IJ 1 1 GRADBENI VESTN IH LJUBLJANSKI URBANISTIČNI ZAVOD: STANOVANJSKA SOSESKA S 6 V ŠIŠKI V S E B I N A Ervin Kržičnik, dipl. ek.: Družbenoekonomski cilji regio­ nalnega razvoja in u r b a n iz a c ije .................................... Miro Saje, dr. inž.: Načela zakona o regionalnem pro­ storskem p la n i r a n ju ............................................................. Vinko M lakar, dipl. ek.: P rogram za izdelavo regio­ nalnega prostorskega p lana S R S ................................... M ilan Jeran , dipl. inž.: Značilnosti regionalnih objektov v zvezi z odlokom o določitvi objektov širšega re­ gionalnega pom ena, za katere daje lokacijsko do­ voljenje R epubliški sek re taria t za urbanizacijo . . Janko Hercog, dipl. ek.: Zakon o urbanističnem p lani­ ran ju in izvajan je republiških zakonov o u re jan ju in oddaji stavbnih zem ljišč in o prispevku za upo­ rabo m estnega z e m lj iš č a ................................................... M ilan Jeran , dipl. inž.: V erifikacija dosedanje u rban i­ stične dokum entacije in delovanje urbanističnega inšpektorata v p e r s p e k t iv i ............................................. Informacije Zavoda za raziskavo materiala in konstruk­ cij v Ljubljani M arjan Orel, dipl. inž.: Dosedanji razvoj peči za žganje apna E. K ržičnik: Social and economical objectives 117 of the regional developm ent and urbanization M. Saje: Principles of the law on the regional 124 space planning V. M lakar: Program for the elaboration of a re- 130 gional space plane in the S. R. of Slovenia M. Je ran : C haracteristics of th e regional objects w ith a broader regional im portance 133 137 140 Odgovorni urednik: Sergej B ubnov , dipl. inž. Uredniški odbor: Janko Bleiweis, dipl. inž., Vladimir Čadež, dipl. inž., prof. Bogo Fatur, Marjan Gaspari, dipl. inž., dr. Miloš Marinček, dipl. inž., Maks Megušar, dipl. inž., Dušan Raič, dipl. jurist, Saša Škulj, dipl. inž., Viktor Turnšek, dipl. inž. Revijo izdaja Zveza gradbenih inženirjev in tehnikov za Slovenijo, Ljubljana, Erjavčeva 15, telefon 23-158. Tek. račun pri Narodni banki 503-608-109. Tiska tiskarna »Toneta Tomšiča« v Ljubljani. Revija izhaja mesečno. Letna naročnina za nečlane 15.0C0 dinarjev. Uredništvo in uprava Ljubljana, Erjavčeva 15. Institut z a Ljubljana Cankarjeva 5/1 OPRAVLJA M AKRO-EKONOM SKE ANALIZE ZA POTREBE • dolgoročnih konceptov razvo ja Slovenije, • ekonomskih vidikov reg iona lnega planiranja. • proizvodnih odnosov v slovenskem in v jugoslovanskem gospodarstvu , • proučuje odnose m ed vejam i gospodarskih dejavnosti ter izdeluje ekspertize za po irebe večjih gospodarskih organizacij ali njihovih združenj. G EO D ET SK I ZA V O D S R S LJ U B LJ A N A SPECIALNA ORGANIZACIJA ZA — projektiranje in določanje osnovne trigonometrične, poligonometrične in poligonske mreže ter osnovne fotogrametrične mreže — Izvajanje preciznega in tehničnega nivelmana. TOPOGRAFSKE IN KATASTRSKE MERITVE: — izdelovanje topografskih in katastrskih načrtov, — izdelovanje elaboratov zemljiškega katastra, — izvajanje reambulacije za tehnične in katastrske načrte in elaborate, — izvajanje katastrskih delitev z izvedbo v katastrskih operatih, — izdelovanje katastrov in operatov komunalnih naprav, za potrebe ko­ munalnih organizacij in občin, — Izdelovanje komunalnih atlasov za mesta in mestna naselja, — izdelovanje osnovne državne karte merila 1 :5 0 0 0 in 1:10000 za potrebe evidentiranja in planiranja v gospodarstvu, — registracija regionalne tehnične in prostorske dokumentacije za potrebe urbanističnega in regionalnega planiranja, — izvajanje specialnih del: opazovanje prostorskih premikov in posedanj; zakoličevanje vseh vrst objektov, projektiranje in trasiranje komunikacij. Vsa dela opravlja z najmodernejšimi Instrumenti po klasični In po hitri ter ekonomični fotogrametrični metodi; vsa tehnična računanja pa na elektronskem računskem stroju. Tehnična fotografska dela, kopiranje načrtov in knjigoveška dela izvaja v lastnem foto­ laboratoriju, kopirnici in knjigoveznici. VESTNIH ŠT. 6-7 — LETO XVI — 1967 Družbenoekonomski cilji regionalnega razvoja in urbanizacije DK 711.2:69.001.1 Uvod 1. Smotrno gospodarjenje s prostorom se v novejšem času vse bolj izpostavlja kot instrum ent ekonomske politike moderne družbe. Gospodarsko aktivni prostor, opremljen z urbansko in z regio­ nalno infrastrukturo (komunikacije, energetsko omrežje, voda, urbanska naselja) postaja vse bolj dragocen predvsem kot faktor t. i. »zunanje eko­ nomike«. Značilno za naše razm ere je, da je gospodar­ stvo že doseglo tisto stopnjo, ko ekonomski in so­ cialni razvoj postaja vse bolj dinamičen in so njegove zahteve glede prostora vedno bolj obsež­ ne. Zaradi tega je nujno sprem ljanje in planiranje družbenega in gospodarskega dogajanja s prostor­ skega vidika. Razpoložljivi aktivni gospodarski prostor Slo­ venije se zaradi hitrega ekonomskega razvoja naglo zm anjšuje in je njegova racionalna izraba za potrebe bodočega prometa, energetike, urbani­ zacije, industrije, kmetijstva, gozdarstva, turizma itd. nujna. Objektivni ekonomski odnosi, k i jih v naše gospodarsko in družbeno življenje prinaša gospo­ darska reforma, zahtevajo tudi realno vrednotenje prostora in ustrezno družbeno intervencijo. Družbena vloga naj bi se omejila na spodbu­ janje ekonomskih procesov v sam oupravnih go­ spodarskih skupnostih in na odpravljanje vsega, kar ekonomiko ovira. S takih gledišč je družbena prostorska in druga intervencija zaželena le, ko gre za infra­ strukturo in za smotrno izrabo prostora. (Pri tem štejemo urbanizacijo med infrastrukturo.) Opozorimo naj, da gospodarska reform a daje objektivne m aterialne okvire za spopad in razre­ ševanje družbenih in ekonomskih nasprotij in da se ti konflikti pri urbanskem in regionalnem raz­ voju zaostrujejo. Regionalne in urbanske investi­ cijske odločitve (zlasti dom inantne in dolgoročnega pomena) so izraz razm erja sil in teženj dolgoroč­ nega in kratkoročnega pomena, med ožjo in širšo skupnostjo, med interesi pretekle, sedanje in bo­ dočih generacij, med kulturo, tehniko in ekono­ miko, med naravo in družbo itd. ERMIN KRŽIČNIK, DIPL. EK. Opozoriti želimo dalje, da so interesi posa­ m eznika in ožje skupnosti (npr. kolektiva) zelo odločno zastopani, nasprotno pa so interesi širše skupnosti (ki so pravilom a dolgoročni) branjeni pogosto zelo anonimno, neorganizirano in brez dokumentov. O rganizirana sam oupravna družba pa m ora braniti svoje življenjske interese in mora prevzeti tudi odgovornost za razvoj vseh tistih področij, ki niso organizirana v podjetniškem okviru. Ta ideja je zastopana v obeh zakonih: v zakonu o urbanističnem in v zakonu o regional­ nem planiranju. 2. Ko govorimo o prostorskem razvoju in o p laniranju tega razvoja, si zastavljamo vprašanje, ali je regionalna in urbanska problem atika že do­ segla tako stopnjo aktualnosti, da je terjala izved­ bo zakona o regionalnem planiranju in pa revizijo zakona in predpisov o urbanističnem planiranju. Najprej nekaj dejstev o dosedanjem regional­ nem razvoju Slovenije. A dm inistrativna distribu­ cija investicijskih, proračunskih in drugih sred­ stev, zgodovinski razvoj, šibka prom etna poveza­ nost posameznih območij republike so povzročale počasno zlivanje naše republike v homogeno go­ spodarsko celoto. Zaradi tega so še vedno močno prisotne težnje po sam oosvajanju posameznih ba­ zenov tako glede ekonomike kakor tudi glede družbenih služb. Posledica tega je v veliki meri relativno visoka »družbena režija«, hipertrofija nekaterih družbenih služb, delitev in zapiranje tržišč, prom etna izolacija posameznih bazenov itd. Ocenjujemo, da bo v prihodnjih 30 letih de­ mografski razvoj (na osnovi dosedanjih trendov! dosegel 326.000 novih prebivalcev Slovenije, da bo stopnja urbaniziranosti porasla od dosedanjih 35 °/o na 54 %. To pomeni, da bodo naša mesta sprejela novih 700.000 prebivalcev. V prihodnjih 30 letih bomo morali odpreti okrog 300.000 novih delovnih m est v nekm etijski dejavnosti (in sicer zaradi de­ mografskega priliva in zaradi višje produktivnosti v prim arnih dejavnostih). Skratka, pričakovati je intenzivno urbanizacijo tako prebivalstva kot tudi proizvodnje (zlasti v terciarnem sektorju). Objek­ tivno izhodišče za opisani proces je prehod na in­ tenzivnejšo ekonomiko, k a r pomeni prehod na višjo delovno produktivnost. Dalje, Slovenija se bo lahko vključila v m ed­ narodno delitev dela le preko hitrih kom unika­ cijskih, energetskih, vodno-gospodarskih in drugih povezav. Kakšni oziroma kateri družbeni cilji s področ­ ja regionalnega razvoja in urbanizacije se nam za­ stavljajo zaradi pričakovanega procesa? Odgovor na vprašanje več ali manj izhaja iz naslednjih postavk: Pospeševati tak razvoj regionalnega razvoja in urbanizacije, ki bo čimprej pripeljal do in te­ gracije posameznih bazenov v Sloveniji; p ripraviti take urbanistične koncepte, da bo­ do naša m esta kot funkcionalno omrežje naselij sposobna sprejeti večji priliv prebivalstva in p re­ vzeti funkcije centrov terciarnih dejavnosti ter industrije; sistematično sprem ljati procese v regionalnem in urbanskem razvoju, program irati in projekti­ ra ti prostorske dimenzije za pričakovane ekonom­ ske in socialne premike, spremembe v populaciji, v ekonomski struk tu ri, infrastrukturi in super­ s truk tu ri s posebnim ozirom na geo-ekonomski položaj Slovenije v državnem in v mednarodnem merilu; organizirati in pospeševati ustrezno službo za regionalno in urbanistično program iranje in na­ črtovanje; s pravnim i normami zavarovati objektivne fizične vrednote tako naravne kot tudi kulturne in ekonomske. 3. Gospodarska in družbena reform a se mora uveljaviti v m etodah in izhodiščih našega pro­ storskega planiranja. Gre za obsežno problem ati­ ko, ki smo jo doslej obravnavali na adm inistra- tivno-tehnične načine. Tako smo imeli predvsem opravka s tehnokratskim načinom dela in mišlje­ nja brez povezave z objektivno ekonomiko. Vpra­ šanje prostorskega planiranja regije in mestnih naselij sloni na nekaterih ključnih sistemskih po­ stavkah, in sicer: zemljiški politiki; lokacijski politiki; politiki zavarovanja družbenih koristi; politiki zavarovanja koristi občana; problem atiki regionalne ekonomike; problem atiki urbanske ekonomike; problem atiki strokovnih služb za dela s pod­ ročja urbanističnega in regionalnega planiranja. Z goščevan je d e ja v n o s ti v c e n tr ih , n e k o n tro lira n o š ir je n je nase lij, k o n c e n tra c ija in f ra s tru k tu re n a o m e jen em p ro sto ru — ta k e p o jave je tre b a u sm e rja ti z reg io n a ln im p ro s to rsk im p la n ira n je m Reformo na področju gospodarjenja s prosto­ rom — ali drugače reformo naše urbanistične in regionalne politike — uvajam o s spremembo v tovrstni zakonodaji. Le-to lahko porazdelimo v skupine: a) zakonodaja s področja stanovanjskega go­ spodarstva; b) zakonodaja s področja komunalnega gospo­ darstva; c) zakonodaja s področja urbanističnega pla­ niranja; zakonodaja s področja varstva pokrajine; zakonodaja s področja geodezije; zakonodaja s področja vodnega gospodarstva. Predpise pod tč. a) in b) že imamo. Z obrav­ navanim a zakonoma urejam o zakonodajo pod tč. c) in tč. č). V naslednji etapi sledijo predpisi s področja varstva pokrajine in geodezije, medtem ko smo vodnogospodarsko zakonodajo že sprejeli. To vse navajam o zaradi tega, ker želimo pri­ kazati celoten proces revizije t. i. »prostorskih« zakonov v smislu zahtev reforme. O pis sedanjega sistem a Najprej je potrebno opomniti, da regionalno in urbanistično planiranje postavlja ustava kot nalogo republike, vendar naša zakonodaja obrav­ nava sedaj le urbanistično planiranje, vprašanja regionalnega razvoja pa doslej z zakonom nismo urejevali. Ne glede na pom anjkanje pravne osnove se je regionalno planiranje odvijalo na mnogih mestih: vode, energetike, ceste itd., toda povsem nepove­ zano in neusoglašeno. Pom anjkanje tovrstnih pla­ nov, program ov in projektov oziroma njihovo ne­ koordinirano izdelovanje smo občutili pri kakrš­ nemkoli koncipiranju našega razvoja. Zlasti pa je to pom anjkanje bilo občutno p ri urbanističnem načrtovanju. Urbanisti so morali pogosto sami — zarad’ pom anjkanja regionalnih informacij — planirati npr. regionalne kom unikacije v urbanističnih načrtih, ne glede na njihovo širšo povezavo oziro­ ma trasiranje. Najtežje je bilo, ko so mnogi u rba­ nistični načrti zaradi takih pom anjkljivosti pogo­ sto ostali brez vrednosti. Odtod izvira večji del očitkov urbanistom glede njihove neučinkovitosti in neprilagodljivosti. Nekoordinirano delo na regionalnih progra­ mih in planih je imelo tud i druge posledice: po­ m anjkanje konceptov, pom anjkanje ambicij, ne­ ekonomične investicijske odločitve in končno šte­ vilna medsebojna nasprotja. (Dogajalo se je, da so za isto področje izdelali zazidalni načrt, projekt avtoceste in akumulacijo). Sistem urbanistične po­ litike je danes še vedno pod izrazitim vplivom tehnokratskih odnosov, ki so značilni za sistem pred gospodarsko reformo. Ti odnosi so pogosto deform irali sam oupravni družbeni sporazum, ki m u je osnova urbanistični načrt. Nasprotno, sa­ m oupravnih pravic prizadetih občanov pogosto ni bilo mogoče uveljavljati, m edtem ko smo imeli opravka s samovoljo, pritiskom , podrejanjem , špe­ kulacijo in z drugim i negativnim i pojavi. Sedaj veljavni sistem deli zemljišča na tr i skupine: na zazidljiva zemljišča (t. i. gradbeni okoliš); na nezazidljiva zemljišča; na zavarovana zemljišča. Tako je sedanji sistem odgovarjal na v p ra­ šanje: K je lah ko graditi? Pobližja osvetlitev sedanjega sistema nam pokaže tehnokratsko in adm inistrativno prisilje­ vanje investitorja v določeni urbanistični režim: graditi je bilo mogoče le v gradbenem okolišu. Izven gradbenega okoliša je bilo mogoče graditi le v naseljih, ki so izpolnjevala določene pogoje ( 1 0 0 stanovanjskih enot, šola, kom unalne naprave). Na zavarovanih območjih pa je veljal poseben z zavarovalno odredbo določen režim. Nasprotno pa za gradnjo počitniških hiš n i tak ih omejitev, izbira lokacije je mnogo bolj svobodna. Posledice take politike so znane. Zazidljiva zemljišča so bila težko dostopna bodisi zaradi ko­ m unalnih prispevkov, bodisi zaradi visoke cene gradbenih zemljišč, bodisi zaradi zamudnih po­ stopkov p ri zazidalnem načrtovanju. Zazidljiva zemljišča so bila sicer nedvoum ni instrum ent po­ litike, ki je zahtevala koncentracijo gradnje, senč­ na stran take politike pa so bile številne nedovo­ ljene gradnje in nejevolja občanov, hitro nara­ ščanje cen gradbenim parcelam in špekulacija z zemljišči. Zaradi popolnejše slike sedanje urbanistične politike moramo ugotoviti, da je le-ta ustrezala težnji glede koncentrirane zazidave v blokih, si­ stem u financiranja preko stanovanjskih skladov, adm inistrativni distribuciji stanovanj, skratka ustrezala je sistemu stanovanjskega gospodarstva pred reformo. Za posamičnega grad ite lja pa je valjala a lter­ nativa: ali kupiti drago zemljišče v gradbenem oko­ lišu, ki ga je pravilom a »pokril« zazidalni načrt; ali bežati na zemljišča izven gradbenega oko­ liša in se boriti za izjemno dovoljenje; ali začeti s črno gradnjo. K vsemu povedanemu je treba dodati še opre­ delitev zemljiške politike, k i je sedaj v veljavi. Imamo nacionalizirana zemljišča in zemljišča, ki so v svobodnem prom etu. Po 1. januarju 1965 smo uveljavili odškodnino za nacionalizirana zemljišča v višini prom etne vrednosti. Pomeni, da je bila gradbena zemlja draga ne glede na nacionaliza­ cijo. Pa tudi sam proces nacionalizacije v mnogih občinah niso dosledno izvajali. REGIONALNI PREMIKI PREBIVALSTVA NA PODROČJU SR SLOVENIJE (migracijski saldo 1958 — 1963 Za občane z nižjim i dohodki je bil tak sistem urbanistične in zemljiške ter stanovanjske politike nevzdržen; stanovanje v bloku je bilo zanj p re­ drago ali nedostopno zaradi že omenjene adm ini­ strativne distribucije stanovanj, gradbeno zemlji­ šče je bilo zanj prav tako nedostopno zaradi visoke cene zemljišču in komunalnega prispevka. Logični izhod iz stanovanjske stiske ljudi z nižjimi dohod­ ki so bile nedovoljene t. i. črne gradnje. Analiza kaže, da je investitor črne gradnje pretežno občan z nižjimi dohodki. Zagovorniki sedanjega režima vztrajajo na definiciji koncentrirane gradnje, saj se zemljišča uporabijo bolj racionalno in stroški za komunalno oprem ljanje so občutno nižji. Dalje — Slovenija je značilna glede razpršene poselitve (6000 naselij, polovica prebivalstva živi v vaseh do 500 ljudi, okrog 3000 naselij ne šteje n iti 100 prebivalcev itd.) — in je nujno voditi politiko koncentrirane poselitve oziroma zazidave. Navajamo dalje argumente: da več kot polovica delovne sile v industriji prebiva izven k ra ja zaposlitve in da je v dnevni delovni migraciji čez 1 0 0 . 