta obrtništvo in obrt po vojnah vedno propadala (zaonja gospodarska kriza v srednji Evrpi je bila leta 1S68\ Ista zgodovina nam pa kaze tudi, s kako energijo so evdno države posegle vmes o kako so skušale popolno propast in obuboža-nje obrtniškega stanu preprečib*, dobro zavedajoč se, da ie to stan, brez katerega ne more oržava eksistkati
Da so se posainne korporacije, njim ua čelu naša trgovska In obrtniška zbornica resno poprUele teh vprasan-j m da ]e to prizadevanje caŠlo končno odmev in upajmo tudi razumevanje poh"učnih vodilnih krogov, je razveseljivo dejstvo, bati se ie le, prepočasnega tempa.
Bis dat, qui cito dat-
Gospodarska okrepitev le predpogoj za strokovno in socrjalno izboljšanje stanja. Prvi korak, ki je torej potreben, je: cener* kredh za obrtnika. Da pa bo denar, ki mrra biti na razpolago za gospodarsko povzdigo obrtništva, nosil tudi obilen sad, mora iti z gospodarsko sanacijo roko v roki tudi strokovna. S tem preddem k drugem delu razprave.
Prosveta
Repertoar Narodnega gledališča t LJubljani*
DRAMA. Zzčefek ob 20. zvečer. Sreda, 23. decembra: Veronika Deseniška. Red A.
OPERA. Začetek ob 34 20. zvečer. Sreda, 23. decembra: Zaprto.
Udruženje za zaštitu autorskih prava u kraljevini SHS
Zagreb, 22. dec 1935.
Sa ciljem, da se konačno i u našoj držav! osnuje udruženje za zaštitu autorskih prava, održana su dosad na inicijativu -Društva Hrvatskih Književnika« u Zagrebu tri sastanka interesovanih društava, ra solima se raspravljalo o svim pitanjima, ko-.-a su s tim u vezi. Na posljednja dva sastanka dogovoreni su principi rada, da se ;akovo udruženje osnuje, te ?e ntvrćjeno,
da će se na»prije doćf do realnih reznhata, ako naše cdraženje s tom svrhom bude sekcija internacionalne asocijacije za zaštitu duševne svojine u Parizu. Radi toga pristupila su ona uđruženfa duševnih radnika, kola su bila zastupana na dosadanjim sastancima, pojedinačno u to asocijaciju i primila njedno iz Pariza ovlaštenje, da u Asocijaciju prime i daljnje jugoslavenske članove kao udruženja i kao pojedinice.
Sinoćnjem sastanku delegata interesovanih društava, koji Je održan u Društvu Hrvatskih Književnika, a predsjedao mu Dr. Ivo Politeo, prisustvovali su prvi pni i delegati slovenskih društava i to u ime slovenskih likovnih umjetnika g. Saša Sante!, a a ime ^Društva Slovenskih Književnika« gg. Anton Lajovic i Arton Podbevšek. Oni su se akciji oko osnutka udruženja za zaštita duševne svojine najspremnije pridrn-SB i obećali joj privesti i ostala slovenska udiulenla, ko;a sn na toj zaštiti intereso-vana.
NEakoao duže debate složili su se prisutni delegati u tome, da se formalnom os-
tratkti bdraženja odnosno sekcije pristupi.
kad se za tu Idejn predobija i ostala brojna r.aša ndroženja duševnih radnika, koja se dosad još nisn javila, te je zaključeno, da se od delegata desad zastnpanih društava osnuje akciooS odbor, koji taj posao što prije ima da provede, U taj sa odbor izabrani: za »Društvo Krv. Književnika* Dr. Ivo Politeo, za »Društvo Slovenskih Knč-ževnika« Oton Župančič, za" »Maticu Hrvatsku c Dr. Dragutin Domjanić, za s-Udru-ženje likovmli umjetnica« a Zagrebu Roben Frangeš, za Udružene likovnih umjetnika u Ljubljani Ivan Vavpotić, za Udružeiu'e Glazbenika u Zasrebu Krsto Odak, u ime slovenskih glazbenika Anton Lajovic, za Jugoslavensko Novinarsko Udrnženj-o Slavko Vod vaška, za Pravuičko Društvo u Zagreba dr. Srećko Zugiia, za ^Novu Evropu^ Dr. Milan Curćin, z-j. Klub Knjižara u Zagrebu Mirko Breyer, za Društvo Inžinjera i arhitekta u Zagrebu Dr. Ktršeiić, a Ime sarajevskih književnika i novinara Hiizija Bjelevac, a u Ime Asocijacije u Parizu kao njezin mandator prof. Srečko AlbirJ. Tome će odboru biti zadaća, da što prije izradi pravila udruženja, stupi u kontakt s asic!-jacijom u Parizu, interesnje se za našu zakonsku osnova za zaštito duševne svojine, ko;a na godinu ima da dođje pred parlamet i konačno <Li pozove Ironstituirah'ću skupštinu udruženja. Uzi akcijani odbor fcači-cjavat će g. Dr. Ivo Politeo, Dr. Srećko Zuglia i proi. Srećko AlbinL
Akcijoci odbor pozivUe već sada sva cdruženja duševnib radnika u kraljevini SHS u koliko se još nisu prijavila na učestvovanje a toj važnoj akci'i. da to što prije učine, kako bi se Što prije moglo pristupiti konačnom osnutka odrujeaia. Sva pisma u toj stvari šalju se na: Društvo Hrvaških Književnika u Zagrebu, Gunduličeva 7, sa oznakom odbor za zaštitu duševne svo-jlne-x. Svako interesovano udruženje i po^-dmac može dobiti pristupnicu u asocijaciju.
— Opera. o-£;m>. Gostovanje j*. Zdens ka Knittla. V <rEvi» so zlasti poočitujc sen? zitivna Foersterjeva duša. V širokih, ne* skončnih simfoničnih stavkih nanizanih drurj k drugemu se rJcladatelj mehča, topi, takortkoč razplavljo v liričnih prelivih, močno razpredenih melodičnih frazah, tej kočih nemoteno tako, da v tej m u riki prav; naprav ne moreš njjri prekipevajočih vis tikov. Te dolžine, četudi jo je bilo treba nekaj črtati, poslušalca utrudijo, deloma zmanjšajo polagoma njegov interes. Iustru* mentalna barvitost je umerjena, solidna, iz* rahljanje glasbilnih grup zelo hvaležno za izvajalce. G. Balatku se je za aEvo» ljubo« sum no TA^rzcl in je tudi včeraj podal v vsa^ kem ozira lepo izdelano predstavo. Gosp. Knitti je pe! Maneka glasovno prav dobro razpoložen ter v igri živahen in v vseh de* janjih nepretirano resničen. Širokega pev^j skega razmaha pa mu vloga le malo dopu* Šča. Naslovno vlogo jo pela ga. Thierrv* Kavčnikova. V igri je, kot po navadi, prav taborna, ž njo zagrabi in drži poslušalca do konca, a pevski je, vsaj tu v Evi, vendarle prcnolična. Občudujem £»romadnost njene* ga glasu, a pogrešam semtertam blažjih, mečjih izrazov. G. Holodkov (ki ima po* sebno srečo z vlogami pohabljencev — Mrt* ve oči, Kigolcto, Eva)) je v svoji vlogi zelo simpatičen in pevski zlasti v prvem dejanju pred odhodom na višku. Dobil je specija* len aplavz na odru. Druge vloge za dramo samo več ali manj brez pomena, no, so bile podane zelo dostojno« Zbor, balet itd. je brez življenja, prisiljen. Zdi sc mi, da je te* ga dosti kriv komponist sam. Sicer vsa snov drame ni privlačna in publike ne more rezvneti tako, da se človeku žal zdi te pre* kipevajoče, neizčrpne muzike. Zanimive so nadalje naše gledališke, tropične noči Tudi danes so v vseh dejanjih hipoma nastopile. Oprema, je lepa, narodne noše okusne, sploh dela vsa obstanovka Eve naši operi časi. Publike je bilo zelo malo in še ta je bila nehvaležno hladna, —d
— Božični repertoar Narodnega gjeda-Ošca v Ljubljani O božičnih praznikih vpri-zeri naše gledališče pet dramskih In tri operne predstave. Drama bo igrala: na sveti dan ob 3. Shakespearjevo »Zimsko pravljico« kot mladinsko predstavo, na Štefanov dan ob 3. popoldne do zdaj uajbolj uspelo veseloigro re sezone »Pegico mojega srca« z gospo SariČevo v naslovni vlogi, zvečer ob 8. zanimivo in slikovito češko dramo >Periierro= z gg. Nablocko in Rogozom v glavnih vlogah in v nedeljo po Štefanovem ob 3. popoldne Golarievo veseloigro »Vdovo RoŠHnko« z gg. Juvancvo in Cesarjem, zvečer pa ravnokar novo naštu-dirano češko veseloigro, zabavno - aktualno t. Drugo mladost v. Opera bo pela na
sveči dan ob pol 8. zvečer Smetanovo >Pro-
dano nevesto i prvikrat v tej sezoni. V nje! nastopita dva gosta in sicer gospa Mana Žalodova kot Mafcnka in g. Zdenko Knitti kot Janko. Gospa ZilaUova >e najboljša sodobna česke Mafcr.ka. Ko: taka je gos.:-vala pod vodstvom nameatfeega oeške^a skladatelia in dire^enta Oskarja Kedbala ca češki turneji v Barceloni ter žela tam ifl povsod, koder je nastopila, ogromne uspel e. Zdaj se zanima zanjo dunajski državna opera. Ljubranskemu občinstvu se .ic svoj-čas predstavila v naslovni vlogi »Alde«. Ob-eiiCaa z njo gostuje v vlogi Janka g. Knitt!, našemu občinstvu, Ki ljubi glasbo tu petje, Bob in drag gost. M tej predstavi bo pel Kecala g. Betetio, kar jc gotovo privlačnost zase. Tako ntc^ne biti to najzanimivejši glasbeni večer med božičinrra počimici-mi v Ljubljani Na Štefanov dan popold.ic ob 3. bo igrana v operi Ottenbcchova opereta >Oriej v podzemlju* in v nedeljo na to ravnotako ob 3. popoldne Verdijev >Rigo-letto^ z g. Balabanom v naslovni vlogi, z go. Lovšetova kot GHdo in z g. Banovcem kot izvrstnim vojvodo. Na vse te pircaitve opozarjamo radi občinstvo iz sosednih krajev, trgov in mest. svetujoč vsem. da se po-služijo prostega počitniškega časa tur sc pripeljejo v Ljubljano, da si izberejo in ogledajo iz bogatega božičnega repertoarja tisto, kar bi jim utegnilo naročij ogajati. Sledeče predstave imajo znižane ce*^: Zimska pravljica, Pegica sT^jega. srca, Periferija, Vdova Roslinka, Druga mladost, Oriei v podzeml;u m Riguietto. Vstopnice so na prodaj od danes dalje v opernem -dališču dopo-dne med 10. fc pol 1. (n pO** poldne med 3. in 5. uro ter pol ure pred začetkom vsake predsrave v tistem E^onaS* sCu, kjer se predstava vrlh
— Mladinska predstava o božičnib prar-nikih v ljubljanski drami. Na sveti dan bo vprlzor;ena v ljubljanskem dramskem gledališču ob 3L popoldne prekrasna Shakcspc-arjeva »Ziniska pravljica^ kot predstav- :i mladino. Pri tej vprizoritvi nastopi do malega ves dramski ansambL Sodeluje tudi muzika dravske divizijske oblasti, ki bo izvajala pod vodstvom kapelnika dr. žv^re prav za »Zimsko pravljico« zloženo cčinko-vitD Humperdinckovo glasbo.
