Leto VIII, št. 170 Ljubljana, četrtek 21. julija 1927 Cena 2 Ofn es i«tiaja oto 4. zjutraj. = Stane mesečno Um 25-—. za inozemstvo Din «0*— neobvezno. Oglasi po tarifa. Uredništvo: Ljubljana, Knailova ulica štev. 5/I. Telefon št. 2072 in 2804, ponoči tudi it. 2034. Rokopisi se ne vračajo. Dnevnik za gospodarstvo,, prosveto in politiko UpravniStvo: Ljubljana, Prešernov« ulica it. ^4, — Telefon št. 2036. inseraini oddelek: Ljubljana, Prešel-nova ulics št. 4. — Telefon št. 240» podružnici: Maribor, Aleksandrova St. 13 — Celje. Aleksandrova cesta Račun pri poštnem ček. zavodu: Ljub-iana št. 11.842 - Praha čislo 78.180. Wien, Nr. 105.241. Ljubljana, 20. julija. Redkokdaj v zgodovini se ie zgodilo, da bi kak vladar umrl manj nepričakovano kot rumunski kralj Ferdinand in da bi bila država ob nastopu smrti bolj pripravljena na vse možnosti. Rajnki rumunski kralj je trpel na neozdravljivem črevesnem raku, z njegovo bližnjo smrt-jo se je že mesece računalo z vso gotovostjo. Nedavno so se celo pojavili glasovi madžarskega izvora, da je kralj Ferdinand že zdavnaj mrtev, da je izdihnil baš pred povratkom kraljice Marije iz Amerike. Ta govorica je trdila, da od tistega časa nihče več ni videl kralja, da hranijo njegovo skrbno bal-zamirano truplo v ledeni grobnici in da oficijelno proglasijo njegovo smrt šele tedaj, ko bodo politične prilike v Rumu-niji popolnoma dozorele in bo naša iztočna zaveznica popolnoma pripravljena, da se izogne slehernemu kaosu in notranjemu potresu. Ta madžarska govorica ne odgovarja dejstvom. Pokojni rumunski kralj ie sicer mesece in mesece trpel in hrabro prenašal težke muke. kar vedo očividci iz diolomatskesa sveta, natisnil pa je trudne oči šele danes ponoči. Napačne govorice so se porodile predvsem iz dejstva, da se je v Rumuniji že več mesecev računalo s kraljevo smrtjo kot z nejzbežno fatalnostjo in so se podvzeli vsi varnostni ukrepi za dan katastrofe. PriDrave za izpremembo na prestolu so bile nujne, ker je bilo še pred meseci prestolonasledstveno vprašanje dokaj zar>'eieno in bi se iz njega utegnila poroditi državljanska voina. ki bi ne samo oslabila Rumunijo. marveč bi se izpre-vrgla morda celo v vojno z vzhodnim rumunskim sosedom, sovjetsko Rusijo. Vprašanje Besarabije bi se pri tei priliki čisto gotovo pojavilo in obravnavalo v ostri obliki. Odstavljeni prestolonaslednik Karol je ohranil še dokaj privržencev v Rumuniji, zlasti v krogih kmečke stranke. Ustavno imenovani regentski svet pa ni imel prave avtoritete v deželi. Ave-reseova vlada se je sicer opirala na veliko večino v prejšnjem parlamentu, to večino pa si je priborila s tipično rumunskim volilnim rokodelstvom. Dejansko ni general Averescu pomenil kdo-vekaj v deželi. Da bi prišel do realne moči, se je baje bavil z diktatorskimi načrti, ki se niso strinjali docela z interesi krone, v zunanji politiki pa se je pod vplivom Mussolinijevim večkrat opasno nagibal k nedoglednim avanturam, ki brezpogojno niso bile v interesu rumunskega naroda. Merodajni činitelji v Rumuniji, ki imajo dejansko oblast v rokah, so smatrali, da bi bilo nevarno pustiti Averesca pri državnem krmilu, ko umrje kralj Ferdinand. Zato je bil generai neljubez-nivo odslovljen, vlada pa je bila izročena kraljičinemu in liberalnemu zaupniku, knezu Stirbeju, ki je izvršil vlogo Janeza Krstnika za liberalnega odrešenika Bratiana. Odločujoči krogi na dvoru so pravilno ocenili dejansko razmerje moči v Rumuniji. Liberalna stranka je poleg kmečke edina močno organizirana politična grupacija, zase pa ima še prednost, da stoji za njo skoro vsa intelektualna in gospodarska moč rumunskega kraljestva. Bratianu znači v Rumuniji to. kar je nekoč v Srbiji pomenil Pašič. Volitve so se izvedle z veliko naglico. Ne more biti sicer.niti najmanjšega dvoma, da niso bile svobodne, da so se uporabljale vse v Rumuniji običajne metode. Res pa je z druge strani, da liberalna ekrazantna zmaga nesorazmerno točneje slika dejansko razpoloženje v Rumuniji nego Averescove volitve v maju 1. 1926. Lahko se reče. da ima naša zaveznica onstran Dunava zdaj primeroma solidno vlado. Iz nje bo črpal tudi sicer dokaj šibki regentski odbor svojo avtoriteto. Zato ni verjetno, da bi prišlo po proglasitvi mladoletnega princa Mihaela za rumunskega kralja do večjih perturbacij v Rumuniji. Vlada in dvor sta gospodarja situacije. Nezadovoljnežev je sicer res nekaj, ki so propadli pri zadnjih volitvah. toda ti nezadovoljneži so si neprevidno vezali roke v vprašanju prestolonasledstva v prid mladoletnemu Mihaelu in regentskemu odboru. Zdaj ne morejo več nazaj, za to jim zlasti nedostaje fizične sile. Jugoslavija, ki jo veže z Rumunijo zavezniška pogodba Male antante, more biti samo zadovoljna, da vodijo zdaj rumunsko državno krmilo izkušeni politiki, ki opirajo svojo realistično politiko na Francijo in Malo antanto. To linijo je odobril pokojni krali Ferdinand in je pri njej vedno vztrajal. V svetovni vojni se ie nostavil na stran velikih zaveznikov. Rumunski bojni pohod je bil sicer nesrečen, toda zavezniška zmaga je ustvarila Veliko Rumunijo. veliko, kakor je ni mogel sanjati večje niti naj-optimističnejši rumunski naciionalist. V pokojnem kralju smo zgubili dobrega zaveznika, zato se cela Jugoslavija pridružuje žalosti nieeove vzvišene hčeri, naše kraljice Marije. Z druge strani pa nas tolaži zopet dejstvo, da Marinkovič ne odobrava Davidovsčevega nastopa Povratek zunanjega ministra v Beograd. — Tudi drugi demokratski ministri se boje in solidarizirajo z g. Davidovicem. — Marinkovičeve izjave novinarjem Skoplje, 20. julija, p. Zunanji minister dr. Marinkovič bi se bil moral že snoči vrniti iz Skoplja v Beograd. Ko se je že odpravljal na kolodvor, je bil obveščen, da prihaja v Skoplje njegov prijatelj, minister Šumenkovič. Zato ie dr. Marinkovič svoj odhod odložil ter počakal na g. Šumenkoviča, s katerim je imel snoči in danes daljše razgovore. Z g. Vukičevičeem se dr. Marinkovič ni več sestal, danes zjutraj pa se je skupno z dr. Šumenkovičem odpeljal nazaj v Beograd. Beograd, 20. julija p. Nedeljski govor šefa demokratske stranke g. Ljube Davidoviča, ki je očividno imel namen, da izzove krizo vlade, je dosegel, kakor se da sklepati iz današnjih dogodkov, baš nasprotno in povzročil težko krizo demokratske stranke, ki bo po soglasnem naziranju političnih krogov skoro gotovo končala z razcepom demokratske stranke. Govor g. Vukičeviča v Skoplju dokazuje, da se je na sestanku z dr. Marinkovičem uveril, da demokratski ministri ne dele mišljenja šefa svoje stranke in da ne bodo izvajali konsekvenc iz govora g. Davidoviča. Tudi dr. Šumenkovič. ki je včeraj dospel v Skoplje, je hitro demantiral vesti beograjskih listov, da je na svo- jem shodu v Ohridu napadal vlado in govoril o volilnem terorju. Dr. Marinkovič in dr. Šumenkovič sta se danes popoldne vrnila iz Skoplja v Beograd. Novinarjem, ki so jima šli do Ralje naproti, je dal dr. Marinkovič kljub svoji znani rezerviranosti nekatere prav značilne izjave. Na vprašanje, ali se demokratski ministri strinjajo z g. Davidovicem, je g. dr. Marinkovič menil: »Kako bi se mogli strinjati s takim govorom? G. Davidovič je govoril proti vladi, v kateri sedimo tudi mi. in je jasno, da se mi že radi tega ne moremo ž njim solidarizirati.« Ko so ga novinarji opozorili, da obstoja glasom poročil današnjih beograjskih listov v demokratski stranki velika kriza, je dr. Marinkovič odgovoril: »Ti listi že vedo, zakai tako pišejo.