0 0 0 delavcev; da imamo v Sloveniji nad 140.000 t. i. pol- proletarcev, tj. sloj delavca-kmeta, in k tem u do­ dajamo podatek, da čez 2 0 0 . 0 0 0 individualnih kmetij razpolaga s ca. 90 °/o obdelovalne zemlje; da lahko naštejemo čez 2 2 0 industrijskih k ra ­ jev (z nad 1 0 0 industrijskih delavcev); da razkropljena industrija pogojuje razkrop­ ljeno poselitev in obratno, da je k temu komple­ m entarna dnevna delovna m igracija in končno obcestna poselitev, ki zadnja leta zavzema vse večji obseg. To so nekateri argumenti zagovornikov seda­ nje ostre urbanistične politike z gradbenim i oko­ liši in drugim i adm inistrativnim i omejitvami gradbene zemlje, ki naj bi učinkovali v smeri postopne koncentracije proizvodnje in populacije. O pis novega sistem a Že v uvodu omenjamo koncentracijo poselitve in proizvodnje kot logično posledico reforme. Vendar politika urbanizacije, ki jo uvajamo, prav tako vodi k postopni likvidaciji sedanje historične poselitve prebivalstva in delovnih mest, toda brez adm inistrativnega prisiljevanja. Reforma lokacijske oziroma urbanistične po­ litike v predlaganem sistemu izhaja iz odgovora na vprašanje: »Kje ne sm em o graditi?« (in ne kot doslej »kje sm em o graditi?«). Kot prvo izhodišče veljajo om ejitveni faktorji. Na osnovi regionalnih planov in urbanističnih programov mora biti raz­ vidna tista zemlja, ki jo je treba zavarovati bodisi: za regionalne investicije; za velike industrije; za veliko kmetijstvo; za turizem in rekreacijo; zaradi prirodnih znamenitosti; zaradi zavarovanja prirode; zaradi poplav, plazov itd. Torej je na območju izven kakršnega koli zava­ rovanja, ki ga razglasi republika ali občina, grad­ nja možna, če se izpolni sanitarno tehnični m ini­ mum. Tu moramo reči, da se ta gradnja odvija na temelju občinske urbanistične politike, ki jo občina opredeli v svojem urbanističnem programu. Tako postopoma ukinjam o gradbene okoliše (iz leta 1956) in izjemna dovoljenja za gradnjo izven gradbenih okolišev in bistveno razširimo gradbeno zemljo. V tem je bistveni razloček med sedanjo in p red la­ gano urbanistično politiko. Investitor torej sam izbira lokacijo glede na svoje m aterialne možnosti. Izbira lokacij pa je bistveno večja, tudi cena gradbenih zemljišč je različna, tako da v glavnem odpade razlog za črne gradnje. Ko na eni strani tako zelo sproščamo ome­ jitve gradbene zemlje (sedaj je od celotne površine republike ca. 4 '%> zazidljivih površin), pa po drugi strani zaostrujemo odnos do divje gradnje. P ravi­ loma se bo divja gradnja odslej lahko pojavljala le na zavarovanih površinah in jo bomo morali okvalificirati povsem drugače; ne kot izhod iz ma- terialno-socialnih razmer, temveč zares kot objek­ tivno kršenje zakona. Ob uvajanju novega sistema izhajamo iz pre­ pričanja, da bodo ekonomski fak to rji vsekakor učinkovitejši in bolj objektivni kot pa zgolj admi­ nistrativno urejanje urbanistične politike. Vse to pa ne pomeni, da se odrekamo določene u rb an i­ stične discipline. U rbanističn i dokum enti Urbanistično disciplino pojmujemo kot pod­ rejanje družbenim koristim in varovanje koristi občana, ne samo občana-in vesti tor ja, temveč tudi občana, ki je zaradi novih investicij kakorkoli, bodisi pravno ali m aterialno prizadet. K ljub določenemu zaostrovanju urbanistične discipline poenostavljamo ves postopek izdelave, sprejem anja in realizacije urbanističnih dokumen­ tov. Le-te uvrščamo takole: Regionalni plan (območje republike, zaokro­ žena območja). Urbanistični program (območje občine). Urbanistični načrt (območje mesta). Zazidalni načrt (območje mestne soseske, n a ­ selje). Urbanistični red (ruralno območje občine). Lokacijska dokum entacija (objekt). Razlika med dokum enti po novem zakonu in sedanjim sistemom dokum entacije je: 1. Regionalni plan sedaj ne obstaja v organi­ zirani obliki. 2. Urbanistični program je sedaj sestavni del urbanističnega načrta in pokrije t. i. vplivno ob­ močje mesta oziroma naselja. Po novem zakonu pa je urbanistični program samostojen akt, ki »po­ krije« celo občino ali več občin. 3. Urbanistični načrt sedaj vsebuje urban i­ stični program, ureditveni načrt in zazidalne na- črte. Predlog pa postavlja urbanistični načrt v meje globalnega, generalnega koncepta razvoja naselja. 4. Zazidalni načrt je sedaj sestavni del u rb a­ nističnega načrta. Po predlogu naj bi bil zazidalni načrt samostojni akt, ki »pokrije« mestno sosesko, mestno naselje, ali območja za posebne nam ene (weekend naselje ipd.). 5. Urbanistični red — sedaj ne obstaja kot pravni urbanistični instrum ent. Po zakonu naj urbanistični red zajam e celotno območje občine, ki ga urbanistični n ačrt oziroma zazidalni načrti ne »pokrivajo«. Gre za to, da bi z nekaterim i na­ čeli praktične uporabe uredili gradnjo na ruraln ih območjih. 6 . Lokacijska dokum entacija sedaj pravno ni urejena. Zakon posveča problemu lokacijske doku­ mentacije posebno poglavje in jo pravno pobliže ureja. Na splošno rečeno, razlika med sedanjim in novim sistemom urbanistične dokumentacije je v tem, da sedaj urbanistično in regionalno urejam o (tj. z vidikov širšega prostora in z vidika urban- skih centrov) celotni teritorij skladno s postopno ukinitvijo gradbenih okolišev. Form alna razlika pa je tudi ta, da posamezni dokumenti (program, za­ zidalni načrt) dobijo samostojni položaj in nimajo več vloge sestavnega dela. Ureditveni načrt, vpliv­ na območja, gradbeni okoliš in izjemna lokacijska dovoljenja ukinjam o, na novo pa uvajam o regio­ nalni plan in urbanistični načrt. Pomembna je zlasti novost, da občina s pro­ gramom (ta zajema kakor rečeno celotno območje občine) ali s posebnim predpisom vnaprej določi: a) za katera naselja se izdela urbanistični načrt; b) za katera naselja oziroma območja za po­ seben nam en se izdela samo zazidalni načrt; c) za katera naselja in območja velja samo urbanistični red. Medtem ko je sedaj veljalo pravilo, da se za vsako naselje izdela urbanistični načrt (tj. p ro ­ gram, ureditveni n ačrt in zazidalni načrt), pa opi­ sana razvrstitev naselij oziroma območij po pomenu oziroma obsegu potrebnega urbanističnega doku­ m enta močno poenostavlja celotno problem atiko urbanističnega načrtovanja. Omeniti je treba tud i poenostavljeno spreje­ m anje urbanističnih načrtov, posebno pa še manjšo vlogo, ki jo ima republika ob tem sprejem anju (ukinitev soglasij n a urbanistične načrte). Pač pa prihaja vloga republike do izraza pri regionalnem planiranju. Naloga republike p ri regionalnem razvoju ni le organizacija regionalnega planiranja, temveč tudi operativno izdajanje lokacijskih dovoljenj za regionalne objekte. Jasno pa je, da postopek glede regionalnih lokacijskih dovoljenj upošteva občino kot tem eljnega p a rtn e rja v postopku. Regionalni dokum enti — tj. regionalni plani posameznih in frastru k tu r (komunikacije, vode, energetika), posameznih turistično-rekreacijskih območij, in drugi regionalni plani imajo poleg lokacijske dokum entacije kot operativni instru­ m ent rezervate. Reči je treba, da plani sami, kakor tudi rezervati nim ajo togega značaja in se morajo prilagojevati stvarnim gospodarskim in družbenim razmeram. O rganizacija dela Organizator oziroma nosilec dela urbanistične­ ga p lan iran ja je občina. Republika skrbi preko svojega organa le za skladnost med posameznimi urbanističnim i programi, načrti te r regionalnimi plani. Konkretno rečeno: zakon predvideva, da delo opravljajo: — upravni organ občine, pristojen za urbani­ zem (lokacijski postopek), — zavod za urbanizem oziroma pooblaščena strokovna organizacija (priprava urbanističnega načrta), — urbanistična inšpekcija (nadzor nad izva­ janjem predpisov). Zanim iva novost, ki je sama po sebi tudi zelo praktična, pa je, da zazidalni načrti niso izključno pridržani občini oziroma zavodu za urbanizem, temveč da je zazidalna iniciativa svobodna. Zazi­ dalni načrt lahko naroči (kjerkoli) tudi delovna organizacija, krajevna skupnost ali skupina ob­ čanov in ga predloži občini v sprejem. Organizator dela regionalnega planiranja je v republiškem m erilu Republiški sekretariat za u r­ banizem skupaj z Zavodom SRS za planiranje. K onkretno delo pa bodo opravljali zavodi za urbanizem, razni inštituti, regionalne organizacije, kot so: Skupnost cestnih podjetij, Geodetski zavod SRS, Poslovno združenje energetike, Zavod za vod­ no gospodarstvo SRS, razne organizacije s pod­ ročja turizm a, kmetijstva, gozdarstva, Gospodar­ ska zbornica SRS in podobno. Lokacijski postopek vodita upravni organ ob­ čine, pristojen za urbanizem, in Republiški sekre­ ta ria t za urbanizem (za objekte regionalnega po­ mena). Lokacija Lokacija, tj. lokacijska dokum entacija in lo­ kacijski postopek doslej nista bila pravno urejena. Zaradi tega ji zakon o urbanističnem planira­ nju posveča veliko pozornosti. Lokacijsko dovolje­ nje mnogi zavračajo in zagovarjajo stališče, da se zadeva lahko rešuje v okviru gradbenega do­ voljenja. Želimo poudariti, da je lokacijsko dovo­ ljenje nu jni predhodni atest, preizkus in zasliše­ vanje vseh fizičnih in pravnih oseb, ki bi jih kakršnakoli gradnja utegnila prizadeti glede nji­ hovih pravnih in m aterialnih koristi. Lokacijski postopek in lokacijsko dovoljenje obravnava ne le investitorje, temveč vse tiste, ki so zaradi kakršne­ koli spremembe okolja zaradi investicije prizadeti. V bistvu gre za zaščito občanov in delovnih skup­ nosti in tudi družbeno-političnih skupnosti. Loka­ cijski postopek in dovoljenje torej nista le problem investitorja in njegovih interesov. Ob izdajanju gradbenega dovoljenja (ko so že izdelani načrti in opravljene pogoste obsežne raz­ iskave) je prostorske faktorje vseh v rst in pa p ri­ zadete interese težko ugotavljati, večkrat pa bi že vložena sredstva v načrte in raziskave izsiljevala neustrezne rešitve in povzročala veliko individu­ alno ali družbeno škodo. Zaradi tega je lokacijsko dovoljenje z določenimi izjem am i objektivno po­ trebno. Rok za izdajo lokacijskega dovoljenja je pred­ pisan: za lokacijsko dovoljenje na področjih, za katera je zazidalni načrt že izdelan, 30 dni, za ostale lokacije pa po zakonu o splošnem uprav­ nem postopku tj. 3 mesece. Zakon prinaša tudi kvalitetno noviteto, in si­ cer da lokacijsko dokumentacijo za občana, ki gradi stanovanjsko hišo na področjih, ki so po­ krita s sprejetim zazidalnim načrtom , preskrbi za urbanizem pristojni upravni organ občinske skup­ ščine. Tu je stična točka z zakonom o urejanju in oddajanju stavbnega zemljišča, ki m aterialno izpostavlja prednost etapne gradnje po zazidalnih načrtih. Končno zakon in na njegovi podlagi izdani občinski predpisi določajo gradnje, ki za njih lo­ kacijsko dovoljenje ni potrebno (pomožni objekti). Z em ljiška politika Prehod od dosedanjega na nov režim urbani­ stičnega plan iran ja bo postopen. Potrebno bo iz­ vesti t. i. verifikacijo že sprejetih urbanističnih dokumentov, tj. ustrezno dopolnitev oziroma spre­ membe. Želeti je, da bi prehod potekel povsem mirno, brez kam panje in nepotrebnih stroškov. Občine, ki uveljavijo urbanistične programe in načrte oziroma ki sprejm ejo urbanistični red, ukinjajo veljavo gradbenh okolišev in izjemni postopek za lokacijsko dovoljenje. Obratno na področjih, ki jih urbanistična dokum entacija ne obravnava, velja še vnaprej sistem gradbenih okolišev. Očitno je, da bodo občine pospešile p re­ hod na nov režim, saj jim le-ta daje vsa pooblastila in samostojnost. M aterialne posled ice Najprej je treba opomniti na zelo pogosto pripombo o anarhiji, k i bo nastala, če ukinemo sistem gradbenih okolišev in če republika področja urbanistične politike povsem prepusti občinam. N astajala naj bi divja naselja ob cestah in sedanja zaključena agrarna naselja se bodo nekontrolirano razlila v agrarno pokrajino. Izguba naj bi bila velika, na kulturni pokrajini, na agrarnih in gozd­ nih površinah, na izgledu in urbanistični organi­ zaciji naselij in mest itd. Ugovori so tudi k uvedbi prostorskega p la­ niranja, in sicer: — da bo regionalno prostorsko p laniranje po­ spešilo divergentne težnje posameznih bazenov na samostojne regije; — da bo povzročilo zahteve po adm inistrativni distribuciji investicijskih sredstev; — da se potrebe glede na h itre spremembe v tehniki, tehnologiji, ekonomiki itd. m enjajo in ne kaže zato p lanirati na dolgi rok; — da za regionalno p laniranje ni dovolj sred­ stev in bi bilo treba z n jim le še počakati; — da naj regionalno planirajo občine in naj se republika tu ne angažira neposredno. Odgovor na om enjene ugovore je večidel po­ dan že v uvodu te obrazložitve. Ponovnega po­ udarka pa zasluži vendarle dejstvo, da v adm i­ nistrativnem prisiljevanju ne moremo iskati r e ­ šitve in da moramo prepustiti investitorjem glede lokacije večjo svobodo. Sistem atična politika ob­ čin, ki jo le-te začrtajo v svojih urbanističnih program ih in urbanističnih redih, je vsekakor kva­ litetnejši instrum ent kot pa tehnokratski gradbeni okoliš. Mnoga naselja pa so po svoji kvaliteti spo­ sobna sprejeti določene investicije ne glede na to, ali so gradbeni okoliš ali ne. Ekonomika bo na­ rekovala investitorjem vseh v rst najoptimalnejše rešitve. Dragocene gradbene površine (za urbanizacijo, kmetijstvo, komunikacije, industrijo, turizem, ener­ getiko itd.) ter površine, ki jih ne smemo gradbeno načeti, bo m orala družba zavarovati s silo zakona. N iti občina niti republika se ne more distancirati pred odgovornostjo: prva predvsem glede u rb an i­ stičnega, druga pa predvsem glede regionalnega razvoja Slovenije. E. K RŽIČNIK: SOCIAL AND ECONOMICAL OBJECTIVES OF THE REGIONAL DEVELOPMENT AND URBANIZATION S y n o p s i s A reasonable space exploitation becoms recently a m atte r of increasing im portance as an economic in ­ strum ent in th e economical politics of th e m odern society. Due to the sw ift economical developm ent the active economical areas of S lovenia are quickly re ­ ducing in size ,and the fu tu re trafic , pow er supply, urbanization, industry, agriculture, fo restry and tourism necessitate a reasonable exploitation of the space avai­ lable. The author considers in detail the social and economical objectives of th e regional developm ent and urbanization. He describes the previous system and the new one contained in the both new law s on the regional space and u rban planning. N a č e l a z a k o n a o r e g i o n a l n e m p r o s t o r s k e m p la n i r a n ju DK 34.2:711.2 d r . m i r o s a j e Z zakonom o regionalnem prostorskem pla­ niranju, ki ga je sprejela skupščina SR Slovenije v aprilu 1967 (zakon je objavljen v Uradnem listu SRS, št. 16-118/67), se tud i v naši republiki v skla­ du z ustavo SR Slovenije uvaja regionalno p ro ­ storsko planiranje. Pomen novega zakona ni le v tem, da na norm ativen način uvaja regionalno prostorsko p la­ niranje, m arveč tud i v tem, da kompleksno regu­ lira družbena razm erja in ureja druga vprašanja s področja prostorskega planiranja ter usm erja delo organov in organizacij na tem področju. Po­ samezna vprašanja s tega področja so nam reč bila že sedaj urejena z nekaterim i splošnimi predpisi, vendar regionalno prostorsko planiranje ni bilo sistematično zakonodajno pravno urejeno. To pa je imelo svoje negativne posledice pri racionalni uporabi prostora nasploh, p ri odločitvah o velikih investicijskih naložbah, p ri splošni orientaciji v zvezi s prostorsko politiko in še številne druge škodljive nasledke. Predvsem pa dosedanja delna ureditev prostorskega planiranja ni omogočala sm otrne porazdelitve prostora, sinhronizacije dol­ goročnih programov infrastruk tu rn ih objektov te r varstva potencialnih zemljišč, sposobnih za tu ri­ zem in rekreacijo, za izgradnjo velike industrije te r za urbanizacijo. Ideja kompleksne ureditve regionalnega pro­ storskega p laniranja si je le počasi u trla pot. Doži­ vela je svojo realizacijo šele potem, ko so druž­ bene politične skupnosti, delovne organizacije in sam oupravne skupnosti spoznale, da je v sedanjem stan ju gospodarstvo že doseglo tisto stopnjo, ko ekonomski in socialni razvoj postajata vse bolj dinamična in so zahteve glede prostora vedno več­ je, hk ra ti ko se razpoložljivi aktivni gospodarski prostor zaradi h itrega razvoja naglo zmanjšuje. Logična zahteva k tem u je uvedba regionalnega prostorskega p laniranja, da se zagotovi racionalna izraba prostora za potrebe