— Vltezslava Novaka simionična pesnitev ^VDiar« za soliste, zbor in veliki orkester se bo drugič izvaala v soboto dne 9. jannarja v nnionski c'A'oranL Prijave za vstopnice sc sprejc-majo v matični knjigarni.
če ne verjamete« da eden par nogavic a žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
„ključ"
traja kakor štirje pari dragih} Zato kupita eden par in prepričajte se.  Dobivajo  se vi prodajalnah.   83-a t V
Politične vesti
os Naša delegacija, ki gro v Ameriko.
Kakor znano, pošljo naša. vlada v Washintj-tou posebno delc^cijo, ki ima nalogo ure. diti vprašamje naših dolgov v Ameriki in najeti tam večje posojilo. Xa edu to delegacije bo finančni minister dr. Stojadino-vie, člani delegacije pa: dr. Gjui*ie, naš poslanik v Londonu, Avramovič, »pomoćnik ministra za izenačenju zakonov, dr. M. Ra-dosavljevič, načelnik miniotr&tva, dr. i. Shwegel (Slo\'enec), ^raščak v Grimšicah pri Gorjah, in dr. Stajnić (Hrvat). Glavni tacnfk delegacije bo referent v ministrstvu zunanjih del dr. Btoševič. Prod našo delegacijo odpotuje v Ameriko radlčevski po-felanec dr. Kežman, da poakrbi za lep sprejem nase delegacije med našim ameriškimi rojaki. Minister dr. S toj adi novic odpotuje naj prejo v Pariz, da uredi vprašanje naših dolgov v Franciji. 2sasa deiegticija odpotuje v Ameriko 6. januarja l&^S. iz Cherbourga. Kdaj se vrne, še ni določeno. Poleg uredilve vprašanja o vojnih dolgo vin ima naša delegacija nalogo najeti v Ameriki novo državno posojilo v zn«sku 200 milijonov dolarjev in konvertirati Bleerovo posojilo.
= PaSlč ne potuje v Dubrovnik. Včeraj smo reproducirali poročilo beogradske »Pravde*, da Pašlč odpotu'e v Cavtat ter smo pristavili informacijo našega dopisnika, ca ta vest rd točna Današnji beogradski listi konstadrajo, da ministrski predsednik
MLhafl Arcibašev:
Mali Otto
Olga Nikolajevna £a je hotel* 2o-oet orekiniti, toda študent ni opazil in ••tadaljeva] je s čedalje večjo mržnio v ^lasu in očeh:
— Ce zapusti mnšfcS žensko, se ie bo vedno spominja! z blagorodnim Čustvom in hvaležnostjo za srečo, ki mu io ie dala . . . tudi če so mu posledice Ijubavnega razmerja samo kvarile živ* ljenje . . . Ženska ie na kakor mačka, komaj ji je izginil moški izpred oči, pi ie že pozabila, da je sploh kdaj živel. Komaj so utihnili akordi hinavske pesmi o večni zvestobi, že ie moški v ženskih očeh tepec, podlež, ialot. Vse, kar ve o njem povedati, so '.lajsrše lastnosti. — Vsakemu novemu ljubimcu bo pripovedovala, da je bito ljubavno razmerje z onim zmota, da za ni ljubila, da sploh "ni moela ljubiti take ničle, pač pa da ljub? zdaj prvič . . . Potem se pa izneveri tudi temu. prav tako nesramno in tIupo. kakor se ie onemu. Celo zado-«Una ^ ^e se *znever* nesramno, za-^3£easka na^e v svoiem padcu uži-vAaio- ona ie srečna, če jo teptajo v
»a a& ^io In trpinčijo. Vsaka ženska z   . . gre samo za ceno!
Ženska ie nniojfo boij uesranma kab^r moški. Noben moški vam ne bo izpostavljal izzivajočih delov svojega tele-saa, da bi zapeljal žensko . . . Ženska pa draži moškega z vsem svojim bitjem. Vse kretnje, vsi deli ajene postave, vsak srib cre za tem. da bi zbudil pohotnost. Moški se lahko odtrga od zemlje, lahko se poglobi v ideje in misli . . . ženska je vsa na zemlji, v spalnici, v otroški bcbi, v prvi vrsti pa seveda na postelji . . . Moški ima prijatelje med moškim!, ženska pa sovraži vse ženske, razen sebe. in sicer zato, ker jI je moška pohotnost vse na svetu in ker se z drugo žensko djohročasl To je umazano, pohotao, strahopetno in lažnivo bitje, ki se vedno in povsod prodaja. Sovražim ženske, — je zakričal študent *n njegov obraz se ie strasno zmrači!, kakor da mu primanjkuje zraka.
Oiga Nikolajevna ga je gledala ogorčeno in radovedno. VŠec ji je bit Bilo ie neizrečeno prijetiT) poslušati take žalitve na račun ženskega spola, poleg tega je bilo v njegovem srditem glasu in plamtečih očeh, polnih tnržnie hi ogorčenja, nekaj nenavadno lepega.
— Vi ste pa res pravi mali Otto Weininger, — sc jc zasmejala prisil jc« no. — Klicala vas bom *Ma!i Oifr*#~ -
In vse to ni res ... in ... in vendar se zaljubite vame... jo dejala nepriča; kovana
— Nef nikoli! — je ponovil z ^laa som, ki je zvenel še bolj prepričevalno kakor njen.
— Bomo videli! — se jc zasmejala Olga Nikolajevna.
— No, pa naj bo, bomo videli. .. je pritrdil študent in zopet nekam čudno pomežikal z očmi.
Čudno, naenkrat se je začela jeziti na tega fantiča; obenem se jc oglasilo v njenem srcu neko strahu podobno čustvo. Naenkrat bi bila rada prekinja la ta pogovor in se preselila celo v drug oddelek. Toda bas" ta nerazumljivi strah jc rodil odločno in neupogljivo željo nadaljevati in končati pogovor tako, da obvelja njena. V tej želji jc bfla njena trma, i izzivanje, i želja do« kazati mu, da sc ga prav nič nc boji, i neka nejasna slutnja. Prav za prav ni bila slutnja, marveč možnost slutnje, d* ga bo res težko pripraviti do tega, da bi se zaljubil v njo. šla bi še dalje, storila bi vse, celo udala bi &c mu, sa* mo da bi obveljala njena.
Kar se jc živo spomnila, da ima po« leg črnih oči, rdečih ustnic in bujnih kodrov še mlado, golo m gladko telo, orclestna Drsa, lepo noge in mehke ro»
ke — vse tako zapeljivo, gibčno m prekipevajoče, da bi lahko zapeljala vsa« kega moškega, kaj šele tega bedastega fantiča, ki ničesar ne vidi.
Student se je pa v tem nekam čudno spreminjal. Kar videla je, kako sc č&= dalje bolj spreminja. Ustnice so se mu ob straneh povesile, čeljusti stiskale, na licih sc mu jc pojavila preteča rde^ čica, oči so začele gledati pohotno in odkrito. On ni bil več nedolžen, naiven fantek, marveč nekdo drugi — neraz* umljiv. star in strašen.
^- Raje ne poskusite! jc spregovoril s težavo in požrl slino.
— Zakaj neki ne?.. Hočem in bom, — je odgovorila mlada dama ironično*
— Zato ... ker jc zelo nevarno... Niti misliti si nc morete, kako jc ne* varno... Saj me sploh ne poznate!... Zelo tiho, obenem pa nekako proseče je dejal študent m obraz se mu je ne* kam čudno spačil.
In zopet je Oloa Nikolajevna v ne* razumljivem strahu začutila, da je ta sprememba v njegovem obrazu stalna, da se mu v gotovih slučajih vedno tako spači.
— Začela ste sc me malo bati, kaj« ne...
Olga Nikolajevna jc dvignila ponosno glavo in ga prezirajoče pogledaj
g. Nikola PaSĆ v resnici tie pote je v Dil-
macijo, marveč ostale v Bcogradn. Včeral opoldne Je uđnt&lrđU prrxSseđiift g. PifM prvikrat po daljšem odmoru prU v kabine-.o pisarno n:::v.:-trškega r Jsvč^tva.
= lioljševafkii propag^iuJj v ;iciivi mornarici. L: P. ::!a jc j v L-.ndon rMročilo o boUšcvis . propc ii v merca-rici. katero mdpidajo knfko Izvestnj levo-radikalui listi. Najbolj Jc bojjseviitn lufkf-rana ladju »Vludictivcju Mornarji pc« » rčvoiucijv-vo pasem -k'deča zc^uiva- ko; protest proti visjui ciicirj^nt \i imeli ^ zboro\*n:.jo z izjavami, radi Laterib jim je bi!o zagroženo, da pridejo pred vojno sO-dif-če. al^o bi te poncvljalc
Raznašanje ,,Slov Naroda"
Pnhajojo pritožbe, o<t ranušald u£lQt\ Xuroda' ljubljanskim naročnikom \-otkrdt preskočijo celo rtlico, ča>to počamernike
Vsa neročnike v'.'udnt* naprošamo* d& n^d vs<ik nered, ki g j ttikrMJa rt^zruiialci, taku j javijo v upravi osebno, ali /Xi na telef. it. M. da moremo v tem pogledu poskrbef' z.i najstrožji red m da moremo proti brej-VCttnimi razncieleern brezobzirtm pootopijtt' Upravit ■ SfavtfViafaHfa \aroda-M.