« Iz celega razgovora pa se je dalo posneti, da dr. Marinkovič ne odobrava nastopa g. Davidoviča. Dr: Marinkovič je istočasno zopet demantiral vesti, da je Davidovičev govor izzval krizo vlade. Kmalu po povratku gg. Marinkoviča ln Šumenkoviča so se sestali v zunanjem ministrstvu demokratski ministri, katerim je dr. Marinkovič poročal o svojem razgovoru z ministrskim predsednikom Kriza davidovifevske s Ultimat demokratskih ministrov g. Davidoviču. — Napeto pričakovanje današnje seje davidovičevskega vodstva. — Ministrski predsednik je prekinil svoje agitacijsko potovanje in se vrača v Beograd Beograd, 20. juliia p. Z največjim zanimanjem pričakujejo politični krogi jutrišnjo sejo izvršnega odbora demokratske stranke, ki je bila sklicana že za danes, a ie bila v zadnjm trenotku odgodena, ker se zunanji minister ni vrnil iz Skoplja zjutraj, kakor je bilo prfotno napovedano, marveč šele popoldne. V davidovičevskih krogih se zatrjuje, da pripravljajo g. Davidovič in njegovi prijatelji na jutrišnji seji oster napad na demokratske ministre. Ni izključeno, da bo že jutrišnja seja izvršnega odbora do-vedla do razcepa demokratske stranke. Veliko pozornost ie vzbudila v političnih krogih tudi vest, da so demokratski ministri poslali g. Davidoviču pismo, v katerem zahtevajo, naj g. Davidovič preneha s svojo akcijo proti vladi in naj da g- Vukičeviču zadoščenje za nedeljske napade. Tudi dana-Snji beograjski listi beležijo vest o tem pismu, ne vedo Pa povedati ničesar gotovega o njegovi vsebini. Gosp. Davidovič sam ie novinarjem priznal, da ie res prejel od demokratskih članov vlade neko Dismo, izjavil pa, da je pismo zasebnega značaja. Točnejše izjave je odklonil, enako kakor malo kasneje tudi njegov zaupnik Milan Grol. Na vprašanje novinarjev, kaj pravi o govoru 2. Vukičeviča v Skoplju, je g. Davidovič odgovoril: »Velji Vukičeviču bom odgovoril javno kakor- jc on odgovoril meni. Storil bom to tudi jaz v Skoplju«. Gosp Davidovič bo namreč v petek odšel na turnejo po Južnj Srbiji, kjer namerava nadaljevati svojo akcijo proti vladi. Ožja Davidovičeva okolica nič več ne prikriva svojega ogorčenja do demokratskih ministrov, katere dolži, da sistematično pripravljajo razcep stranke. Kakršen je položaj danes, je skoro izključeno, da bi se da! popoln razdor še preprečiti. Beograd, 20. juliia. p. Ministrski predsednik Vukičevič, k; se mudi na agitarijski turneji v Južni Srbiji, se vrne že iutri v Beograd. Njegov povratek je bil prvotno določen šele za soboto, vendar pa ie z ozirom na napetost v vladi in na razmere v demokratski stranki svoio turnejo prekinil in danes zvečer odpotoval iz Skoplja. Njegov povratek v Beograd se pričakuje v vseh po Iitičnih krogih z velikim zanimanjem, keT se domneva, da bo po jutrišnji seji izvršnega odbora demokratske stranke prišlo tudi do sprememb v vladi sami. Pred novo komunistično akcijo na Balkanu V Moskvi napovedujejo, da je treba po polomu komunističnega pokreta na Kitajskem posvetiti vso pozornost Balkanu in sosednim državam Berlin, 20. julija, d. V Moskvi se je vršilo minulo nedeljo v operi veliko zborovanje, na katerem so ruski komunisti izrazili svoje simpatije do komunističnega pokreta na Dunaju Oder je bil okrašen z rdečimi zastavami. Kot govorniki pa so nastopili voditelji komunističnega pokreta, zlasti pa avstrijski in madžarski člani Kominterna. med njimi tudi Bela Khun. Vsi govorniki so naglašali. da mora komunizem sedaj ko se je odpovedal Kitajski, posvetiti vso svojo pozornost Balkanu in sosednim državam. Dogodki na Dunaju dokazujejo, da je situacija za aktivno komunistično politiko dozorela. Po zborovanju so se vršile velike manifestacije po mestu. Slična zborovanja so se vršila tudi v vseh drugih večjih mestih. Moskva. 20. julija, ds. «Izvestija» se obširno bavijo z dunajskimi dogodki in ugotavljajo, da revolucijonarna ideja tudi v Evropi stalno napreduje. Evropske države pa bodo morale upoštevati pri uravnanju svojih odnošajev sovjetske Rusije tudi to. da je baš Rusija glavno torišče revolucionarnega pokreta. List se jezi na izdajstvo socijalnih demokratov. ki je preprečilo popolno zmago dunajskega delavstva, ki ni bilo pod pravim vodstvom. Rop »Trgovskega doma" v Gorici Gorica, 20. julija o. Tukajšnji pre-fekt je na podlagi kr. odloka, ki dovoljuje predsedstvom novoustanovljenih pokrajin rekvizfcijo stanovanj, izdal odlok, v katerem se rekvirira za dobo 3. let poslopje »Trgovskega doma« v Gorici. Francija se ne udeleži olimpija-de v Amsterdamu Pariz, 30. julija, (p«.) Ker je senat od» klonil potrebne kredite za udeležbo Fran* cije na olimpijadi v Amsterdamu v letu 1928. je francoski odbor za olimpijske igre sklenil, da se olimpijade v Amsterdamu ne udeleži. ^_!__i--I ostane Rumunija tudi pod novim kraljem in pod novim režimom zvesta članica Male antante in naša zaveznica. Belgijski vojni minister vztraja Bruselj. 20. julija d. Vlada je izročila včeraj nemškemu poslaniku odgovor na nemško noto. V odgovoru se naglaša, da belgijski vojni minister vztraja pri vseh svojih trditvah, ki temelje na dokumentih in objavah časopisja, kojih vesti ]e točno kontroliral. Jasno je, da ne more navesti vseh svojih virov in svojih informatorjev. Nota končno povdarja. da se nemška vlada pri vsaki priliki sklicuje na Locaroo, da pa so obtožbe, ki jih je iznesla preiskovalna komisija državnega zbora, v popolnem nasprotju s tem duhom. Berlin, 20. julija (be.) Drugi memorandum belgijske vlade je dospel v Berlin. Belgijska vlada je objavila v belgijskem časopisju vsebino odgovora, še preden je bil znan v Berlinu, kar se vsekakor proti vi diplomatskim običajem. Po smrti rumunskega kralja Izjemni vojaški in policijski ukrepi. — Cenzura za časopisje. — Princ Mihael proglašen kralja. — Regentstvo prevzelo svoje funkcije. — Truplo kralja Ferdinanda prepeljano v Bukarešto. — Pogreb v soboto. — Bratiaiu hoče za vsako ceno preprečiti povratek bivšega prestolonaslednika Karla (Glej tudi poročilo na 6. strani.) Bukarešta, 20. julija (sp.) Takoj po smrti kralja Ferdinanda je bila prekinjena telefonska zveza med Bukarešto in Beogradom. Telefona so se mogli posluževati samo dvor, vlada in rumun-, sko poslaništvo. Vlada je zaprla tudi mejo. Zbiranja so prepovedana. Časopisje je pod najstrožjo cenzuro. Bratianu je prispel s posebnim vlakom v Sinajo in se je osebno prepričal o kraljevi smrti. Princ Mihael, k'i je s posebnim vlakom prispel iz Constanze v Sinajo, je našel kralja že mrtvega. Drugi sin princ Nikolaj, ki je bi! že v ponedeljek brzojavno pozvan k očetu, je našel kralja še živega. Bratianu je v zadnjih dnevih odredil obširne vojaške in policijske ukrepe. V političnih ozirih pričakujejo sedai po kraljevi smrti zbliža-nje med Bratianom in rumunsko kmet-sko stranko, da se ohrani sedanje ustavno stanje. Princa Mihaela, ki je prispel ob 2. popoldne v Bukarešto, so sprejeli na kolodvoru vsi člani kabineta in zastopniki oblasti. Ob 4. popoldne je odšel princ v parlament, kjer je bil na skupni seji zbornice in senata proglašen za rumunskega kralja. Ob 7. zjutraj se je vršila seja ministrskega sveta, na kateri so bile določene pogrebne svečanosti in izdane potrebne odredbe glede regentstva. Seje parlamenta, ki se je včeraj konstituiral, so do nadaljnega odgodene. Skupščina in senat bosta sklicana šele po pogrebu in bosta najprej položila prisego regentstva. Regentstvo tvorijo kraljeva družina in princ Nikola, patrijarh Miron Chri-ste in predsednik kasacijskega sodišča Buzdugan. Člani regentskega sveta so položili prisego in prevzeli svoje funkcije. Vojni minister .ie izdal