bodočega prometa, ener­ getike, industrije, km etijstva, gozdarstva, turizm a, urbanizacije. Tudi gospodarska reforma je pospe­ šila uresničenje ideje po sistematičnem in perm a­ nentnem regionalnem prostorskem planiranju, saj načela reform e terja jo realno vrednotenje pro­ stora in ustrezno družbeno intervencijo. N adaljnja pobuda za sprejem zakona o regionalnem prostor­ skem planiranju se je opirala na okoliščino, da so nekatere občinske skupščine že začele z izdelavo regionalnih prostorskih planov (za obmorsko ob­ močje, za m ariborski bazen, za koroško subregio in za območje bivšega okraja Ljubljana), da pa neenotni in neusklajeni koncepti pri takem plani­ ran ju ne zagotavljajo uresničitve smotra regional­ nega prostorskega planiranja, zlasti ne z vidika razvoja širše družbene politične skupnosti. Čeprav z novim zakonom uvajam o regionalno prostorsko p laniranje z velikim časovnim zaostan­ kom, ga vendarle uvajamo z določenimi prednost­ mi: najprej so tu silnice gospodarske in družbene reforme, ki že učinkujejo na postopno odpravljanje zastarelega adm inistrativnega prostora; potem se oslanjamo na izkušnje in rezultate p ri izdelavi urbanističnih programov po dosedanjih predpisih, dalje na procese, ki sta jih sprožila stanovanjska reform a in reform a v komunalnem gospodarstvu ter končno na sodobna, fleksibilna in demokra­ tična načela novega zakona. Vse to naj zagotovi učinkovito realizacijo regionalnega prostorskega p laniranja p ri nas. P oglav itn e zn ačilnosti regionalnega prostorskega planiranja 1. Izhodišča zakona o regionalnem prostorskem planiranju upoštevajo prakso in dosežke na tem področju v sosednih republikah in razvitih deželah. Vendar izbrani sistem regionalnega prostorskega plan iran ja ne obravnava v celoti vseh elementov regionalnega planiranja. Zakon se om ejuje na pro­ storski del regionalnega planiranja. Ob sedanjih pogojih, kadrovskih zmogljivostih in finančnih sredstvih bi bilo preobsežno in preuranjeno obrav­ navanje kompleksnega regionalnega planiranja. Zato se zakon omejuje na raziskovanje prostorskih možnosti, k i dopolnjeno s sistemom družbenega p laniranja daje za zdaj zadostno podlago za pro­ gnoze prostorskega urejanja in razvoja, predvsem in frastruk tu re in razvoja naselij. Tudi tak sistem regionalnega planiranja omogoča vključevanje re­ publiškega prostora v zvezne in frastruk tu rne ob­ jekte in investicijske odločitve, p rav tako pa omo­ goča povezavo z gospodarskim prostorom sosednjih dežel in s tem vključevanje v m ednarodne inte­ gracijske procese. Končno nam le tak sistem re­ gionalnega prostorskega planiranja omogoča, da v relativno k ratkem obdobju nadomestimo izgublje­ no časovno obdobje in pridemo do več kot po­ trebnih republiških regionalnih prostorskih infor­ macij in usm eritev. Nasledki izbranega sistema regionalnega pro­ storskega p lan iran ja so najbolj vidni v obsegu re- regionalnega prostorskega plana, ki ga natanko določa zakon; njegov obseg je minimalen, toda strogo obvezen. 2. Druga značilnost regionalnega prostorske­ ga plan iran ja po obravnavanem zakonu je njegovo razm erje do sistema družbenega planiranja, ki po 26. členu ustave SFRJ zajema poleg gospodarskega tudi družbeni razvoj. Regionalno prostorsko pla­ niranje je sestavni del družbenega planiranja in se opira na dolgoročna družbeno-politična in eko­ nomska izhodišča in predvidevanja. Na ta način se pokaže regionalni prostorski plan kot instru­ ment družbenega planiranja v najširšem smislu, to pa seveda le za osnovno infrastruk turo in za na­ mensko porazdelitev površin, za zavarovana in re­ zervirana območja. V odnosu regionalnega prostorskega planiranja do družbenega planiranja naj pojasnimo na kratko še nekatera vprašanja, ki zadevajo instrum ente tega planiranja. V sistemu sam oupravljanja je družbeni plan bistveno spremenil svojo funkcijo: družbeni plan ni več splošni predpis družbeno-politične skupno­ sti, marveč le splošni politični akt, ki določa smer gospodarskega in družbenega razvoja v družbeno­ politični skupnosti. Nasproti tem u pa ima regio­ nalni plan značaj norm ativnega akta. Regionalni prostorski p lan kot norm ativni akt pomeni tedaj le realizacijo družbenega plana v skladu z drugim odstavkom 26. člena ustave SFRJ. Na tem nič ne sprem inja nasprotje, ki obstoji med regionalnim prostorskim planom in družbe­ nim planom in ki je v tem, da se regionalni pro­ storski plan izdeluje za daljše obdobje (praviloma 30 do 50 let), medtem ko se družbeni plani p ri­ pravljajo za kratkoročnejše obdobje (teze za novi zvezni zakon o družbenem plan iran ju so še vedno v obravnavi). Ob takih okoliščinah ni mogoče usklajevanje regionalnih prostorskih planov z družbenim i plani. Zato določa zakon, da se regio­ nalno prostorsko planiranje »opira na dolgoročna družbeno-politična in ekonomska izhodišča in predvidevanja«. Za te ne predpisuje zakon nikake obličnosti, nikake omejitve: lahko so norm ativni akti, splošni politični akti ali splošne politične usm eritve za razvoj naše najširše družbene skup­ nosti. Vsekakor so eksistentni v neki, recimo n a j­ bolj široki vsebini. Z druge strani pa nam ravno analiza razm e­ rij med družbenim planiranjem in regionalnim prostorskim planiranjem po trju je prednosti regio­ nalnega prostorskega planiranja, saj nam odkriva s svojimi metodami prostorske razvojne možnosti na dolgi rok. Te osnove pa rabijo družbenem u planiranju. Tako se uresničuje zakonsko načelo, da je regionalno prostorsko planiranje sestavni del družbenega planiranja. 3. Zelo pomembna in karakteristična je za­ konska določba, ki določa, da je treba regionalne prostorske plane oziroma njihove posamezne ele­ m ente trajno usklajevati z gospodarskim in d ru ž ­ benim razvojem. S tem zakon posvedoča, da je regionalno prostorsko plan iran je neprekinjen in tra jen družbeni proces. Sprejem regionalnega pro­ storskega plana, celotnega ali parcialnega, oziroma sprejem njegovih posameznih elementov ne zavre tega družbenega procesa. Sprem ljati je treba torej vse dinamične komponente gospodarskega in druž- m URBANISTIČNI INŠTITUT SRS URBANIZIRANA PODROČJA V SLOVENIJI (PODROČJA KJER NAD A5V. AKTIVNEGA PREBIVALSTVA POSAMEZNIH NASELIJ DELA V ENEM IZMED MEST ALI DRUGIH CENTROV NEAGRARNE ZAPOSLITVE l v - . . l e g e n d a OKRAJNA MEJA OBČINSKA MEJA URBANIZIRANA PODROČJA benega razvoja, ki vplivajo na predvideni in z norm ativnim aktom določeni razvoj prostora, in jih trajno usklajevati. Zakon v ta nam en nalaga dolžnost strokovni delovni organizaciji, k i je pooblaščena, da organi­ zira pripravo regionalnega prostorskega plana za posamezna ožja območja, da tudi sprem lja izvaja­ nje tega plana. Glede regionalnega prostorskega plana za območje republike pa ta obveznost b re ­ meni republiški sek retaria t za urbanizem, ki že po zakonu o organizaciji republiške uprave SR Slo­ venije sprem lja regionalni razvoj, regionalno p la­ n iranje in urbanizacijo, predlaga ustrezne ukrepe te r opravlja na teh področjih upravne zadeve iz republiške pristojnosti. Regionalni prostorski plani praviloma ne bodo pripravljeni term insko ob istem času, marveč bodo nastajali tako, ko t bodo to narekovale potrebe te r omogočali kadrovski in drugi m aterialni po­ goji. Izjem a je regionalni prostorski plan za ob­ močje republike, ki ga republika mora obvezno pripraviti za svoje celotno območje v skladu s posebnim program om za izdelavo regionalnega prostorskega plana. Po zakonu skrbi republiški sekretariat za urbanizem za usklajevanje regional­ nih prostorskih planov za posamezna območja z regionalnimi prostorskim i plani republike. Ta n a­ loga republiškega sekretariata za urbanizem je tra jn a naloga te r om enjena določba le potrju je zakonsko izhodišče o perm anentnosti regionalnega planiranja kot posebne zvrsti družbene dejavnosti. 4. Pomen regionalnega prostorskega p lan ira­ nja izraža zakon s tem, da razglaša zadeve regio­ nalnega prostorskega plan iran ja za zadeve sploš­ nega pomena za SR Slovenijo. V smislu ustave SRS so zadeve splošnega pomena za republiko take z zakonom določene zadeve, ki so bistvenega pomena za uresničevanje pravic in dolžnosti re­ publike. Iz obrazložene funkcije regionalnega pro­ storskega p lan iran ja te r iz prikaza družbene po­ trebe pa njegovem uveljavljanju, predvsem pa zaradi škode, ki n asta ja družbi, ker se zaradi po­ m anjkanja takih planov pozidavajo in neracional­ no uporabljajo dragocena zemljišča, je nedvomno mogoče zaključiti, da je zakon pravilno u v rsti' zadeve regionalnega prostorskega p laniranja v za­ deve, ki so bistvenega pomena za republiko. Konč­ no je prav sm oter uvajan ja regionalnega prostor­ skega p laniranja v tem, da se zagotovijo možnosti za načrten gospodarski in družbeni razvoj, za varovanje pokrajine te r za urejanje in smotrno gospodarjenje s prostorom. Razglasitev zadev v zvezi z regionalnim pro­ storskim planiranjem za zadeve splošnega pomena za republiko, im a seveda svoje pravne učinke. Po ustavi SRS imajo republiški upravni organi p ra ­ vice, da v zadevah, ki so splošnega pomena za republiko, v skladu z zakonom opravljajo nadzor­ stvo nad delom občinskih upravnih organov, iz­ dajajo tem organom obvezna navodila in lahko zadržijo izvršitev njihovih nezakonitih aktov, ki so izdani izven upravnega postopka (131. člen). To ustavno načelo je zelo pomembno zlasti v zvezi s tistim i določbami zakona, ki določajo, da republi­ ški sekretariat za urbanizem skrbi za usklajevanje regionalnih prostorskih planov za posamezna ožja območja z regionalnim i plani republike. 5. Med najbolj pomembna načela zakona mo­ ramo prišteti načelo javnosti regionalnega pro­ storskega planiranja. V skladu z našo demokracijo je, da zakon odklanja prostorsko planiranje za zaprtim i vrati, kakor je uveljavljeno v nekaterih deželah; nasprotno izraža zakon željo, da se delo na regionalnem prostorskem planiranju populari­ zira te r osnutki planov naredijo k a r najbolj do­ stopni vsem občanom, organizacijam in organom. V tem je h k ra ti tudi zagotovilo, da bodo nepo­ sredni koristniki regionalnih prostorskih planov, neposredni interesenti na prostoru in široka jav­ nost podprli sprejetje regionalnega prostorskega plana te r se mu disciplinirano podrejali in ga korektno izvajali. Zakon določa, da se vsak osnutek regional­ nega prostorskega plana ali njegovega posamez­ nega elem enta da v javno razpravo in se razgrne najm anj za 30 dni. Javna razgrnitev regionalnega prostorskega plana ali njegovega posameznega elem enta in način javne razprave se objavita v »Uradnem listu SRS« oziroma v uradnem glasilu občinske skupščine. Osnutek regionalnega prostorskega plana za območje republike ali za območje, določeno za poseben nam en, oziroma osnutek posameznega elementa regionalnega prostorskega plana za ob­ močje republike javno razgrne Republiški sekre­ ta ria t za urbanizem skupno z Zavodom SRS za planiranje, in sicer preden ga predloži Izvršnemu svetu Skupščine SR Slovenije v obravnavo. Osnu­ tek regionalnega prostorskega plana za posamezna ožja območja pa javno razgrnejo za urbanizem pristojni sveti občinskih skupščin, preden ga pred­ ložijo v obravnavo občinskim skupščinam. Organizacija javne razprave je prepuščena republiškem u sekretariatu za urbanizem skupno z Zavodom SRS za planiranje oziroma za urbanizem pristojnim svetom občinskih skupščin. V praksi bo potrebno izbrati najbolj primeren, cenen in učin­ kovit način javne razprave, kar pa je odvisno od narave plana oziroma njegovega elementa, ki je predm et razprave. Instrum enti regionalnega prostorskega planiranja 1. Regionalno prostorsko plan iran je se izvaja z regionalnim i prostorskimi plani te r z drugimi splošnimi akti. Nekatere od teh aktov morajo p ri­ stojni organi izdati obvezno, druge pa izdajajo fakultativno, če tako narekujejo potrebe. Po zakonu ločimo: 1 Regionalne prostorske plane republike: a) regionalni prostorski plan za celotno območje republike; b) regionalni prostorski plan za območje s po­ sebnim namenom; c) posamezne elemente regionalnega prostor­ skega plana pod a) oziroma b) parcialni plan). 2 . Regionalne prostorske plane za posamezna ožja območja (npr. teritorij več občin): a) regionalni prostorski p lan za posamezno ožje območje; b) posamezne elemente regionalnega prostor­ skega plana pod a). Obvezno se mora izdelati regionalni prostorski plan republike in regionalni prostorski plan za območje s posebnim namenom, ki je za republiko pomembno te r je kot tako zajeto v posebnem programu za izdelavo regionalnega prostorskega plana. Za posamezna ožja območja pa zakon ne na­ laga obveznosti, da se zanje m orajo izdelati regio­ nalni prostorski plani. Za taka območja pa se lahko izdelajo regionalni prostorski plani, če se o tem tako sporazumejo prizadete občine, ki taka območja tudi sama določijo. Zakon torej daje občinam možnost, da v medsebojnem sporazume­ vanju rešujejo svoje prostorske probleme s po­ močjo skupnih regionalnih prostorskih planov. Največkrat bodo občine zainteresirane na rešitvi infrastruk turn ih objektov in skupinskih komunal­ nih objektov in naprav, ki ne sodijo v kategorijo velikih, in frastruk tu rn ih objektov, katere mora reševati republika s svojim regionalnim prostor­ skim planom. Vsebina vsakega regionalnega prostorskega plana je z zakonom natanko določena. Po zakonu ima vsak plan štiri obvezne sestavine (elemente): 1 . družbeno-ekonomska izhodišča in smernice za gospodarjenje s prostorom, za urejanje prostora in za varovanje pokrajine; 2 . splošne zasnove in frastruk tu re (prometno omrežje, energetsko omrežje, vodno gospodarske ureditve); 3. namensko porazdelitev površin po osnov­ nih kategorijah (za kmetijstvo, gozdarstvo, tu ri­ zem, stanovanjsko graditev, prom et in infrastruk­ turo) te r za zavarovana območja in za določeno namensko rabo rezervirana območja; 4. družbenoekonomsko utem eljitev plana za predvideno gospodarjenje s prostorom, za urejanje prostora in za varovanje pokrajine. Organizacijo regionalnega prostorskega pla­ na republike, regionalnega prostorskega plana za območja s posebnim namenom oziroma pripravo posameznih elementov teh planov poverja zakon Republiškemu sekretariatu za urbanizem in Zavo­ du SRS za planiranje. O rganizatorja regionalnega prostorskega plana ne m oreta samostojno dimen­ zionirati obsega in območij regionalnih prostorskih planov. Svoje naloge opravljata na podlagi poseb­ nega program a za izdelavo regionalnega prostor­ skega plana, ki jim ga potrdi skupščina SR Slovenije. Program določa: 1. območja s posebnim namenom, 2 . nosilce nalog, tj. institucije, ki bodo prevzele določena dela, 3. obseg dela, 4. rok dovr- šitve dela in 5. financiranje. Sele s tem progra­ mom so precizirane naloge za izdelavo regional­ nega prostorskega plana republike. Organizatorja regionalnega prostorskega p la­ na republike pa im ata poleg te dolžnosti tudi še druge obveznosti. Dolžna sta regionalni prostorski plan za območje republike ali za območje s po­ sebnim namenom oziroma posamezen elem ent re ­ gionalnega prostorskega plana za območje republi­ ke, brž ko ga dokončata, kot osnutek javno razgr­ niti. Republiški sekretariat za urbanizem pa še skrbi za usklajevanje regionalnih prostorskih p la­ nov za posamezna ožja območja z regionalnimi prostorskimi plani republike te r tudi preko svoje službe urbanistične inšpekcije in v sodelovanju z drugim i inšpekcijami nadzoruje izvrševanje pred­ pisov o regionalnem prostorskem planiranju. Da bi lahko izvrševala zaupane jim naloge, pa im ata organizatorja republiškega regionalnega prostorskega plana pravico zahtevati od vsakega državnega organa, delovne organizacije in druge organizacije, da jim a dostavijo podatke, ki so po­ trebni za izdelavo regionalnega prostorskega p la­ na, če z njimi razpolagajo. Ce pomenijo zahtevani podatki državno, uradno ali poslovno tajnost, jih je organ oziroma organizacija dolžna dati samo, če je dal za to dovoljenje pristojni organ. Za pripravo regionalnega prostorskega plana za posamezno ožje območje zakon sicer ne nalaga izdelave posebnega operativnega program a za iz­ delavo takega plana, vendar ni dvoma, da bodo praktične potrebe pripeljale do smiselne ureditve, kot smo jo opisali za izdelavo regionalnega pro­ storskega plana republike. Kot organizator regio­ nalnega prostorskega p lana za posamezno ožje območje in za sprem ljanje izvajanja takega plana predvideva strokovno delovno organizacijo, za k a­ tero se sporazumejo prizadete občinske skupščine. Glede dolžnosti v zvezi z javno razgrnitvijo osnut­ ka regionalnega prostorskega plana za posamezno ožje območje kakor tudi glede dajanja podatkov, ki so potrebni za izdelavo takega plana, veljajo iste določbe kot za regionalni prostorski p lan re­ publike. 