Za božična  in novoletna darila
znatno anixane cene v tuOt-ni trfSI
Peter Šterk, Ljubljana, Stati trg 18
PulI-over», Gai^on'iituzc (buhi), tu-nika, svcatcii, telovniki, voleeoc in SMlcnc jope, DOgavjot, rokavice, dokolen ce, Sporta«: čepice, moški klobcki, morK^ ia damsko perilo, damsKe torbice. Ustnice, parfimt, fmo :T.iIo M Velika izbira koinhovloe, *
Julijsko liraiinF
—j Umrl je v Idriji 12. t. m. po*p- Iv-ea K t a d a, rudni-kj >ta\i»ni polir. Pokoini!-.) OČC g, plinamika Evaea Kcodc v Liuhljani, je bil v Idriji t-plošoo ^na.na in !>po£tf)VE0a oseba. Bodi trn: bla^ spomin!
—j V Medeni v zapedaih brdih jc umrla ija. Marija Torož iz znane rodbin**. Dosegla jc starost b3 let. Pokojnioa Je mati gosp. veleposestnika Leopolda ToroJa, —. Naj počiva v rui^u!
—j Izjava trža-sKuj^i rx>L druMva i Edinosti«.  Po^l.  «±r.   Besednjak  }€  :j4 :«t;-
pen?b domačih prepirov nenaov^rru paBal na dan s po:rer>j 'j--..v!:o>'->vtt siiupuega aa-rodneja sveta. PcJtreba je že zdavnaj primana in lc poHttCni spori so doslej p:*--prcwer\-aii -ajeao itfUBlCuele. Sedai ods -vari a tržaško pol- druirvo *Kdiuo<st~ na dr. Besednjakov predlog z doito iz javo. ki vsebuje ojtro -vjlettiko z soriškimi fcršč, iocrjalci. Vabijo k ustano\itv1 narodnega sveta oni, k: so ^e ie !cto tUU u^*e!?av-Ijaii kot poseban struja, oni, ki so z!or-K-!iah skupnost, da so ossevsfl sv«^o iirj'.« ko, vaM oni dr. Bekednjak, ki ]e ie par Jiri poprej pisal o tržaških krrviči^lkiii is nepošten j akib... uafpfBU njim lu javnosti pa izjavlja trrašKo poL dn^tvo, da je pripravljeno za skupno :>olitiiTio orsa-niracijo rudi celo v ntiulmalncrn tibsejo, u-koi ko se stvari na nasprotni strani prt-menijo, ali da sc osebe Lrmcujalo h], da se krivice popravijo... Slednje se nc !>o 2T20ii:!o, zato v do^Teduera času ulmamo pričakovan narodnega s\*eta z± Juifjsfco kraj ara
—/ Smrtna kosa. V Sv. KrLhi pri Ajdov j bčini je umrla t^pa Kristina M revijo, soproga davčnega prokuratorja gjo6p. rr. Mrevlja in sestra ajdo\^>kegu župana ^osp. Ignacija Kovača. Nuj poćiva v miru!
—7 V Kobaridu so u^oto\ iii tc dni pr; iztirjevalnici davkov okoli 200.000 lir pri* manjkljaja. l^farjevalnico so zaprli pa tudi njene uradnike. Zaprta je sedaj tudi iztiri jevalnica v Bovcu. Ko je bil na dražbi zakup davčnih iztirjevalnic, so so oglasile Uxii domače tvrdke. ali videmska prciektuTa ci hotela potrditi domačih ponudnikom, da si so bili najcenejši, marveč je sprejela rajše ucko italijansi.o tvrdko, čes da je zanct>ljii va in &oiiduai Za >edaj prevzameta posle iztirjevalnic občini Kobarid in Bovec.
Priporoča se
Kolodvorska ulica 27
Točilo se bo za božične praznike in to od 2 k do 27. t. m. po zniZamh cenah. Crn ■ a Diu Opolo Dia 10 in st3ro belo a Din 10. Kdor bo pil dalmatinsko vino, mu ne bo nič talilo. Pri KovaCu sc ga bo po ceni napil. Veselo za vriskal, zapel.
la. Če je tako, če res misli, da se ga mora ona bati. tedaj se za. vse ca svetu ne umakne iz kupeja,
— Vas? Imenitno! — je spre#ovo* rila skozi no^s. — Motite be, moj Sragi-Saj nLtc btrasen kakor mislite, marveč enostavno smešen... smešen in naiven fantiček!...
Ničesar in nikoli sc nc bojim1... Zapišite si to za ušesa!
Kaj pravite? — je dejal studeut c očividno in pretečo ironijo. — Mar je mogoče, da se ženska ničesar oe boji, če jc sama z moškim, ki je moc-» nejŠi od nje?
Kaj bi se mi pa moglo pripetiti? —i jc vprašala mlada dama prezirajoče. Student je nekaj časa molčal, kakor ti j hoče reči nekaj nedostojnega, pa bi nc upa.
— Vlak sopiha, nič &e nc sližl... vsi ?e spe... vrata se delo od znotraj aru klcniti... je dejal čudno in zamišljeno, kakor da- govori sam zase,
— No, in kaj potem? — jc vprašal« Olga Nikolajevna izzivajoče-.
— In vas ... lahko posilijo ... ic od* govoril študent namenoma jjrobo.., Mar se teqa ne bojite?
— To bomo Selo videli! — »o je »*• smejala mlada dama samozavestno«
(Dalje pruaodajtd)
Štev 292
»SLOVTNSK1  NA ROD« dne 24 dcccmbia 1925.
Stran 3
Dnevne vesti.
V Ltubtiant. dne 28. decembra 1925.
— Pravilnik o konzularni sraibL V* kon-rilamem oddelku zonanjega ministrstva se |e vrŠCa danes konferenca, ki ima naiog iz-lelati pravilnik o konzularni službi. Konference to se udeležila vsa zainteresirana euniširstva.
— Komisija za zdravilo. Minister narodnega zdravja dr. Miletić je podpisal nov pravilnik o delovanju stalnega strokovnega svet?, pri ministrstvu narodnega zdravja. Ta strokovna komisija bo pregledovala vsa zdravila. Obstojala bo iz petih članov m načelnika a po tek arskega oddelka. Kot Člani so v komisji en profesor tarmoko-gaezije, kemik, zdravnik in apotekar.
— Pregled pošt. Ministrstvo pošt in brzojava je določilo posebno komisijo, ki bo pregledovala vse pošte po večjih mestih.
— Konferenca univerzitetnih profesor« lev v Zagrebu. Prosvetni minister je sklical za ponedeljek 2S. u m. ob 9. dopoldue konierenco univerzitetnih profesorjev, ki se vrši v Zagrebu. Konferenca razpravlja predvsem o novem umverzitetnem zakonu.
— Napredovanje državnih svetnikov. >a podlagi kraljevega ukaza so državni svetniki, ki so biii imenovani 1. septembra 1923, uvrščeni v I. kategorijo L skupine dr-:jnvuih uradnikov. ■ Med njimi je tudi dr-jsvni svetnik dr. Štefan Sagadia.
— Kaj se pripravlja? Prejeli smo to pr!obcu]emo; Izredni občni zbor delniške stavbne družbe --Union« se bo vršil dne 35. U m. ob 16. popoldne v srebrni dvorani vTJniona«. Nenadoma je bi! sklican ta občni zbor in naznanjen samo v tUradnem Listo«, sklican v času, ko nima še nihče pravilno potrjenih bilanc Odbor »Unlona« Ima narren nakupiti 10.900 delnic >Cenrral-ne vinarne«. d. d. v Šiški, ki Je bila ustanovljena meseca Januarja leta 1925. z del--i£>:im kapitalom enega milijona dinarjev {delnica po Din 100.— cominale). Uprav-
Svet vUn'ona« Je sklenil v eni svojih sej ipiti delnic za 6,200.000 Din. Za to pa ni rila nobena podlaga dana v obliki pravilne cenitve m pravilne bilance aktiv in pasiv »Centralne vtnaroe«. ^Gospodarska sveza* ?e se lastnica >-CentraIne viname«. Ta bi torej s tem na mah naredila sijajen dobiček, gotovo čez pet milijonov dinarjev, 5e vzamemo, da le deiuiška glavnica intaktna- Na vsak način obilen dobiček. Pravila -Unioua« govore, da je .nadien te družbe graditi hiše na lasten ali tuj načun, usta-r-avljati hotele, kavarne in restavracije itd. Med smotre te drnžbe gotovo ne spada nakupovanje delnic kakega vinarskega poletja, Dajrnanj pa take kupčije. Pričakujemo, da se bo vladni zastopnik oziroma oadzoro-valrra oblast prav temeljito informirala o ctl?ih in ramenih te nenavadne kupčije, takisto pa tudi o gmotnem stanja vinarske centrale, ki je morala, ako zahteva sedaj šestkratni znesek za svoje delnice, imeti pač krasne kupčije v leto 1925. Vse to naj pa pokaže bilanca »Vinarske centrale«, se-^vljena od nepristranskih strokovnjakov. Uverjeni smo, da bo nadzorstvena oblast ministrstva za trgovino tu industrijo sisti-rala sklep upravnega sveta vUniona« in tući eventuelni sklep tega Izvan rednega obč zbora za nakup teh delnic za tako go-•sno svoto v prid morda potrebnega, tnjega zavoda, toda na račun cveto-podjetja in manjšine delničarjev *Uni-Interesantno je, da sede v upravnih
• rih Vzaierrrne posojilnice, Gospodarske e in družbe »Union« skoraj eni in isti Ddje. Nameravana kupčija je torej ze-ozoma in diši po kaki sanaciji- Gotovo ^do za to kupčijo in način te transak-zanimale tudi merodajne oblasti. S to lio bi pa bili občutno prizadeti delni-
: . . ki imajo manjšino delnic stavbinske B bc »Union*, ker je morala -Vzajemna jilnica« kot lastnica nadpolovicue ve-delnic družbe »Union« gotovo imeti bne interese, da je privolila v to trans-o, ki ima lahko za posledico občutno o za hotei »Union«.