naredbo. da morajo vse čete še danes priseči zvestobo novemu kralju. Na vseh državnih poslopjih so razobešene žalne zastave. Bivši prestolonaslednik princ Karol je bil danes brzojavno obveščen o smrti svojega očeta, vlada pa mu je obenem sporočila, da bo njegov povratek za vsako ceno preprečila, kakor tudi onemogočila vsak korak, če bi se spuščal v kakršnekoli avanture. Kraljevo truplo je bilo danes zjutraj ob 8. balzamirano in prepeljano v Bukarešto, kjer je položeno v palači Co-droceni v prestolni dvorani poleg prestola na mrtvaški oder. Balzamiranie je izvršil naš strokovnjak dr. Imovič iz Beograda. Pogreb se vrši z običajnimi ceremonijami v soboto zjutraj ob 8. Truplo bo prepeljano v Curto des Ar-ges, kjer bo položeno v kraljevsko grobnico, v kateri počiva.io rumunski vladarji izza 14. stoletja, in sicer poleg kralja Karola. Beograd, 20. julija p. V rumunskem poslaništvu so danes izjavili vašemu dopisniku, da vlada v vsej Rumuniji popoln red in mir. Vesti iz Bukarešte pa poročajo, da vlada med prebivalstvom veliko razburjenje. Splošno prevladuje prepričanje, da bo smrt rumunskega kralja rodila za Rumunijo težke posledice evropskega značaja. Vsa državna poslopja, pošte in železnice, ie zasedlo vojaštvo. Rumunski poslanik na našem dvoru g. Emandi je danes popoldne odpotoval v Bukarešto. Pariz, 20. iuli.ia s. Kakor se zdi, rumunski princ Karol še ne ve za smrt svojega očeta. Princ Karol je včeraj odšel na daljšo turo z avtomobilom. Cilj njegovega potovanja ni znan. Njegova služinčad noče povedati, kam se je princ odpeljal. Naša država in smrt kralja Ferdinanda Pogreba se udeleži kralj Aleksander, vlada in vojaška deputa-cija. — Šestmesečno žalovanje na našem dvoru. — Sožalje naše vlade Bled, 20. julija, p. Kralj Aleksander odpotuje jutri v Beograd in od tam v Bukarešto, da prisostvuje pogrebu kra- lja Ferdinanda. Na našem dvoru, na Biedu in v Beogradu, je bilo nocoj razglašeno šestmesečno dvorno žalovanje. Kralja bo spremljal na potovanju gene-ral-adjutant admiral Priča. Beograd, 20. julija, p. Zunanji minister dr. Marinkovič je poslal kraljici Mariji povodom smrti kralja Ferdinanda nastopno sožalno brzojavko: Globoko prevzet po tožni vesti o smrti prevzvi-šenega in spoštovanega očeta Vašega Veličanstva, prosim Vaše Veličanstvo, da blagovolite sprejeti izraze najglobo-kejšega sožalja. Rumunskemu zunanjemu ministru Ti-tulescu pa je poslal nastopno brzojavko: Izvolite sprejeti najiskrenejše sožalje povodom smrti Nj. Veličanstva kralja Ferdinanda, kakor tudi željo za srečno vladanje kralja Mihaela. Slava kralju, živio kralj. Ministrski predsednik Vukičevič je poslal rumunskemu ministrskemu predsedniku Bratianu nastopno brzojavko: Globoko ganjen ob tožni vesti o smrti Nj. Veličanstva kralja Ferdinanda. Vam izrekam v imenu kraljevske vlade globoko sožalje in simpatije ter vas prosim, "da blagovolite sprejeti tudi moje zatrdilo, da delimo z vami veliko bol, ki je zadela prijateljsko in zavezniško Rumunijo. Beograd, 20. julija, p. Danes popoldne od 5. do 7. se je vršila pod predsedstvom ministra Marinkoviča seja ministrskega sveta, ki je bila predvsem posvečena zadevam, ki so v zvezi s smrtjo rumunskega kralja. Naša vlada se udeleži pogrebnih svečanosti po posebni deputaciji, ki jo tvorijo ministra dr. Mijovič in Ninko Perič ter pomočnik zunanjega ministra Stevo Pavlovič, šei protokola Adamovič in ministerijalni tajnik Lukič. Posebno deputacijo odpošlje tudi 25. pešpolk iz Tuzle, ki nosi ime rumunskega kralja, ki je bil častni komandant tega polka. Deputacijo bodo tvorili komandant polka, komandant bataljona ter po eden vodnik in narednik. Deputacija, ki bo obenem zastopala našo vojsko, bo položila na krsto srebrn venec. Dunaj, 20. juliia s*. Zvezni predsednik dr. Hainiscli ie ob priliki smrti rumunskega kralja Ferdinanda poslal kraljic; Mariji sožalno brzojavko. V imenu zveznega predsednika se je javil kabinetni podravnateij Klasztersky pri rumunskem poslaniku Miti-lenu, da mu izroči sožalno iziavo. Zvezni kancelar dr. Seipel je posial rumunskemu ministrskemu predsedniku Bratianu sožalno brzojavko v imenu zvezne vlade. Popoldne je odšel zvezn-' kancelar v spremstvu poslanika Junkaria k rumunskemu poslaniku Mitilenu in ga prosil, da sporoči kraljevski rodbini sožalje avstrijske vlade. Avstrijski poslanik v Bukarešti Lu-kes. ki biva trenotno v Avstriji na dopustu, ie odpotoval v Bukarešto, kier se bo kot posebni zastopnik avstrijske vlade udeležil pogrebnih svečanosti Rim, 20. julija, o. Mussolini jc takoj od* poslal v Bukarešto sožalno brzojavko v svojem imenu, kakor tudi v imenu vlade. Javni uradi so razobesili žalne zastave. Vc* ža rumunskega poslaništva je v znak so« žalja zaprta. Listi posvečajo pokojnemu vladarju spominske članke, v katerih pra. vi jo, da je bil pokojni kralj Ferdinand ustanovitelj sodobne velike Rumunije in nove moderne zgodovine. Naglašajo ob» enem, da je bil pokojni kralj Ferdinand odkritosrčen prijatelj Italije. London, 20. julija (Io) Vlada ie izrazila brzojavno svoje sožalie rumunski vladi oh smrti kralja Ferdinanda. Sovjetske justifikacije Moskva. 20 juliia d. Sodišče v Scaba-rovskem, je obsodilo bivšega carističnega oficirja Pjakulova na smrt. Obtožen je, da je 1. 1919 kot član bele armade umoril mnogo ljudi in trpinčil ujetnike. Aretirali so ga 1. 1926 pri prekoračenju rusko-kitajske meje. V Knevu je biki ustreljenih 20 monarhi-stov. Na povelie Ceke ie bil aretiran na finski meji vojaški ataše finskega poslaništva v Moskvi Ailme, ki se je vračal v domovino. Moskva, 20. julida (be.) V Minsku je obsodilo sodišče na smrt poljskega vohuna Sasonoviča. ki je izdajal poljskemu vojnemu uradu sovjetske vodne tajnosti. -@3- Maroški sultan pred smrtjo Pariz, 20. julija, (be.) Zdravstveno sta. nje maroškega-sultana se jc zelo poslab. šalo. Udušena vojaška vstaja v Mehiki Mexico City, 20. julija, (be.) V Veracru. zu je bila vdušena obsežna vojaška revolta. Odprava vizumov med Anglijo in Avstrijo London, 20. julija, (be.) Zunanje mini. strstvo poroča, da so vizumi potnih listo' med Avstrijo in Anglijo odpravljeni Komunisti izzivalo tudi na grobovih Včeraj popoldne se je vršil na Dunaju pogreb prvih žrtev. - Preprečena komunistična provokacija. — Nova justična palača bo zgrajena v petih letih Dunaj, 20. juliia. s. Popoldne se je na prostoru med centralnim pokopališčem in krematorijem vršil pogreb žrtev zadnjih nemirov. 