2. Potem ko sta organizatorja regionalnega prostorskega plana republike opravila javno raz­ grnitev in javno razpravo, predložita osnutek re­ gionalnega prostorskega plana Izvršnemu svetu skupščine SRS v obravnavo. Če pa se ta z njim strin ja, ga predloži v obravnavanje skupščini SR Slovenije, ki je edina pristo jna za sprejem regio­ nalnega prostorskega plana republike. Skupščina SR Slovenije sprejem a regionalni prostorski plan republike s splošnim predpisom. Zakon ne navaja vrste splošnega predpisa in do­ ločitev predpisa prepušča skupščini. K ar zadeva regionalni prostorski plan za po­ samezno ožje območje, sprejm ejo sporazumno tak regionalni prostorski plan prizadete občinske skup­ ščine same. Osnutek tega akta predložijo občin­ skim skupščinam po preteku roka za javno raz­ grnitev za urbanizem pristojni sveti občinskih skupščin, in sicer vsak svet svoji občinski skup­ ščini. Regionalni prostorski plan za posamezno ožje območje postane medobčinski splošni akt, ko ga sprejm ejo vse prizadete občinske skupščine. 3. Veliko delo in vsi napori v zvezi s p ri­ pravo posameznih regionalnih planov so končno odvisni od tega, kakšno je pravno učinkovanje sprejetih regionalnih prostorskih planov. Naš za­ kon je dosleden v varstvu splošnih družbenih k o ­ risti na področju prostora in daje sprejetim regio­ nalnim prostorskim planom učinkovito pravno veljavo, in sicer: a) v odnosu do splošnih aktov prostorskega p la­ niranja: določa, da m orajo biti urbanistični načrti in drugi prostorski načrti in program v skladu s sprejetim i regionalnim i prostorskimi plani. Vsi ti prostorski dokum enti so torej že po samem zakonu subordinirani regionalnim prostorskim planom. Vrste urbanističnih načrtov določa zakon o u rbani­ stičnem planiranju, druge prostorske načrte in pro­ gram e pa določajo drugi splošni predpisi kot npr. tem eljni zakon o vodah glede vodnogospodarskih osnov, tem eljni zakon o gozdovih glede gozdno go­ spodarskih načrtov in drugi. Potreba, da urbanistič­ ni načrti in drugi prostorski načrti in program i upo­ števajo določbe regionalnega prostorskega plana, je v funkciji regionalnih prostorskih planov, ki za celotno območje republike določajo splošne za­ snove za rešitev in frastrukturnih objektov in za namensko porazdelitev, zavarovanje in rezervira­ nje površin; b) v odnosu do urbanističnega) urejanja in investicijske graditve: prepoveduje vsako lokacijo objektov in vsako graditev, če lokacija ali graditev ni v skladu s sprejetim regionalnim prostorskim planom oziroma z njegovimi elementi. Vprašanja lokacij ne u re ja ta zakon, marveč zakon o urbani­ stičnem planiranju, prav tako pa je graditev inve­ sticijskih objektov urejena s tem eljnim in republi­ škim zakonom o graditvi investicijskih objektov; c) v premoženjskopravnih razm erjih: prepove­ duje parcelacijo zemljišč, če parcelacija ni v skladu s sprejetim regionalnim prostorskim planom ozi­ roma z njegovim posameznim elementom. Delovna ali druga organizacija, ki izvaja parcelacijo zem­ ljišč v nasprotju z regionalnim prostorskim planom ali z njegovim posameznim elementom, stori gospo­ darski prestopek, posameznik (občan) pa stori pre­ kršek. Prepoved parcelacije zemljišč je novost v praksi jugoslovanske zakonodaje. Družbena in ter­ vencija v sfero parcelacije zemljišč, ki je element prom eta z zemljišči, je potrebna, ker se v praksi ne bi moglo zagotoviti izvajanje regionalnih pro­ storskih planov, če bi se dopuščale svobodne par­ celacije zemljišč v nasprotju z nakazanim i reši­ tvami v sprejetih regionalnih prostorskih planih. I E G e N 0 A ............ MEJA OKRAJA ______ MEJA OBČINE □ PRIMARNI SEKTOR 1H1 SEKUNDARNI SEKTOR TERCIARNI SEKTOR URBANISTIČNI OSNOVNA GOSPODARSKA STRUKTURA OBČIN INSTITUT SRSn Seveda pa so vse tiste parcelacije zemljišč, ki ne nasprotujejo sprejetim regionalnim prostorskim planom oziroma njihovim posameznim elementom, dovoljene. 4. Med instrum ente regionalnega prostorskega planiranja moramo uvrstiti tudi tisto vrsto prav­ nega ukrepanja, ki naj zagotovi intencije regio­ nalnih prostorskih planov, ki so v pripravljanju. Sem uvrščamo parcialne regionalne prostorske plane in pa razglasitev splošne prepovedi graditve. Zakon pooblašča republiško skupščino oziroma prizadete občinske skupščine, da lahko sprejmejo posamezne elemente regionalnega prostorskega plana, dokler ne bo sprejet regionalni prostorski plan v vsem obsegu, kot ga določa 6. člen zakona. Sprejetje posameznih elementov regionalnega pro­ storskega plana ima povsem enake pravne učinke kot sprejeti regionalni prostorski plan, z edino izje­ mo, da posamezni elementi regionalnega prostor­ skega plana prenehajo veljati, ko se sprejme kom­ pleksen regionalni prostorski plan, kolikor ta ne določi drugače. Instrum ent parcialnih regionalnih planov uva­ ja zakon z namenom, da bi se lahko zavarovale določene površine oziroma določena graditev in določanje lokacij tudi še pred sprejetjem kom­ pleksnega regionalnega prostorskega plana, za ka­ terega je potrebno daljše časovno obdobje. S tem je potem takem dana možnost, da pridemo do hitrejše regionalne orientacije zlasti p ri nekateri!) infrastruk turn ih objektih in posebej izpostavljenih površinah, ki imajo potencialne možnosti za po­ trebe gospodarstva, turizm a oziroma rekreacije. Prehodno ukrepanje je tud i splošna prepo­ ved graditve na določenem prostoru, ki jo po zakonu lahko razglasi Izvršni svet skupščine Slo­ venije z namenom, da se zagotovi izvajanje regio­ nalnega prostorskega plana, ko bo ta sprejet, ozi­ roma ko bo sprejet njegov ustrezen posamezen element. Pogoji za razglasitev splošne prepovedi graditve na določenem prostoru so tile: 1. da Iz­ vršni svet poprej zasliši prizadete občinske skup­ ščine, 2. splošna prepoved graditve sme biti raz­ glašena za vse gradnje ali pa samo za določeno vrsto gradenj (npr. ne velja za km etijske gospo­ darske objekte občanov), 3. splošna prepoved g ra­ ditve je časovno lim itirana. Velja samo za čas, dokler pristojni organ ne sprejm e regionalnega prostorskega plana oziroma ustreznega posamez­ nega elementa regionalnega prostorskega plana, najdalj pa za 4 leta, šteto od dneva, ko je p re­ poved začela veljati. Razglasitev splošne prepovedi graditve na do­ ločenem prostoru je nov instrum ent, ki omogoča pristojnim organom, da preprečujejo stihijsko graditev takih gradenj, ki po predvidevanjih re­ gionalnega prostorskega plana na omenjenem pro­ storu ne pridejo v poštev. P raktičen je ta instru ­ m ent zato, ker v času prepovedi gradbena inicia­ tiva na prepovedanem območju m iruje te r tako z razglasitvijo ni prejudicirana bodoča prostorska rešitev. M. SA JE : PRINCIPLES OF THE LAW ON THE REGIONAL SPACE PLANNING S y n o p s i s The p resen t article points out the im portance of the new law on the regional space planning being in the fact th a t in the form of regulations introduces the regional space planning in th is country. A t the same tim e it regulates complexly the social relations and directs th e w ork of organs and organizations in the field. The au thor considers the principal characteristcs of the regional space planning and the instrum ents necessary to realize it. The regional space planning is introduced w ith a considerable retardation , neverthless it has m any advantages. These are above all the con­ cepts of the economical and social reform w hich re­ liably abolishes the absolute system of adm inistration. In addition, there a re the experience and the results of the w ork in the elaboration of the program s of urbanization. And finally, the re are the modern, ver­ satile and dem ocratic princip les of the new law. P r o g r a m z a i z d e l a v o r e g i o n a l n e g a p r o s t o r s k e g a p l a n a S R S DK 711.16 VINKO MLAKAR, DIPL. EK. U vod Izdelava regionalnega prostorskega plana SRS. ki naj bi bil po določilih Družbenega plana raz­ voja SRS v 1. 1966—1970 (poglavje IV) izdelan do leta 1970 vključno, te rja tudi svoje program iranje kot vsako drugo, tud i manj komplicirano delo. Odlok o financiranju regionalnega prostorskega planiranja SRS do 1. 1970 (Uradni list SRS, št. 6/67) in omenjeno poglavje Družbenega plana sta že brez zakona o regionalnem prostorskem plan i­ ranju, ki je bil nedavno sprejet, zadostna pravno- družbena podlaga za izdelavo regionalnega prostor­ skega plana. Novi zakon pa v svojem 7. členu še posebej nalaga, da Republiški srekretaria t za urbanizem in Zavod za gospodarsko planiranje SRS organizirata izdelavo regionalnega prostor­ skega plana za območje republike v skladu s »posebnim programom za izdelavo regionalnega prostorskega plana, v katerem se določijo nosilci naloge, obseg dela, rok dovršitve dela ter financi­ ranje«. Ta program potrdi skupščina SR Slove­ nije. Poudarjamo, da s tem določilom zakona ni kršeno načelo kontinuitete, permanentnosti, d ina­ mičnosti, elastičnosti regionalnega prostorskega planiranja. Regionalni prostorski plan SRS, ki bo predložen skupščini SRS konec 1. 1970, ne bo le izdelek štiriletnega dela, o katerem družba ves čas ne bo ničesar vedela in ničesar odločala, tem ­ več bo to končna sinteza vrste odločitev najviš­ jih republiških družbeno-političnih organov. Te vmesne odločitve se prično z: »Resolucijo« ali »priporočilom« o družbeno-ekonomskih izhodiščih za gospodarjenje s prostorom in za varovanje po­ krajine v SR Sloveniji in z vmesnimi odločitvami o pravilni ali nepravilni usmerjenosti naše u rba­ nizacije, in frastrukture, ekonomske struk tu re itd., ustrezne namenske porazdelitve površin, o začas­ nih rezervatih, zavarovanih območjih ipd., t ja do regionalnega prostorskega plana, ki bo za določene daljše obdobje (po možnosti etapno sinhronizirano z obdobji srednjeročnih družbenih planov razvoja) dal naši družbi in našem u gospodarstvu na razpo­ lago racionalno organiziran prostor. Tak regional­ ni prostorski plan pa tud i ne bo samo končni izdelek, podvržen občasnim revizijam v skladu z dinamiko ekonomskega razvoja in z ustreznimi koncepti razvoja. Tak plan bo p rva osnova za prehod na kompleksnejše, vseobsežnejše družbenoekonomsko- prostorsko planiranje in na ustrezne večdimenzio­ nalne (čas—človek—gospodarstvo—prostor) druž­ bene plane razvoja srednjeročnega in dolgoročnega značaja. Zelo verjetno bo zato potrebno tak ra t do­ polniti tudi sedanji novi zakon o regionalnem prostorskem planiranju , ki nalaga prostorske re­ šitve predvsem za osnovno infrastrukturno omrež­ je in za namensko porazdelitev površin. Podobno kot drugod v svetu (tudi v sosednji A vstriji so se odrekli kompleksnosti pri regionalnem prostor­ skem planiranju v nekem nedavnem načrtu) tudi pri nas ne moremo vsega naenkrat ne le zaradi pom anjkanja ustreznih sredstev (tudi teh ni veliko! in kadrov (tudi teh je malo), temveč tudi zato, ker ravno pri regionalno-prostorski komponenti pla­ n iranja to n iti ni potrebno, če so že poprej razči­ ščeni regionalno-ekonomski koncepti razvoja. Industrija npr., locirana v mestih ali v njiho­ vi okolici, je tesneje povezana s svetovnim eko­ nomskim razvojem kot pa z razvojem mest. Dol­ goročni koncepti razvoja ekonomike, industrije, npr. so težavna naloga glede na to, da so dolgo­ ročna predvidevanja tržnih odnosov več kot za obdobje 1 0 le t nerealna, 1 0 let v razvoju mestnega prebivalstva pa je komaj prva etapa, odvisna od mehaničnega gibanja prebivalstva. S tem pa se moramo v kratkem le še dotak­ niti term inusa regionalno-prostorsko planiranje tj., kaj razumemo pod tem nazivom. Nekateri oporekajo naziv »regionalno«, češ da zadostuje le »prostorsko«. Vsekakor je v našem prim eru pou­ darek na prostorskem planiranju v razliki od ekonomskega planiranja, toda obe vrsti imata re ­ gionalno komponento in se ravno pri regiji križata, srečujeta in razrešujeta in ne m oreta ena brez druge, ne da bi škodovali razvoju. Prostor je de­ finiran z nekim i mejami (fiksne in fleksibilne), s političnimi, adm inistrativnim i, gospodarskimi, na­ cionalnimi itd. Čeprav je SR Slovenija sama na sebi m ajhna, a dokaj zaokrožena regija ne glede na njeno družbeno-politično samostojnost, je ven­ dar tudi znotraj Slovenije in ravno Slovenije, več med seboj popolnoma različnih regij (glede na stopnjo razvitosti, glede na geoekonomski položaj, glede na oprem ljenost z in frastruk turo ipd.), ki medsebojno kom unicirajo dokaj stihijsko in s precejšnjimi razlikam i (štajerske, prekm urska in celjske občine imajo dvakrat večjo udeležbo aktiv ­ nega kmečkega prebivalstva kot vse druge občine skupaj, razm erje je 61,8 ®/o : 37,2 % ob le nekoliko nižji udeležbi aktivnega industrijskega prebival­ stva, razm erje je 41,7 °/o : 49,2 */<*, k a r kaže na mo- nokulturno značilnost vzhodno-slovenskih regij, s čimer je tudi obrazložena njihova nižja regionalna produktivnost, k i je za 2 0 točk pod slovenskim poprečjem. Te regije imajo obenem večjo gostoto kot druge v Sloveniji). Torej so v okviru Slovenije regionalne razlike glede stanja ekonomske raz­ vitosti, urejenosti in opremljenosti prostora, fi­ zičnih danosti, razvojne stopnje prebivalstva in njegovo socio-ekonomske struk tu re itd. Regional­ no prostorsko planiranje ima torej za predmet prostorsko, regionalno in urbanistično planiranje v določenem časovnem obdobju za celo Slovenijo in v njenem okviru za posamezne regije, mesta, ruralna območja, vodna območja, turistična ob­ močja itd. Za izdelavo regionalnega prostorskega pla­ na bodo potrebne štiri delovne faze, ki jih povezujejo metodološke zasnove v cilju koordi­ nacije procesa izdelave koncepta dolgoročnega razvoja gospodarstva SR Slovenije s procesom iz­ delave regionalnega prostorskega plana in v cilju organske, sinhronizirane povezave omenjenih de­ lovnih faz. Skoraj istočasno z izdelavo predlože­ nega program a je nam reč Izvršni svet Skupščine SR Slovenije sklenil, da se izdela koncept dolgo­ ročnega razvoja gospodarstva SR Slovenije, ki ga dolgoročni prostorski razvoj nujno rabi. V progra­ mu je poudarjena povezava s osrednjim sloven­ skim konceptom dolgoročnega razvoja gospodar­ stva, s potrebo sinhronizacije in koordinacije med dolgoročnim ekonomskim in prostorskim razvojem. Omenjene delovne faze so naslednje: A. analiza obstoječih pogojev regionalnega prostorskega razvoja, stanja organizacije in oprem­ ljenosti prostora; B. izhodišča, hipoteze, sinteze, prognoze mož­ nega družbenega ekonomskega razvoja za izdelavo dolgoročnih konceptov regionalnega prostorskega razvoja z upoštevanjem koncepta dolgoročnega razvoja gospodarstva SRS; C. koncepti prostorske ureditve glede na dol­ goročni regionalni prostorski razvoj; D. predlog regionalnega prostorskega plana za območje SRS z vsebino po 6 . členu zakona o regionalnem prostorskem planiranju in s predlogi za ukrepe in realizacijo planskih ciljev in kon­ ceptov. Fazi A. in B. se medsebojno prepletata in sta nujni, da pridemo do prv ih razvojnih konceptov v fazi C., na osnovi katere se dokončno form ulira regionalni prostorski p lan v fazi D. Časovna raz­ poreditev delovnih faz se v globalu giblje tako, da bi bili fazi A. in B. dokončani konec leta 196S s tem, da se v letu 1969 intenzivno dela na kon­ ceptu dolgoročnega in regionalnega prostorskega razvoja in prostorske ureditve (faza C.), medtem ko se za leto 1970 predvideva dokončno oblikovanje regionalnega prostorskega plana in predlogov za ukrepe. Konkretna razporeditev del v posameznih delovnih fazah se časovno prepleta tako, da bodo pričeta posamezna dela, delovni postopki v okviru posameznih delovnih faz tudi v drugačnem časov­ nem zaporedju, k ar bo odvisno od predvidenih metodoloških zasnov te r od vsakokratnih letnih Velika evropska rekreacijska območja □ Velike urbenske regije In centri Evropske avtoceste Plinovodi * naftovodi ■ * ! Velika pristanišča I Velika letališča delovnih programov, ki jih potrjuje Izvršni svet skupščine SR Slovenije. Rezultate posameznih delovnih faz in n jiho­ vih sestavnih delov bo obravnaval širok krog druž­ bene in strokovne javnosti te r poseben svet ali komisija Izvršnega sveta skupščine SRS in obsto­ ječi Odbor za urbanizem, stanovanjsko izgradnjo in komunalne zadeve skupščine SR Slovenije, ki bosta določenim zaključenim delnim izsledkom ali elementom regionalnega prostorskega plana po­ dala tudi družbeni okvir. Edino na ta način plan ne bo odtrgan od dejanskega življenja in od p o ­ treb občin. Fazi A. in B. obsegata devet samostojnih in medsebojno povezanih