— Preosnova ^Slovenskega planinskega fva.   V okrilju SPD so jo le dolga
vodila ostra, borba za temeljito prc= vo društva.   Podružnice so zahtevale, se končno spremeni nenaravno stanje, e odbor de facto ljubljanske podružnice tem vrhovni in edino odločilni organ iCupucga društva. Na letošnjem občnem a SPD je prišlo v tem vprašanju do atnega spora in obstojala je nevarnost, e osamosvoje podružnice SPD v mari« •L: oblasti. Ta konflikt je sedaj k sreči .ravnan. V Dedeljo 20. t. m. je bil v Ljub-> s zbor delegatov podružnic SPD. Na
• )c poslalo 12 podružnic svoje dele* (te. Sedem podružnic ni bilo zastopanih.
Zbore je načeloval predsednik osrednjega .'! ora dr. Fran Tom i n šečfc.   Po daljši ari se je dosege! sporazum. Pravila SPD >premene. Vsaka podružnica bo v svo* delokrogur popolnoma samostojna. — tovni organ bo osrednji odbor, v kate* bodo v sorazmerju s svojim članstvom, -'.opane vse podružnice. Sedanje ljubijan* - o osrednje društvo se spremeni v podraži j, ki pa obdrži vse dosedanje planinske l to jankc. Izbran je bil poseben odbor, ki . nalogo sestaviti nova pravila. Občni ti r SPD, na katerem se ima skleniti spre« —emba pravil, se bo vršil sredi meseca ja* ^uarja prihodnjega leta. Tekom meseca ja> tat*)* se vrši v Zagrebu tudi skupno zbo* 'o' anje slovenskega, hrvatskega in srbske* 'i. planinskega društva. Tu se osnuje zveza h jugoslovenskih društev. Na to zbore« i ije   pridejo  tudi   rastopila   češkega in jskega planinskega društva in ustanovi zveza slovanskih planinskih društev. To jrovanie se bo vršilo seveda šele po pre^ lovi SPD.
— Radi članka »0 dobrih hi slabih dotikih«, ki ga je priobčil Albin Prepeluh -Kmetijskem listu«, je tožil radi razža-mja časti kaplan Fran GabrovSek, nik klerikalne stranke. Včeraj se Je vršila ravnava ua to tožbo pred deželnim sodi-;m- Prepeluh ie bil opro scen,
— Zdravilišče za bolne ua pijačah to
slabokrvne. Sarajevski gospodarski krog! in zdravniki so sprožili akcijo, da zgrade ca Ivan planini moderno zxlravilišče po vzoru ćemerrnga.
— Lov občine Cerklje. Lov občine Cerklje ob Krki se bo oddal v zakup ua javni dražbi za dobo petih let, to je za čas od 1. januarja 1926 do 31. decembra 1930 in sicer dne 29. decembra 1925 ob 9. uri dopoldne pri sreskeru poglavarju v Krškem. Kot vsk lična cena je določen znesek 140o Din. V slučaja, da ne nudi ulhče tega zneska, se bo lov oddal v zakup najvišjemu ponudniku tudi pod izklicno ceno. Lovska pravica občine Cerklje, koje površje meri 6159.71 ha, se razteza ua vse površje občine, izvzemši lastni lov graiščine Brežice 157 fca. Dražbeni pogoji se lahko vpogieda-jo do dneva dražbe med uradnimi urami pri s reškemu poglavarju v Krškem. Med drugimi pogoji mora zdražitelj takoj po zaključeni dražbi položiti na njega odpadle draž-bene stroške, enoletno zakupno varščino v primeri enoletne zakupnine, potrebni znesek za koiekovauje pogodbe po tar. post-14 taks. zakona, kolek 5 Dm za dražbeni zapisnik m kolek 20 Din za odobritev dražbe.
— Objava inspekcije dela v Ljubljani.
Glasom Čl. 13 zakona o inspekciji dela so lastniki podjetij dolžni poročati pristojni Inspekciji dela o vsaki nezgodi, ki se dogodi v njihovem obratu. Ker se je opazilo, da nekateri podjetniki te svoje dolžnosti ne vrše in se vsled tega uspešno uradovanje otežkoča. oziroma sploh onemogoča, se opozarjajo podjetniki, da vsako težjo, osobito pa vsako smrtno nezgodo nemudoma prijavijo tukajšnjemu uradu. Vsled nepravočasne ali pa sploh opuščene prijave inspekcija dela v mnogih slučajih prekasno ali pa sploh ne izve za nezgodo ter je preiskava vzrokov nesreče onenK>gooeno, prav tako pa rudi odreditev potrebnih varnostnih naprav. Opustitev prijave se kaznuje z denarno globo do 300 Din.
— 14 milijonov dinarjev globe za monopolsko upravo. Beogradski podjetnik Milan Wapa le sklenil z upravo državnih monopolov ueko pogodbo. Ker uprava monopolov pogodbe m" kolekovala, bo morala plačan 14 mflijonov Dm giobe.
Zadnja pariška moda tfCENDRE DE ROSE* aROUGE .MANDARINE»
c UOURJOISPARIS*.
— Obala v Bakru se zrušila v morie.
Skoraj dve leti je gradila država obmorsko obalo v Bakru ter porabila mnogo milijonov Din, toda premalo se je pred zgradbo proučil teren. Pred dobreim mesecem se ie začela nova obala polagoma nagibati proti morju, v noči na 19. m. pa se ic vsa obala z groznim truščem zrušila v morje.
— Velik apetit. NemSti kmetje Gor. Štajerske slovijo kot izredni' jedci. Posebno ogromne množine jedil spravijo pod streho ob priliki gostovanj. Nedavno so blizu VVelza Imeli v gostilni običajno pojedino po raketu pogrebu. Po bogatem obedu je neki kmet za lažjo prebavo pojedel celo kilo ementaiskega sira, uato pa popil okrog 20 vrčkov piva. Taki nečloveški požrešnosti pa se je uprl želodec Mož je po neuspeli operaciji v graški bolnici umrL
— Prvo potovanje največje motorne ladje sveta »Asturias«, 22.000 bruiio ton, 32.000 ton nosilnosti, iz Southhampptona in Cherbourga v Južno Ameriko dne 26. februarja 1926. R o y a 1 M a i I L i u e. Generalno zastopstvo Zagreb, Trg 1. št. 17. Podzastop-stvo Ljubljana, Kolodvorska ulica 26, in v vseh večjih mestih Jugoslavije, 2l30n
Sveti večer! K polnočni maši Družina gre, jo mraz ne plaši. Jo grele č<?j; — in ko nazaj se vrne, jo čaka »Buddha« čaj!
Tvpdka Ložar&Blzfak
MUBUANA, Sv. Petra cesta 20
priporoča xa božično darilo vseka vrsto obleke, sukale, Klobuke in drago moino blago. 5043
(Z
— Policijska ura. Veliki župan ljubi jan* ske oblasti je dovolil v okolišu policijskega ravnateljstva v Ljubljani podaljšanje poli: cijske ure za gostilne in kavarne, in sicer na Sv. večer 24 decembra do L ure, na Sil* vestrov večer 31. decembra 1925 pa do 3. ure zjutraj.
— Podaljšanje policijske ure. Zadruga gostilničarjev v Ljubljani je dobila ta-!e dopis od ve!, župana: Na vašo prošnjo z dne 17. t m. štev. 505, dovoljujem v okolišu policijskega ravnateljstva v Ljubljani splošno podaljšanje policijske ure za gostilne m kavarne in sicer na Sveti večer 24. t ra. do 1 ure (kavarne v mestu Imajo že itak to policijsko uro)t na Silvestrov večer 31. t m. pa do 3 ure. Prošnji za kasnejšo policijsko uro ne morem ugoditi, i
— Slovesna otvoritev javne električne razsvetljave v Rožni dolini. Danes zvečer bo pri količkaj ugodnem vremenu v Rožni dolrni baktfada s godbo v proslavo splošne električne razsvetljave. Z današnjim dnem bodo na vseh križiščih cest v Rožni dolini m na Vfcn zažarele električne lu«. S tem je poeula Rožna dolina res najmodernejša predmestna naselbina.
— Kanarčki - harcerji. žlahtni vrvivci, bodo razstavreni na Sv. dan, na Štefanovo in v nedeljo 27. t. m. v okusno ozaljšanl telovadnici mestnega bceia ua Bleiwels-»vi cesti. V Angliji, na Holandsek.n in v 3el-giji. na Nemškem m na CeSkon so take razstave nekaj običajnega, pri nas siiči,e razstave še ni bilo. Gojenje pristnih kanarčkov - harcerev napreduje v Slove liti radnja leta dokaj lepo in naši gojftelji oddajalo letno sa s&Mse kanarčkov .posebno v Voi?.
vedmo m Srbijo Letošnja razstava, na kateri bo poseben sodnik iz Prage ocenjeval posarrme pevce, bo gotovo mnogo pripomogla, da se zanimanje za gojenje kanarčkov še dvigne. O božičnih praznikih gotovo ne bo nikjer toliko lepega, ubranega in veselega petja, kot v telovadnici mestnega liceja, zato naj pa tudi nihče ue zamudi prilike obiskati razstava Da se omogoči obisk razstave vsakomur, nastavljen« so izredno nizke vstopnine in sicer: Za odrasle Din 5.—, za otroke pa Din 2.—.
— Tedenski zdravstveni Izkaz. V dobi od 15. do 21. L m. je bilo v Ljubljani 36 rojstev i. s. 20 dečkov in 16 deklic; med temi sta bila 2 dečka in 2 deklici mrtvorojena. V isti dobi je omrio 16 oseb (S moških, 8 žensk), med temi 9 domačinov in 7 tujcev (v zavodih). Smrtni vzroki so bili: 2 slučaja davice, 3 jetike, 2 nalezljivih bolezni, t pljučnice, 4 slučaji drugih bolezni. Nalezljive bolezni so bile prijavljene: 2 slučaja davice in 1 slučaj škrlatinke.