57 krst je bilo v polkrogu postavljenih pred portalom. Venci so razen socijalnodemokratske stranke iz Nemčije in Madžarske darovale razne domače in inozemske organizacije. Po cerkvenih opravilih se je mestni svetnik Speiser namesto obolelega župana poslovil od pokojnih, izrazil preostalim svoje globoko sožalje in obljubil, da se bo zanje po možnosti zavzela država. Za dvema socijalno-demokratskima govornikoma .ie stopil na tribuno neki komunist, ki je v svojem govoru izzival in zahteval oborožitev proletarijata. Navzoči so govor sprejeli z velikim vznemirjenjem. Ko je bil govornik pozvan, naj svoj govor zaključi, je spravil svoj rokopis in izginil. Tekom včerajšnjega dneva je umrlo v bolnicah še 12 težko ranjenih. Poljski poslanik dr. Karel Bader je po-setil dunajskega župana dr. Seitza ter mu v imenu poljske vlade izrazil sožalje za žrtve dunajskih nemirov. Dunai, M julija, d. Včeraj ie ministrstvo za javna deia izvršilo komisijonel« ni ogled razvalin iustične palače. Po ogledu se je vršila v ministrstvu dolga konferenca strokovnjakov in zastopnikov vlade, na kateri je bilo sklenjeno, da se palača znova pozida. Izvedba tega sklepa je poverjena stavbnemu nad-svetniku inž. Leonu Blumenthaiu. Po njegovem mnenju bo potrebno za popolno dograditev justične palače najmanj pet iet. Včeraj so pričeli razkopavati razvaline in iskati nezažgane sodne spise. Več vozov rešenih aktov so prepeljali v zasilne prostore sodišča, kjer sodniki sedaj skušajo urediti še ohranjene spise. Ugotovljeno pa ie. da je zgorelo več tisoč spisov, tičočih se ločitev zakonov, pri čemer so uničeni tudi vsi osebni dokumenti interesentov. Največjo škodo pa povzročajo neredi pri vrhovnem sodišču, vsled Česar se bo moralo obnoviti vse postopanje od prve instance dalje, tako da bodo interesenti trpeli ogromno materijalno 'škodo. Odmev dunaiske revolte v Evropi V Parizu pravijo, da je treba priključitev Avstrije Nemčiji na vsak način preprečiti. — Angleški glas za priključitev! — Fašistični komentarji« — Češki nasveti Partz, 30. julija (s-pa) »T e m p s« pri. znava, da so v gotovih inozemskih krogih že namigavali, da je treba za Avstrijo intervencije od zunaj. Sedaj je jasno, da se je samo zdelo, da Avstrija ni zmožna, da bi se sama rešila. Nastop avstrijske vlade dokazuje, da se Avstrija lahko ubrani revolucionarnih sil in da ne potrebuje n;ka-ke posredne ali neposredne intervencije, da bi varovala svojo neodvisnost. Pariški časopisni komentarji so vsi pisani iz vidika, da je treba priključitev Avstrije k Nemčiji na vsak način preprečiti. Čeprav stvar še ni tako daleč, da bi bilo treba reči, da bi pomenila priključitev neposreden casus bel-li za Francijo, se vendar naglaša, da bi prej ali slej brez dvoma privedla do vojne 'Peti t Journal« smatra, da tvorijo neredne oborožene formacije v Avstriji veliko nevarnost za mir in red. List zaključuje, da bi moralo posredovati Društvo narodov, da se to nenormalno stanje čim prej odpravi. »Echo de Pariš« prihaja do istih zaključkov in trdi, da tvori novoustanovljena občinska stfaža na Dunaju veliko nevarnost za mir. »Avetlir« meni, da je Avstrija povodom sedanje krize dokazala, da ima dovolj moči za samostojno politično življenje. »H o m me libre* predlaga, naj se Avstriji gospodarsko odpomore. London. 20. julija d. »W e s t m i n s t e r-g a z e 11 e* razpravlja o avstrijskem problemu in prihaja do zaključka, da je dolžnost vseh drugih držav, da v svojem iast-ne minteresu poskrbe za urejene politične in gospodarske razmere v Avstriji. Dunaj je danes glava brez trupla in se ie le čuditi, da se ni zgodilo še kaj hujšega. Dokler Avstrija ne dobi naravnega zdravila, to je združitev z Nemčijo, bo ostala torišče nemirov v srednji Evropi. List zavrača italijanske očitke na račun Avstrije Ln povdarja. da je napetost v Avstriji samo posledica dejstva, da socijalni demckratje dr. Seiplove vlade ne smatrajo za dovolj liberalne. Rim. 20 .julija d. Tisk posveča dunajskim nemirom veliko pozornost in jim pripisuje izredno važnost. »P o pol o d' Ita-i i a« naglaša, da leži glavni vzrok dunaiske revolte v pomanjkanju vsake državne discipline in v zločinski popustljivosti do komunističnih organizacij, socijalne demokracije in podpiranju protifašističnega po-kreta. »Tribuna« ostro napada zveznega kancelarja dr Seipla if) pravi, da ni kaka veličina, ker se ie Izkazalo, da so potrebne samo odločne policijske mere. da se napravi konec komunističnemu in socialističnemu rovarenju. »Laveto d' 11 ali a« -vidi v celem problemu samb politični moment ter naglasa, da se bo morala Avstrija sprijazniti tudi s politično kontrolo, če dr. Seipel in njegova vlada ne bosta znala ukrotiti socijalistov. Praga 20. julija d. Meščanski listi vale odgovornost za krvave izgrede na Dunaju izključno na vodstvo avstrijske sociialne demokracije. Zlasti ostro piše »Narodny Politika.; ki povdarja. da bo morala Avstrija nuditi primerno garancijo, da se slič-ni izgredi ne bodo več ponovili Vlada mora predvsem preprečiti, da bj komunisti še nadalje izkoriščali propagando za priključitev Avstrije k Nemčiji. Jasno je, da bodo inozemske vlade zahtevale odškodnino za škodo, ki je bila povzročena_ njihovim državljanom. Konferenca veleposlanikov pa bo morala podvzeti primerne korake, da očisti avstrijsko armado vseh nezanesljivih elementov. Oboroženi napadi, ki so se izvršili na Dunaju, pa so obenem dokaz, da Avstrija razorožitve v smislu mirovnih pogodb ni vzela preveč resno. -•5SS- Ženevska posvetovanja se bližajo koncu Ženeva, 20. julija, (lo.) Zaradi odhoda glavnih angleških delegatov v London ni zaznamovati na konferenci ničesar nove« ga. Ameriška in japonska dclcgacija sta v trajni brzojavni zvezi s svojima vladama. Z ozirom na stališče ameriške delegacije se bodo morali nekoliko revidirati anglci ško«japonski predlogi. Merodajni krogi upa jo, da se konfercnca v nekaj dnevih uspeš* no zaključi in da se doseže popolen spora« zum. To upanje potrjuje tudi izjava glav> nega ameriškega delegata Gibsona, ki je izjavil, da ne bo Amerika v slučaju angle* ško*japonskega sporazuma, delala težav splošnemu sporazumu. Včeraj je prišlo med japonsko in angleško delegacijo do popoU neg« soglasja v vseh vprašanjih. Vsebina tozadevnega sporazuma je bila odposlana na vpogled in odobritev japonski in angie« ški vladi. Kakor sc izve. skuša glavni ameriški dt« legat Gibson spraviti angleško-japonski sporazum v sklad z ameriškimi potrebami. Angleško časopisje odločno zanika nekate« re trditve inozemskih listov, češ da je an« gieško«japonski dogovor naperjen proti in« teresom ameriških Zedinjenih držav. An« glija je bila vedno prijateljica Japonske in nima ž njo nikakih spornih točk. Toda če hi sporazum z Japonsko pomenjal ost pro* ti Ameriki, bi bil angleški narod prvi, ki b' nastopil proti taki politiki. Sacco in Vanzetti v gladovni stavki Boston. 20. julija, d. Ker je zabranjer. branitelju ni smrt obsojenih anarhistov, Sacca in Vanzettia prisostvovanje pri sc* jah preiskovalnega odbora, sta Sacco in Vanzetti, kojih justifikacija je določena za 10. avgust pričela gladovno stavko. Prepri« čana sta. da bo njuna justifikacija izvrše« na ne glede na rezultat preiskave tega od« bora in hočeta zato raje umreti od gladu. Faktično tudi oblasti niso ukrenile ničesar, di bi jih umetno hranile. Courtney odleti danes Berlin. 20. julija, (be.) Polet kapetana Courtneva preko Oceana je bil preložen na jutri. 10.000 pušk zgorelo ■Madrid, 20. julija, ('pa.) V Valladolidu jt izbruhni) v aftiljerijskem parku požar, ki je uničil 10.000 pušk. Chamberlain o Egiptu in Perziji London, 20. julija, (lo.) V spodnji zbor* niči je bila na zunanjega ministra stavlie« na interpelacija, ako je došlo povodom odi« ska egiptskega kralja, do razgovorov z egiptskim ministrskim predsednikom Sar« vrat pašo glede štirih rezerviranih točk egiptsko*angleškega sporazuma. Chamber« lain je odgovoril, da je prišlo do razgovo« rov t egiptskim ministrskim predsednikom, vendar pa Sanvat paša ni nameraval za« ključiti nikakih novih dogovorov z angie* ško vlado. Nato jc Chamberlain odgovoril na inter« pelacijo glede korakov angleške vlade v korist odstavljenemu šeiku Mohammerahu. Minister jc izjavil, da odločitev o tem vprašanju ni v rokah angleške vlade, ki je nonovno zahtevala od Perzije, da vrne šei< ku njegovo deželo in osebno prostost. Per« zijska vlada je opetovano obljubila, da to vprašanje čimpreje zadovoljivo reši. Poga« janja so sedaj v teku in upa se, da bo za» deva v kratkem rešena. Francija in sovjeti Moskva, 20. julija, d. Francoski poslanik Herbette. o katerem se je zatrjevalo, da bo odpoklican, se je danes vrnil na svoje mesto. V soboto se vrne tudi poljski po« slanik Patek. ki bo prinesel odgovor polj« ske vlade na zadnjo sovjetsko noto. Ob« enem je dobil Patek od svoje vlade instruk cije, naj takoj uvede pogajanja za skleni« tev poljsko=ruske pogodbe o nevtralnosti. Položaj na Kitajskem Šanghaj, 20. julija, (pa.) Na podlagi raz* govorov med Cangkajškom in Čangtsoli« nom je bila določena severno pokrajine Kiangsu nevtralna cona. Kakor poročajo, je pričelo stavkati 500 angleških oficirjev in strojnikov trgovskih ladij. Stavkajoči zahtevajo 10 odst. povi« šatije plač. Nov način pridobivanja kavčuka Sewyork. 