raziskav: 1 . analiza prirodnih in antropogenih danosti prostora SR Slovenije, 2 . družbenoekonomska struk tura in njeni do­ m inantni faktorji, analiza stanja, izhodišča in prognoze, 3. infrastruktura, stanje in perspektivne raz­ vojne možnosti, 4. ekonomska struk tu ra , stanje in perspektiv­ ne razvojne možnosti, 5. superstruktura, stanje in perspektivne raz­ vojne možnosti, 6 . družbenoekonomska izhodišča za gospodar­ jenje s prostorom in za varovanje pokrajine, 7. ekonomske osnove za namembnost prostora v regionalnih okvirih, 8 . modeli prostorske organizacije in ureditve, 9. valorizacija prostora. Končni cilj vseh raziskav je dobiti čimbolj p retehtana in precizna ekonomska in prostorska izhodišča za izdelavo planskih elementov, ki jih zakon o regionalnem prostorskem planiranju do­ loča v svojem 6 . členu. Faza C. predstavlja že strokovno in družbeno politično osnovo za izdelavo regionalnega prostor­ skega plana in je sestavljena iz dveh elementov: 1 . dolgoročni orientacijski koncept regional­ nega prostorskega razvoja SRS, ki naj poda osnove za dolgoročni prostorski razvoj ekonomske s tru k ­ ture, in frastruk ture in superstrukture, urbaniza­ cije, varovanja pokrajine in naravnih znamenito­ sti ter namembnosti površin; 2. priporočilo — resolucijo skupščine SR Slo­ venije o družbenoekonomskih izhodiščih za gospo­ darjenje s prostorom, za urejanje prostora in za varovanje pokrajine te r ustrezne smernice. Ta dva program ska elementa sta osrednja in najbolj pomembna za celotni regionalni prostorski plan. V mnogočem pa sta odvisna od sočasnosti izdelave dolgoročnega koncepta gospodarskega raz­ voja SR Slovenije kot osrednje republiške naloge. Poglavje D. je sestavljeno iz petih že močno konkretnih elementov in sicer: 1 . splošne zasnove te r način povezovanja s širšimi območji izven republike na podlagi p ro ­ gramov, planov, projektov, prognoz za osnovno prometno omrežje, osnovno energetsko omrežje, osnovne vodnogospodarske ureditve in za omrežje urbanskih centrov; 2 . nam enska porazdelitev površin, zavarova­ nje in rezerviranje površin za infrastrukturo, pred­ vsem za promet, energetiko in vodnogospodarske ureditve; za poselitev; za pomembnejše objekte ekonomske struk ture; za kmetijstvo in gozdarstvo; za turizem in rekreacijo; in za varstvo narave ter kulturnih spomenikov; 3. regionalni prostorski plan za območje SR Slovenije z osnovnimi elementi po 6 . členu zakona o regionalnem prostorskem planiranju; 4. predlog ukrepov za izvajanje in realizacijo politike regionalnega prostorskega planiranja kot perm anentnega procesa. Poglavje D. predstavlja zaključno fazo, ki je obenem začetna faza realizacije regionalnega pro­ storskega plana in regionalnega prostorskega pla­ niranja kot perm anentnega procesa. V vmesnem razdobju do leta 1970 bo potrebno začasno in obenem čimbolj konkretno regionalno prostorsko planiranje, ker nadaljevanja ekonom­ skih in družbenih procesov ne moremo zadržati do leta 1970, pač pa jih lahko preko določenih ukre­ pov zavarovalnega značaja usmerimo tako, da ne bo regionalni prostorski plan, ki bo izdelan, že de­ m ontiran z neorganiziranim i posegi v prostor SR Slovenije. Zato bo potrebno, da bo republika že v vmes­ nem obdobju sprejem ala predpise, ki bodo omogo­ čili začasno rezerviranje prostora za razmestitev pomembnejših komunikacij, energetskih objektov, vodnogospodarskih objektov, velike industrije, tu ­ ristično rekreacijskih objektov itd., hkra ti pa, da bo z začasnimi predpisi zavarovala naravne lepote in znamenitosti, zemljišča za potrebe km etijstva in gozdarstva, vodnega gospodarstva in podobno. Razumljivo je, da bo republika m orala imeti v ta namen tudi določene trdnejše strokovne osnove, ki jih bo dobivala na eni strani od izdelovalcev samega plana, na drugi strani pa od strokovnih operativnih urbanističnih in geodetskih zavodov. Zelo pomembna operativna naloga, ki se veže na plan, je pa obenem tudi samostojna, so geodet­ ska m erjenja in geodetske gospodarske karte, ki jih bo potrebno izdelati za gospodarsko in nase­ litveno intenzivna območja že do leta 1970 za okoli 12 °/o površine SRS. Trajna in pomembna operativna naloga bo usklajevanje urbanističnih in drugih prostorskih načrtov z elem enti regionalnega prostorskega pla­ na, predvsem glede demografskih in ekonomskih supozicij, na katerih omenjeni načrti slone. Ne glede na izdelavo regionalnega prosto r­ skega plana bo potrebno tudi takoj ugotavljati in razreševati konflikte nekaterih najpomembnejših projektov s področja energetike, prometa, vodnega gospodarstva itd. V vmesnem obdobju bo potrebno organizirati dokumentacijski center, ki bo preko permanentne registracije obstoječih in predvidenih posegov v prostor osnovni servis in inform ator vseh neposrednih uporabnikov prostora. Obenem pa bo ta center tudi neposredni registrator vseh raziskav, študij, analiz, prognoz, statistik itd. za potrebe izdelovalcev regionalnega prostorskega plana, s či­ m er računamo na precejšnji prihranek sredstev. Ker je regionalno prostorsko planiranje per­ m anentnega značaja, je pa obenem v jugoslo­ vanskem okviru tudi pionirskega značaja, bodo potrebne določene raziskave fundam entalnega in aplikativnega značaja, ki naj tra jn e je utrdijo in metodologijo regionalnega prostorskega planiranja. Na področju regionalnega prostorskega plani­ ran ja je SR Slovenija prva v Jugoslaviji, ki se je odločila, da bo izdelala regionalni prostorski plan za območje republike in je v ta namen dodelila tudi potrebna sredstva do leta 1970. Regionalno prostorsko planiranje je tudi v m ednarodnem me­ rilu sorazmerno nova družbena dejavnost, ki pa vedno bolj prodira v prakso urejan ja prostora iz razlogov, ki smo jih že omenili v uvodu. To po­ udarjam o zato, ker je to eden prvih programov za tako obsežno delo, ki je obenem tudi nujno za smotrnejšo uporabo slovenskega prostora. Zato menimo, da bo potrebno perm anentno dopolnjeva­ nje tega programa. V. MLAKAR: PROGRAM FOR THE ELABORATION OF A REGIONAL SPACE PLAN IN THE S. R. OF SLOVENIA S y n o p s i s In the field of the regional space planing, the S. R. of Slovenia w as the first Yugoslav republic w ho decided to elaborate a regional space plan for the whole Slo­ venia. The regional space planning even on the in te r­ national level is a com paratively new social avtivity which how ever keeps advancing in the practice of the space forming. The elaboration of th e regional space plan of the S. R. of Slovenia has to be carried out in four w orking phases considered in detail in this a rti­ cle. The four phases are the following: A. Analysis of the p resen t conditions of the re­ gional space development. B. Starting-points, hypotheses and prognoses con­ cerning the possible social and economical developm ent for the elaboration of the long te rm plans. C. Ideas of the space forming. D. Proposal of a regional space plan for the S. R. of Slovenia. Z n a č i l n o s t i r e g i o n a l n i h o b j e k t o v v z v e z i z o d l o k o m o d o l o č i t v i o b j e k t o v š i r š e g a r e g i o n a l n e g a p o m e n a , z a k a t e r e d a j e l o k a c i j s k o d o v o l j e n j e R e p u b l i š k i s e k r e t a r i a t z a u r b a n i z e m DK 711.2 MILAN JERAN, DIPL. INŽ. 1. D efin icija za objekte širšega regionalnega pom ena Glede regionalnih objektov obstajajo sicer v svetu različne definicije, nekatere vsebujejo širšo, druge pa ožjo fronto regionalnih objektov. Na podlagi 5. čl. zakona o urbanistični inšpek­ ciji je bila izdana uredba o določitvi investicij­ skih objektov širšega pomena (Ur. list SRS, št. 23/64), po kateri so bili določeni regionalni objekti s področja prometa, energetike, vodnega gospodar­ stva, turizm a in objekti, ki imajo vpliv na širše območje. Na podlagi 21. člena zakona o u rbani­ stičnem planiranju (Ur. list SRS, št. 16/67) pa je izdelal Republiški sekretariat za urbanizem pred­ log odloka, ki definira objekte širšega regionalnega pomena, za katere daje lokacijska dovoljenja Re­ publiški sekretariat za urbanizem. Odlok predvideva kot regionalne objekte predvsem razne vodnogospodarske, prometne, ener­ getske in specifične objekte. Točna specifikacija bo razvidna iz sprejetega odloka. 2. O snovne zn ačilnosti regionaln ih objektov so predvsem tele: a) regionalni objekti v večini prim erov zahte­ vajo velike strnjene površine zemljišč (do 1 0 0 0 ha) v enem kompleksu, ki m orajo imeti še celo vrsto dodatnih kvalitet, tako glede konfiguracije terena, nosilnosti tal, vodnogospodarskih, energetskih in prom etnih kvalitet, bližine večjih urbanih cen­ trov itd. b) lokacija je v mnogih prim erih že podana iz prirodnih pogojev (rudarski objekti, vodnogo­ spodarski objekti, pristanišča, narodni parki in tu ­ ristična območja, rezervati talne vode itd.); c) regionalni objekti so v pogledu intenzivno­ sti investicijskih vlaganj na m 2 zemljišča zelo za ­ htevni, saj so vrednosti investicij, vloženih na zem­ ljišča, od 50.000 do 100.000 din/m 2 običajne (avto­ m obilska cesta v poprečju 40.000 din/m 2 [20.000 do 200.000 din/m2], vodna pot 50.000—200.000 din/m 2, eksploatacijska območja z rudnim i zalogami do 100.000 din/m 2 itd.). Le centralne cone večjih mest lahko presegajo te vrednosti, stanovanjska izg rad ­ n ja v manjših naseljih oziroma soseskah pa dosega običajno maksimalno 50.000—100.000 din/m 2 inve­ sticij; č) regionalni objekti so locirani v večini p ri­ merov izven mest in m estnih središč. Največ kon­ fliktov nastaja na področju širših mestnih regij, k je r se prepleta interes več regionalnih interesov na istem teritoriju; d) elementi za trasiran je oziroma pro jek tira­ n je so zelo zahtevni, saj znaša minimalni radij za horizontalne zaokrožitve p ri avto cestah, vodnih poteh in sodobnih železnicah 800 m, letališča zahte­ vajo 1 0 0 0 ha strn jene horizontalne površine (kar zadostuje za naselje s 50.000 prebivalci). TNE ima določene vplive na koncentracijo prebivalstva na te rito riju 50.000—100.000 ha itd.; e) regionalni objekti imajo običajno dolgoro­ čen značaj, življenjska doba objektov s 50 leti in več je običajna, kar zahteva dolgoročno p ro jek ti­ ran je ob znanju dolgoročnih trendov razvoja; f) regionalni objekti v mnogo prim erih zahte­ vajo zaradi perspektivnih rekonstrukcij, hrupa, emanacij itd. velike dodatne rezervate. Regionalne industrije, ki zahtevajo za svoj razvoj po 1 0 0 do 2 0 0 ha komplekse, zahtevajo pri 2 0 0 0 m zaščitnem pasu do 3000 ha površin rezervata; g) za pravilno določitev lokacije regionalnih objektov so potrebne predhodno drage geološke raziskave, študije o elem entih projektiranja itd. Vse to izdatno brem eni regionalno dokumentacijo. Strošek za lokacijski elaborat v višini nekaj deset ali sto milijonov starih dinarjev je običajen. (Aku­ m ulacijske hidrocentrale, term onuklearne centrale, avto ceste itd.); h) za določitev rezervatov je m nogokrat po­ trebna izdelava idejnih projektov, kar v izdatni m eri obremeni finančno stran regionalne doku­ mentacije; i) značilno za te objekte je tudi, da se opti­ m alna velikost instaliran ih kapacitet v svetu iz leta v leto veča, trendi, da se podvoji optim alna kapaciteta v desetih le tih za dvakrat, so običajni, kar govori na nujnost pravilne izbire in števila lokacij, kakor na pravilnost izbranih površin za nadaljn ji razvoj te r določitev pravilnih rezervatov; j) simbioza stanovanjske graditve in regional­ nih objektov je v večini prim erov težko izvedljiva, glavna napaka, ki jo danes delamo, je v tem, da stanovanjsko izgradnjo preveč približujemo regio­ nalnim objektom te r tako že pri sami gradnji de­ valviramo bodoči stanovanjski fond. 3. N ek ateri sta tističn i kazalniki V SR Sloveniji, k i ima ca. 2 mili j. ha, bodo regionalni objekti zavzeli ca. 15 % površin, upošte­ vaje še kvalitetna km etijska zemljišča in km etij­ ska zemljišča, nam enjena mehanizirani kmetijski proizvodnji, pa še računati s 30% zasedbo zemljišč. Ce so danes urbanistični načrti pokrili ca. 2 % vseh površin, vidimo, da bi bilo potrebno v n a j­ bližji perspektivi zagotoviti rezervate še za naj­ m anj 10-kratno sedanjo površino ureditvenih ob­ močij mest. Orientacijsko navajam o površine, ki bi jih bilo potrebno v perspektivi zavarovati oziroma namen­ sko opredeliti: a) prirodno varstvo (narodni parki, naravni rezervati, k ran jsk i parki) ca. 1 0 0 . 0 0 0 ha; b) prom etni rezervati (avto ceste, železnice, ceste itd.) ca. 30.000—40.000 ha; c) energetski rezervati (DV, plinovodi, akum u­ lacijske centrale itd.) ca. 15.000—20.000 ha; č) vodni rezervati (vodovodna zajetja z zaščit­ nimi pasovi, m elioracijska področja itd.) ca. 50.000 hektarov; d) industrijsk i rezervati in eksploatacijska polja, ca. 30.000 ha; e) km etijski rezrrvati, ca. 200.000—30Ö.000 ha; f) površine nam enjene urbani poselitvi, ca. 30.000—40.000 ha; g) razno (zaščitni pasovi ob skladiščih razstre­ liv, poligoni, lovski rezervati itd.) ca. 50.000 ha. P ri nam enski določitvi zemljišč za občino, kar je del novega urbanističnega program a, je torej treba zagotoviti v poprečju za ca. 1/3 celotnih po­ vršin rezervate. Urbanistični red bo možen na ca. 2/3 celotnih površin. K er pa je ca. 1/3 površin namenjeno za razvoj gozdarstva, bo v bodoče mo­ goče na ca. 1 / 6 celotnega terito rija uveljavljati urbanistični red. Seveda pa bo ta proporc v raznih občinah zelo različen (ObS L jubljana center, kjer se u re ja celotna površina, in npr. ObS Metlika, kjer se bo urbanistično in regionalno urejalo, 5—10% vseh površin). 4. T rendi bodočega razvoja in osnovne nep raviln osti, ki jih delam o pri današnjem u rejevanju prostora Ce se predvideva porast prebivalstva v 30 letih za 30—3 5 % (na K = 1.3—1.35), povečanje u r­ banega prebivalstva za 100 % (na K = 2), narodne­ ga dohodka za 3- do 4-krat (K = 3—4), življenjski standard za 2- do 3-krat, potem imajo predvsem trendi porasta s področja energetike, prometa (avtopromet in PTT promet) itd., fak tor K = 5—7 pa tudi več. Izreden porast ima tud i poraba pitne in industrijske vode (K = 5—6 ) in s tem v zvezi tudi odplak itd. Prostor pa ostane praktično ne­ sprem enjen (K = 1). Vse to govori, da je zlasti pri projektiranju vodnogospodarskih osnov, prom etnih ureditev in energetskih rešitev planirati s širokim konceptom in zadostno perspektivo. Z novo zakonodajo se bo v znatni m eri določil na področjih občin le urbanistični red. Da bi žago- Sl. 1. U rb an ističn i p ro g ram i in u re d itv e n i n a č r t i so iz­ d elan i za večino pom em b ­ n e jš ih n ase lij v S loveniji. V en d ar p a n iso u sk la je n i m ed seboj in so b rez širš ih aspek tov p ro s to rsk e g a u re ­ ja n ja . N jihova re g is trac ija bo p o večala n jih o v o u p o ­ ra b n o s t tovili na eni strani regionalnim objektom ustrez­ ne trase, km etijstvu zadostne površine kvalitetne zemlje in urbanizm u ugodne pogoje, je nujno po­ trebno do konca 1. 1967 zavarovati površine za regionalne objekte, kmetijstvo, urbanizem in p ri­ rodno varstvo. Tam, k jer obstaja veliko variant, investicijski programi še niso dovolj razčiščeni, obstaja pa tudi veliko pom anjkanja prostora (ozka dolina), bo po­ trebno pristopiti k gradbeni zapori. Tak prim er je Spodnja savska dolina od Dolskega do Brežic, k jer je poleg energetskih interesentov (hidroelek­ trarn) še interesantna plovna pot, gradnja zasav­ ske ceste, industrijski rezervati, železnica s svojo rekonstruirano traso, priključne ceste na urbana naselja itd.). Ker so najbolj agresivni investitorji na robu ureditvenega območja večjih mest, in ker so obi­ čajno občine naročale preozka ureditvena območja urbanih centrov, bo prišlo v najbližji perspektivi do nujnosti p laniranja m estnih regij, saj se L jub­ ljana razteza tja do Domžal, Vrhnike, Škofje Loke, Grosuplja itd. in ne bi smela b iti m eja Mestnega sveta, ki je naročnik za urbanistični program Ljub­ ljana, tudi m eja ureditvenega območja mestne re ­ gije Ljubljane. Cela v rsta regionalnih objektov, od h itrih cest s priključki, vodozbirnih in vodoza- ščitnih področij, letališč, gramoznic, razdelilnih energetskih postaj, plovne poti s pristaniščem, in­ dustrijske cone za regionalno industrijo itd., sega daleč izven m eja mestnega sveta. Inozemstvo pla­ nira mestne regije na terito riju z gostoto 2—5 preb na ha, p ri nas pa naši urbanistični program i pred­ videvajo ureditvena območja običajno do gostote 25—50 prebivalcev na ha. Že ta groba prim erjava kaže, da je pravilna teza novega zakona, da občine planirajo celoten svoj prostor in ne samo nekaj odstotkov prostora, nam enjenega urbanističnem u urejanju naselij. V predelih, k je r imajo regionalni objekti p re­ stižni značaj, je nujno najprej sp lanirati te objekte te r šele nato določiti ureditveno območje nam enje­ no za urbane potrebe. Povsod tam, k jer tega nismo storili v tem smislu, smo pozneje ugotovili večje ali m anjše razlike nasproti urbanističnemu pro­ gram u naselja, katerega je bilo potrebno ponovno obdelati. 