— Smrtna kosa. Danes ponoči je umrl g. Julij Blas, nradnik okrož. urada za zaA'arovanje delavcev v Ljubljani. Bil je vesten in sposoben uradnik, priljubljen med svojimi tovariši. Pogreb bo v četrtek ob 15. iz \Vo!iove ulice S. Blag mu spomin!
— Društvo »Soča« v Ljubljani vošči vsem članom in prijateljem vesele božične praznike ter vabi obenem vse na običajen družabno prijateljski večer na »Silvestro-vo« k »Levu«. Prihodnje predavanje se vrši 2. januarja 1926 v Istem prostoru ra ob obicVni uri. Predava g. dr. I. C O b 1 a k o zanimivi temi: *lzlet na Etno«.
— Sokolsko društvo Ljubljana U. pri* redi v nedeljo 27. t. m. ob pol štirih popol* dne v telovadnici drž. realke svojo vsako* letno božićnico z iako zanimivim sporedom. Vabijo se vsi prijatelji Sokolstva, fn oso* bito starši naše sokolske mladine. — Vstop prost. 2135/n
Nsjbefj irvaležna in £aen orfmerna božična In novoletna darila so       12503 a
trpežna gorka obeta? in oblatita.
Za sial denar s so a vita Val vrsie istih edinoic v Ce-tailn« trgovini konfekcijske tovarne
FRAN DEREJIDA & CIE., LJUBLJANA,
Gradišče 4     TeL int. 3«.     Erjavčeva cesta 1.
— Silvestrov večer priredi Olepševalno društvo v Rožni dolini na Strelišču pod Rožnikom z raznovrstnm sporedom.
— Glavna skupščina ASK. Primorja se vrši v sredo o, januarja 1926 točno ob 9. uri dopoldne v veliki balkonski dvorani na univerii, Konsresni trg. Dnevni red: a) Nagovor predsednika, b) Poročilo funkcijo-nariev. c) Izprememba pravil, d) Volitve novega odbora- e) Eventualnosti.
— Poceni božična drevesa. Posestnika Parlu Počlvavuiku na Dolenjski cesti je bilo v njesovem gozda na Rakovniku posekanih 7 smerk v vrednosti 4—500 Din.
— Policijske ovadbe. Masan Galunc-v!c in drug zaradi trgovine s perutnino brez dovoljenja, ReS Pr. zaradi nedostojnega vedenja na cesti, neka vročekrvna četvorica zaradi pretepa.
— Pozor na *pogore!ce«! Veliki župan priniorsko-krajisTvc oblasti razglaša, da prosjačijo neke usebe Iz občin Brinje in Jezerane s ponarejenimi potrdili ter se izdajajo za pogorelce.
— Aretacija. Ljubljanska policija je aretirala Fr. K. in Si. K. zaradi prepovedane igre, Lizo Pctaver zaradi postopanja in Janeza Vidmarja zaradi beračenja.
— Nepošteni Bošnjaki. Zadnje čase dobiva policija ovadbe, da zmanjka strankam obleka s hodnikov, ozir. predsob po odhodu Bošnjakov, Id hodijo ponujat razno perutnino po hišah za staro obleko.
— Opozarjamo na božično razstavo raznih čipk in drugih ženskih ročnih de! na Državnem osrednjem zavodu za ženski domaČi obrt v Ljubljani, Turjaški trg Št. 4, prvo nadstropje.
— Najnovejše Muze. otroške in danisko obleke priporoča Krištojlč-Biičar, Stari trg.
— Pokrajinska zadruga kleparjev, instalaterjev In kotlarjev obvešča svoje člane, da se vrši vajeniška preizkušnja dne 29. L m. ob 5. uri v Zadružni pisarni pri *3esticU.
— Redka ugodna prilika se mudi vsakomur pri nakupu čevljev, ker tovarna P. Ko-;iLa Ko. Trž?^, razprodaja več tisoč parov rsziKJvrstnih zaostankov pod lastno ceno dokler tra;a zaloga. Blago ie garantirano najboljše kvalitete, prodaja se pa samo v lastni podružnici v Llabljam", na Bregu stev. 30.
Iz Celja
—c Celjske brivnice bodo ra praznik dne 25. decembra celi dan zaprte, na Štefanovo 26. decembra dopoldne odprte, v nedeljo 27. decembra zopet celi dan zaprte.
—c Božićnica osnovnih šoL Celjske štiri osnovne šole so priredile danes popoldne lepo uspelo božićnico, pri kateri je bilo obdarovanih okrog 200 ubožnih otrok iz vseh Štirih osnovnih šol.
—c Prosta stanovanja zopet objavlja celjsko stanovanjsko sodišče 1- stopnje. Oni prosilci, ki reHektirajo ca eno izmed tzpraz-n'enih stanovanj, se morajo zglasiti do 28. decembra !-. ure opoldne v Pisarni stanovanjskega sodišča.
Iz Maribora
—m Repertoar Narodnega gledališča v Mariboru. Sreda dne 23. decembra ob 19. uri: Trnjulčica. Premijera. OtroSka predstava. — Četrtek, dne 24. decembra: Zaprto. — Petek, dne 25, decembra: Ob 15. nri: Trnjnlčlca. — Petek dne 25. decembra ob 30. uri: Vesela vdova*. Kuponi. — Sobota dne 26. decembra: Ob 15. url: Zakleti grad. Kuponi. — Sobota dne 26. decembra ob 20. uri: Stambulska roža. (Prvič v tej sezoni.) — Nedella, dne 27. decembra: Ob 15. nri: Gorenjski slavček. Kuponi. Znižane cene. — Nedelja, dne 27. decembra ob 20.: Sumljiva oseba. Kuponi
—m Božični prazniki v mariborskem gledališču. Da imajo tndi t zven mariborski prijatelji gledališča priložnost pogledati si Ifttečnte komade* se vrši krasna Remceva
POPUSTI
do Božičnih praznikov v moderni konfekciji
Jos. Roji na, Ljubljana
romantična drama »Zakleti grad* v soboto 26. L m. ob 3. uri (na Štefanovo popoldne). Zabavna in lepa domača Poerster»eva opera i-Gorenjiski slavček* pa v nedeljo 27. u m. ob 3. uri popoldne. Na božični dan popoldne ob 3. uri (25 L sj.) se ponavlja krasna otroška pravljica »Trnjulčica«, istega dne zvečer ob & uri pa letošnji »šlager•= »Vesela vdova- (najuspelejša Leharjeva opereta). Na Štefanovo (26. t. m. ob 8. uri zvečer) prva letošnja predstava vesele operete s-Štambuiska roža*, a v nedeljo (27. tm. ob S. uri zvečer) velezabavna Nusičeva veseloigra »Sjml:iva oseba*.
—m Znameniti soloplesalcc Frenci Pe-jor! pri otroSki Igri »Trnjulčlcl«. Pri vse!i predstavah otroške igre »Trnjulčica« bo nastopil s soloplesnlmi točkami tudi znameniti soloplesalec Frenci Pe^ori, na kar posebno opozarjamo ceni. občinstvo.
—m Zahteve hišnih posetnlkov. Na nedeljskem protestnem zborovanju Društva hišnih posestnikov jc bilo sprejetih več re-
solucij, v katerih so zborovale? zahtevali: naj se davčna lestvica valorizira primerno vrednosti dinarja; vlada naj predloži že v
prihodnji se.*i m rodni skupščini zakonski predlog davčne reforme, to le izenačenje davkov po celi državi; ffnančr.a oprava naj zniža previsoke oporcinske tn izvršitne odstotke od davčnih zaostankov, dovoli naj odplačevanje davkov v obrokih in flo-pet uvede davčne plačilne naloge; peniijsku zavarovanje in zavarovanje delavcev «s naj zbol'ša, rrodernizira in decentralizira: upravni stroSki ia prispevki se naj znižajo, v Mariboru se naj ustanovi okrožni urad ja zavarovanje delavcev.
—m Zagonetne otroške bolezni. Zadnji teden ie zopet pomrlo več otrok na bolez^ ni, ki še nI javno dognana, oziroma >e združenih več nalezljivih bolezni, kakor skrla-ticka, davlca. ošpice itd.
—m Velik požar je uniči! v Majćperku hišo in vsa gospodarska poslopja veleposestniku Vinku Turkušu- Malomarnost je, ua nimajo ne v Majšperku, ue na Ptujski iori požarne brarnbc.
—m Samomor korveutoega kapetana, V Beogradu *e je ustreld korvetni kapetan Vojislav Petrovič, ki je bil dodeljeu gospodarski sekciji vojnega ministrstva. Vzroic ci znan. V pismu, ki so ga našli pri niete. prosi, naj se o smrt obvestita soprog 5v mati.