20. julija, (lo.) V nizozemski Indiji »o iznašli nov način pridobivanja kavčuka. Po novem sistemu daje vsako drevo štirikratno količino kavčuka, kot je bilo to dosedaj mogoče. Ameriški listi me« nijo, da bo zaradi tega kavčuku cena znat« no padla. Verski nemiri Šimia. 20. julija, (be.) Pri zadnjih ne« Diirih v Maler Kstba je bilo težko r»nje» nih Ž4 oseb in 55 aretiranih. Klerikalna politična gesta od včerai m od danes Klerikalna politika ima zadnje leto čudno smolo. Vse, kar je prej rinila v ospredje, to mora danes sama odbijati, kar je izdala gesel za \abo voliliem, vse je sedaj pred ! vso javnostjo prodala. Njeno versko stališče je itak znano, da je samo plašč, da se e tem pritiskom lovi ljudstvo v duševno in gospodarsko odvisnost. Njeno tsiovenskci stališče ni razkrinkano samo v odnošaju do Vatikana, kjer so škofje nastopili proti rešitvi vprašanja glagolice v koukordatu in ne brani naših rojakov nasilnega poitalijaneevanja in ponsmoevanja, ki ga neusmiljeno Izvajajo škofje v Celovcu in Julijski Krajini po naročilu rimske kurije. Ta «slovenska stranka* je stopila v trajno zvezo e stranko, ki je res po vsem svojem mišljenju velesrbska in žiti v zastarelem du hu plemenskega hegemouizma in centralizma. Korupcijo je SLS, živo obsojala- Celo shod je priredila v Ljubljani zoper njo, kakor da je korupcija donia ravno v Ljubljani. V anketnem odboru pa je njen glas pokopal vso preiskavo proti zločincem afere Adamovo. In kakor v zasmeh vsem prejšnjim prekletstvom nad korupnostjo NRS. se je začela bližati in se je združila baš s to stranko in to povrh tega z ujenim policijskim delom, ki »ta se mu pridružila gg. dr. Laza Marko-vič in Voja Janjič. Naša SLS vse krije in htali, kar je prej obsojala. Tudi za svobodo je bila SLS vneta, dokler je bila v opoziciji. Za svobodo volitev in političnega udejetvovanja. Zdaj pe je vredm citati, kako sramežljivo gre rcije so pravilne- Vladimir Štoviček ne išče zgolj plastič nih efektov, marveč skuša snov poduhoviti ter jo storiti izrazito in živo.* List je reproduciral posnetek neke Što-vičkove plastike, ki pravi o nji kritik Male, da . Za se je našlo celo 38 varijant; pač zanimivi dokumenti o Tolstega načinu snovanja in pisanja. Najdeni so nadalje devniki izza petdesetih let, neobjavljen del Ob 21.30 je vladala prava egiptovska tema. Culo se je votlo bobnenje, kakor da se bliža sodni dan. Kmalu se je vlila strašna ploha in vsipati se je začela toča, debelejša, kakor orehi. Padala je skoraj pol ure ter je uničila zadnjo nado, ves trud in znoj, ki ga ubogi belokranjski kmet pretrpi pri napornem delu. Danes je videti po vinogradih le rjave kole, ua tleh pa leži zdrobljeno grozdje. Marsikateri oče gleda s strahom v bodočnost, saj ne ve, kako bo preživel svojo dru-žino, ker ga poleg vseh drugih jadov težijo še visoki davki. Gospoda dr. Jarc Ln Nemanič! Ob volitvah v oblastno skupščino sta delila vse mogoče obljube. Storita sedaj, da se vsaj davki znižajo, če imata v resnici količkaj ljubezni do onih volilcev. ki so vama pripomogli do mandatov. Pomoč je nujna, kajti vsa semiška okolica je podobna pogorišču. Pokrajinski zlet Jugoslo-venske gasilske zveze v Središču ob Dravi V dneh 14. in 15. avgusta se bo povodom 401etnice domačega gasilnega društva vršil zlet JGZ v Središče ob Dravi. Trg Središče cb Dravi zavzema skrajni jugovzhodni kot mariborske oblasti — odnosno ptujskega sreza Ln leži ob vznožju ormoško-Ijutomerskih goric. Vzhodno trga se razprostira medjimurska ravan z mestom Čakovcem, južno mejo pa tvori deroča Drava. Trg je znan iz predvojne dobe kot eden najbolj narodno zavednih krajev. O napredku trga pričajo: Sokolski dom. Društveni dom. dve posojilnici in hranilnici, paromlin, dve žagi in ena najmodernejših oljamic v oblasti. Trg ima tudi električno razsvetljavo. JGZ šteje danes 583 včlanjenih gasilnih društev" Gotovo je torej, da bo udeležba zavednega gasilstva in gostov častna. Na tem zletu nas počastijo z zelo številnim obiskom tudi sosedna hrvatska in medjimurska vatrogasna društva. Spored je naslednji: 13 avgusta bakljada; 14. avgusta dopoldne: spreiem, maša. povorka ta mimohod: poppldne: vzorna suha vaja, nato tombola, koncert, sreoolov ta ples; 15. avgusta (Veliki Šmaren): izleti v bližnjo okolico in odhod gostov. Ne pozabite dati žigosati — gasilci in gosti — na odhodni postaji voznih listkov z mokrim žigom! Ligitimacije za polovično vožnjo, potrjene od zletnega odbora, se bodo izdajale na veseličnem prostoru. Čudne avanture sleparskega doktorja Aleksandra Pavlova V poMcijskih zaporih v Beogradu ždi že ■par dni ruski emigrant Aleksander Pavlov, ki je kot sleparski doktor izvršil celo vrsto avantur. Niegova kriminalna zadeva je mnogo bolj značilna, kakor znana afera z lažnim doktorjem Jefremovim v Zagrebu. Pavlov je prišel v našo državo iz Rumu-nije s potnim listom, v katerem je sam dostavil k svojemu imenu doktorski naslov. V Beogradu je zaprosil za državno službo in je čudovito hitro bil postavljen za sre_ skega zdravnika v Peči. In tu je otvoril svojo famozno prakso. Pacijenti je zdravil izključno s kininom in aspirinom. Bolniki so požirali praške in bi še bili imeli nekaj vere vanj. da ni neprestano popival. Nekoč se je v pijanosti hotel obesiti. Brzojavno je bila razveljavljena pogodba z njim kot kon-traktualnim zdravnikom in v Beogradu so ponovno pregledali njegove dokumente. Prišli so na sled slepariji ter šele sedaj videli. da si je »doktor« Pavlov izbral za svojo specijaliteto ginekologijo. A v Peči, glej, je kuriral staro ta mlado, moške in ženske, samo s praški! . . . Beograjska policija je takrat pregnala Pavlova v Bolgarijo. Ker pa mu je tudi tam gorelo pod petami, se je podal v Carigrad, odkoder se je preko Sofije zopet vrnil v Beograd. Vso pot je premeril peš. V Beogradu so ga zopet priieli pijanega na ulici in ga pregnali v Vel. Bečkerek. S tem se je pričelo zanimivo preganjanje lažnega doktorja. Iz Beokereka je Pavlov kajpak zopet ubral pot nazaj v Peč. To transpor-tiranje se je izvršilo štirikrat. Ko je bi] po-slednjič pregnan iz Peči, je poiskal zatočišče v samostanu Suhovskem kraj Niša. In zopet so ga kmalu pregnali izza samostanskih zidov. Sedaj se nahaja že petič v slavni beograjski »Glavnjači«. PTav resno razlaga, da ie diplomiral na medicinski fakulteti v Berlinu že 1. 1912 in da je v balkanski vojni prostovoljno služil pri srbskem Rdečem križu. Policijskim uradnikom razlaga svoje recepte in med drugim pravi, da bi bolnim ■*Dekabristov>, rokopisna razprava o Petru Velikem, prevod Sterneovega ^Sentimentalnega popotovanja*, popotni "zapiski iz Švice, povest . Premijera bo v budimpeštanski operi. Anketa o nesmrtnih pisateljih. Češka družba cDružstevni pracej>, ki namerava izdati knjižnico s 50 prevodi literarnih del trajne vrednosti, je razpisala za svoje člane anketo: «Katere "pisatelje smatrate za nesmrtne?