Številka 343
TRST, v soboto 14. decembra 1907
Tečaj XXXII
IZHAJA VSAKI DAN m
tudi ob nedeljah in praznikih ob 5., ob ponedeljkih ob 9. zjutraj
Posamične Številke se prodajajo po 3 nvč., (6 stotink) v mnogih totakarnab v Trstu in okolici, Ljubljani, Gorici, Kranju, fct. Petru. Sežani, Nabrežini, Sv Luciji, Tolminu,
AjdovSčini, Postojni, Dornfcergu, Solkanu itd. CE> E OGLASOV Be računajo po vrstah (široke 73 mm, visoke 2tem); za trgovinske in obrtne oglase po 20 stotlnk ; za osmrtnice, zahvale, poslan ce, oglase denarnih zavodov p® 50 stot. Za oglase v tekstu lista do 5 vrst 20 K, vsaka na-daljna vrsta K 2. Mali oglasi po 3 stot. beseda, najmanj pa 4V stot. — Oglase sprejema „Inseratni oddelek uprave Edinosti\ — Plačuje se izključno le upravi Edinosti".
Edinost
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
V edinosti je moč !
NAROČNINA ZNAŠA
za vse leto K, pol leta 12 K, 3 mesece (» K —, na naročbe brez doposlane naročnine, se uprava ne ozira.
laiočniia na neJeljsKo izdane .Edinosti* strne: ce oieino K 5-20, pol leta 2-G0
Vsi dopisi naj se pošiljajo na uredništvo li9ta. Nefrankovana
pisma se ne sprejemajo in rokopisi se ne vračajo. Naročnino, oglase in reklamacije je pošiljati na upravo lista. UREDNIŠTVO: ul. Glorrio Galattl IS (Narodni dom). Izdajatelj in odgovorni urednik ŠTEFAN GODINA. Letnik konsorcij lista „Edinost". — Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu, ulica Giorgio Galatti št. 18.
- Poštno-hranllnični račun št. S41-6"»2. -
- Telefon štev. 1157 =====
,Narodna delavska organizacija'jroparji napadli tovorni vlak* Roparji 80 osebju
vlaka žugali z revolverji ter bo odnesli zaboj v lrstu	z 32.000 pezeti.
vabi vljudno na	Cesar Viljem.
AMSTERDAM 13. Ob 11. uri predpo-ludne je dospel semkaj nemški cesar Viljem. Nemški državni zbor. BEROLIN 13. Državni zbor je nadaljeval razpravo o borznem zakonu.
Roosevelt ne kandidira več. NEW-JORK 13. Predsednik Roosevelt je v nekem formalnem poročilu rekel, da ne bo več kandidiral, kakor je izjavil že povodom zadnjih volitev. Voditelji socijalnih demokratov menijo, da so se radi tega nade njihovega kandidata zboljšale.
društveni shod
ki se bo vršil
v nedeljo, 15. dec. ob 10. uri dopol.
v veliki dvorani ,,Narod. doma".
DNEVNI RED :
1.	Sedanji štrajk in stališče „Narodne delavske organizacije44.
2.	Slučajnosti.
K obilni vdeležbi vljudno vabi
ODBOR.
BRZOJAVNE VESTI.
Shod inženirjev in arhitektov.
DUNAJ 13. Danes predpoludne so pričela posvetovanja shoda inženirjev in arhitektov, na kateri je poslalo svoje delegate 31 društev. Pri otvoritvi meritoričnih razprav so bili med drugimi nazroči : naučni minister dr. Marchet, železniški minister dr. Derschatta, minister Gessmann in podžupan Neumayr. Naučni minister Marchet je pozdravil shod v imenu vlade.
Demonstracije proti kamori v Puli.
PULA 13. Nocoj so se vršile velike demonstracije proti italijanski kamori radi Dovih občinskih doklad. Obhod Hrvatov je bil impozanten. Pred magistratom so odpeli ..Lepa naša domovina*4. Sledil je grozen vrišč. Pred Narodnim domom zbralo se je okolu 2000 ljudi. Potem je bil obhod socijalistov. Izšlo je orožništvo.
Nove volitve za hrvatBki sabor.
ZAGREB 13. Govori se, da se bodo nove volitve t>a sabor vršile meseca februarja.
Stekel pes ogrizel devet oseb
BRNO 13. Blizo Karlovica je stekel pes ogrizel devet oseb, ki so jih poslali v Pa-steurjev zavod na Dunaj.
Bolezen romunskega kralja.
BUKAREŠT 13. Danes zjutraj je dospel semkaj profesor Noorden ter konstatoval, da je zdravlje kraljevo povoljno. Kralj je bolan na želodcu in zato mora imeti mir in dijeto.
Iz Portugalske.
LISBONA 13. Kralj Carlos je pregledal čete ekspedicijskega oddelka, ki so se povrnile iz Afrike. Prebivalstvo je kralja pozdravljalo.
Roparji napadli tovorni vlak.
PARIZ 13. Listi poročajo iz Madrida, da so na postaji Grao pri Valenciji štirje
PODLISTEK
Med slovenski! jadranskimi rili
Napisa! A. Aškerc.
Prizori in procedure pri poizvedovanju narodnega blaga, kakršnega sem ravno jaz iskal, se ponavljajo skoro povsod, koder prihajam med ribiče. Tako je v Barkovljah, v kontoveljskem portiču, v Grijanu, pri sv. Križu, v Nabrežini (pri „Cabariji14), na Prošeku (v družbi gospoda Alojzija Gorjupa) in v Devinu (pri gospodu Plesu).
Obiskal sem bil tudi ribiški portič v Skednju, toda tam nisem izvedel ničesar.
Dobro je, če imaš v kakem kraju znanca, zaupnika, ki te opozori na to in ono ter te seznani sam z osebami, ki te morejo podpirati v tvojih študijah.
Na Prošeku sem imel starega znanca, gospoda Alojza Gorjupa, tamošnjega trgovca, ki mi je nekoč žrtvoval ves popoldan. Dal je zapreči svoj koleselj pa me vozil po tržaškem Krasu povsod, koder je vedel, da stanujejo stari ribiči. In — čudno ! — povsod so naju že pričakovali možje 8 s v jjimi pravljicami. Nekateri med njimi so imeli take snovi celo napisane, tako da sem imel tisti dan bogato žetev, G. Gorjup je bil namreč
Rusija. Kazenska razprava radi predaje Por t-Ar t ur j a.'
PETROGRAD 13. (Petr. brz. ag.) Na včerajšnji kazenski razpravi radi predaje Port-Arturja je bil kakor priča zaslišan general Kuroputkin. Njegova izpoved ni bila ugodna za generala Focka, bi da ni pokazal dovolj energije niti da je porabil vsa sredstva za obrambo Kiučava, ki je bil ključ Port-Arturja. Izpoved Kuropatkina glede generala Steselja je bila ugodneja. Kuropatkin je rekel, da je Steselj pokazal potrebno inicijativo in da se ne more tajit;, da ne bi bil dal potrebnih navodil za obrambo Kiučava. Državni pravdnik je predlagal, naj se preči -tajo brzojavke, ki jih je odposlal Steselj generalu Focku glede obrambe Kiučava.
In zopet proglas socijalistov.
Včeraj su izdali socijalisti zopet proglas, ki so ga razširjali potom letakov in lepakov. V tem proglasu konstatiraj o „ delegati strokovnih organizacij", da je štrajk popolnoma vspel, naznanjajo da bodo skrbeli za podpiranje štrajkovcev, bodisi direktno bodisi z nabiranjem prispevkov mej delavci, obžalujejo postopanje N. D. O., ki da podpira krumir-stvo iz političnih namenov ter poživljajo težake, naj vstrajajo v štrajku, da dosežejo gotovo zmago. Proglas je sestavljen v bombastičnem stilu, da zakriva blamažo, ne vbo-gih zapeljanih socialističnih štrajkovcev, ampak blamažo voditeljev, ki so nepremišljeno in nepripravljeno pognali težake v štrajk.
Uprav zlata vredna je izjava, da je štrajk popolnoma vspel, ko vendar vidimo, da isti v resnici pojema od dne do dne. Proti temu faktu, ki se ne da vtajevati, ne koristijo nič vse nasprotne „konstatacije" ter so le prazne fraze in pesek o oči nezaved-nežem.
Interesantno je tudi naznanilo, da se je začelo zbirati prispevke za podpiranje štrajkovcev. Torej še le sedaj ! To je res dragoceno priznanje, ki potrja kar trdimo mi, d a je štrajk bil nepripravljen! To je ravno tako, kakor da bi država napovedala
svoje sosede ribiče že poprej obvestil o mojem prihodu...
V romantičnem slovenskem Devinu tik nad morjem pa sem bil našel inteligentnega dijaka abiturienta, gospoda Ivana Plesa, ki mi je takisto pomagal pri „lovu"' morskih pravljic ter mi celo pismeno sporočil to in ono zanimivost, ki jo je izvedel od ondotnih ribičev.
*
* *
Kakor Primorci sploh, tako govorijo tudi ribiči naglo. Jeli tej hitri govorici naših rojakov kriv takisto brzo govoreči Italijan ali vpliva na oba skupaj južna, topla klima, ki razgreva kri, ne vem. Ali vselej sem z napetostjo poslušal pripovedovanje naših ribičev, ki govorijo vobče lep, blagoglasen slovenski dijalekt, samo da je tu pa tam iz-pretkan z laškimi besedami. Zlasti ribiški termini technici so po večini italijanski.
Zapisal sem si vse, kar sem slišal med ribiči. Ni pa bilo vse porabno za moje namene. Marsikaj je bilo zanimivo samo za folklorista, ne pa za beletrista, umetnika ali pesnika. Včasi mi je zadoščala ena sama beseda, ena sama fraza za motiv. Kratka opazka, ki jo je vrgel kak bradat ribič vmes v pogovor iz svojih izkušenj v ribolovu, mi je odprla celo perspektivo v pravljični svet. Jeden sam stavek mi je dal često motiv za balado.
predvojno in potem še le začela naročati orožje.