To in ono
Vizitnica na nohtih
Amerikanski žurnalist je prišel na ori* ginalno idejo. Napotil sc jc v eleganten newyorški frizerski salon in se dal manikirati. Prijazna, obenem pikantna gospodična manikirka mu je začela pripovedovati razne dogodivščine ter mu pri tem razodcla tud: sledeče poklicne skrivnosti. Manikirka je žurnalistu pripovedovala, da je v stanu spoznati gospoda, ki želi manikire, v vse potankosti njegovega značaja in zanimanja. Tudi spozna vse razvade in njegova slaba nagnjenja. Kmalu vidi, ali je z dežele ali meščan. Ni ji tudi težko uganiti, ali ima avto in kateri sport mu je najdražji. Kakor detektiv je v stanu spoznati pravo obličje Človeka, ki sedi pred ujo in ki tekom razgo^ vora odkriva razne dobre in slabe strani. Pri vsakem človeku ostanejo nohti eni in isti In se ne izpremene. kakor se ne izpre* meni barva očes pri odraslem človeku. Na nohte se lahko pač zanesemo, kakor na ugoj tovitve detektivov. Dolgi, ovalni, rdeči no* hti odkrivajo inteligenco, dober okus in po^ trpežlJTvost, Cesto tudi «močno kri* in de* brc prednike. Ozki, kratki nohti pripadajo zlasti možem, ki so malenkostni in omejeni trdoglavcL Žene s kratkimi nohti nagibajo h kvartanju in so zelo ljubosumne. Osebe as nenavadno rdečimi nohti se hitro razburijo. Skromni in trezni možje nosijo široke no» htc. Prepirljivim ljudem rastejo ozki in dol« gi nohti Večina manikirk je prepričana, da odkrivajo ploščati, dobro v meso zaraščeni nohti izrazito veseljaško ljudi, ki ljubijo dobro pijačo in jed nad vse. Bledi nohti značijo melanholijo. Iz nohta in njegove ka* kovosti jc mogoče oklepati tudi na poklic Zobozdravnika spoznaš na prvi pogled, ker ima z raznimi kislinami ožgane nohte. Tr? govci s kožuhi bolujejo na značilni barva* nosti nohtov, kar je posledica njihovega po* klica. Igralci imajo najbolje negovane no* hte od vsel poklicev in slojev prebivalstva. Šiviljo spoznaš na srednjem prstu, ker nosi ca njem klobuček za igle. Tipkane in dru« gih pisarniških uslužbencev ni težko spo* znati. Iz gnoja, ki se zbira za nohti, je mo* goče sklepati še na druge poklice. Neveste in mlade žene zelo pazijo na dobro nego* vane leve roke. Zakaj, ni težki) uganiti! Tu sc jc mlada manikirka sramežljivo zasme* tala! Često »e očita manikirkam, da one po* vzročajo razne bele madeže na nohtih. To pa ne drži, ker so taki madeži posledica raznih nervoznih razpoloženj in podedo* vanja. Plava barva nohtov pomeni slab krvni obtok. Pravi in lepi nohti se morajo' svetiti naravno in rdečkasto ter se morajo imeti ovalno obliko.
Prvovrstne parfume in fcollnske
vode tudi na vago priporoča
parfumerlia „STRM0LIM
LJubljana, Pod Traofio 1
'3
m
Atelje, v katerem se izdelujejo dragu-Ifl, je na morskem dnu, v osrčju posebnih školjk. Dragulj se rodi po naključja. Drobno peščeno zrnce aH kamenček pride slučajno v notranjost školjke, ki ovije tuje telo z neko sluznato tvarino, da ga tako Izolira. Kamenček se v školjki opili in ugla-di tako, da njenim nežrjim mišicam ni več nevaren. Na ta način nastane biser, najdražji okrasek na svetu. Okrasek, name-u'eu mogočnim tega sveta, se rodi v velikih mukah. Pri otoku Cey?onu. v Črnem morju, v Indiji, v Perzijskem zalivu. Srednji Ameriki in na Kitajskem leže školjke v pesku na morskem dnu. Včasih so nakopičene v večjih množinah in tedaj so prava vaba za lovce. 2e v februarju jrredo iskalci draguljev na lov. Bogati podjetniki najamejo tu-zemce (Malajcc, Indijce. Kitajce, Crnce), ki se potapljajo v morje in Iščejo školjke. Na dotlčnem krafu morske obale nastane v nekaj dneh cela naselbina. V barakah se naselijo mesarji, gastilničarji, trgovci itd. Po zunanjosti sc naselbini ne pozna, da pošilja po svetu dragulje. Ob t. zjutraj sc prične potapljanje v morve. Iskalci draguljev morajo biti nagi. Zamaše jim tudi nosove in ušesa. Nato si privežejo težak kamen ter se spuste na morsko dno. Tam naberejo toliko školjk, kolikor jih morejo najti ter jih spravijo v vrečo. 1*0 končanem delu opozore potom vrvice na obali stoječe tovariše, ki jifc izvječeio. PO vrvi na .po-
vršje. V vodi ostanejo 1—2 mnraff. noter* se odpočijeio v čolnu to spuste zopet na^ zaj. Tako delajo ves dan. Duevro se potope 40—50 krat. Ika'.ci dragulejev so pogosto.v smrtni nevarnosti. Morski somi prež« nanje ia marsikateri konča svoje rivlienje v njihovem žrelu.
Školjke zmečejo na obali na kup ter jih puste ležati na tropičnem solncu kakih 10 dni tako, da začno že smrdeti Nato iih očistijo in odstranijo vse mehče dele. Dragulj Iščejo ze!o skrbna Izmed 1*X>0 školjk ima dragulj pogosto komaj ona. Dragulje izluščijo iz Školjke s pomočjo lesene capra-ve In Igle. Spreten tuzemec spravi na dar? iz školjk 30O—600 draguljev.
Dragulji so že od pamtiveka znani kor okrasek osobito med orijentalskfrrd narodi-Največ tih imajo zdaj razni indltekl mo-sotci. Nekateri dragulji so zgodovinske s? pomena. Tako ima perzijski šah dragulj, ki je 4 cm dolg in 2 cm širok. Njegova vrednost znaša nad 30.000.000 dinarjev. Drug znameniti dragulj *La Pelegrina« le Imel že L 1500 španski kralj Karel V. Največf dargulj na svetu je imel španski kralj Pi-lip II. Bil je približno tako v«Hk, kakor golobi jajce.
Hudičevo sv. pismo
V kraljevi knjižnici v Stokbolmn hca/ • Izmed največjih knjig na svetu knflgo. Knjiga obsega 300 drobno, z roko pisanih strani ua debelem pergamentu. Listi so skoraj en meter visoki in pol metra široki. Za vsak list je bila porabljena koža posebne vrste koze. Knjiga je tako težka, da jo ko-*naj trije možje prenašalo. Imenuje se i-Vražia biblija*, ker legenda trdi. da Je nekemu češkemu menihu, U je bil na smrt obsojen, sam hudič pomagal, da je spisa! ogromno knjigo v eni noči. Knjiga je bila spisana v samostanu Podlovice- Kot avtor sc imeneje Izidor SeviljskL Znamenito knjigo je odnesel iz Češke švedski general Ko-nigsmark leta 1648.
Časopisna reklama v Ameriki
Glavna briga vseh ameriških časopisov jc reklama- V Ameriki se oglasi uporabljajo za najbolj privlačne novosti, seve so Inserati tudi v tem smislu sestavljeni. Časopisje je razvilo reklamo do neverjetne višine. Amerikansko novinarstvo ie torej v prvi vrsti publicistično. Zato je na visoki novinarski Šoli v Newyorku med prvimi predmeti publicistika, za katero hnalo Amerikanci celo literaturo. Dve tretjim vsakega airerikanskega časopisa sta posvečeni In-seratom. Le na ta način so morejo časopisi zdržati bre2 deficita ob Izredni nizki ceni. -Times« sc n. pr. prodajalo po Z centa, dasi obsegajo po 40 strani. Seve prejemajo ua leto za inserate najmanj IS milijonov dolarjev.
• Med atleti. Jaz lahko dvignem 200 kg kot ni5. — To ni mnogo. Jaz pa lahko kar cel železniški vlak nstavtm. — No» kako pa? — Jaz sem strojevodja.
* Italijanska krvna osveta. Pred kratkim so rimski porotniki v procesu radi umora iašistovskega skupščinskega voditelja v Trastevere Urbanija obtožence oprostili. Oče umorjenega :e izrekel nato razne grožnje, zlasti proti 621ctnemu Bianconiju, ki le s svojo izpovedjo največ pripomogel, da so bili obtoženci oproščeni Končno ie šel oče umorjenega Urbanija k Bianconiju v gostilno, potegnil revolver in ustrem" nanj z besedami: Ti si mojega sina umorf. jaz ga maščujem. Nato se ie dal Urbani mirno odpeljati v zapore. Vskllkrrt! le: Maščeval sen smrt svojega sina, storite z menoj, kar hočete!
♦ Tri filozofije. V Herfertovih spominih se nahaja nastopna POgnerleva šala Iz leta
1316.: Kaj ic severonemJka filozofija? — Nič gotovega se ne ve In mč nI tu. — Kaj je Južnouemška filozofija? — Dalo bi se nekaj izvedeti, pa je vse mistično* — Kaj je avstrijska iilozotija? — Samo, da je Človek zdrav.
• Militarizacija ruskih vseačfilišč. vRde-ča Zvezda^, moskovski armadni list, poroča, -da izide dekret o militarizaciji vseučilišč in vseh višjih šol. Vojaški departement bo imenoval za vsak učni zavod votaškega voditelja In več učiteljev za vojno znanost-Dljakl moralo posečatl volaške tečaje In napraviti izpit tudi v vojaškoteoretlčnfli strokah,
t
Stran 4
»5 IO V r n j5 K I   N a KUlu dne 24  decembra ism.
Gospodarstvo
Tabni zakon
1Referat   pređsedn'ko   notarske zbornice, lotarja 3. Aleksandra fiudovern k a na pro-<estnetn zborovanju gospodarskih korpora-cij dne 20. dec. 1925.
Ta taksa bi morala biti progresivna, ne pa za vse terjatve enaka, če io že popolnoma ne ukine. V interesu občinstva, pa tudi v javnem interesu je. da se ne obstoječe terjatve in pravice zbrišejo iz zemljiške knjige. Kdo bo pa danes zbrisoval malenkostne terjatve in pravice, če mora plačati od zbrisa vsake terjatve po 50 Din?
Naša zemljiška knjiga, ki je bila doslej najvažnejša institucija, ki uživa največji ugled v javnem življenju, in na katero prisegajo naši kmetje kakor na sv. evangelij, bo prišla zopet v nered, ker se bodo plačane in ne obstoječe terjatve in pravice kopičile, ne pa zbrisale zaradi previsoke takse. S tem pa bode trpel kredit onega, ki ima na ta način obremenjeno posestvo.
Le mimogrede naj omenim, da je stari avstrijski pnstojbinski zakon, ki je dobro vedel, kakega velikega pomena je zemljiška knjiga, določil, da je zbris terjatev in pravic, ki ne presega več nego 200 K kolka prost, in da so koiekoviue oproščene tudi vse listine, na podlagi katerih se predlaga* ta zbris (zakon z dne 31. marca IS75, St. 52 d. z.).
V javnem interesu bi biio, da se ta zakon zopet uvede, ter določi, da so zbrisi in na izbris nanašajoče se listine glede terjatev In pravic, katere so se vku ižile pred letom 1920 do zneska 2rHD Din, kolka prosti.