5. Sm ernice in priporočila pri nadaljnjem delu Tu navajam nekaj priporočil in smernic pri n a ­ daljnjem delu in izdelavi urbanističnih programov za celoten teritorij občin. a) Nujno potrebno je čimprej določiti rezer­ vate za regionalne objekte in vrisati vse znane in možne trase h itrih cest, vodnogospodarskih osnov, energetskih rezervatov, interesantnih po­ vršin za kmetijstvo, turizem in prirodno varstvo, industrijskih rezervatov, eksploatacijska področja itd. Geodetski zavod SRS bo imel do konca junija 1967 narisano večino teh tras in območij v merilu 1:25.000, oziroma prefotografirane karte v m erilu 1:50.000. Ta dokum entacija bo solidna osnova za določitev faktorjev omejitve in rezervatov za re ­ gionalne objekte. Za področje bivšega ljubljanskega okraja je podobno študijo izdelal Urbanistični institu t SRS Ljubljana. Študija je publicirana. V dokumentaciji k odlokom o vplivnih ob­ močjih so v mnogih prim erih prikazani faktorji omejitve gradnje te r bi bilo potrebno podatke po­ sodobiti. b) Kot rezervate »I a« bi bilo nujno določiti zaščitne pasove ob zajetjih pitne vode in ob po­ tencialnih možnostih za ta zajetja. Danes se črpa 8 m3/sek pitne vode, v perspektivi bo ta številka dosegla do 40 ms/sek. K er znaša celoten sušni p re ­ tok skozi SRS le 200 m 3 /sek, te r se nam erava SR Sl. 2. P om em bnost u rb a n - skega c en tra določa n jegovo vlogo. Cim večji in čim bolj o p rem lje n je cen ter, tem večje je n jegovo g ra v ita c ij­ sko obm očje. M edsebojna p ovezanost cen trov m o ra tem e ljiti n a delitv i in so o d ­ v isnosti n jihov ih fu n k c ij Slovenija razvijati v sm eri turistične dežele, j c nujno potrebno čuvati rezervate pitne in zdravilne vode. Na drugi stran i znaša obremenitev naših rek, izražena kot ekvivalent, v višini 9 milij. prebival­ cev. Izvedbi kanalizacijskem u omrežju in čiščenju odplak bo že v prihodnjem desetletju posvetiti vso skrb. Težiti bo treb a h koncentrirani gradnji, da bo mogoče izvesti ustrezne čistilne naprave. c) Slovenija kot tu ristična dežela, ki bo zna­ ten del narodnega dohodka ustvarjala preko tu ­ rizma in gostinstva, bo m orala čimprej določiti re­ zervate za narodne parke, pokrajinsko zaščito itd. P ritisk »weekendašev« je vedno večji na najlepše točke Slovenije. č) Kmetijsko zemljišče je takoj zavarovati, saj pride na enega Slovenca v perspektivi komaj 1/4 ha obdelovalne zemlje. d) Izpeljava h itrih cest na teritoriju m estnih regij ne bo mogoča brez velikih rušenj, če se takoj ne pristopi k izdelavi zavarovalnih uredb. To velja tudi za vodno pot, melioracijska področja in po­ dobno. e) Regionalni objekti, spričo naglega gospo­ darskega razvoja v svetu, nujno zahtevajo zadostne rezervate ob že zgrajenih regionalnih objektih, oziroma ob projektih regionalnih objektih. Urbanistični razvoj se naj sicer usm erja v re ­ gionalna središča, vendar gledano makrolokacijsko. Glede mikrolokacije stanovanjskih predelov je te­ žiti na ustrezne higienske odmike le-teh od re ­ gionalnih objektov (smrad, ropot, emisije itd.). f) Po urbanističnih zasnovah, zlasti v večjih mestih, gradimo danes pregosto. Zviševanje živ­ ljenjskega standarda povleče v perspektivi tudi drugačna gledanja na kvaliteto centra. Potrebna bodo rušenja kvalitetnega novega stanovanjskega fonda. Odstopati je od cenenih in neperspektivnih konceptov. M. JEB A N : CHARACTERISTICS OF THE REGIONAL OBJECTS W ITH A BROADER REGIONAL IMPORTANCE S y n o p s i s The article deals w ith the characteristics of the regional buildings in connection w ith th e o rder of de­ term ination of buildings having a broader regional im portance, and for the location of w hich th e Republic S ecretaria t for U rbanization of Slovenia is com petent. The buildings a re above all various w ater-w orks, tra - fic buildings, pow er supply stations and objects fo r spe­ cific purposes w hich, in m ost cases dem and extensive and continuous areas. I t is estim ated th a t such bu il­ dings in S lovenia w ill com prise about 15°/o of the to tal area. Consequently it is necessary to determ ine as soon as possible the reservations for regional buil­ dings and p u t in all existent and po ten tia l high way lines, w ate r pow er buildings, power plants, exploita­ tion areas etc. Such a docum entation w ill represent a solid basis fo r the location of reservations necessary for the regional objects of a broad regional im portance. Z a k o n o u r b a n i s t i č n e m p l a n i r a n j u in i z v a j a n j e r e p u b l i š k i h z a k o n o v o u r e j a n j u in o d d a j i s t a v b n i h z e m l j i š č in o p r i s p e v k u z a u p o r a b o m e s t n e g a z e m l j i š č a JANKO HERCOG, DIPL. EK. L Problem atika kom unalnega oprem ljan ja zemljišč je tesno povezana s problem atiko urbanističnega u re ­ jevanja, k a r je akceptira l tudi republišk i zakon o urbanističnem p lan iran ju . Ne samo to, kom unalno oprem ljanje je sestavni del celotnega kom unalnega gospodartva in kot tak enakovreden p a rtn e r u rbani­ stične tem atike. P rv i člen republiškega zakona o u r­ banističnem p lan iran ju navedeno sam o potrju je , kajti definicija: »Urejanje, graditev, rekonstrukcija in asa- nacija naselij, kom unalno oprem ljanje naselij te r v a r­ stvo družbenih prostorskih koristi se izvaja v skladu z urbanističnim program om , z urbanističnim i načrti, zazidalnimi n ačrti in urbanističnim i redi«, več kot zgovorno priča o m edsebojni odvisnosti p rej navede­ nih činiteljev. H kra ti s široko m ožnostjo urbanističnih aktov glede na posamezne občine, m esta in kraje, se adekvatno n ačrtu je tud i kom unalno u re jan je oziroma oprem ljanje, k i je poleg drugega odvisno predvsem od stanovanj sko-kom unalnih razm er. II. U rbanistična problem atika kom unalne izgradnje je bila posebno potencirana p ri zem ljiški politiki in p ri politiki kom unalnega oprem ljan ja zemljišč. Ugo­ tavljam o, da so nacionalizirana zem ljišča danes ve­ činoma že pozidana. Zato so občine pred dejstvom, da ne m orejo uspešno realizira ti u rban ističn ih progra­ mov, ker nim ajo na voljo potreben obseg zemljišč. S stavbnim i zemljišči, k i so na graditvenem območju n a­ selij, razpolagajo večinom a občani, v sam em ožjem gradbenem okolišu (do izvzema iz posesti) pa lastniki nacionaliziranih zemljišč. N eurejena realizacija načina financiran ja p ri kom unalnem oprem ljan ju zemljišč je vplivala n a visoko udeležbo investito rja , k a r ni sti­ m uliralo regularne stanovanjske grad itve (in je še vedno pereč problem ). Konec le ta 1966 spreje ta re ­ publiška zakonodaja u reja sistem financiran ja (ki pa bo v praksi potreboval verje tno daljšo dobo prilago­ ditve), m edtem ko »zemljiški« problem i še vedno ča­ kajo na prim erne rešitve. Reformo stanovanjskega gospodarstva sprem ljajo problem i urbanistične, zem ljiške in kom unalne poli­ tike. Izražene so bile zahteve za poenostavitev loka­ cijskega postopka, in sicer na način, da bi bila loka­ cijska dovoljenja celo na »zalogi«. V 1. 1966 še ni bilo mogoče sprovaja ti take zem ljiške politike, p ri kateri bi potekalo pridobivanje zazidljivega zem ljišča preko javne licitacije (redki p rim eri so celo sedaj), niti n i uspelo, da bi družbeno-politične skupnosti pridobivale zemljišča z nakupom oziroma ekspropriacijo, in sicer v organizirani obliki. Vse to se odraža tudi na osvo­ jene urbanistične koncepcije, ki m arsik je ne ustrezajo več zahtevam pričakovalcev stanovanj; bodisi, da je v urbanističnih konceptih predvidena predvsem »bloč- na« izgradnja stanovanj ali pa izg radn ja družinskih hiš na neustrezn ih lokacijah. Sedanji zakon o razlastitv i ne daje prožnih zakon­ skih možnosti občinam, da bi pridobile za stanovanjsko, in kom unalno izgradnjo potrebne kom plekse zemljišč, zasebni lastn ik i pa ne kažejo p rip rav ljenosti za spo­ razum no kupo-prodajo. Z arad i takega s tan ja p red la­ gajo nekatere občine nadaljn jo razširitev ožjih g rad ­ benih okolišev, to je dodatno nacionalizacijo zemljišč. S tan je je takšno, da se odvija svoboden prom et z zemljišči. Z aradi velikega povpraševanja zlasti ind i­ v idualn ih graditeljev in p a zaradi določitve odškod­ nine za razlaščena zem ljišča po prom etni vrednosti, so začele cene po 1. ja n u a rju 1965 izredno naraščati. M edtem ko je višina odškodnine za nacionalizirano stavbno zemljišče bila p red tem tarifirana z odloki bivših okrajn ih ljudskih odborov v višini do 200 S d in/m 2, pa sedaj cena za m 2 gradbenega zemljišča dosega že 10.000 S din. Pomeni, da pobirajo lastniki gradbenih zemljišč diferencialno rento, k ar nasprotuje socialističnim proizvodnim odnosom. Za odklonitev ozirom a odpravo takega s ta ­ n ja se kaže rešitev ustrezne zem ljiške politike pred­ vsem v tem, da bi občine pridobivale zemljišče za načrtno zazidavo na podlagi sporazum a z lastn ik i zem-, ljišča. K olikor sporazum ne bi bil dosežen, naj bi občina razlastila tako zemljišče. P ri nakupu zemljišča naj bi se upoštevalo stan je v narav i, ne glede na to, ali bo zemljišče kasneje kom unalno oprem ljeno in usposobljeno za gradnjo. Na ta način bi diferencialna ren ta , ki bi se fo rm irala na licitaciji, p ripadla občini, k i bi lahko sredstva iz ren te vlagala v kom unalno oprem ljanje zemljišč. N eurejene razm ere v financiran ju kom unalnega oprem ljan ja zemljišč za g radbene nam ene so tudi v p retek lem sprem ljale stanovanjsko izgradnjo. Še vedno je bil v veljav i republišk i zakon o u re jan ju in uporab i m estnega zem ljišča in ustrezajoči občinski odloki. Investitorji so p lačevali prispevek za pripravo in oprem ljanje m estnega zem ljišča. Seveda je ta ko­ m unaln i prispevek obrem enjeval samo investitorje v ožjih gradbenih okoliših. Izhodišče za izračun obre­ m enitve pa je bil strošek za kom unalne naprave ce­ lotnega ali dela m estnega naselja. Tako so plačevali investito rji »komunalo«, k i jim n i bila v neposredno korist. Ta prispevek so občine določale po zelo raz­ ličnih in neprim erljiv ih m erilih, na prim er: na m 1 zem ljiške parcele, m 2 površine, od proračunske v red ­ nosti objekta, pavšalno in podobno. Tako so dosegli kom unalni prispevki za družinsko hišo od 250.000 do 2,400.000 S din, za stanovanje v bloku pa od 600.000 do 2,000.000 S din in več. S redstva, ki so jih zbrali iz prispevkov investitorjev, so uporab ljali tud i za »ne- kom unalne« namene. Režim kom unalnega prispevka je u stv a ril absurdno stan je ne le zaradi tega, ker so investito rji postali f inancerji kom unalnega u re jan ja celotnega ali vsaj velikega dela naselja, tem več p red ­ vsem zato, ker so v m nogih prim erih vk ljub p lačilu investito rji ostali brez n ek a te rih nu jn ih kom unalnih naprav. Poleg tega so investitorji, ki so gradili n a povsem neurejenem zemljišču, p rav tako m orali p la ­ čevati kom unalni prispevek. Sedanja, trenu tna p raksa kaže v tem nadaljevan je s ta re prakse, k ljub novem u sistem u financiran ja kom unalnega gospodarstva. Občinske skupščine so potem , ko je republika opustila možnost, da bi spreje la republiški zakon o prispevku za uporabo m estn ih zemljišč že v začetku le ta 1966, sprejele ustrezne odloke o prispevku za upo­ rabo m estnih zemljišč. Ti odloki so bili večinom a p ri­ p rav ljen i brez potrebne strokovne in tudi politične predpriprave. O brem enjevali so predvsem in d u strij­ ske in prom etne površine. Pokazalo se je v p raksi in v razpravah, v strokovnih krogih, v javnosti, da so po trebni okvirni in usm erjevaln i republiški predpisi, k i naj bi konkretizirali tem eljn i zakon za vsa sloven­ ska m esta. Konec decem bra 1966 je bil tudi sp reje t ustrezen republiški zakon. V elja pripom niti, da v ob­ činah, k je r so vpeljali p rispevek za uporabo m estnega zem ljišča in poprej navedenega kom unalnega p rispev­ ka niso ukinili, je m oral investitor plačati dvakratno za iste investicije. Če k tem u prištejem o še p lačeva­ n je ta rif za individualne kom unalne storitve, potem se pojavi za iste kom unalije večkratno obrem enje­ vanje. III. Zaostalost na področju kom unalnega gospodarstva je resna ovira p r i razvo ju posam eznih panog gospo­ darstva. Tako na p rim er ovira razvoj turizm a v obal­ nem pasu Slovenije pom anjkanje zadostnih količin p itne vode in nehigieničen način odstranjevanja vseh v rs t odpadnih voda. Zaostalost se kaže tud i na področ­ ju predhodnega u re ja n ja in oprem ljanja stavbnih zemljišč s kom unalnim i napravam i, p ri zastarelih teh ­ noloških procesih razn ih kom unalnih naprav in služb, ki zaradi nezadostnih sredstev niso sledile raz ­ voju kom unalne tehnike. N adaljn je zapostavljanje ko­ m unalnega gospodarstva bi imelo vedno težje posle­ dice za nem oten razvoj gospodarstva in za življenjski standard občanov. Po izračunih bi za najpom em bnejše kom unalne naprave, kot so: vodovod, kanalizacija, ulično om rež­ je in električno distribu tivno omrežje v pogledu eno­ stavne reprodukcije v le tih 1966—1970 potrebovali v S loveniji vsaj okoli 19 m ilija rd S dinarjev. P ri tem bi odpadlo: — na vodovod 2,7 m ilija rd S din, ob predpostavki, da se upošteva za po trebe enostavne reprodukcije vo­ dovodnega om režja 2 °/o letno, za potrebe reko n stru k ­ cije 0,5%> letno; —- za kanalizacijo 2,5 m ilija rd S din, ob predpo­ stavki, da se upošteva za potrebe enostavne rep roduk ­ cije kanalizacijskega om režja 1,5 «/o letno, za rekon­ strukcijo zbiraln ih in u ličn ih kanalov 0,5 V»; — na ulično om režje 10,8 m ilijard S din, ob p red ­ postavki, da se upošteva za potrebe rekonstrukcije 1 ,5 0 / 0 letno, in sicer za 48 m est v Sloveniji; — za električno distribu tivno omrežje 3 m ilijarde S din, ob predpostavki, d a se upošteva za potrebe eno­ stavne reprodukcije nadzem nega in podzemnega ka- blovskega om režja 6%> letno, za potrebe rekonstruk ­ cije 0 ,5 0 / 0 letno. Za potrebe enostavne reprodukcije in reko n stru k ­ cije drugih kom unalnih nap rav se po teh računih k a l­ ku lira s 30 % deležem od investicij v osnovne kom u­ nalne naprave, tj. 5,7 m ilija rd S din, ali skupno za te nam ene 25 m ilija rd S din. R azširjena rep rodukcija kom unalnih nap rav je od­ visna predvsem od obsega stanovanjske izgradnje (in sicer z 20 °/o udeležbo), k a r znaša v navedenih letih 80 m ilijard S din. Na ta način dobimo kalkulacijo, da naj bi znašal plasm an v le tih 1966— 1970 v Sloveniji za investicije v enostavno reprodukcijo, rekonstrukcijo in razširjeno reprodukcijo kom unalnih objektov in n a ­ p rav 105 m ilija rd S din ali poprečno letno 21 m ilija rd S din. Viri sredstev, ki bi k rili takšen potencial, se k a ­ žejo predvsem v lastn ih sredstv ih kom unalnih organi­ zacij z 21 m ilijardam i S d in (ali poprečno letno 4,2 m i­ lijarde S din), v sredstv ih iz prispevka za u re jan je in uporabo m estnega zem ljišča te r sredstva proračunov s 30 m ilijardam i S d in (ali poprečno letno 6 m ilija rd S din), v sredstvih za u re ja n je zemljišč iz sredstev za stanovanjsko izgradnjo z 48,5 m ilijardam i S d in (ali poprečno letno 9,7 m ilija rd S din), v odstopljenih sred ­ stvih kom unalnim organizacijam z 1,6 m ilija rde S din (ali poprečno letno 0,3 m ilijarde S din) in v bančnih sredstvih s 3,9 m ilija rd S din (ali poprečno letno 0,8 m ilijarde S din). Vidimo, da so zahteve po sredstv ih precejšnje in d a jih lahko zagotavlja le : u rejen sistem financiran ja kom unalnega gospodarstva, sprovajan je si­ stem a pa odprava m aksim iran ih cen kom unalnih sto­ ritev, dolgoročni bančni k red iti in p rim ernejša višina prispevka za uporabo m estnega zemljišča. Seveda tre ­ nutno postavljenim zah tevam po realizaciji novega si­ stem a še ni mogoče popolnom a ustreči. V endar je po­ trebno usm erjati vse napore vseh ak terjev v te j smeri. Kot že navedno, u re ja ta nov sistem dva republiška zakona, in sicer zakon o u re jan ju in oddaji stavbnih zemljišč in zakon o prispevku za uporabo m estnih zem­ ljišč. IV. 1. Zakon o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč D osedanji republiški zakon o u re jan ju zemljišč je bil vezan na okvirne določbe zveznega splošnega za­ kona, ki niso v celoti ustrezale razm eram v naši re ­ publiki. Določila tega zakona so se nanaša la na