Kaj pa naj porečemo o predbaci vanj u N. D. O., da podpira krumirstvo v politične namene ? O krumirstvu smo že povedali svoje mnenje. Kar se pa tiče političnih namenov, moramo pač opravičeno trditi, da je pač štrajk vprizorjen od socijalističnih voditeljev iz političnih namenov. To je priznal gosp. P a g n i n i sam, ko je pred par dnevi na shodu izjavil, da bi bil poraz v štrajku, poraz generalov! ! Torej za generale se gre v prvi vrsti, in ne za koristi delavstva ! ! In zakaj bi bil tak poraz, poraz generalov? Zato, ker so štrajk vprizorili -v politične namene — generali in ne delavstvo, ki je od „generalov" naravnost terorizirano.
N. D. O. pa ni usiljevala svoje volje svojim organiziranim delavcem. Na treh shodih so delavci sami enoglasno sklenili, da ne smatrajo Štrajka umestnim v tem času ter, da hočejo delati ! Kako se more torej govoriti o političnem namenu N. D. O., ko so vendar odločevali delavci sami uvaževaje le svoje delavske koristi ? ! ! Socijalisti si pač mislijo se svojim proglasom: Reci mu ti, da ti ne poreče on !
S takimi frazami se pač zamore loviti kaline, nikakor pa ne našega razsodnega delavstva. Končni poziv na težake, naj vstrajajo ter da dosežejo potem gotovo zmago, je tudi le prazna fraza ter dokazuje le. da so socijalisti slabi računarji. O tem, da bi mogli zmagati po kratkem štrajku, ni govora. Ako bo pa štrajk trajal dolgo, potem se res importirajo v Trst od zunaj v masah „krumirji", ki bodo poslabšali položaj tržaških štrajkovcev in — neštrajkovcev. Težake je pač lahko nadomestiti z novimi silami, ker je za to stvar potrebno najmanj strokovne izskušenosti in sposobnosti. Drastičen dokaz, da je temu tako, smo imeli minolo poletje v velikem trgovskem mestu Antverpenu na Belgijskem, kjer so težaki uprizorili velikanski štrajk, a so se morali slednjič vdati brezpogojno, vsled importacije težakov iz drugih dežel in celo iz Angležke. Cesar niso mogli doseči socijalisti na Belgijskem se svojo železno organizacijo in kjer je socijali-zem razmeroma najbolj razvit, tudi ne dosežejo tržaški težaki se svojo slabo organizacijo. Ozirom na vse to je tržaški štrajk v danih razmerah naravnost zločin na delavstvu ter „generali", ki so ta zloč'n zakrivili ne zaslu-žujejo pač druzega, nego da jih doleti kazen, katere se bojijo, to je: popolen poraz. — Pagnini se boji, da dožive generali moralen poraz, ako bo poražen štrajk, mi pa obžaljujemo zapeljane delavce, da dožive materi j alen poraz radi zasluženega moralnega poraza svojih „generalov". Žalostno na tem je še to, da bodo delavci materijalni poraz še dolgo občutili, dočim hišni posestnik in bogataš Pagnini ne bode imel nikake materijalne škode. Za moralno škodo se bo pa hišni posestnik Pagnini že tolažil ter iztuhtal čim prej kak nov štrajk. Ako se mu tudi ta ne posreči, pojde pa lahko v penzijo mirno uživat najemnino svojih hiš na podlagi toliko sovraženega — kapitalističnega sistema.
Avstrijska posl. zbornica.
(Brzojavno poročilo).
DUNAJ 13. Na včerajšnji seji je posl. S p i n č i č pojasnil, zakaj je njegova stranka proti nagodbi in zakaj morajo Hrvatje na-
Posebno sem užival, kadar mi je kak star ribič zatrjeval, da je kako prikazen v resnici videl, ne pa da bi se mu bilo kaj samo dozdevalo. Ti ljudje imajo živahno fantazijo pa verjamejo v realnost svojih halucinacij. Take vizije se potem pripovedujejo in podedujejo od rodu do rodu, preidejo ljudstvu v mišljenje in čuvstvo, dokler jih ne uniči prodirajoča in nivelujoča šola s svojim kriticizmom. A mi poslušamo take produkte ljudske fantazije z zanimanjem, ker imamo sami fantazijo in ker so nam take pripovedke in bajke ključ do narodove duše.
Nazori preprostega ljudstva o prirodi in njenih prikaznih se zrcalijo često v takih pravljicah in bajkah.
Če že na naobraženca napravi morje velik in nenavaden vtisk, kako vpliva šele na naivnega človeka iz ljudstva, ali kako je moralo vplivati v minulosti! Naravnemu človeku je bilo morje s svojo globočino in svojo ne-izmernostjo, svojo velikansko močjo, ki 6e razodeva v razburkanih valovih, butaj očih ob bregove in penečih se v belih penah, nekaj zagonetnega, črez vse mere silnega, nekaj naravnost demonskega.
In res se zrcali demonski element morja zelo pogosto v ribiških pripovedkah. Morje je ribiču često strah, ki mu preti s pogubo. Bodi človek Še tako pogumen in srčen, nasproti takemu elementu, kakršen je morje, je
godbo odkloniti. NaglaŠal je, da bo nagodba koristila le Nemcem in Madjarom, da bo pa škodila najvitalnejim interesom vseh Slovanov. Ob3trukcija Hrvatov v ogrskem državnem zboru je popolnoma opravičena. Brez podlage je mnenje, da je treba glasovati za nagodbo kakor za državno potrebo, kajti poleg državnih potreb so tudi ljudske potrebe. Sedanji zistem je treba spremeniti iz temelja. Madjari bi morali opustiti svoje brutalno postopanje ia tudi tostranski Nemci naj bi bili pravičneji nasproti Slovanom.
DPNAJ 13. Poslanska zbornica je na predlog posl. Kriitznerja (nemški agrarec) v poimenskem glasovanju z 256 proti 140 glasom sklenila preiti v Bpecijelno debato o n&-godbenih predlogah.
OGRSKA ZBORNICA.
(Brzoj avno poročilo.)
BTJDIMPFŠTA 13. Predsednik Justh je otvoril sejo ob 10. in četrt. Zborn ca je na to vsprejela nagodbeni pooblastilni zakon v tretjem čitanju. Sledila je razprava o kvot-nem zakonu. Poročevalec Hoitsy je rekel, da ni možno iz gospodarskih vzrokov opravičiti povišanja kvote, toda vsprejeti je treba predlogo iz političnih razlogov. (Prigovor pri di-sidentih.)
Posl. Roje je v hrvatskem jeziku pojasnil, zakaj bodo Hrvatje glasovali proti predlogi.
Posl. Biszony je v imenu stranke neodvisnosti izjavil, da je bil vedno program njegove stranke, da se skupne stvari opusti, radi česar ni stranka dosedaj gla-ovala za kvoto. Ako stori vendar to sedaj, stori z ozirom na zvezo med to predlogo in nagodbo v nadi, da se po preteku te nagodbe oživotvori samostojno carinsko ozemlje.
Ministerski predsednik se je strinjal z izvajanji predgovornika, rekši, da stoji tudi vlada na istem stališču in da veljajo dolžnosti, ki jih je prevzela koalicija, toliko časa, dokler traja desetletna nagodba. Minister je naglašal, da je stranka neodvisnosti, ohranila Čistost svojih načel in svojo svobodo, da uveljavi svoj program. (Živahna pohvala in ploskanje.)
Ne to so govorili trije hrvatski poslaDci. Posl. Šurmin je stavil predlog, naj se predlogo odloži z dnevnega reda in naloži kvotni deputaciji, da sestavi novo, ki bo odgovarjala financijelni zmožnosti Ogrske in Hrvatske.
Posl. Ugron je predlagal, naj se za dobo razprave sedanje predloge podaljšajo seje za eno uro. Prihodnja seja jutri.
Smrt Borisa Sarai'ova.
Kakor smo že včeraj kratko javili, sta bila v predminoli noči v Sofiji z revolverjem ubita revolucionarna voditelja Boris Sarafov in Garva-nov,
Sarafov je spremil do vrat svojega gosta Garvanova, kar ju je napal voditelj neke makedonske bande, imenom Panica, Zdi se, da je to storil iz povsem osebnih razlogov, čeravno se govori, da so ga najeli Turki. Panica se je skril.
Umorstvo je napravilo v Sofiji velik utis. Zaprtih je mnogo ustašev, med njimi tudi ugledni voditelji čet.
Drobne politične vesti.
Nov tiskovni zakon na Pruskem. „Vos3. Zeitung"' je izvedela, da pri-
posameznik ničla. Naš ribič ljubi morje, počuti se na njem kakor doma, strahu ne pozna za karsibodi, ali vendar nastopa to morje v njegovih pravljicah često kot ribičev sovražnik. Sedaj je ta demonaki sovražnik poosebljen v „sireni", sedaj v morskem možu-sedaj v škratu, ki mu nagaja na vse mogoče načine, mu kljubuje in ga draži. Zelo pogostokrat pa je sovražni element morja po osebljen naravnost v judov3ko-krščanskeoa mitičnem „satanu", ki uganja svoje burke z ubogim ribičem. Ta demonska tigura, ki se je vtihotapila v mišljenje krščanskih narodov iz židovstva, — židovstvo pa ga je bilo sprejelo nekoliko prebarvanega iz drugih orientalskih mitologij — se prikazuje v pravljicah naših ribičev kakor roteus v najraznovrst-nejših varijantah in ulogah.