« Odgovorilo je zgolj 8 odstotkov članov. Največ glasov (več kot 20) so dobili sledeči pisatelji: Dostojevskij, Shakespeare, Tolstoj L. N., Balzac, Goethe, V. Hugo, Me-režkovskij, Turgenjev, Hamsun, Gogolj, Nemcova, Zola, Bjornson, Dickens, Dante, Jirasek, Neruda Wilde, Flaubert, Ibsen, Kipling, Sienkievvicz, Komensky, Homer, Gončarov. Strindberg, Boccaccio in A. France. Pisatelji so imenovani po vrstnem redu z Dostojevskim na prvem mestu ki je dobil 65 glasov in A. Franceom z 20 glasovi na zadnjem mestu. Danes ob 4., pol 8. in 9. uri. Prvič v Ljubljani! — Monumentalni šla* ger svetovnega režiserja Cecil B. de Hille „Ustvariena za ljubav" (Moč Ijubavi...) Prelepa orijentai* na drama v 7 velikih dejanjih, v glav. vlogi priljubljena lepotica Lea-trice Joy in ljubljenec ženskega sveta, lepi Edmond Burns! — Veli' kanski uspeh pri včerajšnji premis jeri. KINO «DVOR», telefon 2730. Pri vseh predstavah orkester! na srcu priporočal »Valerijanove kapljice«. Za jetiko predpisuje — sirolin, za vse drugo pa kratko in malo ktata ta aspirin. A kakšen lek predlaga zase? Karkoli diši po alkoholu! Tega mu seveda v »Glavnjači« ne privošSjo, pač pa bodo poskrbeli, da bo lažni doktor Aleksander Pavlov po proučitvi vseh dokumentov odšel na daljši počitek v kaznilnico. Po 25 mesecih izpuščen iz preiskovalnega zapora Osijek, 20. julija SenzacijonaLna kakor njegova aretacija, jc učinkovala danes v Osijeku tudi izpustitev ravnatelja tamošnje papirnice Iso Lan-ga. Kakor znano, je bil Iso Lang pred dvema letoma z več sokrivci aretiran, ker so ga oblasti obdolžile ponarejanja banderol za cigaretni papir in tihotapljenja s svilo. Dolgotrajna preiskava pa je zadnje čase krenila v popolnoma drugo smer in to posebno po nekaterih izpovedbah nekega člana monopolne uprave, po katerih se je dalo sklepati, da je veliko afero zakrivila monopolna uprava sama. Danes popoldne je bil Iso Lang po 25 mesecih, ki jih ie presedel v osiješkem preiskovalnem zaporu, končno izpuščen na svobodo. Oba iskalca mesečnih sob pod ključem Ljubljana, 20. julija ^ Proti koncu velesejmskih dni smo poročali o dveh lopovskih iskalcih mesečnih sob, ki sta ogledovala prosta stanovanja, pri tem pa kradla, kar jima je prišlo pod roke. Najraje seveda dragotine in gotovino. Dočim je ljubljanska policija kmalu vloviia enega izmed njiju, 26 letnega Vilmija Bukovca, rodom iz Bosne, po poklicu šoferja, in mu temeljito pregledala obisti, je njegov tovariš Nazif Palic pobegnil v Zagreb. Vendar tudi Palic ni imel dolgo sreče. V Zagrebu so sumljivega postopača kaj kmalu izsledili detektivi ter gfc na intervencijo ljubljanske policije poslali danes v Ljubljano. Oba drzna pustolovca sta bila danes takoj po Paličevem prihodu ponovno zaslišana ter konfrontirana z raznimi oškodovanci. Priznala sta, da sta oškodovala v Ljubljani pri ogledovanju mesečnih sob več strank za nekaj 1000 Din. Kakor znano, sta ■prišla zadnji dan velesejma tudi v stanovanje Frančiške Lapajnetove v Hrenovi ulici, kjer s««t našla doma samo tam sta-mrjočega dijaka. Medtem je prišla domov tudi gospodinja, ki pa ni vedela, da je že okradena. Eden tatov je ostal med razkazovanjem sobe v kuhinji ter ukradel iz kredence vso shranjeno gotovino. Prebrisanca sta nadalje oškodovala več neprevidnih strank tudi na Karlov ski cesti, na Friškovcu, na Masarykovi cesti ter v Židovski ulici. Predstavljala sta se ponekod kot trgovca, drugod kot šoferja, ki vozita na Bled bogate letoviščarje itd. Kakor jima je pač prišlo na misel in kakor je bolje kazalo. Bukovac ta Polič sta tudi nevarna žeparja, ki imata na vesti več tatvin v vlakih med Zagrebom ta Ljubljano. Pred sodniki cPrijavim vzklic,* je zavpil trgovec Janez, ki je bil obsojen na 150' Din globe. V Ljubljani namreč životari lepa vdovica Dorica, ki ji je dvoril. Ker je Janez Š3 fant, sta bila kmalu zelo prijatelja, saj je vdovica upala, da jo trgovec poroči. Pa je vse razdrla Janezova ljubosumnost. Vdovica se je namreč rada pozabavala, on ji pa tega ni privoščil. Ko je prišel nekega večera marca meseca k nji, se je zabavala z dvema drugima. Janezu je zavrela kri. Začel je razbijati okna in ubil "ji je tudi par cvetličnih lončkom. Ker pravi Janez, da je to storil nekdo drugi in ni s sodbo zadovoljen, bodo zadevo še pre- rešetali pri kazenskem seaatu. ★ Mlinar Milač iz Cerkelj ni posebno dober človek. Pri njem je služil hlapec Lovro, ki mu je gospodinja dovolila, da je za moko, ki jo je dobavljal raznim trgovcem, sam zase kaj kupil, kar sta potem poracn-iala. Tako je Lovro kasiral na neki račun 8960 Din in si pridržal 1100 Din ter je to tudi gospodarju povedal, češ, da mu bo že povrnil, ker ima dobiti denar za svojo prodano kravo. Lovro je zbolel in hotel ležati doma, da bi mu stregla lastna žena, a gospodar je zahteval, da mora ostati pri njem in ležati v hlevu. Lovro je odšel domov, a gospodar k orožnikom. Lovro je bil naznanjen radi hudodelstva poneverbe. Mož je takoj plačal nekaj denarja, a za ostanek je dovolil gospodarju, da je vzel njegovo obleko. Sodni senat je bil prepričan, da Lovro ni imel kakega goljufivega namena, vendar bo sedel en dan, to pa zato, ker so orožniki izsledili v njegovi delavski knjižici popravljeno besedo . Lovro je dejal, da on ni imel nobenega vzroka postati spet , saj se z ženo dobro razumeta, pač pa mu je to besedo zapisal neki delavec, s katerim sta nekdaj skupaj delala. Senat mu je samo toliko verjel, da Lovro popravka ni 6toril v hudobnem namenu. >y Nov planinski stan na Jeseniški planini Kulturni pregled Domače vesti * Kralj v Belarjerem observatoriju. Krati Aleksander je predvčerajšnjim obiskal znani observatorij profesorja dir. Belarja v Gor j ah pri Bledu. Dr. Belar. znani raziskovalec potresov in nihovih vzrokov, ie v Gorjah uredil potresni observatorij, ki slovi daleč preko mej naše države. Kralj, Id se je zanimal za vse seismografske apaTate ter je z zanimanjem sledil informacijam profesorja Belarja o svojem delovanju, je izrekel svoje priznanje prof. Belariu za vzorno vodstvo observatorija. • Otffikovanja. Povodom restavracije Stros smayerjeve galerije slik v Zagrebu so bHi odlikovani nekateri strokovnjaki, ki so si za restavracijo in preuredbo galerije sfik pridobili velike zasluge. Na predlog ministra Prosvete so bili odlikovani: medtem že umrii kr. ogrski dvomi svetnik in ravnatelj galerije sfflc v Budimpešti dr. Gabrijel pl. Terey z redom Sv. Save 2. razreda, podpredsednik Jugoslovenske akademije znanosti in umetnosti Martin Pilar z redom Sv. Save 2, razreda in znani restavrator starih slik profesoi Ferdo Goglia z redom Sv. Save 4. razreda. * Kongres narodnih manjšin v Ženevi. Letošnji kongres evropskih narodnih manjšin se bo vršil v Ženevi v dneh 22. do 24. avgusta. Predsednik pripravljalnega odbora j s slovenski poslanec italijanskega parlamenta dr. Wrlfan. Na tem kongresu bodo ka kor doslej zastopane tudi narodne manjšine v naši državi. * Izpremembe v državni službi. Na predlog ministra prosvete so napredovali: profesorja Franc Devetak na realni gimnaziji v Ptuju m Josip Osana na I. državni gimnazij; v Ptuju v 5. skupino I. kategorije; uprav nik narodnega gledališča v Mariboru dr. Radovan Brenčlč v 6. skupino I. kategorije okrajni sanitetni referent Albin Gregorc v Gornji Lendavi in dr. Amalija Šimec, šef šole za sestre pomočnice v Zagrebu v 8. skupino T. kategorije: poštna uradnica Gabrijela Marušič v Mariboru v 3. skupino II. kategorije in arhivska uradnica v državnem muzeju v Ljubljani Ana Kušer v 1. skupino ITI kategorije. Poštni uradnik Janko Alič je iz Beograda