Vsled točke 12. preje navedenega dopisa generalne direkcije posrednih davkov, se mora plačati taksa po tar. post. 138 tudi tedaj, če se odpiše parcela od neobremenjenega posestva k obremenjenemu posestvu. Po tej točki je smatrati to kot razširjenje obremenitve, kar pa ne velja po zemljeknjižnem zakonu.
Razširjenje zastavne pravice nastane le tedaj, če dolžnik hipotekarnemu upniku, kateremu prvotno za njegovo terjatev zastav-Teno zemljišče ne nudi po njegovem mnenju dovolj varnosti za njegovo terjatev, dovoli, da se sme v večjo varnost njegove terjatve vknjižiti zastavna pravica tudi Še pri drugih njegovih doslej nezastavljenih zemljiščih.
Slučaji, da se odpiše parcela od neobremenjenega posestva k obremenjenemu, so zelo redki, dogajajo me pa navadno le
tedaj, če so na dotičnem posestvu vknjiže-na taka bremena, ki so že zastarana, ali že poravnana, ali sploh ne obsto:e več in jih misli pridobitelj v doglednem času zbrisati. Ta točka tudi določuje, da se v prlmerlja-ju, ko se odpiše parcela od obremenjenega posestva brez prenosa dotičnih bremen, ker so upniki dovolili v bremenaprosti odpis, mora takso plačati po tar. post. 139, to se pravi od vsakega upnika, katerega breme se ne prenese, po 50 Din.
To določilo je najbolj krivično. Poglejmo si, kako ta stvar praktično izgleda.
Da si razširi svoj vrt, kupil je A od soseda B majhno parcelo (neKaj kvadratnih metrov) za kupnino v znesku 400 Din, ker ta svet nujno potrebuje. Ker je kupnina neznatna, izgovori si prodajalec, da si mora kupovalec bremena prosti odpis preskrbeti na svoje stroške.
Na prvotnem posestvu, od katerega se naj odpiše ta parcela bremena prosto, so pa uknjiženi nastopni upniki:
C za 2 Din 50 p
D za 2  »  50 »
E za 2  »  50 »
F za 2  »  50 *
G za 20  » — %
H za 25  »  — »
I za 50   »  — r»
K za 55   »   — »
Vsi ti upn&i dovoljujejo, ga sme kupovalec odpisati kupljeno parcelo brez prenosa njih terjatev.
Koliko mora plačati kupovalec. da uredi to zadevo?
Račun Je silno jednostaven, on mora plačati:
Takso od prenosa lastnine po 65*> 24 Din takso od prepisa 25 »
takso,   ker se parcela odpiše brez
prenosa bremen 8 krat po 50 Din 400 » od 10 izvodov sklepa (izda se samo en   sklep v 10 izvodih, trije so prosti (7 krat po 5 Din 35 *
skupaj bfskp
skupaj 484 Din tedaj za 84 Din več- kakor ;e našalakiTlina. Tako ie in nič drugače!
S temi določili je posegel taksni _akr>n v živo meso manjših uose^riikcv, ki trkih bre.nen ne zmorejo.
Ta določila so nevz^-zHva, zahtevajo nujno remedure. ker vsled le teh trpi *res zemljiški promet in propada In se bodo s časoma   ustavile vse zemlfeknjižne trans-
akcije, ako se ta določila takoj ne odpravijo aH vsaj pošteno vs. omilijo.
Pripomnim šj. da v Srbi.u doslej še nimajo zeinUlške knjige, in za to plač i;j*no te takse samo prečani.
Vsled nejasnosti taksnega zakona ga pa tolmačilo sodišča vsako po svo e.
Dognali smo. da ie pri nekem sodišču predlagala strank^ za vknjižbo zastavne pravice peto 20.000 Din, in za vknjižbo prednosti peto 300 Din s prip. vred za to terjattv.
Sodišče ie v tem slučaju zahtevalo od vknjižbe zastavne pravice peto 20.000 Din po 205 Din in od vknjižbe prednosti po 300 D po 205 &
skupaj 410 Din
takse, kar ni pravilno.
Sodišče bi smelo zahtevati od vknjižbe zastavne pravice peto 20.000 Din takso no 205 Din
In od vzknjižbe prednosti In v to v najskrajnem slučiju 10 »
skupaj 215 Din
ne pa 410 Din.
Mi tega ne Štejemo v greh sodišču, Katero se boji, fie bi premahno takso dopustilo, občutne kazne katero nalaga taksni zakon v teh primerih.
Nekoliko časa so zahtevali davčni uradi od vsake davčne ali taksne prijave po tar. post. 231 takso po 5 Din. tedaj od vsake pogodbe, ki se ie prijavila zaradi odmere pristojbine, pozneje so pa pobiranje te takse zopet opustili.
Zakaj se je ta taksa ukinila, mi ni znano, ne vem pa. zakaj se ta taksa ni povrnila dotičnikom, ki so jo plačali.
Nasproti so se po uvedbi taksnega zakona smatrali predlogi, da se dovoli prenos lastnine, v smislu dotičnega zakona za takse prosti, pozneje se je pa vendar le dognalo, ne vem na kateri način, da e treba plačati takso od takih predlogov, in je bilo treba dokolekovati take že uložene, pa ne rešene predloge. V marsičem se pa poslovanje otežkoči, k:er ni potrebno. Pred uvedbo taksnega zakona si stopil k davčnemu uradu, če si rabil posestni list, in k zemljekniižnemu uradu, če si rabil zemlje-k ni i ž ni spisek ter ga naročil. Sedaj pa moraš napisati prošnjo ter »o kolekovati s ko-Iekom za 5 Dm, če hočeš imeti posestni list ali zemljeknjižni spisek Ta procedura se mi zdi nepoterbna in prekomplicirana za tako malenkost.
Kako in kedaj se plača taksa od pogodb?
Vsaka pogodba, od katere ie plačati
takso, se mora v svrho od.nere takse prijaviti dotičnemu davčnemu uradu v 15 dneh po sklepu pogodbe.
Glede kupni]] in prcdajnili pogodb do-Icčuje taksni zakon, da se mora ta taksa plačati v 15 dneh po sklepu pogodbe, ali pa se mora ta taksa ob sklepu pogodbe predpisano prilepiti in uničiti na pogodbi sami, če ne se obsodijo pogodniki solidarno poleg redovne kazni še za kazen v trikratne n znesku redne takse.
Glede plačevania taks <i drugih Pogodb pa ne predpisuje taksni zakon ničesar, za to tudi davčni uradi ne postopajo v tem oziru enotno. Nekateri zahtevajo plačilo taks od takih pogodb takoj, drugi Pa čakajo na plačilo takse in pozovejo stranke, da jo plačajo. Tako točen ie naš taksni zakon. Kar velja tedaj pri tem davčnem uradu, pa pri drugem ne velia zaradi netočnosti taksnega zakona.
Kruto je tudi določilo, da se mora taksa in naj si bode tudi le pri kupnih pogodbah, plačati v 15 dneh. sicer je kazen. Ta naglica mi ne ugaja, ker ima država itak prednostno pravico pred vsemi drugi.nl terjatvami po starem pristojbinsVem zakonu In se drŽavi ni bati izgube. V velikih slučajih nima kupovalec denara. da bi 'akso takoj plačal, predpisati pa se ne more na dotično zemljišče, dokler ni takse plačal in trpijo stranke zaradi tega včasih veliko škodo, če se ne prepišejo precej, ker se posestvo še lahko obremeni po upnikih prodajalčevih. Za to bi kazalo v javnem interesu to zahtevko spremeniti in dovoli^ prepis, če se taksa tudi takoj ne nlača. Tudi o tem, ali se sme taksa plačati v obrokih, ne govori taksni zakon, ker je tudi v tem oziru pomankljiv.
Taksni zakon pa nadalje določuje, da se ta taksa plačuje za vse sklenjene pogodbe, ne glede na to, ali se Izvrše ali ne, *er se ne vrne. če se pogodba ne izvrši. Ce na je veljavnost pogodbe zavisna od predhodne odobritve državnega aH avtono.nnega oblastva, a se te odobritve ne dobi, ali če se pogodba razveljavi na podstavi prednostne pravice do odkupa, se na prošn'o prizadete osebe vrne taksa, plačana od take pogodbe.
—g Stanje Narodne banke dne 15. decembra. V oklepajih razlika v primeri s stanjem dne S. decembra. Aktiva: Kovinska podlaga 460.3 (— 4,3). posojila 1.305,7 (+ 17,8). račjn za .)dkup kronskih novčanic 1.186.3, račun začasne razmenjave 346.8, državni dolgovi 2°66.3, vrednost državnih domen zastavljenih za izdajanje novčanic 2.138.3. saldo raznih  računov    $79.7 (—
2So). skupaj 0.2S3.7. — Pasiva: Od flav-nice izplačano 28,0, rezervni fond 6.4, novčanice v obtoku 5.977.0 (— !<>5.l). državni račun začasne razmenjave 346.S. državne terjatve po raznih računih 135.8 (-r 55 4). razne obveznosti 57-.3 (—34.6). državne teriave za zastavljene domene 2.138,3 ažijo za kupov anje zlat3 74.7 — skupaj 9.283.7.
—g Žitni trg. Po pon>cT.j rtovosa :Nke blsgovne borze je vladal ves pretekli teden v trgovini z žitom velik zastoj. DomaČe pevpraševan e ie popustilo. Cene koruze so znatno padle, dočim so se cene pšenice obdržale. Promet je znašal 197 vagonov in sicer pšenice 36, koruze 126. moke IO, ovsa 1 In fižola 2 vagona.