Na domišljije naših ribičev vplivajo tudi razne skale moleče y bizarnih oblikah iz morja. Tudi razvaline Devinskega gradu, stoječega na strmi pečini nad morjem, so ovenčali naši ribiči z mnogimi pravljicami, ki imajo brez dvoma nekako realno podlago v zgodovini tega grada...
Naravni človek je živalstvu veliko bližji nego izobraženec, živeč med prozaičnim mestnem zidovjem, sedeč ob dolgočasnih mizah pri knjigah in po kavarnah pri banalnih časnikih.
(Konec prih.)
r»n II
>EDINO.ST< ftt. 343
V Trstu, da« 14. decembm 1
Dnevne vesti.
pravi j a vlada načrt novega tiskovnega zakona,	dajanje istih socijalistom, ki bi imeli potem
ki bo odločno liberalnejih nazorov.	sukno in škarje v rokab.
- *	Nadal e je povedal Pagnini, da so začeli!
nekateri manjši trgovci se pogajati s tc-žaki, i
ker se boje iti pod zlo na korist velikim tr
-j . —„ i iz i ~	govcem. ki bi ostali potem sami gospodarji;
Zapamtimo s. ga dobro Kakor smo	j* đa iorajo preprc«ti intl
orno U. »Ser»j s, ,rdaU socijahst. Pro„ Na-	S "trgovci, ki L dotovo v večini
rodm delivski organizaciji letake. Te letake R	iemitizmom hofe hišni p ose s t-i
s > pridno delili po ulicah t^r raznasali po	- 1 av.'. h lokalih Tudi kavarno ..FJrilkan" so preplavil s temi letaki. Giavni kolporter" je
bi! m ki 'J1 u m a, ki je prišel z Dunaja, kjer	. , . ■• v ...
.. , - , t , ,J „ i	cev jezuitizem in to sicer iz soci alističnega
ie i.iliral z lzdaianjem „.Jugoslovanske kores- ,	— ... , , . , V ___- ,
*' , •• „ m * *• -4. ■■ r m:	stališča. Kajti kdor se je le malo pečal s
pondencije , sem v Trst širit socijalizem Ah	J J
to mu Se lahko odpustimo, kajti mi nismo	- , , ... „ Vr% , Af ,__.
. , i j • ■ i i i* «■" i ■	predstavitelia socnalizma Karola Marksa in
t:iko nesvobodoijubni, kakor so soeiiaiisti, ki	v , , ,, _
j oćeio s terorizmom vcepljati v glave našega
ni k g. Pčgnini pridobiti male trgovce ter provzročiti razdor mej delodajalci. Rekli smo, da je to zanimanje za interese malih trgov-izem i Kajti
socijalizmom, in posebno s teorijami glavnega i
naroda svoje socijallstične teorije. To pa smemo zahtevati cd vsakega poštenega soci-ja'ista. ki drži na svojo čast in ki ima kaj ponosa v sebi. da ne i"če pomoči pri stranki, katero napada. In to je storil ta značajni
njegovih sedanjih naslednikov, najradikalnej- j šib zastopnikov socijalizma, ta mora znati, da si je postavil socijalizem ravno nalogo, da ! uniči vse male trgovce, obrtnike in posestnike na korist velikih, in to z namenom, da se | bolj po j stri nasprotstva in razširi prepad ! mej kapitalom in delavstvom ter tako p o v- j
gospod Tu m a. Ivo ie pnsel namreč z Da- . ,. , -, , r , , . , " 1 rr * • liii i ii spesi katastrofo današnje družbe, naja v J rst, se je vrtel okolo slovenskih vo- ; 1 p a i "ev a el na male t""ovce in za diteljev in denarrih zavodov z namenom, da1 . a g runi] e v pe na ma e rg v , - J	. , , ,	i^i-	.. ' t nimanie za njih interese so tore] krokodilove
bi se mu preskrbelo kako boljo službe. In , -» .t l • x *	j. - i
o^.n	Ah« no solze najgrše vrste. In g. hišni posestnik
ic> mu je ouTu uaiuuuiu	lia Paenioi. ki se zanima za obstoj malih trgov-
roko, se zanimal zanj ter ga priporočal dru- & '	J	"
g in. Slučajno ni biio v trenotku take službe	. , ... , ,
J	i— najslabsi red, to je
cev
, bi moral dobiti na skušnji iz socijalizma
trojko!
I'roti koncu večkrat omenjenega shoda
na razpolago, sicer bi bil narodni v«=d telj preskrbi služba — nasprotniku naše narodne
stvari. Zapamtimo si tega gospoda dobro in	,	.	,
.L- , pride še enkrat k naro^-	Jonfllcl da 80 ter da J1D1 ni nobeuo srechtv0
službe, naj ga pošljejo
omenjenegi
so socijalisti zopet pokazali, kaki intermci-
ak
isk,
sice vleče.
k narodnim voditeljem . .. , , ,	... u v ^ „
t a kamor a za''ostl 6-a"° v dosego n;ih svrhe. adreso ja, anior ga jtajjjansk0.ijkera|nega političnega društva ^Patra", ki je izdalo te dni proglas preti vspre-Socijalistična poštenost. Na drugem jemanju slovenskih delavcev, denuucirajo raz-me-^tu omenjamo, kako so raznašali socijalisti jlićne italijanske tvrdke. ki da so vsprejele letake proti N. D. O. po mestu in javnih lo- slovenske delavce. Kako ganljiva je pač ta krt ih. Kar se pi nam poroča oddiuge strani, | alijanca ^mednarodnih" tržaških socijalistov presega že vse meje politične poštenosti in z ultra nacijonalnim italijanskim društvom dostojnesti. Da bi zavaja'i naše delavce, so si ,.1'atria14.
izmislili nekateri socijalisti naravnost n^pošte- | Socijalistom mora pač huda presti, ako no sredstvo. Raznasali so svoje letake po ta- Se morajo posluževati vseh gori opisanih
bakarnali, kjer se prodaja naš list ter so dotične razprodajalce nalagali, da smo mi izdali
sredstev, da dnjajo pogum svojim zapeljani-m težakom, ki naj rešijo ,.generale" gotovega
re
te letake kakor prilogo našega lista. Mncgo j poraza. Glavno je namreč to. da bodo teh razprodajalce v je šlo na lim ter je zarus jšeni „generali*4, ubogo delavstvo pa naj le pri'ožilo letake našemu listu. Seveda so raz- trpi pri tem najhujšo bedo, saj je temu na-
sodui čitatelji razumel: ta nelepi manever, ki karakterizira način bojevanja socijalistov, S takimi sredstvi se zamore boriti le stranka, ki jej teče voda v grlo.
Nekaj opazk k včerajšnjemu shodu
socijalistov. Hišni posestnik Pagnini in general štrajka težakov je v svojem govoru na predvčerajšnjem shodu socijalistov m< d drugim omenjal, da delodajalci razširjajo fantastične vesti, tako, da je nekdo trdil na borzi, da je prejel on (Pagnini) 50.000 kron od ogrskega trgovinskega ministra Košuta v svrho. da bi gnal v štrajk tržaške težake ter tako provzroči! izselitev tržaške trgovine na Reko. Ta vest da je lažnjiva in smešna.
Četudi Pagnini oporeka tej vesti, kar se tiče njegove osebe, je pa vendar fakt. da so del« dajalci začeli odpravllati robo, ki prihaja po morju, preko Reke. Tako čitamo v da-našiijem „Piccolu", da so tri velike ladije, ki so imele priti v Trst, odplule proti R?ki. In ako se enkrat začne trgovina posluževati druge luke, se navadno ne vrne več v prejšnjo. To uči izkustvo. Posebno glede južnega sadja obstoja nevarnost, da si isto najde drugo pot. Ako se to zgodi v velikem stilu, ker ni izključeno, potem naj g. hišni po* s e s t n i k Pagnini vzame na delo stotine in stotine delavcev, ki bodo ostali brez kruha in ki morajo pričakovati od dne do dne prihod tisočev in tisočev delavcev, ki se vračajo iz Ameiike in ki boao, potrebni kruha, delali najhujšo konkurenco domačim delavcem.
Socijalisti znajo doseči današnjim štrajkom enak vspeh, kakor so ga dosegli v Na-1 »rež ni, k:er so takorekoČ uničili prej cvetočo kamnoseško obrt in s tem pripravili ob kruh stotiu-? in stotine delavcev.
Na omenjenem shodu se je oglasil tudi neki Cusso, ki je izjavil, da hočejo socijalisti nadaljevati boj mirno ter omenjal, da se je pokl calo ojačanja iz strahu pred generaloim štrajkom. Ali socijalisti da so nasprotni generalnemu štrajku vtem trenotku, ker vedo, da to žele njih nasprotniki. Na to je
vajeno, tako menijo gmotno zavarovani gg. „ generali".
Mi nismo kandidati — samomora !
Pod tem naslovom nam piše neki naš delavec : Vi ste že večkrat povdarili, da. ko bi naši slovenski delavci, ob priliki sedanje stavke postopali na način, ki ga jim usilju-jejo tržaški socijalisti in pa ljubljanski ,,Slovenec" — bi pomenilo to — samomor slovenskih težakov v Trstu. Jaz odobrujem in z obema rokama podpisujem taktiko, ki jo je zavzelo naše delavstvo in ž njim N. D. O. S »drug Pagnini in drugi, so pred začetkom stavke na raznih shodih zagotavljali težake, da naj le nastopijo stavko, češ: Mi imamo sredstev, s katerimi vas bomo podpirali. Ime uovali so tudi vire. od katerih jim je zagotovljena denarna pomoč. Vse te podpore pa so bile obljubljene le onim delavcem, ki so vpisani v organizaciji sodrugov v ul ci Bo schetto ! Vse ostale delavske mase in med temi tudi one, ki so vpisane v Narodno delavsko organizacijo — bi bile izključene od vsake podpore ! In kaj bi sledilo teuau ? Sledilo bi. da bi naš delavec, v plačilo, da podpira „generale1* sodrugov — glada umiral, med tem ko bi so-drugi dobivali (?) podpore od vseh strani ! Ako so sodrugi reflektirali na pomoč našega delavstva, je bila njih dolžnost, da pred stavko ste pij o v dogovor z vodstvom N. D. O. ter da potom dogovora zagotovijo podporo tudi narodnemu delavcu. Potem še le bi smeli zahtevati od našega delavca, da mora pustiti delo ! Ker pa so socijalistični generali prezirali našo delavsko maso in njeno organizacijo — naj si sedaj pripišejo posledice sami sebi! Ako bi pa prišlo tu ali tam do kakega poštenega kompromisa, bomo mi slovenski delavci vsikdar zvesto na svojem mestu. Ali po načinu, kakor sedaj postopajo ..generali'* ne more priti do tega.