premeščen k poštnemu uradu v Metliki, Josip Križaj, član narodnega gledališča v Zagrebu, ie podal ostavko na državno službo. * Redukcija učnega osobia na srednjih šolah. Povodom redukcije srednjih šol, ki se začne izvrševati s prihodnjim šolskim letom se bo — kakor doznava »Vreme« — reduciralo tudi gotovo število srednješolskih učiteljev, ki nimajo zadostne kvalifikacije. Tako se bodo n. pr. vsi učitelji meščanskih šol. ki so zaposleni na srednjih šolah, vrnili zopet v meščansko šole. * Brezplačno zdravljenje rezervnih oficirjev v Dubrovniku. Vsi člani UdTUŽenja rezervnih oficirjev in bojevnikov, ki odhajajo na zdravljenje v Dubrovnik, naj se tamkaj obrnejo do zdravnika in rezervnega sanitetnega poročnika dr. Luke Dražiča, ki bo brezplačno pregledal one. ki se izkažejo s člansko karto. * Štefan Dobnlk — umrl. V torek je na svojem domu v št. Janžu na Dravskem polju preminul posestnik in lastnik mlina Šte-ian Dobnik, bivši narodni poslanec in zadnji podpredsednik deželne vlade za Slovenijo, eden izmed prvih voditeljev naprednega kmečkega gibanja na južnem Štajerskem. Rojen kot sin malega posestnika in kmečkega mlinarja je okusil težave s katerimi so se vsi naši kmečki dijaki morali boriti za časa svojih študij. Gimnazijo ie študiral v Mariboru in nekaterih drugih mestih, ma:u-riral je leta 1907, na kar se ie Rpsvetil pravnim naukom v Gradcu in Pragi, Kjer je tudi končal študije. Vstopil ie v sodno službo v Mariboru, kier je bil takrat precejšnji naval slovenskih pripravnikov. To je bil vzrok, da so vse mlajše slovenske uradnike zatirali in jih pustili mesece in leta brezplačno uradovati. Šteian Dobnik ie iz uaci-jonalnih razlogov prišel v konflikt s predstojnikom okrajnega sodišča nadsvetnikom Detitschegom, katerega je tožil radi razžaljena časti. Proces, ki je razkril arogantno postopanje takratnih nemčurskih vodilnih uradnikov napram mlajšim slovenskim tovarišem, je vzbudil med slovenskimi in nem škimi krogi veliko senzacijo. Dobnik je nato vstopil k advokaturi, dokler ga ni svetovna vojna spravila k vojakom. Po prevratu se je posvetil samo gospodarstvu, si na novo uredil velik mlin in mnogo časa in denarja zapravil za politiko, v kateri ie kazal mnogo praktičnega smisla in gospodarskih zmož nosti. Politika mu je vzela njegove najboljše duševne moči in popolnoma ruinirala njegovo zdravje. Komaj dobrih štirideset let star zapušča v kritičnem položaju ženo in dva nepreskrbljena otroka. Blae mu spomin! * Smrtna kosa. V Ljubljani je v torek po daljšem bolehanju umrla zasebnica ga. Ela D r a h s 1 e r roj. Schanda. Pogreb se vrši danes ob 16. iz Šolskega drevoreda k Sv. Križu. — V Ljubnem je včeraj zjutraj jk> daljšem bolehanju umrl g. Tone Krov nik poštni uradnik, dopolnivši 47 let. Pokopljejo Ka jutri ob pol 11. na tamošnjem pokopališču. Pokojnima blag spomin, žaluiočim naše iskreno sožalie! * Odkritje spomenika na Okrešliu. Najlepši, najljitbkejši planinski kot, vsem planincem priljubljeni Okrešelj, bo v nedeljo pričal o svečanosti, kakršna se še ni VTŠila v njegovi samotni tišini. V skalah Mrzle gore bo svečano odkrit planinski spomenik pied letom tragično preminulemu beograjskemu medicincu Pavlu Šutnanu iz stare ljubljanske obitelji, ki od prevrata dalje biva v Beogradu. Dne 22. julija 1926 je pone-siečenec nenadoma izginil v skalovju Mrzle gore. Kljub skrbnemu iskanju, so ga našli šele po 25 dneh z zlomlienim tilnikom. V spomin na svojo prvo planinsko žrtev dobi Mrzla gora spomenik »Šumanov križ« agai odkritje se bo vršilo v nedeljo ob 10. dop. Ker bo ta svečanost nudila posetnikom izreden dogodek, se bo odzval ttaibrže marsikdo, da počasti s svojo prisotnostjo spomin planinske žrtve in se obenem razvedri v krasni planinski kotlinici, ki uprav sedaj žari v cvetočem rododendTonu. ter se bo lahko zastrmel v veličastno mogočnost ponosnih kamniških vrhov. Najprimernejši dohod iz Ljubljane je v soboto z vlakom ob 14.10 ali 18.20; kdor Pa želi več užitka, bo odšel že zjutraj ob 7.45. Pot s kamniškega sedla na Okrešelj (1400 m) je v zadnjem času temeljito osnažena in popravljena. Ta izlet v planinski svet si more privoščiti marsikateri ljubitelj narave in občudovalec njenih planinskih lepot, ako ravno se ne prišteva med vrste izurjenih planincev. * Papirnati droiriž, ki bo 30. septembra vzet iz prometa, morajo po naročilu direkcije jemati pošte v plačilo, na željo strank ga Pa morajo tudi zamenjavati, ampak samo za kovani drobiž. Ker je zadnji dan zamenjave 30. septembra in se morajo do tega dne tudi pošte papirnatega drobiža Iznebiti je odrejen za pošte kot zadnji dan za spre-emanje papirnatega drobiža po 1 Din, 0.50, in 0.25 Din dan 25. septembra 1927. * Gradbena direkcija v Ljubljani opozarja vse interesente na razpis I. ofertne 'licitacije za instalacijo centralne kurjave s toplo vodo v zgradbi infekcijske bolnice v Beogradu, katera se vrši 30. t. m. v rač. oddelku ministrstva za gradbe v Beogradu. Natančnejši pogoji so razvidni iz razglasov, ki so nabiti na uradni deski gradbene direkcije Turjaški trg. I. nadstropje. 4 Gradnja strojniške šole v Bakra. Gradbena direkcija v Zagrebu Je razpisala licitacijo gradnje strošniške šole v Bakru. V državnem budžetu je za to šolo predviden kredit v znesku 1.250.000 Din. Za pospeševanje turizma. Ministrstvo za trgovino in industrijo je poslalo vsem društvom za pospeševanje turizma v naši državi povabilo na konferenco, ki se bo vršila v Beogradu v dneh 22. do 24. julija. Na tej konferenci se bo razpravljalo o vseh aktualnih problemih našega turizma in-tujskega prometa. * Gradnja velikega observatorija na F ruški gori. Beograjska univerza je kupila obsežno zemljišče pri Rakovem na Fruški gori, kier bo zgradila observatorij, ki bo baje največji v naši državi In naimoderneje opremljen. Pogodba je bila predvčerajšnjim podpisana. * Revizija narodna gledališč. Kakor poročajo beograjski listi, je ministrstvo prosvete odredilo revizijo vseh narodnih gledališč v naši državi. Revizija, ki se bo v kratkem vršila, se ne bo tikala samo finančne strani, raztegnila se bo namreč tudi na razna osebna vprašanja, ki ponekod v veli. ki meri ovirajo uspešni razvoj narodnih gledališč. * Shodi SDS v laškem okraju. V nedeljo ob !0. uri se bo vršil izredni občni zbor SDS za občino Sv. Krištof v posebnj sobi hotela Henke v Laškem. Dnevni red glasom doposlanih vabil. Na zboru bo poročal kandidat g. dr. Bohinjec o splošnem položaju. Dolžnost vsakega člana in prijatelja napredne misli je da se zborovanja sigirno udeleži. Popoldne ob pol 15. pa se bo vršil javni shod pri 2. Bratomilu Štakovniku pri Sv. Jederti nad Laškim. Poročal bo tudi tu g. dr. Joža Bohinjec. Pridite! * Volitev župana v Cerknici Dne 18. t. m. se je vršila volitev župana. Izvoljen je g. Anton Werli (SDS). Zanj je bilo oddanih 15 glasov. Z enakim številom glasov je bil izvoljen njegov namestnik, prvi svetovalec g. I. Lovko (SKS). odborniki SLS so oddali prazne glasovnice. Z veseljem in zadovoljstvom so pozdravili izvolitev g. Antona Werlija za župana ne samo pristaši naprednih vrst, ampak tudi mnogi somišlieniki nasprotne stranke. S svojo postrežljivostjo, uljudnostjo in objektivnostjo nasproti vsakomur brez razlike si ie gospod župan pridobil vsesplošno zaupanje in spoštovanje. Z mirno vestjo lahko rečemo, da spada med najpriljubljenejše osebnosti trga in okolice. Upamo, da bo g. župan tudi v bodoče zastavil vse svoje moči v dobrobit občine. KUŠAKOVIČA KALODONT najboljša pasta za zobe. * Tudi zagrebška občina ie dobila komisarja. Včeraj