ob­ močje ožjega gradbenega okoliša, niso pa obravnavala drugega ured itvenega območja m est in naselij m est­ nega značaja. To je povzročilo vrsto anom alij in tudi pripeljalo do povečane gradnje na nezazidljivih po­ vršinah. V rh tega republiški zakon ni u re ja l vpraša­ n ja prispevka za uporabo mestnega zem ljišča, s čimer je odpadlo zb iran je finančnih sredstev, ki bi se lahko koristila tudi za u re jan je zemljišč. P om anjkanje fi­ nančnih sredstev s stran i specializiranih kom unalnih organizacij, k i so svoje dohodke mogle oblikovati le v okviru adm inistra tivno določenih tarif, te r nezadostna sredstva občin so v praksi povzročili preobrem enitev investitorjev. Poglav itna nova ureditev po zakonu je ta-le: a) u re jan je zem ljišč se razširja tu d i na zemljišča, ki se nahaja jo v ureditvenem območju m esta oziroma naselja m estnega značaja, pa tud i na posamezno zem­ ljišče izven ureditvenega območja, za k a tero izda ob­ činski u rbanističn i organ lokacijsko dovoljenje; b) kot poglavitno načelo za u re jan je stavbnih zem­ ljišč določa zakon etapno izgradnjo na ureditvenem območju naselja, da bi se tako doseglo sistematično izgrajevanje kom unaln ih naprav, v skladu s potrebam i stanovanjske in druge graditve, ki jo določa u rban i­ stični program . To naj bi omogočalo večji učinek pri investicijskih v lagan jih v izgrajevanje kom unalnih n a ­ p rav s stran i občine, specializiranih kom unalnih orga­ nizacij te r investito rjev ; c) investito r naj po zakonu nosi stroške samo za del u re jan ja stavbnega zemljišča, to je za pripravo stavbnega zem ljišča, m edtem ko naj bi stroške za oprem ljanje zem ljišča s kom unalnim i napravam i no­ sila občina za kom unalne naprave kolektivne potroš­ nje te r specializirane kom unalne organizacije za iz­ gradnjo kom unalnih naprav individualne potrošnje. Teh ugodnosti pa bo investitor deležen samo v p r i­ m eru, če grad i ob jek t na stavbnem zemljišču, ki je v ureditvenem obm očju naselja in v skladu s predvide­ no etapo ureditve. V prim eru, da investito r gradi ob­ jek t izven etape oziroma izven ureditvenega območja, pa bo nosil tu d i stroške za oprem ljanje zemljišča s kom unalnim i napravam i. Nam en take ured itve je — poleg splošnega načela o sinhronizirani etapni graditvi kom unalnih nap rav — da ekonomsko stim ulira inve­ stito rja za g radn jo na ureditvenem obm očju v skladu s predvideno etapo ureditve. P ri tem se investitorju daje možnost, da sam zgradi potrebne kom unalne n a­ p rave v obsegu in kakovosti kot se določi v pogodbi z organizacijo za u re jan je zemljišč. Ne glede na to, ali gradi investito r na ureditvenem obm očju ali izven n je­ ga, bo odslej p lačeval samo dejanske stroške za p r i­ pravo ozirom a oprem ljanje stavbnega zem ljišča in ne poprečnih stroškov za razširjeno reprodukcijo kom u­ naln ih naprav, ki so potrebne naselju, kakor je določal sedanji zakon; č) organizacija u re jan ja zemljišč je v celoti p re ­ puščena občinam s tem, da m ora b iti u re jan je zemljišč v skladu z urbanističn im program om in z etapo u re­ jan ja ; d) za adaptacijo se v bodoče ne plačujejo več do­ datn i stroški za kom unalne naprave, razen kolikor te r­ ja obnova a li prezidava zgraditev novih kom unalnih naprav ali njihovo povečanje; e) zakon obdrži tud i za naprej načelo, da se zem­ ljišča oddaja v uporabo z javnim natečajem . Samo iz­ jemoma se lahko odda stavbno zem ljišče v uporabo brez javnega natečaja ; v k a terih p rim erih se to n a ­ čelo uveljavi, določa sam zakon ali p a pooblašča ob­ činsko skupščino, da to določi s svojim predpisom. V drugem je oddajanje stavbnega zem ljišča izpopol­ njeno glede na po trebe prakse. 2. Zakon o prispevku za uporabo mestnega zemljišča Tem eljni zakon pooblašča občinske skupščine, da lahko uvedejo prispevek za uporabo m estnega zem­ ljišča in ga uporabijo za graditev kom unalnih objek­ tov in naprav v m estih in naseljih m estnega zemlji­ šča. K er p redstav lja gospodarjenje z zem ljišči del enot­ ne politike urbanizacije, ki zahteva sistem atično izgra­ jevanje kom unalnih naprav v naseljih , je bila podana potreba — poudarjena predvsem s s tran i občin — da se z republiškim zakonom enotno u red ijo izhodišča o prispevku za uporabo m estnega zem ljišča. H krati pa je imela republika interes, da nekatere gospodarske in negospodarske dejavnosti oprosti plačila prispevka (zdravstvo, železnice itd.) in da nasploh zavaruje go­ spodarstvo pred obrem enitvam i, ki ne b i b ile v skladu z m aterialnim i zmogljivostmi. Na podlagi republiške­ ga zakona naj občine s svojimi predpisi povsem samo­ stojno regulirajo vprašan je uporabe zem ljišč za svoje območje in naselje. Zakon se om ejuje le na urejan je bistvenih vprašan j, to je na oprostitev prispevka, na določitev osnov za odmero prispevka te r na način po­ b iran ja in nam em bnost prispevka. P rispevek za uporabo m estnega zem ljišča pred­ stavlja kvalita tivno spremembo p ri f inanciran ju ko­ m unalnih objektov in naprav ko lek tivne potrošnje. Po prejšn jih predpisih je kom unalne investicije te vrste financirala občina iz svojih sredstev pro računa oziro­ m a iz sredstev, ki so jih plačevali investitorji. Nova zakonodaja pa vk ljuču je v financiran je kom unalnih ob­ jektov in nap rav kolektivne po trošn je vse fizične in pravne osebe na prispevnem območju. P oudarjam , da je prispevno območje, ki ga opredelju je tem eljn i zakon za ožji gradbeni okoliš, za naša m esta neprim erno in smo zaradi tega predlagali zveznim organom ustrezno rešitev oziroma razširitev prispevnega območja, k ar je bilo v ap rilu 1967 tudi sprejeto na podlagi spre­ memb zveznega zakona. To pomeni, da bo potrebno že v tem letu izvesti določene ko rek tu re tako republiške­ ga zakona kot že sprejetih občinskih odlokov o pri­ spevku za uporabo m estnih zemlišč. P ravilom a se plačuje prispevek za uporabo m est­ nega zem ljišča za celotno zemljišče, razen izjem, ki so navedene v tem eljnem zakonu, republiškem zakonu in v občinskem odloku. V zakonu (republiškem ) je za­ stopano stališče, da je osnova p rispevka ne samo zem­ ljišče, am pak tudi uporabna tlo risna površina objektov. Zakon uvaja določene oprostitve, ki se nanašajo na stavbna zemljišča, ki se uporab lja jo za telesno-, kulturne, socialne, zdravstvene in prosvetne namene, oziroma ki jih uporab ljajo železniška transportna pod­ je tja te r za zemljišča, na ka terih so nadzem ni kom u­ nalni objekti in naprave te r ceste. Po tem eljnem zakonu se prispevek odmeri z od­ ločbo posam eznem u prispevnem u zavezancu. Zakon pa uvaja za stanovanja in poslovne prostore v hišah, s katerim i gospodari organizacija za gospodarjenje s sta ­ novanjskim i hišami, skupno odločbo za celotno stano­ vanjsko hišo s tem, da navedena organizacija obraču­ nava prsipevek s posameznimi nosilci stanovanjske pravice ozirom a uporabniki poslovnih prostorov v tak i hiši. Tako se lahko prispevek plaču je h k ra ti s s tana­ rino oziroma najem nino. Zelo pom em bna določba je, da se sme prispevek za uporabo m estnega zem ljišča uporab lja ti samo za graditev p rim arn ih in sekundarnih kom unalnih objek­ tov in naprav, ki služijo kolektivni kom unalni potroš­ nji. Glede n a to, da je z zakonom o u re ja n ju in odda-, jan ju stavbnega zemljišča odprav ljen tako im enovani kom unalni prispevek, prispevek za uporabo m estnega zemljišča dopolnjuje sistem financiran ja kom unalnega gospodarstva, p ri katerem bodo im ela pomen tud i sred ­ stva kom unalnih gospodarskih organizacij iz obresti na poslovne sklade. Z novim sistem om glede na druga plačila za kom unalne sto ritve (tarife) v nobenem p r i­ m eru ne obrem enjujem o dvojno uporabnike m estnih zemljišč v ožjem gradbenem okolišu. V. A. Občinski odloki o urejanju in oddajanju stavbnih zemljišč Te odloke sprejem ajo občinske skupščine prepo­ časi, saj so jih do sedaj spreje le le nekatere (15). Sam republiški zakon ne zadostuje, ker je presplošen, to ­ rej m orajo občinske skupščine le spreje ti svoje odloke, v katerih se naj odrazijo predvsem specifičnosti n jiho ­ vega področja. V sprejetih občinskih odlokih, razen dveh prim e­ rov, etapnost ni določena, am pak bazira samo n a sploš­ nih določilih. Menim, da je ravno v tem prem alo n a­ rejenega in je zaradi tega v nevarnosti tudi izvajan je novega sistema. Nekje sicer določajo obračunska ob­ močja, katera naj bi bila osnova za vse izhodiščne po­ stavke etapnosti, vendar se m isel o etap i kot sinhroni- zatorju financ in vseh sodelujočih še ni realizirala, k a jti le -ta zahteva krepko revizijo obstoječih u rb an i­ stičnih programov. D oločitev e tap pomeni, ugotoviti finančne sposobnosti p a rtn e rjev in napore za sm otrni plasm an sredstev občin, specializiranih kom unalnih or­ ganizacij in investitorjev. K a jti če bomo vso dejavnost razvijali izven etap, potem nism o dosegli nič. Tudi področja stavbn ih zem ljišč so v odlokih s a ­ mo splošno določena, nam esto da b i bila podrobno znana. Opaža se tudi, da se v neka te rih p rim erih širi krog tistih, ki lahko pridobijo stavbno zemljišče brez natečaja, in sicer tako, da je p rak tično natečaj neiz­ vedljiv, k ar pa za sam o institucijo natečaja vsekakor ni v redu in omogoča neracionalnost. Navedel sem samo nekaj prim erov, v ka te rih je etapnost vsekakor najbolj problem atična, je pa alfa in omega vsega si­ stem a financiran ja kom unalnega gospodarstva. B. Občinski odloki o prispevku za uporabo mestnih zemljišč Občinske skupščine so bile zavezane, da sprejete občinske odloke usk lad ijo z republiškim zakonom do 1. aprila 1967. To je storilo 30 občinskih skupščin. D ru ­ ge pa, a li še sploh nim ajo tega odloka ali pa so za­ m udile uskladitev. To pomeni, da bo odlok veljal šele od sprejem a naprej. Istočasno pa pomeni izostanek od­ loka, da nim ajo pravno urejeno v prizadeti občini u re ­ jan je kolektivnih kom unalnih naprav, k ar v nada lj­ n jem znatno ovira etapnost. Osnove za določitev p rispevka so v skladu z rep u ­ bliškim zakonom v vseh p rim erih , m edtem ko so pod­ ročja, za katera ni mogoče predpisati prispevek, zelo različna. U poraba prispevka je v nekaterih prim erih raz­ š irjena tud i na individualno kom unalno potrošnjo, k a r pa je nezakonito, m edtem ko je sam a višina prispevka pravilom a nizka. Osnovni problem prispevka za uporabo m estnega zem ljišča pa je v tem, da n i sinhroniziran z etapnostjo gradnje. Vse preveč je decentra liz iran in glede na v i­ šino sploh ne ustreza novogradnjam za kolektivne kom unalne naprave. K ar se tiče sam ega področja, za katero velja p r i­ spevek, se le-to n a podlagi sprem em b splošnega za­ kona sprem inja ozirom a razširja . Zato bo skušala re ­ publika v najkrajšem času spreje ti analogne sprem em ­ be republiškega zakona, tako da bi imele občine dovolj časa za tehnično p rip ravo svojih odlokov, vsaj do konca tega leta. K ajti z razširitv ijo področij, za ka te ra bo veljal prispevek za uporabo, se jav lja v rsta p ro­ blemov, predvsem pri con iran ju in pri vodenju poli­ tike p ri obrem enitvi nezazidanih površin. P ri vsem tem pa se m orajo občine kot glavni izvajalci novega sistem a kom unalnega gospodarstva zavedati, da so do­ ločila o u re jan ju in prispevku enotna m aterija , ki je potrebna za enotno realizacijo sistema, ne glede na to, da v tem sedanjem , prehodnem obdobju še ni na raz­ polago vseh tis tih kom ponent in sinhronih dejavnikov,, katere vsebuje zakonska m aterija. P o trebni so večji napori, da se p rebrodijo začetne težave in da bo delo­ val sistem v predvideni obliki. V e r i f i k a c i j a d o s e d a n j e u r b a n i s t i č n e d o k u m e n t a c i j e in d e l o v a n j e u r b a n i s t i č n e g a i n š p e k t o r a t a v p e r s p e k t i v i MILAN JERAN, DIPL. INZ. Zadnji statistični p regledi o izdelani in spreje ti u r ­ banistični dokum entaciji za področje SR Slovenije k a ­ žejo, da je še zelo m alo naselij velikosti iznad 2000 prebivalcev (lU do lA soseske), ki ne bi imelo izdelanih urbanističnih program ov. V SRS je ca. 80 takih naselij s skupno bodočo kapaciteto ca. 1 milijon prebivalcev. Občinske skupščine so spreje le v 90 °/o že tudi u rb an i­ stične program e, ca. 5 °/» urbanističnih program ov je v postopku sprejem anja, ca. 5 % le-teh pa je še v delu. Ce so bili urbanistični programi delani v ca. 50 °/o primernih za celotno območje občine, je ca. 50°/# občin pokritih le z urbanističnimi programi, izdelanimi za vodilna naselja. D okum entacija k odloku o vplivnih obm očjih v občinah je izdelana kvalitetno , za ca. 50°/o, za ca. 50 %> občin pa obstaja le odlok z m inim alnim i grafičnim i podlogami. Regionalna dokum entacija bo nanesena na k a rte 1 :25.000 v Geodetskem zavodu SRS do konca ju n ija 1967 s tem, da bo možno v kratkem dobiti fotokopije v m erilu 1 : 50.000. Uskladitev med prostorsk im i potrebam i regional­ n ih objektov še ni v celoti izvedena. Točnega navodila, kako se naj opravi verifikacija urbanistične dokum entacije kot to predvideva čl. 45 zakona o urbanističnem p lan iran ju , ni mogoče podati, k e r Republiški sek re ta ria t za urbanizem še n i izdal navodil v sm islu čl. 46 zgoraj citiranega zakona, p red ­ vsem pa tud i zato, ker so bili urbanistični elaborati delani po različnih zavodih za urbanizem , v različn ih obdobjih te r po zelo različn ih metodologijah. Cl. 4 zgoraj citiranega zakona nakazuje vsebino urbanističnega programa ter predpisuje obvezno do­ kumentacijo (vodnogospodarske osnove, osnove pro­ metnega omrežja, osnove energetskega omrežja in na­ mensko porazdelitev površin s prikazom zavarovanih območij in to za celoten teritorij občine). Pristop k verifikaciji obstoječega urbanističnega program a bi torej obsta ja l v tem, da se obravnava ce­ lotna občina in celoten te rito rij občine ter se vrišejo grafični prikazi najnovejših podatkov iz vodnogospo­ darsk ih osnov, p rom etnih rešitev h itrih cest in p ro ­ m etnega om režja z varian tam i, energetskih rešitev, prikažejo in teresan tne km etijske površine, prirodno zaščitene površine, površine predvidene po ureditvenih načrtih naselij, rang ira in omeji naselja te r določijo področja, k je r je mogoče obravnavati lokacije za stano­ vanjske stavbe po urbanističnem redu. Obseg dela bo v raznih občinah različen ,odvisno od tega, koliko pro­ stora se je že dosedaj urbanistično ureja lo in kako so obrem enjene občine z regionalnim i objekti. U rbanistični red je študija, ki jo naprav i občina v cilju, da bi se terensko delo na lokacijah odvijalo v skladu z in tencijam i občine glede pravilnega načina asanacije naselij, nam enske uporabe zemljišč, kom u­ nalnega oprem ljan ja naselij, pogojev glede oblikova­ nja in p rostorskih posegov, p ri tem pa je za gradbišča določiti km etijska zem ljišča m anjše proizvodne vred­ nosti. V smislu določil čl. 45 zakona o urbanističnem p la­ n iran ju je zadolžen Republiški sek re taria t za u rban i­ zem nuditi strokovno pomoč občinam p ri usklajevanju projektov po zakonskih dolčilih. Na enak način naj bi občinska skupščina verifi­ cirala tud i drugo urbanistično dokum entacijo (zazidal­ ne načrte itd.) v skladu z novimi določili zakona. U rbanistični program i, ki so bili dostavljeni Repu­ bliškem u sek re taria tu za urbanizem , bodo s pripom ­ bam i v rn jen i občinam v roku 2 mesecev. Novi u rbanističn i program i za občine naj bi bili izdelani do konca leta 1967. V m nogih prim erih bo že odlok o vplivnih območ­ jih z dokum entacijo v veliki m eri lahko služil kot osnova za u rban ističn i program celotne občine. Glede bodoče organizacije Republiškega u rban i­ stičnega inšpek to rata se pripom inja, da bo le -ta do konca leta 1967 v celoti deloval iz enega m esta (Ljub­ ljana). Področni izpostavi v Celju in M ariboru se uki­ neta do 31. V. 1967, izpostava v K opru se bo predvido­ m a ukin ila konec julija. Enako se predvideva, da bo uk in jena izpostava v D ravogradu najkasneje do konca leta 1967. V prehodnih določilih (čl. 47) je predvideno, da se izdaja soglasja na izjem na dovoljenja oprav lja po Re­ publiškem urbanističnem inšpektoratu do sprejem a u r­ banističnega program a za celotno občino. D etajlna navodila glede postopka z nedovoljenimi gradnjam i, kako se bo opravljala pomoč občinam in opravila organizacija službe, bo Republiški sekretaria t za urbanizem podal v posebni okrožnici sekretaria ta oziroma v navodilih. 