Mi smo bili vedno m-.tla, s kntero so pometali „generali" in njih zavezniki od ,Patrije"! Mi smo bili oni. ki so se postav-
ođgo-oriti, da so socijalisti nasprotniki gene- »jali v prve bojne vrste in naš slovenski de-
ra:r:emu štrajku radi tega. ker je grozdje kislo, ker bi generalni štrajk ne imel nobenega vspcLa ler značil le Še en poraz socijalne demokracije. Naravnost smešna je pa trditev, d t nasprotniki socijalistov žele generalni štrajk.
Mi pa pravimo, da gibanje težakov v tem trenotku nima nobene nade do vspeha brez generalnega štrajka. In če smatrajo socijalisti, da v tem trenotku ni umesten generalni štrajk, naj bi šli še korak dalje ter priznali, kar trdijo naši delavci, da iitotako v tem trenotku ni bil umesten niti par-
lavec je bil oni, ki je prvi nastavljal svoja junaška prsa krogljam in bodalom ! Za vse to pa se ga je vedno podrejalo in poniževalo pred kakim regnicolom ! Mi smo ostali junaki, kakor smo vedno bili, a nismo več ! b e d a k i, ki bi hoteli še nadalje tlačaniti laškim teroristom !
Mi želimo tržaškemu, domačemu delavstvu vse najboljše, a vkljub temu ne moremo in nočemo umoriti samih sebe po predpisih diktiranih iz ul. Boschetto ! Poskusite za enkrat sami, kako grenko je izpostavljati se, biti
.	zaprti in prenašati druga gorja, izbaja-
cjalen štrajk, namreč sedanji štrajk težakov, jjoča iz stavk. Mi smo vse to poskusili in pla-Hišni posestnik Pagnini je tudi čali s tem, da se na3 je po prestanih kaznih
naglašal, sklicevaje se na proglas rN. D. O.", da se je začela poslednja sramovati krumir-
je po prestanih puščalo na ulici brez podpore — brez kruha, a naša mesta so zasedali naši dragi bratci iz
stva ter je spominjal na to, da je bila rN. kraljevstva ! D. O." svaječasno nasprotna „teseram" ko \ Toliko sem moral povedati, da se ne bo se je začelo dotično gibanje mej težaki, da mislilo, da mi slovenski delavci ne znamo — se je pa izjavila za gibanje težakov v dosego |misliti!
povišanja mezde in znižanja delavnih ur. Na ! Ljubljanskemu „Slovencu" pa ne odgo-to je odgovoriti, da se „N. D. O." nikakor jvarjam, ker je njegov ^nastop preoituden, ne sramuje, da podpira svoje člene, ki so da bi mu pošteno delavsko pero še dalje brez vsakega pritiska in iz lastne volje na odgovarjalo.
treh shodih sklenili, da hočejo delati iz že Exce1sior! Prijatelj našega lista nam večkrat omenjenih razlogov. Kar se tiče priobčuje sledečo kurijozno vest: „teser", je bila „N. D. O.", je, in bo Neka vesela hrvatska družba v kavarni proti temu, da se iste uvedejo ter izroči iz-'„Balkan" v Trstu je odposlala podpredsedniku
ogrsko-hrvatskega sabora v Budimpešti sledečo iakonično brzojavko :
„Vicepresidente Rakowsky. Budapest. Ouesto circo cerca uno stupido „augusto", offritevi. Direiione".
Po slovenski se glasi ta čudna brzojavka: „Podpredsednik Rakowsky. Tukajšnji cirkus išče enega" bedastega avgusta." Ponudite se ! Ravnateljstvo."
Brzojavka je bila odposlana na italijanskem jeziku zato, ker Rakovvskv — ne zna italijanski in bo moral zaprositi svojega kolego Košuta, ki govori italijanski, da mu jo raztolmači..... Tableau !
Izvrševalne odredbe k novemu vinskemu zakonu. „Kmetijska družba za Trst in okolico" je prejela te dni od c. kr. na-mestništva z odlokom od dne 5, t. m. Št. 941 17—II izvod zgorajomenjenih odredeb, s prošnjo, da skrbi za njih razširjenje. Na shodu, ki ga sklicuje „Kmet. družba" za pnh. nedeljo 15. t. m. ob 10. uri predp. v „Sokolovo" dvorano (poslopje „Narodnega doma" v Trstu) se bodo pojasnjevale te odrebe. Zato naj no zamudi udeležiti se shoda nikdo, ki se ga stvar tiče. Ob tej priložnosti se bo posvetovalo tudi o vrtnarstvu, na kar se opozarjajo vsi oni, ki se zanimajo za to.
Amerikanski delavci so že pred našimi vratmi. Predvčerajšnjim se je indu-strijalni svet na Dunaju pečal s prašanjem povrata amerikanskih izseljencev v domovino, t?r bilo predlagano, naj vlada brez odloga ukrene, da informira vračajoče se izseljence o razmerah dela v domovini.
Vlada je poročala, da je že ukrenila potrebno, da se ustvarijo dotične posredoval niče v remških lukah in v avstrijskih obmejnih postajah. Avstrijska zveza po3redovaluic za delo je predrožila trgovinskemu minister-stvu, naj se ustanove take posredovalnice, v katerih naj se nastanijo uradniki, ki poznajo avstrijske jezike. Te posredovalnice bodo pošiljale vračajoče se izseljence v kraje, kier ie dobiti uela. Po kratki debati ie bilo sklenjeno pozvati viado v plenarni seji, ki se je imela vršiti včeraj, naj se zanima za vse amerikanske izseljence, ki se vračajo v Avstrijo ter ukrene potrebno, da se jih vodi na notranje trge dela. Tako poročilo iz Dunaja, ki potrja do pičice, kar smo pisali ter pišemo vse te dni o nevarnosti preplavljenja našega mesta z amerikanskinii delavci, in kar je v veliki meri vplivalo na sklep delavcev N. D. O., da se ne udeleži štrajka v danih razmerah. Socijalisti pa še nočejo razumeti, kar razume vsaka nesocija-Iistična pamet, da je štrajk težakov v očigled preplavljenju z amer:kaii3kimi delavci naravnost zločinska igra z interesi težaškega delavstva.
X Štrajk težakov nadaljuje. Štrajkovci so imeli običajna dva shoda. Sklepi na teh dveh shodih so bili tudi — običajni, namreč: vstrajanje v Štrajku. — Mestna delegacija je imela včeraj opoludne sejo, na kateri je sklenila dati županu dr. Sandrinelliju nalog, naj skuša posredovati mej štrajkovci in „Zvezo delodajalcev". Na podlagi tega ;sklepa je bil šel župan včeraj popoludce v delavski dom, kjer je konferiral s poslancem Pagninijem in z odborom štrajkovcev. Ti poslednji so izjavili, da vsprejmejo županovo posredovanje, a to le pod pogojem, da to posredovanje sprejme tudi nZveza delodajalcev."
Od druge strani smo zvedeli, da je „Zveza delodajalcev" sklenila vstrajati proti štrajku.
Tekom včerajšnjega dno sta bila aretova-na dva štrajkovca. Eden urednikov „Lavora-tora" je z okna doli ščuval štarjkovce — ki so demonstrirali proti nekemu vozniku v ulici Vienna — naj ne poslušajo redarjev, ki so jih razganjali. Vsled tega je bil na policiji vzet na zapisnik ter je proti njemu uložena kazenska ovadba.
Vrtnarji, pozor! Kakor čitam v „Edinosti", oživlja se misel, da bi se v naši okolici zasnovala zadruga zelenjadarjev, cvetličarjev in sadjarjev. Ta vest me je kaj vzra-dostila, kajti tudi jaz sem že mnogokrat mislil to. V nedeljo predpoludne bo predaval v „Sokolovi" dvorani v „Narodnem domu" g. A. Štrekelj, vodja kmetijske šole v Gorici, o vinskem zaknnu. To bo lena prilika, da nam pove s**oje mnenje tudi glede ustanovitve rečene od vseh razumnih okoličanskih gospodarjev zaželjene zadruge. Udeležite se torej ne deljskega predavanja v velikem številu !
Zahvala. Odbor ženske pod. družbe sv. Cirila in M e t o d i j a zahvaljuje se na tem mestu še enkrat slavnima sestrama umetnicama Cernecki, ker sta drage volje brezplačno sodelovali na Gregorčičevem večeru. Enako se zahvaljuje tudi dramatičnemu osobju g. Germekovi, g. Grbiču, g. Stoki, g. Verovšku, g. Veble ki so se žrtvovali in z vso ljubeznijo in nesebično pripomogli, da je ta večer tako krasno vspel. Enaka hvala tudi g. d.ru Gregorinu in g. Bartelju, ker sta nam pomagala povsodi, da nam je zamogel ta večer nuditi toliko umetniškega užitka. Sploh se srčno zahvaljuje vsem. ki so kakor-koli kaj pripomogli.