—g Prodata valut na potni list. Našim državljanom, ki potujejo v Anglijo. Švico. Ameriko in druge prekomorske države, se bodo prodajale odslej tuje valute do zneska 25.000 Din. Za Romuni o. B>igari o. Madžarsko, Grško in Albanijo do 10 000 dinarjev, za vse druge evropske držive pa do 20.000 Din.
g Dobave Direkcija državnih železnic v Ljubljani sprejema do 29. decembra t. 1. ponudbe za dobavo 200 kemadov naramnrh ogrinia! s kapuco, za dobavo 1 kom. modela »Krmilo Heusinger« ter za dobarvo pisarniških in risarskih potrebščin. Predmetni pogoji so na vpogled pri ekonomskem odelenja te direkcije. — Odelenje za mornarico v Zemunu sprejema do 15. ianuarjj 192ft ponudbe za dobavo 50 komadov nsntenih plaščev aa aviatike — Direkcija državnega rudnika v Brezi sprejema do 20. :anuarfa 1926 ponudbe za dobavo 4000 kg barbida. — Vršile se bodo naslednje ofertalne licitacije: Dne 4. januarja 1926 pri Upravi dr* žavnih mor.opolcv v Beogradu glede dobave polkartona. dne 5. jairuarja 1926 glede dobave 519.499 kg papirja dne 12. ianuaria 1926 pa glede dobave 215.026 kg raznega papirja. — Dne 14. januarja 1926 pri direkciji državnih železnic v Zagrebu glede dobave raznih blazinic za mazanje ležajev lokomotiv in vagonov. — Dne IS. Januarja 1926 pri direkciji državnih železnic v Sa-ra:evu glede dobave keramitsklh plošč tn cevi za stranišča, g'ede dobave tOO ton lesnega oglja, glede dobave 4000 kg ffrrteža ter glede dobave se>tav.iih delov za lokomotive. — Predmetni oglasi z natančnejšimi podatki so v pisarni zbornice za trgovino, obrt In industrijo v Ljubljani Interesentom na vpogled.
Podpirajte
notorno društvo sleulh
i—-;t ""»-j f ii ■-■----;   . j   r |.:. , i j ni     ir ih(
Moška suknja
za srednjo postavo, sko* ro nova - naprodaj za 500— Din. — Naslov pove uprava »Slovenske* g* Naroda*. 5037
Gospodična
želi mesta kot blagajni« čarka v trgovini ali ka* vsrni. Vešč" slovenske* ga in nemškega jezika. Sh žbo lahko nastopi ta* koj. — Ponudbe pod cBlagajničarka/5040» na upravo aSIov. Naroda».
liru h uirinnnnnf w h k mnnrorTt«JULOJUULiLJLJunuLJLJLiuu
V nagem aa odda v prometnem krafn 4976
tliš z išii
Pogoji ugodni. — Pismene ponudbe pod „DOBROa na Aloma Company, Ljubljana, Cankarjevo nabrežje 1.
:e nas najbotjš! domsd tntoimaco* zavod ina v vseh mestih zanesljive ooveiirnike daje informacije o vsam, posebno na »> a i m ovne m »tanju denarnih zavolov. trgov-sko - industrijskih pod teti i in privatnih oseb -ove informacije *o točne, izčrpne in brre se nahaja v vtika Karadžića t:l IL, Beograd -ov telefon ie 6-25. a brzojavni nasl Argus
azpis.
Pokojninski zavod za nameščence v Ljubljani ODDAJA mizarska dela pri gradbl atanevanfefelh Mi v Maribora, ob Kralja Petra trgu.
Mizarska dela se oddajo za štiri hiše skupno ali za vsako
hišo posebej.
Interesentom, našim državljanom, so na razpolago pogoji in proračuni od 28. decembra naprej ob uradnih urah v pisarni zavoda proti plačilu nabavnih stroškov. Oferte je vložiti do 11. januarja 1926 do 2. ure. Priložiti je 5% jamščine.
50>4
5066
Brez posebnega obvestila.
Težko prizadeti od krute usode naznanjamo tužno vest, da je naš ljubljeni sinKo, brat *n svak, gospod
Julii Blas
uradnik okrožnega urada za zav. delavcev,
danes ob 2. uri ponoči, okrepčan s tolažili sv. vere, v 21. letu starosti, po kratkem, težkem trpi jen u umrl.
Popreb se bo vršil v četrtek, dne 24. decem. 1925 ob 3 uri »zpred hiše žalosti, VVblfova ulica št 8.
Sv. maše zadušnice se bodo brale v več cerkvah.
Vsi oni, ki ste ga poznali, ohranite ga v molitvi In spominu.
LJubljana, dne 23. decembra 1925
Žalujoče rodbine:
Blas, Szurm, Marili.
Stanovanje
1—2 sob s kuhinjo v no* vi ali stari hiši išče drz. uradnik. — Pomidbe pod «Mirna stranka/4961».
Opreme za
neveste
store, zastore. Jedilne in spalne garniture namiz na in posteljna presri« n,a!e in vse vrste vezenin veže ročne naiceneie Af ZorJežek Ljubljana, — Stritarjeva uRcm 7 Pre* v?ame vse kombinacije iz motivov Predtiskanje Največja izbira načrtov
Prodajem dve no-vozazidane zgrade
1. jednospratna sa peto naest odelenja i druga trospratna sa dvadeset sedam odelenja. zidane Zd svoju upotrebu t pot« puno moderne. — Za bli« ža obavestenja obratiti se sopsveniku: Zička ulica br. 8 kod Crvenog Krsta Smcderevski Djeram.
Dvokolesa,
otroški vozičk*. šivalni stroji — se spre ime io v popolno popravo tn prenovo za poniklianie in emajliranje z ognjem ter shranijo najceneje (po# sebni oddelek) «TR!BlT. NA» F. F. L., tovarna dvok les in otroških vom z«čkov, Liubliana, Kar. lovska cesta 4.      227.L
Za vsako sprejemno ceno
prodajam klobuke, slamnike ter vse rotrebščine za modistke. —
Mlnka Horvat, mod stka Ltub'jarta, Dalmatinova ulica 10/11.
VSEM ,9M-
ki hoiete pit' dobro kavo. priporočamo našo izvrsteo pravo domajo
kolinsko cikorijo
j
RADIO
aparate in sestavne dele ima v zalogi
FRANC BM, UubUana,
Cankarjevo nabrtžic Stav. 5
Dekorativne rastline
kakor: palme, lovorje L t. d. v veliki izbiri ima vedno — cvetličarna P. Šimenc, Ljubljana, Sv. Petra cesta 33. 4822
10.000 Din
posojila iščem za dobo šestih mesecev proti do* brim obrestim. Ponudbe pod c Jamstvo /5041» na upravo «Slov. Naroda*.
Mlad mož
varan v zakonu, želi do* pisovati v svrho zoanstva z vdovo ali ločeno ženo; izključene niso samo* stojne gospodične. — Na premoženje se ne gleda. — Dopisi s polnim na* slevom pod «Zimska noč 5<\38» na upravo «Slov. Naroda*.
lfa1nove?sl epohalni Izum. petrolejka pitaste . vetilk
^flPS' TJBjg ggffjfl
200-500
sveč moči.
rasna bala ttk
.'eznatna poraba petrolej?
Sve 1 kakor elektrika1
trA ID A"
se rab; za lazsvetljavo p'ođa alnlc, uradov, gostitnic ?ot crkev, dvoriš', vrtov Ud. JUDA" ie pri khdna za naimanjš in največie prostore — Zah-evajte rros^e <tel Glavno skladišče za SHS irm elektrotehn čna rlrma
» 157-L
SVARC i druq
ZAGREB,   Preradcvtfeva ulica i
— iščemo zaupne zastopnike. —
— Zahtevajte takoj prospekte! —
liče ae prostor
za čevljarsko delavnico, lahko tudi na dvorišču, za takoj. — Pismene ponudbe ood .Delavnfca'5058' na upravo Slov. Naroda.
lepo stsnovante
obs*o!eče iz dv*rh sob. kuhinie in oritikln, s** odda. — Naslov pove uprava Slov. Naroda. 5063
Peternelt Viktor
oJen v St. Vidu nad LJubljano, pristojen v Trebnje pri Noem mestu na Kranjskem, orosi svoie sorodnike (brate in sestrt•), nai mu
aznan -o svoje sedanje bivališče Dopisi na upr. Slov. Nar. 5064
Prikro'evalec gorniih delov
(Oberteilherrichter), dobio »zutjen, prva moč, išče slušne za t»koj. Gre tudi v večie podjet e kot mojster, poslovodja ali kaj sl-čnega. Pismene ponudbe na upravo Slov. Naroda pod .Prkro evaIec/5056.
Pre lic.
Opozarjam, da nisem plačnik za nikogar, ki dela dolg na moje ime. Ru dol Sever tapetnik, Go-sposvetsk« cest ji k. 506s
«
Vfttimiffofm akutni m kronični, bolečine v ko RgvmaiU HI steh> 2badar.je. otrdelost timika, želodčne krče, glavobol, protin, Ishias in nevralgijrj vsake vrste ozdravi r.a zanesljiveje
ruski obliž
dovoljen od ministrstva zdravia v Beogradu. Premnoga zahvalna pisma potrjujejo njegovo zdravilnost Originalna SkaiiU stane D n 25 in se do« b!v3 po skoro vseh lekarnah i.i drocerl ah V notranjosti države po povzetju.
Dvorska asoteKa lopoinit. Stroplje.
rim
Švedski „viSKAFORS"
snežni čevlji
so letos najprimernejše božično darilo. Dobe se pri tvrdki M. TREBAR LJubljana Sv. Petra c. 0
Znano je, da se najbolje kupi „PRI NIZKI CENI
=lgnac Žargi^
Liubliana, Sv. Patra cesta 3
nudi cenj. odjemalcem veliko izbiro raznega perila rokavic, nogavic.   Dalje velika izbira damskih, mošk in otroških zimskih potrebščin ter raznih površnih jop . jumperjev, otroških oblekic, jopic itd.
Kuii ae najbolje no priznanih nizk cenah za  božična  in novoletna daril
WF   Znižane cene.
Veliko vrvenie bode pred božičnimi prazniki v
TEKSTILBAZARJU,
LJabiJaoa, Krekov trg 10, pritličje In prve nada'ropje, aar tam ie prodajaš
•*^ne
Flanela zrn traice po O in 10'SO, itoti, dubli, Na m ga rn s veturji belo blago, porhat* In vae OBLAČILNO BLAGO PO CUOOVITO NIZKIH CEN AN.
Ostanki v prvem nadstropju za skore polovično cer o.
•v I
f
Urejuje: Josip ZupančiC — Za «Naf>dno tJakacao»i Fran Jezcriek. — Za ase ratni del lista Oton CbziatoL — Vk* c ' «»Hli*n*
76