82INFORMACIJE Z A V O D A Z A R A Z I S K A V O M A T E R I A L A I N K O N S T R U K C I J V L J U B L J A N I leto V l i l 6-7 S e r i j a : I N D U S T R I J S K E N A P R A V E J U N I J - J U I I J 19(7 D o s e d a n j i r a z v o j p e č i z a ž g a n j e a p n a Uvod Po drugi svetovni vojni, posebno' v zadnjih letih, se je v Evropi in Ameriki pospešeno razvila tudi industrija apna. Že pred vojno smo imeli vertikalne peči s kapaciteto 80 t/24 h apna, po vojni pa imamo vertikalne peči s 150 t/24 h apna. Amerikanci precej gradijo rotacijske peči s kapaciteto 500 1/24 h apna in sedaj strem ijo za 10001/24 h pečmi. Rotacijske peči im ajo jašek za predgrevanje kam na in jašek za dokončno žganje apna. Te peči so prim erne za granulacije, manjše od 25 mm 0 . Vertikalne peči na tekoče gorivo ali na naravni plin imajo kapaciteto do 250 t/24 ha apna. Obstajajo pa tudi 100 t/24 h peči. Uporaba premoga za gene­ ratorski plin je v ZDA neprim erna in nerentabilna. Imajo tudi vertikalne peči od 450 1/24 h apna v Ashtabuli. Za m anjše granulacije je znana peč v Devenportu, ki ima pet centralnih gorilcev in je zelo nizka. r - Sl. 1. P eč S chm id t-H ofer d vo jček Veliko na konstrukcijah peči je delal Viktor J. Ažbe, po rodu Slovenec, rojen leta 1900 v Ljub­ ljani; po njegovih načrtih so postavili več peči. Apnenica s kapaciteto 200—250 t/apna/24 h, ki obsega kamnolom peči in hidra,tam o, zaposluje maksimalno 35 ljudi. Posebno je prim erna apne­ nica, ki ima tri vertikalne peči in 1 rotacijsko peč. V Zahodni Nemčiji so običajne peči, kurjene na koks s kapaciteto 150 t/24 h apna, ki jih imajo tudi v ZSSR, na Češkem, Madžarskem in drugje. Skupino 4 do 6 popolnoma avtom atiziranih peči upravlja z enega mesta samo 1 oseba. Novejše so peči, kurjene na olje, tako peč na oljno kurjavo Beckenbach, dvojno poševna peč (Wärmestelle Steine und Erden) in Westoien peč 150 t/24 h z recirkulacijo. Anglija je razvila 100 t/24 h peč na olje do­ mače konstrukcije z uporabo vodne pare ali re- cirkulacije sistema Catagas. Avstrijci imajo nemške peči Westofen, peči (dvojček) Schmidt-Hofer in Ažbetove peči. To so peči na generatorski plin ali na olje kapacitete 100 t/24 h. K arakteristike in opis nekaterih peči za žganje apna 1. Peč Schm idt-H ofer dvojček v Wopfingu v Avstriji (slika 1, istosm erna regenarativna peč). Peč je sestavljena iz 2 jaškov-dvojčkov, ki sta med seboj povezana v spodnjem delu žgalne cone in sta izmenoma žgalni jašek in predgrevalni jašek. Zrak dovajamo v obeh pečeh od spodaj. Pri eni fazi uvajam o zrak za podpih in gorivo na vrhu oziroma v zgornji del prve peči, dimni plini iz­ hajajo skozi drugo peč. P ri drugi fazi uvajamo zrak za gorivo v drugo peč, dimni plini izhajajo skozi prvo peč. Kapaciteta peči 150 t/24 h, granulacija kam na 45 do 120 mm, koristna višina peči: 16 m, prerez peči: 2,5 X 1,4 m. Kapaciteta ventilatorjev: 3 ventilatorji 3360 N m 3 /h, 1450 mm VS, maks. pritisk 2500 mm VS. Dimni plini: 12.180 N m 3 /h, 90 °C. Poraba toplote je 931 kcal/kg apna. Proizvodnost prereza je 20—30 t apna/m 2/24 h. 2. Peč W estofen v Bad Ischlu (slika 2). Ima kapaciteto 100 t/24 h. Peč ima recirkulacijo dimnih plinov. Vsebuje 6 zunanjih komor z gorilci in centralni steber. Komore so postavljene 4 nad centralnim stebrom. Višina peči je 17,5 m, prem er peči je 3,4 m 0 . Tem peratura v 'kom orah je 1300 °C. Poraba to­ plote 1050 kcal/kg apna. 3. H eiligenstaedtova peč na prečni tok zgore­ valnih plinov. Peč je sestavljena iz 2 jaškov s kapaciteto 80 t/24 h. Jašek je 1 m širok. Peč ima rekuperator za segrevanje zraka. Določeno količino zraka iz hladilne cone, pomešano z dimnimi plini, dovajamo v rekuperator in dodamo na vrhu peči. Gorivo do­ vajamo na dnu peči v zgorevalne komore, iz kate­ rih sežejo zgorevani plini prečno po celotni višini v jašek. Z rak dovajamo rekuperator ju, segrejemo na 320 °C in pod pritiskom 3500 mm VS dovajamo v prazni jašek na vrhu peči. Peč je prim erna za žganje drobnejšega apnenca. Proizvodnost prereza peči je 42 t/m 2/24 h. Poraba toplote je 1050 kcal/kg apna. 4. A ngleška vertik a ln a peč, kurjena na olje, sistema Catagas z recirkulacijo. Kapaciteta peči je 100 t/24 h apna. U porablja­ mo kamen 60—140 m m 0 . Peč ima 5 komor (goril- cev) za zgorevanje olja. Dimne pline recirkuliramo. Namesto tega uporabljam o lahko tudi vodno paro (sistem Esbjornsson). 5. P eč U nion Carbid (v A shtabuli). Peč im a kapaciteto 450 t/24 h, kurim o na olje, na plin karbidnih peči ali na zemni plin. Običajno kurimo na plin karbidnih peči. Proizvodnost prereza peči je 40 t/m 2 na 24 h. Prerez peči je 3,35 X 3,35 m = 11,2 m2. Višina peči: A m e r i š k e p e č i i n p e č i n a J a p o n s k e m Skladiščna cona . . . 3,9 m 3,9 m Predgrevalna cona . . 4,8 m 7,8 m Žgalna c o n a .................... 2,9 m 3,9 m Hladilna cona . . . . 3,5 m 4,5 m 15 m 2 0 m Poraba toplote je med 1 1 0 0 in 1 2 0 0 kcal/kg apna, Vlek je 700 mm VS. Uporabljamo kam en gra- nulacije 90/140 mm. Tem peratura v žgalni coni je 1260 °C. Za dovod goriva ima peč v žgalni coni nosilce in to tri zgoraj in dva spodaj. Plašč nosilca hladimo z vodo. Skozi nosilec dovajamo zrak, skozi cevi v nosilcu pa gorivo. 6. A žbetova vertikalna peč. 100 t/24 h kapacitete z recirkulacijo dimnih pli­ nov (slika 3). Peč je kurjena na generatorski plin ali na olje. Kapaciteta peči, posebno pri uporabi generatorske­ ga plina je odvisna od kvalitete premoga. Tudi dimenzije peči variirajo. Navedli bomo prim er: Višina Volumen peči peči Skladiščni prostor . 1 , 8 m 9,9 m 3 Predgrevalna cona . 3,7 m 2 0 , 1 m 3 Zgalna cona . . . 5,8 m 31,0 m 3 Hladilna cona . . . 3,7 m 13,1 m 3 15,0 m 74,1 m 3 Prerez peči je 3 X 2,1 m. Recirkulacijske pline odvzamemo iz peči na vrhu žgalne cone in uvajamo kot podpih plinskemu generatorju ali vplinjevalni komori tako, da vse­ bujejo 55 °/o dim nih plinov in 45 V o zraka. Recirku- lacijski plini bi morali imeti 800—900 °C pri izhodu iz peči, pri vhodu v plinski generator ali vplinje- valno komoro 850—950 °C. Dejansko je tem pera­ tu ra p ri vhodu v plinski generator 400—450 °C. Peč im a centralni gorilnik in dva stranska stenska do­ voda generatorskega plina. Uporabljamo kamen granulacije 50/140 mm. Proizvodnost prereza peči je 17,9 t/m 2, 24 h, proizvodnost prostornine peči je 1,20 t/m 3, 24 h. Poraba toplote je 1050 kcal/kg apna. Če je kapaciteta peči 100 t/24 h, je apno trše žgano, če je kapaciteta 90 t/24 h, je m ehko žgano. 7. A žbetova vertikalna peč 250 t/24 h kapacitete brez centralnega gorilnika Norsk Hydro. Norveška peč predstavlja predelavo obstoječe Seegerjeve peči, kurjene n a koks. Peč konstrukcij­ sko ne ustreza zaradi prevelikega premera. Dimen­ zije peči so: celotna višina peči je 40 m, delovna višina peči je 2 2 m in notranji prem er peči je 3,7 m. Proizvodnost prereza peči je 23,2 t/m 2, 24 h. Proizvodnost delovne prostornine peči je 1,06 t/m 3. Poraba toplote je 930 kcal/kg apna. Peč ima 4 gasifikacijske komore in 4 stranske gorilnike. Vsaka komora ima poseben dovod re- cirkulacijskih plinov in dovod segretega zraka iz hladilne cone. V komori je tem peratura 850—950 nC. Mešanica zraka in recirkuladjskega plina, ki jo dovajamo komori, im a ca. 550 °C. Dodamo 45'% zraka, ostalo so dimni plini. Odvzem recirkulacijskih plinov je na vrhu žgal- ne cone. Odvzem segretega zraka za podpih je v sredini hladilne cone. Pri omenjeni peči dosežejo s kurjenjem v dveh etažah kapaciteto 3501/24 h apna, proizvodnost prereza je 32,5 t/m 2, 24 h in pro­ izvodnost prostornine je 1,48 t/m 3, 24 h. 8. A žbetova vertikalna peč »U ltim os« 150 t/24 h (slika 4). Po konstrukciji jaška je peč nekoliko višja od Ažbetove vertikalne peči od 100 t/24 h, razlikuje se pa po izvedbi. Peč im a centralni steber ali je brez njega. Gorivo dodajamo v peč v eni etaži na 8 mestih na. obeh straneh peči. Celotni potrebni zrak za zgorevanje dovajamo na dnu peči s pomočjo ventilatorja za podpih. 50 % zraka se dviga skozi peč. 50 % zraka segretega na 540 °C potegnemo iz peči v sredini hladilne cone in vračamo v dveh višinah v zgornjem delu žgalne oone. Zaradi po­ m anjkanja zraka v začetku žgalne cone dosežemo nižjo tem peraturo žganja (pod 1200 °C) in na ta način dobimo mehko žgano apno. Sl. 3. A žbetova v e r tik a ln a peč z rec irk u lac ijo d im n ih p linov za podpih p lin sk em u g e n e ra to r ju z v račan jem se g re teg a z ra k a iz h la ­ d ilne v žgalno cono in s c e n tra l­ n im g o riln ikom Sl. 4. A žbetova peč «-Ultimos.« Peč im a cen tra ln i s te b e r. Segreti z rak vračam o iz h lad iln e cone v dveh v išinah v zg o rn jem delu peči. Go­ rivo dov a jam o v p eč v eni etaži Sl. 5. A žbetova ro ta c ijsk a peč s p redgrevalcem k am n a , s p lin sk im g en e ra to rje m , z ja šk o m za dokonč­ no žgan je in h la je n je ap n a , in z rec irk u lac ijo d im n ih p linov 9. A žbetova rotacijska peč za žganje apna (sli­ ka 5). Rotacijska peč im a naslednje dele: 1) Rotacijski del peči, konstrukcije F. L. Smidth, Kennedy V. Saun ali drugi. 2) Segmentne dele v rotacijski peči. Srednji del rotacijske peči v coni predgreva- n ja in žganja ima vgrajene pravokotne segmente, ki pospešujejo žganje apna. Tem peratura v tem delu peči je ca. 1100 °C. 3) Predgrevalec kam na z dimno komoro. Gornji del dim ne komore ima jašek s pre­ gradami, v katerem se zadržuje kamen za pred- grevanje. Dimni plini, ki prihajajo iz rotacijske peči, se dvigajo protism erno skozi jašek in cevo­ vod v ekshaustor. 4) Naprave za recirkulacijo vročih dim nih plinov. Recirkulacijski ventilator vleče dimne pline iz dimne komore predgrevalca skozi cevovode v zračno cev injekcijskega gorilca. 5) Jašek za dokončno žganja in hlajenje apna. Manjši jašek im a v sredini steber za uvajanje goriva in zraka. Ostali zrak uvajamo na dnu jaška. Spodnji del jaška je za hlajenje apna, zgornji del jaška je za dokončno žganje apnenega prahu. Kot gorivo uporabljam o premogov prah, zemni plin ali olje. V jašku za dokončno žganje uporab­ ljamo plinsko gorivo. Poraba toplote pri taki ro ta­ cijski peči je 1250 kcal/kg apna. Termični učinek peči je 60 °/o. K ako so se u veljav ile opisane peči za žganje apna Po porabi energije in goriva je zelo ekonomič­ na dvojna peč od 150 1/24 h Sohmidt-Hofer. Po­ sebno je prim erna za kurjenje z zemnim plinom, manj pa s tekočim gorivom. Peč Westofen in dvojno poševna peč (Wärme­ stelle und Erden) im ata enako kapaciteto. Dvojna poševna peč je prim erna za manjše granulacije. Heiligenstaedtova peč je med nemškimi naj­ bolj ekonomična. Peč je prim erna za žganje drob­ nejšega kamna. Peč ni prim erna za apnenice, ki niso v sklopu kakšne večje industrije, ker je njeno obratovanje bolj komplicirano. Angleška peč »Catagas« porabi malo več goriva in apno je malo trše žgano. Izkušnje prvih peči Union Carbid v Ashtabuli so potrdilo, da ventilatorji z večjim vlekom niso preveč prim erni. Zato so prešli na gradnjo 250 t/24 h peči z nižjim vlekom. P ri teh pečeh ie potrebno računati na porabo vode za hlajenje, na toplotne izgube zaradi h lajenja z vodo in na vsakoletni re­ mont peči. Ažbetove peči do doživele svoi razvoj v zad­ njih 50 letih. Razlikujemo v glavnem tri novejše konstrukcije vertikalne peči in eno rotacijsko peč za žganje apna. Od vertikalnih peči je najbolj iz­ popolnjena peč »Ultimos«. Rotacijske peči za male granulacije so se obnesle zaradi velike kapacitete in enostavnosti konstrukcije. M ARJAN OREL, DIPL. INŽ. Popravek: V »Inform acijah« št. 80/1967 je treb a na prvi stran i v desnem stolpcu zgoraj prve tr i vrstice prenesti na drugo s tran n a konec drugega odstavka v levem stolpcu (članek: S tabilizacija zem eljskih m aterialov z graderjeim MBU). Urbanistični zavod P R D l I U T I VI « I A T E L J E L j u b l j a n a , K e r s n i k o v a 9 Za posamezne dele elaboratov ima specializirane biroje in se priporoča za naročila! I Z D E L U J E : — urbanistično dokumentacijo. — zazidalne načrte, — projekte vseh vrst visokih in nizkih gradenj, — analize tržišča, — ekonomske študije in analize, — investicijske programe. ZAVOD ZA NAPREDEK GOSPODARSTVA — organizacijo dela in delovnih postopkov, — izvedbo obračunov po delovnih enotah, — projektantsko-izvajalni inženiring V odnikova u lica 3 T ele fo n : 2110. 2970. 3404 I Z V A J A : Z A V O D Z A U R B A N I Z E M M A R I B O R Urbanistični biro Ravne Biro za komunalno hidrotehniko MARIBOR, GRAJSKA ULICA 7 ^ izdeluje regionalne prostorske plane, urbanistične programe, urbanistične načrte, zazidalne načrte in akte o urbanističnem redu, + izdeluje programe in programske projekte za investicijske objekte, ^ pripravlja lokacijsko dokumentacijo, zakoličuje investicijske objekte vseh vrst ter izvršuje parcelacije in terenske meritve, + izdeluje investicijsko tehnično dokumentacijo za področja: hidrotehnike, za gradbeno-inženirske konstrukcije in za vse vrste instalacij, + projektira reklame in druge javne napise. R E D A SRPENICA kreda SRPENICA kreda SR PEN IC A p r o i z v a j a dodatke za beton ALFA CEMENTOL — pospeševalec pospešuje vezanje, daje h ite r razvoj trdnosti, preprečuje zmrzovanje BETA CEMENTOL — pospeševalec in gostilec ima lastnosti pospeševalca in daje vodotesen beton GAMA CEMENTOL — gostilec daje gost, vodotesen beton, preprečuje zmrzovanje DELTA CEMENTOL — p la s t if ik a to r omogoča lažje in ekonomičnejše vgrajevanje te r daje kvalitetnejši beton, znižuje vodocementni faktor, povišuje plastičnost betona, povečuje trdnost betona in preprečuje segregacijo betona ETA CEMENTOL — aeran t in p la s t if ik a to r vnaša m ikro-zračne m ehurčke v beton, daje beton, odporen proti zmrzovanju in odjugi te r solem za posipanje cest, znižuje vodoce­ mentni faktor, povišuje plastičnost betona in preprečuje segregacijo betona Vsi dodatki so uporabni v letnem in zimskem času. Prospekti in navodila so na razpolago v podjetju. Ateste za vse dodatke je izdelal Zavod za raz iskavo m a te ria la in k o n s tru k c ij, L ju b lja n a . firnež razredčila kalijevo mazavo milo steklarski kit minij kit mangan kit izoplastik — trak za izolacijo mleto sivo gorsko kredo. P ro izva ja še: — te m e ljn e b a rv e — o ljn a te b a rv e — v n ia n sa h — o ljn a te k ite za lo p a tico in b riz g a n je — o ljn a ti m in ij — o ljn a te lak e — ALP — n o tra n j i em ajl — POLAR — z u n a n ji em ajl — u n iv e rz a ln i s in te tič n i em ajl URBANISTIČNI INŠTI­ TUT SLOVENIJE * THE NATIONAL TOWN & COUNTRY PLANNING INSTITUTE OF SLOVENI- A * MCCJIEAOBATE/lb- CKMM MHCTMTYT TPA- AOCTPOMTEJlbCTBA CJIOBEHMM* INSTI­ TUT NATIONAL D UR- BANISME DE SLOVEN IE URBANISTIČNI INSTI­ TUT SLOVENIJE »THE NATIONAL TOWN & COUNTRY PLANNING INSTITUTE OF SLOVENI- A *MCCJlEAOBATEJlb CKMI/1 MHCTMTYT TPA- AOCTPOMTEJlbCTBA CJIOBEHMU* INSTI­ TUT NATIONAL D UR- BANISME DE SLOVENI E URBANISTIČNI INŠTI TUT SLOVENIJE * THE NATIONAL TOWN & COUNTRY PLANNING INSTITUTE OF SLOVENI- A * MCCJlEAOBATEJlb CKMM HHCTHTYT TPA- AOCTPOMTEJlbCTBA CJIOBEHMU * INSTI­ TUT NATIONAL D UR- BANISME DE SLOVENIE • razvija teorijo, metode in sredstva urbanistične stroke, • s tem v zvezi proučuje pojave in ugotavlja zakonitosti v razvoju naselij, mest in regij, • opravlja raziskave in izdeluje načrte s področja regionalnega prostorskega planiranja, urbanizma in arhitekture, • daje strokovne nasvete, ocene, mnenja in priporočila s področja svojega dela, • vodi prostorsko in splošno dokumentacijo, razvija terminologijo in pojmovne standarde ter vodi osrednjo urbanistično knjižnico, • prispeva k vzgoji in dviga stroko s tem, da prireja posvetovanja, seminarje, predavanja, tečaje in podobno, • posreduje javnosti teoretične in praktične rezultate svoje dejavnosti z raznimi načini obveščanja. i U R B A N I Z E M r ev i j a Ur ban i s t i čnega inšt i tuta SRS leoewDA LJUBLJANSKI URBANISTIČNI ZAVOD L J U B L J A N A , K E R S N I K O V A U L I C A 6 T e l e f o n i : h. o. 31 5 2 7 , 31 5 2 8 , t a j n i š t v o 3 1 1 2 4 » « * * .* » * * « . BEttlNSt* tu ***AS*<«WS 0»«OJS5€ OSS*.* A c K “X t j je Izdelal: generalni plan urbanističnega razvoja Ljubljane, urbanistični program Hrastnika, urbanistični program Bohinja, regulacijske načrte mestnega območja vseh ljubljanskih občin, prometne študije avtocestnega sistema skozi Ljubljano, urbanistične osnove prometne glave v Ljubljani, idejne in izvedbene zazidalne načrte za dele ali kompletne stano­ vanjske soseske v Ljubljani in drugod, predloge turistične izrabe za Cerkniško jezero, Rakitno, Kolovec, Rab In druge urbanistčne projekte izdeluje: medobčinski urbanistični program ljubljanskih občin, urbanistični program in regulacijski načrt Tesliča; razne prometne študije in cestne projekte, prevzema in usklajuje izdelavo idejnih In izvedbenih načrtov, komunalnih naprav in vse vrste geodetskih del