— Odbor. — Razglednice družbe sv. Cirila in Metodija. Družba bv. Cirila in Metodija v Ljubljani je založila troje božičnih, oziroma novoletnih razglednic v barvotisku. Te razglednice so krasna umetniška dela in predstavljajo božični oziroma novoletni dobi primerne ideje. Razglednice so uporabne za inteligenco in priprosto ljudstvo. Cena raz-
glednic franko dostavljeno naročniku je j r" naročilih
od 20 do 50 komadov po ** stot. „ 50 „ 100 „ „ 8 „ „ 100 „ 500 „ „ 7 „ „ oOO vi$je.....H1/, „
Prodajale se bodo n i drobno. Naročila prejema pisarna družbe t>v. Cirila in Metodija v Ljubljani.
Pri vsakem naročilu naj se natanko navede število naročenih razglednic in naslov ter zadnjo pošto naročnika. Naročilo se ne-nudoma etektira in pošiljatvi priloži položnica, v kateri bo kupna cena označena oziroma že napisana. Vplačilo naj se izvrši po tej položnici nemudoma.
Tržaška mala kronika.
X Po nedolžnem obdolžena za tatico je bila komaj 9-letna Marija z,. Alojzija M., stanujoča v hiši št. 15 v ulici deli a Tesa, je bila dala tej deklici ključe svojega stanovanja in jo prosila, naj jej gre po neke knjige, ki jih je imela v nekem kovčku v kuhinji in naj jih prinese v neko krčmo v ulici Alles-sandro Mauzoni. Deklica je šla iti prinesla rečene knjige. A ko je Alojzija M. prišla zvečer domov in pogledala v kovček, je videla, da jej manjka iz istega več zastavivli listkov. Takoj je šla na polic'jo in tam javila, da jej jej je 9 letna Mariju Ž. vkradla rečena listka. A včeraj v jutro je Atojziia pr šla izopet na policijo in preklicala ovadbo ter povedala, tla je ene listke imel pri sebi nje mož.
X Aretovan ie bil včeraj predpo'uluo -ilMetni miner Alojzij Albani, doma iz San Marino (ki je mala republika v Italiji) a stanujoči tu v ulici del Pozzo di Crosada. Aretovan je bil pa zato, ker je skušal zlorabit 1.°»-letno de .lico Marijo S . ki stanuje z roditelji v ulici del Fico.
X Vkradla sta mu suknjo. Rudolf Klauferer, stanujoči v ulici Kandler Št. 1, je priiavil na policijskem komisarjatu v ulici Luigi R;cci, da sta predvčerajšnjim popoludne prišla k njemu na stanovanje 2 neznana človeka, ki sta izjavila, da imata nalog popraviti električne zvonce. On jima ie pustil, dn sta izvršila rečeni nalog, a ko sta ona dva odšla, je opazil, da sta mu odnesla njegovo zimsko suknjo, vredno t>0 kron.
X Šel je sam na policijo sinoči ob 6. uri in pol oni Joahim De'he, ki je pred-sinočnjim dvakrat vstrelil na 5- letno Amalijo vdovo Rossi ter jo obakrat ranil. Vzeli so ga. na zapisnik in ga odvedli v zapore.
Koledar in vreme. — Danes: Spiridion škof. — Jutri: III. adventna nedelja. — Temperatura vče-raj ob 2. uri popoludne -f- 11* Cel-. — Vreme včeraj : oblačno.
Vremenska napoved za PrlmorsVo : Ob a< no > posamičnimi padavinami. Hladni vetrovi. Tempe ratura mila. Počasno bolj žanje.
Zasedanje porotnega sodišča.
Tatinska družba Zaffopulo & C i pred porotniki.
Včeraj predpoludne ob 9. uri je nadaljevala razprava proti Konstantinu Zaffopulo in drugom, in sicer z nadaljevanjem zasliševanja glavnega toženca Zaffopulo, ki je bilo pretrgano predtinočnjim. Zaffopulo je priznal, da je bil lani zaprt 9 dni radi tihotapstva. Trdil je, da ni vedel na kakšen način je prišel Urizio do blaga, ki ga je bil prinesel k njemu v zganjamo. Glede kolesa (biciklja). ki ga jo Ringan vkradel g. Mangoldu, jc trdil, da ni vedel, da je vkradeno in tajil, da bi bil on nagovoril Rangana na to tatvino. Ran-gan je bil prišel k njemu v zganjamo s kolesom ter ga prosil, naj mu na kolo posodi nekaj denarja. Ko se je on pii strokovnjaku g. Eggerju informiral, koliko da je kolo vredno in mu je ta rekel, da je vredno kakih 20—25 goldinarjev, je on po3odil Ranganu 20 kron in pridržal kolo v zostavo. Pozneje mu je dal pa še 10 kron. Tu treba povedati, da je Zaffopulo že tedaj imel opraviti se sod-nijo. Tedaj je bil zaslišan tudi Urizio, in ta je izjavil, da Zaftopulo ni vedel, da je bilo kolo vkradeno in da je vzel kolo le v zastavo za posojilo, ki je je dal Ranganu. Urizio je pa predvčerajšnjim povedal, da ga je Zaffopul » pregovoril, naj gre na soiisče in tam tako izpove. No, tudi temu je včeraj Zaffopulo oporekal in trdil celo, da se mu je Urizio sam ponudil, da gre za pričo na sodišče, ko je imel on opraviti radi kolesa. — Prizna; je, da je bil Mariji Mavrenčič obljubil, da jo vzame za ženo, če se bo lepo obnašala. Pozneje je bil pa zvedel, da je bila nekoč v bolnišnici radi spolne bolezni. Ker je ona predvčerajšnjim povedala, da jo je večkrat pretepal in ji celo grozil z revolverjem, a nekoč da jo je bil tano brcnil, da se je morala podvreči kirurgični operaciji in da je bila bolna mesec dni, ga je predsednik vprašal tuii o tem. A on je dejal, da jo je re3 tu pa tam parkrat vdaril. a nikdar ni bilo nič hudega, še uianje pa, da bi jo bil kedaj pretepel do krvi, kakor je to zatrdila ona. Dejal je, da kadar jo je vdaril, je to storil zato, ker je vedel, da ima z Josipom Urizio preintimno razmerje. — Na to je predsednik pozval Marijo Mavrenčie. in ta, ko je stala nasproti Zaffopula, je ponovila vse svoje trditve in obtožbe. — Istotako je pred Zaf-fopulom ponovil Urizio svojo izjavo, da je on kradel, ker ga je v to naravnost silil Zaffopulo. —
Zatem so bili zaslišani kakor priče trije redarji, a malo pred 2. uro je predsednik prekinil razpravo do 5. ure zvečer, j
V Trstu dne 14. tlrcembra 1906
»EDINOST« štev 34;i
S r.in llF
l.ila
V večerne m nadaljevanju razprave je novih lastnih prostorov, ki se vrši iutri v nede- _ .	u t«	Sil**
najprej zaslišana kakor priča J era Ijo 15. 12. 1007 s sledečim programom.	1^051118 S ROlUStUOFIl OS
WVW V^ S^S «/N/V	Ijgf
Mari č. Stanovala je v isti hiši kakor Zuf	Oh 11 uri dopoludne blagoslovi jen je no-
•pulo in Marija Maurenčič, v ulici Gaspare vih prostorov. Pozdrav t. č. predsednika. j Toz/.i. Marija Maurenčič ji je nekoč pove- Godba. — Petje. Ob 1. uri pop. banket v <!alaf Ja so blagajno odnesli iz žganjarne zgormern salonu. Ob 4. uri pop. koncert v ! S echer, Crevotto in pa neki voznik, in sicer zgornjem salonu pri katerem sodeluje vojaški, govorno s Z:tif->pu!om. Rekla da jej je, da orkester. Svetoivanski mešani pevski zbor, dobi se to zvedelo, so štiri družine ruinirane. mača društvena godba z blagohotnim Eoielo-Sledilo zaslišanje priče Marije Ftirr>t. vanjem pevskega društva
ki pozna Marijo Maurenčič in Zaffopula že Ivana.	___
i leta. Tudi njej ie Marija Maurenčič zau-	v	. ,	v
lila nekoč, da Zaffopulo kupuje kavo od	Nase giOdallSCO.
1 rakiiv, ki jo kradejo v svobodni laki. I>o ; Glfido jutrošnje uprizoritve i-re „Cvrček" -a ;e prišlo, ker jej je b:Ia Marija Miuren- n8]u je opo20riti s!avn0 Občin>to. da bo »č ponudila kavo na prodal in io je ona sodeIovaia na predstavi tudi godba, vjji-ašala, od kje da jo ima. Povedala jejl je kar na piakatih ni ]nznanjeno. ker sije ila tudi o volnenem blagu ter jo po Znft.)-1 gledaii5ko vudstvo moglo zagotoviti sodelo-ilovt-m nalogu prosila, naj bi šla ona — ki vanje lb ko g3 lakati že iz5l} Poskrb.
Trgoulno s poftlštuom
ulica Uincenzo Bellini 13 ter vogal ulica Sv. Kaferine Pohištvo od navadne do najflnejo vrste
in po jako nizkih cenah
,Mlad>nau iz sv. Odbor.
- šivilja in se razume na manufakturno I a 40 — cenit rečeno blago, a če bi ona —
Ijeno je v vsakem oz;ru dx bo uprizoritev te .	jI res lepa igre čina efektncjsa. Izdelane so za
nč.t — mogla blago prodati dobila bi od ^.^o predstavo tuli posebne nove kulis*. Zaiiopu'a 20 kron. Marija Maurenčič jej ic
jSf
J? ©
Sladčičarna JOSIP WEBER
Trst — ulica Carlo Ghega štev. 4
Sprejo-:«? ( aročila za vsakovrstne orilike.
žen'tovanja, krsto itd. itd.
Velika izbera najfinejega mandorlata.
Sprejme se poštne pušiljatve.
zaupala tudi glede blagajne. K njej — priči
i - ■ - ^jl^jrrt t
Zadnji govor posl. dr. Rybara v
J* ™ P?5*1 /^/H*0^	držav,.i zbornici. Opozarjamo čitatelje, dapri-j
nesemo v prilogi k jutrajšnji številki cel zad
nu govo!
irz. pos
si. dr.
RvKira v državni in zinimiv, r-b in bo v sled tega imela jutrajšnja številka Iti strani
:iu pove, kar \v glede Zaff>pulove blagajne. Spi v.& ni hotela ona povedati ničesar, a sled-
i.'ib se je udala in redarju povedala. — .To j ;*b*ort5ći."* Uovor, ki'^e krasen ir ■,reo J'i bil obtoženec Zaffopulo prekinil : 8(?ga kakih i200 tUkanili vrst ekš:: ,.Ne pozabite, da ste prisegla, da ne i b'jste govorila nič drugpga, nego ravno res- , nico. Pn d^ednik gaje pa pozval ni red. —i	r\	•
Pri^o -o m«4j izpovedanjem dvakrat obšla sla i
V,st. Dali so jej stolico, da je sedela in po-j Dijaškemu podpornemu društvu v nudili so ji tudi" vode. Ko je predsednik vpra- Trstu -;o darovali: po g. S. Ferluga, Openci Zaffopulo, če ima kaj oporekati izjavi te j p;eostanek naročenih in 'raprodanih kniig 'i * o. je toženec rekel, di je vse, kar je priča j „Gregorčiče/ životopis" K 6 . g. Mihael C >k oovc.iala. le gola laž. Rekel je. da je imela! »z Loniera št. 126 K 6.
:::::: Felaraa in sladčičarna ::::::
VINKO SKERK, Trst ulica flcquedorfoi5
Ima 3-krat ua dan swž kruh. Velik« izbt'ro MSkotOV ia bombonov za čaj. — Muk« is. Lajtiolj^ili mlinov. Boiubou*- ir. ('iikolado iu napolujeoe z uajtimJMini likeri. Sprejema naročila vsakovi>tuc tnrte in krokaan-, ter doraža vse- na ilmn
iu franco. Dtrertna *iua v Lutil.ikah in raznovrstne likm. Veliko izlK-ro pretlicetov za bo/.ično drevo po ni/.ki eeni.
»
Fodružniča ulica filir&mar št.
Svoji k svojim
poreuaia. ie gola laž. Kektl je, da ]e Ma. ija Mavrenčič čas in priliko osnovati s pri-j
,.Za Božičnico '. Fožitovnl .a in pridna
itelj-ratni zaroto proti njemu, ker je bila igospica Olga Karičeva na Opčinah seje ptva "tia prosta, dočim jc bil on z ostalimi soto • I potrudila in nabrala na:u 49 kron SO v. Da-
ž iici zaprt.
rovali so istotam sledeči č. gg.: Pregelj Alojz
Priča Maiija Kohl — za zatero je za-i4 K, Emv Goriup, N. N. p» 3 K, Ivan Sla-;
•opnik drž. pravništva predlagal, naj se za
, ioi t____________j ___;vec. Pina Stan.., Franja Hrovatin, Terezija:
i i Teže po izpovedbi, čemur so° branitelji pri-! Logar, N. N. Marija Drasček. Marija «Tam-; rr lili in kar je sodišče sprejelo (Marija Kohl'šek. Alojzija M«lalan, Karol Malalan po 2 K. e ii'la namreč že v prvi preiskavi proti Zof ; Marija Krpan 1 K 40 v. Marija Lorko. Milka
. j z -n »njo 3lavrencic stanoval pri njej. i je b:la odnelena blagajna. Isto noč da je :-riiel Zaffopulo domov ob 1. uri in četrt |»o •olunoči in šel spat. Za njim je šla spat Mari >a M ivrenčič (dočim trdi ta. da je bilj. sla pat prej). O/ia. priča, da je bila ostala po koncu do 3. ure po polnoči. Dj tedaj pa ni ml ;el Zaffopulo nikamor i.2 svoje sjoe. Priznala je. da ]i je dal Zaffopulo 10 kron, ker je pričala v prvi preiskavi. A to da je storil, -cer ni ona dobila ničesar od sodišča za iz-g b > časa. Ta denar ji je bil dal — oziroma noslal po Mariji Mavrenčič — več inesccev ootem.
I totako je bila že-le po izjavi zaprise-ini t priča Adele Garbenja. Tudi njej je bil l;il Zaffopulo 10 kron, ker je morala pričati v prvi preiskavi, ki je bila uvedena proti jijemu. Včeraj je Adela Garbenja izpovedala : v» > triko, kakor priča Marija Kohl. Na vpra-predsednika, če se ji ni zdelo čudno, t u je dal Zaffopulo za to pričanje 10 K, priča odgovorila, da se ji je zdelo to >v»em naravno. Marija Mavrenčič trdi pa. :a je bil Zaffopulo Adeli Grabenja in Mariji v-.hl obljubil, da jima da kakih 25—30 K za t n:ijio — trud. A ko ji je dal le 20 kroD,
Tovarna pohištva
t.
ullca ile%ia ^ssa šl. 46 Z A i, O G A : Plazza Rosarlo št.
Katijionl načrti in proračuni
NA ZAHTEVO.
UMETNI ZOBJE
Plombiranje zoboy
Izdiranje zobov brez » vsake bolečine
v zobozđravniškem kabinetu
Br. 1 Cerrnak i« 0. Juscher

naznanja vsem f^njim cenjenim - — ia ie odprt ALDI, Piazza deli' D;pidale,
vojral Pie ji 1522
Ivanka Keber, Josipina Keber, Maver posta- _	D* n
jevodjo, Oliva, postajevodja. nečitljivo. Fani; i fSR a5!TSa gostom", da je odprl GOSTILNO Agrež po l krono. Pranja Ulian, Ema Cobez. ! rx G1H.J Sulmaister, Verkout po 60 v. N. N. Andrej gtev 1. Hervato, Nusdorter po 50 v. Uršula Vremec | 30 v. in Viktor Gogola 20 v. Nadalje so da rcvali ga. Josipina Kranjc 5 kron. Jeli slava Gulič 3 kron, Josip Sotlar iz Ogleja in Miha Bizjak po 2 kroni. Srčno se zahvaljuje in prosi nadaljnih darov.
Blagajništvo.
Vesti iz Kranjske.
Kranjsko zdravniško društvo je pričelo akcijo, ki ima namen združiti V3e slovenske zdravnike v eno organizacijo, ki bi potem pristopila splošni avstrijski.
Poljudna pravna knjižnica. Pod tem naslovom je društvo ,,Pravnik" v Ljubljani začelo izdajati poučne razpravice pravnega! obsega. Iz pregovora I. zvezka posnemamo:'
,,Neznanje zakonskih (postavnih) določil je vsakemu v občutno škodo in če kedaj, velja tu rek : nevednost je najdražja stvar na svetu. Marsikateri prihaja v nesrečno zaporno i ali vsaj denarno kazen, ker ie kaj napravil,
ne samo za obrtno uporabo, ampak mače šivanje, dobijo se izključno v naši zalogi.
TRST
ulica della Caserma štev. 13, II. radst.
Šivalni stroji za vs2 možne potrebe.
tudi za vsako do-
AVAV
Paziti je, da se jih : kupi samo v naših = prodaj al nicali =
V se n a še p r o < I a j a 111 i ce
se takoj spozna po --tem le napisu
SINGER & Co., Deln. družba za izdelovanje šiv. strojev.
OPOMBA. Vai šivalui stroji, katere prodajajo drugi trgovci pod imenon „S I N G E R ' s<» poeuete nekega našega «tarega zistema, ki je mnogo slabši od naS'k najuovej^ih zi^tf-inov za domačo uporabo bodici gle:Je dela ali trpežnosti.
■ aj nese vsaki njiju 10 kron. ji je rekel, naj !kar z&koni prepovedujejo, ali kaj opustil, kar — : p-osi. da mu oprostita, ker jima ne moče on£ velevajo: še večkrat pa človeku odhajajo! fiati več, kajti zavarovalna družba da mu ni ! koristi, ki bi jih imel, ako bi znal zakonite s
olhčaia. vsega.
Bili so zaslišani še redarstveni nadzor-ik Anton Klaiič, Ortensija Lanzetta in pa Ant.m Keber. Temu poslednjemu je malo naujkalo. da ni šel spat v zapor. A vtč po-verno jutri, ker nam danes to brani pomanjkanje prostora.
Ob 8. uri in pol je predsednik prekinil r. zdravo in odložil nadaljevanje na zjutraj ob 8. uri.
Društvene vesti.
Miklavžev večer priredi
predpise. V naši djbi ee je tudi prej mirno in tiho življenje preobrnilo, par in elektrika sta pomnožila in poobčila ves svetovni pro- gg mft, trgovina in obrt nista več omejena na bližnje domače kraje. Vsled tega pa je množina raznih pravnih predpisov vedno večja in potreba njih znanja vedno siinejša. — Zato' smo se odločili, da priobčimo v kratkih pre-danes ' sledkih vse za naš narod važnejše zakone, ter i jim prideneniO kratko poljudno razlago.
Prvi zvezek razpravlja o zakonu od 7. I julija 1897 1. št. 140 drž. zakonika, tikajoč | se dovoljenja o poti za silo (zasilni poti), ker Slovansko j vemo, da se ta zakon, da« je jako koristen.
EDINA ZALOGA PO NIZKI
ženskih in moških oblek 1
društvo" danes ob 8. uri zvečer v pri nas uporablja redko. — Ako bo ugajal ..k.» ovi dvorani"4 s sledečim razporedom : : prvi zvezek, pride za njim skoro d;ugi z drugo iV e. Miklavžev nastop, bitka se serpentinami tvarino".
j. O tej priiiki nastopi člen društva g. Veble | Isti I. zvezek je uredil di\ E. Volčič, ki m iz prijaznosti člen dramatičnega društva g, ureja še tri enake knjižice važnih zakonskih L<?sić Vsakoršnia darila opremljena z natauč-i predpisov, o ka erih poročim?, kadar izide,o. l im ::a>lovoni je poslati vratarju ^Narodnega 1 V L zvezku je poleg naved'iiegi zakona :i.)flaa- (glasni vhcd)	Odbor. lahko umljivo pojasnilo ter vzorec za prošojo
trgovsko izobraževalno društvo na- do sodišča, tako, da si o takih primerih pc-
zranja si. občinstvu, da priredi v nedeljo dne ;more vsak umni kmetovalec sam. Knjižica.
35. r. u,. V društveni dvorani ulica S. Fran-	velja samo 40 h. s pošto 50 h ter se dobiva c-sr.„ št. 2 1, kakor vsako leto, Miklavže?	P" dr. E. Volčiču v Novem mestu na Do-i e č o r, na katerega najuljudneje vabi vse	lenjskem in po knjigarnah. Društvo Pravdane in prijatelje društva. Ker je vspored	njk" si z izdajanjem te knjižnice pndobi res-,
ako zanimiv se nadeja najobilneje vdeležbe. zaslug.	_
Začetek točno ob 6» uri pop. Po končanem	:M
vsporedu pies.	Književnost in umetnost
Občni zbor „Dijaškega podpornega Vabilo na naročbo. — Vsi večji in
društva v Trstu <>e bo vršil danes v sobo-	manjši kulturni narodi imajo znano indsko
to dne 14. t. m. zvečer ob 8Vs uri v gornji	gledališčno igro Sakuntalo prevedeno na svoj
ivo: .ni hotela Balkan, po že naznanjenem	jezik, imajo jo Rusi, Poljaki, Čehi in Hrvati, ;
dnevnem redu.	na slovenski jezik sem jo prevedel jaz. Pre- j
Prihitite vsi, ki se zanimate za njega raz-	gledala sta moj prevod dva slovenska pisa-
voj in stem za našo slovensko mladino.	telja. jeden v Ljubljani in jedan na Duuaju
„Čitalnica-4 pri sv. Jakobu opozarja gg.	in tu pa tam predugačila moje besedilo, pevke in * pevce na pevsko vajo za mešani zbor, ki se vrši danes v soboto ob 8 uri in pol
TRST
ulica Barriera vechia št. 15.
r i
Šl
m i
i
m
l! ifn 6 OP
Mantllie, poursniki, nepramačniKi, Wuze, tudi za deklice in otroke.
Žen: Ka krila ŽeiisKi jopiči
paiet
£li. 2, 2*50, 3'80, 5 50 4*50, 6*50, 8*50 7-50, 9-50,12-50

CREIMA MOSCATO
Specijaliteta turffie d( UBERTI i TRUSlfiHl
Liker-vino, ki je vsled svojega izvrstnega okusa priljubljeno toliko otrokom, kolikor odraslim, je radi sestave iz samih higijeničnih in krepilnih snovi
popr neprekosljfvo
Na prodaj povsodi ! Zahtevajte v vseli kAvarnah!
Glavna zaloga ulica Oalatti št. 6.
Druge priporočljive specijalite goriimenovane tvrdke:
Cordial „Carducci" — Cordial „Bellini" — Cordial
£3
i -f
zvečer.
Obrtno in kosumno društvo sv. Ivan
p i i Trstu vabi na veliko slavnostno otvoritev
Ulica Industria
653 (vogal ul. I Vespuci) TRST
Sveie blago. — Poštena cena. ^PB
Prodajalna jestvin

Cavallotti" - Amaro „Nazionale" - Amaro „Siciliano
UL
]BE
n
L
ni
IL
3D
S'rar« IV
i EDINOST štev. 343
V Trstu, 14 docembrt llJlT
i---'
cmju

HOTE
a. i^M. a
Slavni iezuit Baumgartner se je v svoji | priznani „Zgodovini svetovnega slovstva" o tej igri izrazil tako-le : rTako se dviguje Sa-kuntala cd nainežnejSe ljubezenske idfe do visočin čudovitega herojizma in — po ind-skem naziranju — do božanstva, v katerem te zjedinjata slast in bolest ljubezni . . . Pri nobenem drugem poganskem pesniku ne nahajamo tako globokega in pretresljivega na ziranja o dostojanstvu in svetosti zakona, kakor ga blaga Sakuntala stavlja pri d oči nekoliko Iabkomišeljnemu in ponosnemu samodržcu . . . Čarobnost najlepše in najbo-gatne]še prirode obdaja to cvetočo in eterično dekličino prirodo, ki konečpo ko materina slika stopi v neposredno obližje Brahmovo".
Knjiga b » se tiskala v Mariboru v Ciri-lovi tiskarni v spomin na dejstvo, da so mene šestoiolca Mariborske gimnazije 1??63 leta spisi mojega nepozabnega učitelja, Davorina Trstenjaka, privedli do ukrepa, da sem se posvetil onjentalistiki.
Obračam se v prvi vrsti do mladine na srednjih in vifakih šolah, ki je tudi v Jane-žičevi dobi bila glavna podpora slovenskemu leposlovju; obračam pa se tudi do čitalnic in bralnih društev, do učiteljskih društev, ter do vseh omikancev, katerim je v narodnem obziru do tega, da se pokaže tudi drugim narodom, kaj se napiše v slovenskem jeziku. Prevod stane 1 krono in čisti donesek bi bil namenjen dijaški kuhinji v Mariboru.
Slavna uredništva slovenskih časnikov prosim uljudno, naj blagohotno natisnejo to vabilo na naročbo.
Naročniki se naj oglase v teku decembra, da r.iz vi dim iz njih števila, jell morem dati igro v tisk v začetku novega leta, ali ne.
Gradac, dne listopada 1905.
Dr. K. G 1 a s e r Zinzendorfer št. 1.
Družbi sv. Cirila in Metoda v Ljub Ijani so poslali v mesecu novembru prispevki sledeča društva in gg. : Gašpar Pelle. do VII. gim., Ljubljana, nabral 5 K, Jos. Komljanec. Ptuj, iz nabiralnika 21 K 40 st., Fran Skulj, Tržišče, nabral v veseli družbi 2 K 12, akadem. društvo „Slovenija", Dunaj, nabralo na slavnostnem večeru 1. nov. 34 K 50 st., giavno me9to Ljubljana podpora 2. polovica za 1907, 500 K. I, Gorup, Polen šak. nabral v Hlaponcih 2 K 60 st., Raj-beLburški rodoljnbi nabrali ob priliki predavanja g. Stiasnya 13 K 10 st., delski fižol 52 K, Fran Pahernik, Vuhred nabral 3 K, prof. dr. Dolar, Ljubljana, dobljeno stavo 10 K, A. Kadivčeva, Ljubljana za prodane imenike slov. krstnih imen in sicer od Marice Svetkove 2 K, Josip Gomilšaka 4 K, skupaj G K, Otmar Golob, Kozje, nabral narodnega davka za november 1907, 14 K 40 st., Vi ljem Pollak, Tržič 5 K, Olmar Skale, Novo-m?sto 5 K, Maks Pleteršnik, Ljubljana 10 K. konjiški narodni lovci iz lova v Ugovcu t K, Fr. Maselj, Ljubljana, narodni davek za november in december 2 K, mestna občina Novomesto, podporo 50 K, Luka Svetec Li-tiija 4 K, moška podružnica Trst, iz nabiralnika, kavarna „Balkan" 41 K, 25 K 50 st., skupaj 6t5 K 50 st., restavracija „Narodni dom" v Ljubljani iz nabiralnika 15 K 50 st., Dr. Repid, Št. Vid pri Zatični 6 K. Mici Lajovic, Litija nabrala 6 K, sentlam-berski Mohorjani 1 K 28 st., dr. Kraut, Kamnik 5 K, A. Mlekuž, Čepovan 5 K 50, kuezoškof dr. Napotnik, Maribor 5 K, dr. Fr. Jurtela, Ptuj 5 K, Otmar Golob, Kozje, nabral ob priliki zborovanja napr. učiteljstva 12 K 40 st., .Jakob Tavš, Cerkno, nabral 1 K 35, dr. J. Benkovič, Brežice 5 K, Iv. Radelj, Ponikva, dar Mohorjanov 1 K, podružnica m. Trst 500 K, Pikel, Postojna, nabrani znesek v narodnem hotelu 6 K 24 st. in od članov družbe sv. Mohorja 4 K 52 st. skupaj 10 K 76 st., Štefanija Scheligo, Raj-henburg, nabrala na prijateljskem sestanku dne 8. nov. 51 K, Leniča Kožarjava, Turjak 3 K, dr. Fr, Munda, Ljubljana 10 K, dr. Šavnik, Kranj 3 K, Jakob Tavš, Cerkno, nabral 1 K 60 st., Fran Peklar, Trbovlje 5 K, upravništvo „Slovenca"1 poslani znesek M. Geržina 14 K	(Pride še.)
Zadnje brzojavne vesti.
Pruska poljska predloga.
BEROLIN 13. Glede poljske predloge je prišlo med vlado in strankami večine do sporazuma v smislu, da se za r&zlastilno pravo določeni okraji zakonito označijo.
Pogreb švedskega kralja.
STOKHOLM 13. Pogreb kralja Oskarja se bo vršil dne 22, t. m. Iz vseh delov kraljevstva so napovedane deputacije, ki se udeleže pogreba. — Kralj je zapustil baje zelo zanimive politične memoare, ki sezajo do ločitve unije leta 1905. Objavi se jih ▼ po-znejem času.
STOKHOLM 13. Krsto s truplom kralja Oskarja so sinoči v slovesnem sprevodu prenesli iz palače v kraljevsko kapelo. Za krsto so sli kralj, kraljevi princi in načelniki civilnih in vojaških oblastij. Kraljica in druge dvorne dame so se pridružile sprevodu v kapeli.
reda
topiti v ZVCKO n t rto mlekarno, kateia ht nalagala to trrdko * mlekom preti takojšnjemu plačilu. Ponudbe t slovenskem j' ziku na „Ins. odarl. Edin." pod „MLEKO Št 1726".	1723
I MLEKO. LTl^i^oTt,
Za Božične praznike
naj ne zrmudi n:kčo obiskati
prodajalnico jesivin, kolonij, blaga, delikates, kakor tudi vina in likerjev
ji. M' Oste, Trst
ulica BcuTcnnto Cclliul št. 1
TELEFON it. 20-63.
Ob uj priliki preskrbljena bo s prašičjimi nogami (napolnjenimi z mesom), in Koiekini, Colrnijsko mortsdeilo. štanjelskiml prijat', treviškimi mesnimi klobas?n,i in VANDOrLATOM v veliki izberi.
Postrežba na dom. ^
Poštno pošiljatve v vsako deželo.
miiu oglasi.
Mali o^ifiio 'bluuajo ft v«n 3 8 V j t tH.-ac »; ait iB pottafcaue ht-Mj-ic računajo «»Ti>i rti. »jir.Kujgfc pristojbin*	stotnik
— P;»e takoj. =====
Prilika Novi veliki dohodi blaga za obleke, ■ I III Ko. palttot i a mc£ke in dečke po najnižjih cenah pri I v a n u Š i m i c, Trt-t ulica Barriera 32 (v hiši lekarne Picciola).	1349
Naravni mori iz umDfg* Čebeljnjaka A. nal ttVHI IIICU fctcmbfrger v Dragi,prodaja
.Mlekarna HruJica", ulica Geppa 19, tik „Narodnega doma", v Trstu.	152q
Na nrnrlai Je IePa v DornberKu Pod
«V<1 |ll UUaj ugodnimi pogoji. Udobna je za vfako otrt in trgovino. Ponudbe na .Jnseratci oddelek Edinosti. "	1580
VELIKA ZALOGA
praznih buteljk
Trst, vla delle Ombrclle št. 5
TELEFON 18-49
Guiđo e ttgo Coen
100.000 buteljk od šampanjca
za refošk
Prodajajo in kupujejo se buteljke vsake vrste za refošk, žampanjc, bordeaux, rensko vino. konjak itd. VELIKA ZALOGA Buteljk od pol litra in 1 in pol litra. Damjane iz stekla opletene
Prevzamejo se dopošiljatve na deželo.
Kupuje se razbito steklo vsake vrste. m^BBHIHHIBHHH
i i i T m i i i i rit 11111 11111 n i i i hiti i 11 i m linu*
Svoji k svojim I
Naznanjam P. N. slavnemu občinstvu da sem odprl
gostilno u ulic! Rossettl 3
ter bom točil ____^
izvrstna uipauska in druga vina
Priporočam se za obilno udeležbo
Leopold Škerbic.
itFbill kill-l ii Ll j 13SF 111 i I I TITUJjl l-tTI l aTOTtll l!
OBRTNO IN K0NSUMN0 DRUŠTVO SV. IVAN (pri cerkvi)
===: regristrovana zadruga z omejenim poroštvom -------
javlja slavnemu občinstvu, da je svoje prostore
preustrojilo v najnovejšem sloju.
Ima na razpolago veliko dvorano v pritličju, najmodernej«! pivski salon tor tri sobo rezervirane za krste poroke in društvene sestanke.
Teči domače Yiao. istrsko črno, Delo vipavsku, krasti teran in refošk y bnteljkab.
Za obilni obisk se priporoča NAČEL9TVO.
S
e
£ I
Prvo primorsko podjetje za
prevažanja pohištva in spedicijsko podjetje
RUDOLF EXNER - TRST
Telefon It. 847. - Via della Stazi0118 Štv. 17. - Telefon it. 84 7
Filijaiko B PULI, GORICI, REK! in GRADEŽU. Prevažanje pohištva na vse kraje tu- in inozemstva v zaprtih patentnih vozovih za pohištvo, dolgih 6 do 8 metrov.
- iPosiiianie pr&dmetoT. ki ss jemljejo na pranje ia prsTalale blaia 11 tss Drage.)
Sorelena se tudi pohištvo Injdrufie predmete v shrambe v lastna za to pripravljena suha skladišča.
W*T Edini tržaški zavod ^ „VAGU^-CLEANER".
ČIŠČFN.1E in SHEANJEVANJE P££P£GH
Točna postrežba in nizke cene.
(potom poštne nakaznice)---
Bazar 33 in 49, Trst, al. S. Nicolo 29
■»F

S
€t|i
Patrizio Pittaro & Giovanni Bianchl
Avtorizovana delalnica za oicktrične napeljave
TS8T. I.arg-0 Santorio Bantorio št. 5 v začetku ulice Farneto
napeljavo eleKtr. zvoncev, brzojauou, ielefonou in sireloucdov.
Popolne napeljave električne luči. Motori in električna vetrila. — Postavljanje svetilk itd.
Aparati baterije in potrebščine za električno zdravljenje. Delo se izvršuje hitro in natančno- — CENE ZMERNE. — CENIKI ZASTONJ. TSO
-I«
1/saka ekonomična družina
nakupi
VERMOUTH
v velikem skladišču v ulici San Nicolo 18
Buteljke „Reklam" od 1 litra 55 krajcarjev.
Nepremenjeni tip. — Znamka neprekosljiva
Successori Antenic laaiusa
CENTRALA:	PODRUŽNICA
Ul. LazE&retto vecohto 15 Ul G-oisi 1
Velika skladišča vina
Ptrko in dalniatii.pfco vino domaće olje. žgn e :: :: de:ertta vina, Šampanjec :: ::
Prosto u:i dom.	Skladišča v odda J i.
TOVARNA TESTENINI
GIUSEPPE TRE V! SAN
Trst, ul. Molin a vento 3
SPECIJALITETA testenin in Colonjiskih tortelin j.l-runtirano tlne moke in jajc. Sproji-nia iiu ... i!.i ter ]H>ji]ja brf/pllčr« v vsaki <lcl uicstu.


Sis
-b- Glullo ReMeuen
TRST, ulica Giosue Carducci štev 23 :: :: telefon štev. 813 :: :
Kirnrgieno orodje, ortopedlriii a>:iratf. Modercd, umetne roke iu noirt*. In'rirlje.
kilni pasi, elastični pasi in uoir- viec elektroterapevtlene priprave, aparati /1 inhalacijo.
SKLADIŠČE potrebščin za klrurglčna zdravljenja. Potrebščine iz gumija in noprodirnega :::::::: blaga. ;:::;:::
^B—■
Proda]alniea jestvin
peter peterne!,
ulica Giulia 76.
Prodaja: kavo, riž, testenine, sladkor, n;oko. rraslo. milo. olje, sveže In suho sadje.kostanj, otrobi,soćivje >t i
PoŠt ne pošiljatve na deželo n»i ft kg raprej. Jabolka in kostanj na drebno in debelo v vsafci množin Vsaki dan sveže blago.
//////////
Gospodarsko društvo „Vrdela" oa Vrđeli
priporo«:a slavnemu občinstvo dobru urejeno
gostilno
ulica dello Scoglio štev. 794.
Na razpolago ima tudi veliko dvorano, i^re /.& krogi iti. Toči se domače istrsko črno in belu vino. lvr : teran prve vrnte. Domača kuh nja. Za mnogobrojen obisk se priporoča ODBOR s.w\\\\\ /////////////////// / /<2y
Via Farneto štev. 3
V novi prodajalnici igrač in drobnarij
se nahaja vedno
V VELIKA IZBERA
glavnikov, torbic, ročnih torbic, raznih lišpov, predmetov za darove, finih dišav po nizki ceni, ter pisarniških predmetov ln Izbrana zaloga krasnih razglednic
Via Farneto štev. 3
Plbert Faber
Zaloga gozdnih proizvodov in kuriva, tovarna za brezpiinove brikete iz drvenega oglja, se priporoča v zalaganj-
hrastovih in bukovih drv
P'irejenth za peč
angležkega in inozemskega s'.etleia premogu biezplinovih briketov iz drvnega oglja : „ BOULES• v veliki jajčji obliki) za vsako kurja%-o. — Z:ir č\ (k madi (v mali jajčji obliki) za odprto ognjižće in i >•
Naročbe, ki se izvrSe točno, je naslovili m tovarniško pianrno :
Trst — Via della Tesa št. 22
ali na naročilno pisarno v Tr?tu pri— vr-l:
GIOV. ANGELI, ul Vinc. Bellini št. 11
(nasproti cerkvi novega .Sv. Antona;.
PEKARNA in SLADČiČARNA

Dominik Milanič, Trst
= ulica della Guardia štev. 24 ==
Prodaja: 3-krat na dan svež kruh, najfinejšo moko vsake vrste ; vino v buteljkah in likerji.
Bogata zaloga specijalne grenčice „T0RER0'\
I
—j
j Umetni
fotograf ični atelje
pri sv. Jakobu
ulica Rivo Št. 42 (pritličje) TRST.
Izvršuje vsako fotografično delo kakoi tudi razglede posnetke, notranjost [lokalov,por* celanaate,plošče za spomenike, itd. itd.
POSEBNOST
Povečanje vsatatere fotografije.
Radi udobnosti P. N. naročnikov sprejema naročbe Id Jlb Izvršuj« is donu ali zunaj mesta.
J