ob 13. popoldne je dosedanji zagrebški župan g- Vekoslav Heinzel izročil upravo mestne občine novemu komisarju, banskemu svetniku g. Mladenu Ilzovincu, nakar je o tem primerno obvestil mestne zastopnike. Nove občinske volitve se bodo v Zagrebu vršile 4. septembra, torej teden dni pred volitvami v Narodno skupščino. * Električna centrala v Veleniu. Beograjski listi beležijo, da je Direkciia državnih rudnikov odobrila, da se v državnem rudniku v Škalah pri Velenju zgradi nova električna centrala. Predvidena vsota znaša 12 milijonv dinarjev. * Iz prometa vzeti laški bankovcu Iz pro. meta so vzeti laški bankovci po pet in deset Ht državne izdaje in bankovej vseh vrst, ki sta jih izdali Banka di Napoli in Banka di Sicilija. * Ukinjene orožniške postaje. V zadnjtfa času so bile ukinjene orožniške postaje Podporezen, Kočevie-rudnik in Laitersberg pri Mariboru. Njih okoliš se je razdelil med sosedne rajone. * »Zdravje«. Izšla je 6. in 7. številka za letošnje leto tega zdravstveno-poučnega lista z dokaj aktualno vsebino. Med drugimi razpravami naj omenimo: »Dojenček v vročem poletju«, ki bi moral zanimati zlasti še mlade matere; nadalje razpravi »Čistota je pol zdravja« in »Higiiena v domačem gospodinjstvu«. Zdravje izhaia mesečno ter stane letno samo 30 Din. * Lep uspeh domače tvornice. Kakor smo že poročali, je ministrski svet na svoji zadnji seji izročila dobavo železnih vijakov v znesku 700.000 Din ljubljanski tvornicd »Tova«. Kakor doznavamo naknadno, spada »Tcrva« med naše prve specializirane tvor-ince vijakov. * Odnešena aktovka. Dne 18. t. m. je bilo v vlaku na Zidanem mostu (in sicer v onem ki pride iz Ljubljane v Zidani most ob 14.) odnešena aktovka, v kateri so bBe razne otročje oblekce in spomini. Ker ti predmeti niso za tujca nobene posebne vrednosti, za mene pa dragocen spomin, prosim do se mi ti predmeti pošljejo proti dobri nagradi na naslov: Anton Kremžar, delovodja. Rajhen-burg, rudnik TRD. * S skavtskega taborenja na Rabu. Ljubljanski skavti pišejo svojcem: Vožnja po železnici do Sušaka je ponekod vsekako zanimiva, vendaT nudi vožnja s parnJkom vse večji užitek. Dasi smo se vozili po morju skoraj 10 ur. vendar bi bili radi iadrali še naprej. Šotore smo postavili blizu mesta Raba nad njegovim sila lepim kopališčem. Dan na dan imamo vedno solnčno nebo, tako, da smo že precej zagoreli. Kmalu bomo lahko tekmovali z afriškimi zamorčki. Hrano imamo prav dobro. Vodo za kuho in pijačo si moramo nositi precej daleč. Škoda, da nimamo še bistrega studenca v taki bližini kakor smo ga imeli lani in predlanskim na Gorenjskem! V mestu Rabu je precejšnja draginja. Liter mleka stane 4 Din. Ulice so lepo tlakovane, a niso tako široke kakor ljubljanske. Hiše so po večini starinske, vmes Je pa tudi nekaj razkošnih hotelov. Ko ležemo k nočnemu počitku in zavlada smrtna tišina pod platnenimi našimi krovi, prisluškujemo godbi, ki Igra po restavracijah in pljuskanju morskih valov ob obrežje. Ljudje so j ako prijazni in nam gredo vsepovsod na roko. čutimo se med ni ml kakor med rodnimi brali. Z eno besedo, prav prijetno je na tukajšnjem taborenju. * Cigan ukradel troie otrok. V nedeljo popoldne so izginili trije otroci delavca Ahme-ta Alimagida v Sarajevu. Policija je pogrešane otroke iskala brez uspeha, predvčerajšnjim pa so slučajno našli otroke v Ki-seljaku pri Sarajevu. Vodil jih je neki cigan, lq je otroke pretepal in jih silil, naj gredo ž njim. V Kiseljaku je najstarejši deček zagledal nekega sorodnika, ki je otroke rešil, cigana pa Izročil orožnikom. * Trgovski potnik utonil Drl Dubrovniku. Približno petdeset metrov oddalieno od morske obale so predvčerajšnjim našli v morju pil Dubrovniku truplo neznanega moškega, ki je pri kopanju utonil. Kakor je policija ugotovila, je utopljenec trgovski potnik Edvard Hajek z Dunaja, star 23 let. Zašel je bil predaleč v morje, kjer mu je zmanjkalo tal. Ker ni znal plavati, je našel smrt v morskih valovih. * Zastropljenje radi pokvarjene hrane. V Splitu se je v zadnjih dneh pojavilo več slučajev zastrupljenja vsled pokvarjene hrane. Slučaji niso težki, vendar je mestna občina odredila, da se poostri kontrola živežmh potrebščin. * Nesreča pri kopanju. Kakor iavljajo iz Jastrebarskega, je preteklo soboto pri kopanju v jezeru »Kiiropatkin« utonil tamkajšnji graščinski upravitelj Vladimir pl. Dltz. Šele po dvadnevnem iskanju z mrežami so v pondeljek popoldne potegnili iz jezera njegovo trupla Leva roka in noga sta bili obviti s povodnim rastlinjem, v katero se je zapletel, ko je iz čolna skočil v globoko jezera Pokojnika so prepeljali v Zagreb ter ga pokopali na Mirogoju. * Ciganski tat v cerkvi. V noči od 15. tia 16. t. m. je bil izvršen vlom v cerkev Sv. Križa v občini Netretič pri Karlovcu. Orožniki so včeraj izsledili kot storilca cigana Mijo Hudoroviča, ki je bil skupno s svojimi ciganskimi tovariši aretiran v nekem gozdu pri Draganici. Pri njem so našli vse ukradene predmete katerih vrednost znaša 76.000 Din. * Žrtve strele. V selu Rečici pri Stolcu je udarila v torek strela v hišo seliaka Ga-toše in jo zažgala. Obenem s hišo, ki je zgorela do tal, je zgorelo tudi troie otrok. * Požar gozda na otoku. Včeraj dopoldne ob 10. je nastal vsled vročine požar v gozdu na otoku Šolpa. Otočanom se je Po daljšem naporu posrečilo, da so tekom poldneva ogenj lokalizirali in preprečili nadaljno širjenje. Požar je povzročil ogTomno škodo, ki je tem občutnejša, ker je uničen skoraj ves gozd. ITO — zobna pasta najboljša! 4 Arhiv za kemOo in farmacijo. Izšla je tretja številka pomembne revij*, kj jo ureja dr. Vladimir Njegovan. Vsebina je pestra. Dr. Jovanovič, dolgoletni sodelavec mm. Curie v Parizu, obravnava svoio metodo kemičnega odvajanja radiotoriuma. Zagrebški gimnazijski profesor S. MohorOvičič navaja rezultate svojih raziskavanj o kemičnih sestojinah notranjosti zemlje in meseca. Profesor ljubljanske univerze Makso Samec podaja resume svojih dosedanjih de! o kemizmu lignin-sulfo-kisline, a prof. Plot-nikov objavlja tekst svojega predavanja, k"i ga je imel parkrat pozimi v zagrebškem ljudskem vseučilišču. Navaja najnovejše podatke o valovih v eterju in njihovih različnih uporabah. Tu je opisana tudi njegova nova metoda za pridobivanje močnih ultra-vijoletnih žarkov, ki so ob njegovem predavanju v Zagrebu vzbudili splošno pozornost Iz arhiva razvidimo, da ie eden njegovih prvih sotrudnikov g. E. Votoček. proiesor na visoki tehnični šoli v Pragi, bil na tehniki v Brnu promoviran za častnega doktor ja tehničnih ved. Nadalje doznavamo, kako v inozemstvu cenijo znanstveno delo prof. Mohorovičiča. označujoč ga za velikega geofizika in meteorologa ter enega najbriljantnejših matematikov sodobne Evrope, čigar znanstvena raziskavama so zna na po vsem svetu, razen v Jugoslaviji. At-hiv nam javlja, da so nekateri aparati zagrebškega profesoria Plotnrkova kot važni za zgodovinski razvoj znanosti trajno razstavljeni v znamenitem nemškem muzeju za rem»k-dela prirodnih ved in tehnike v Monakovem. V kratkem posnetku je objavljeno predavanje, ki ga ie imel inž. Krajči-novič v francoskem kemičnem društvu v sekciji Nancy o peči za organsko elementarno analizo, ki jo je konstruiral prof. zagrebške univerze. I. Marek. Inž. Krajčinovič je en tak aparat montiral v kemičnem laboratoriju vseučilišča v Nancyju. Doslej so prispela številna vprašanja v Nancy in Zagreb iu z mnogih strani se zahtevajo podrobne informacije o tem aparatu. Univerzi v Nancyju in Parizu sta poslali v Zagreb svoje odposlance, da se na licu mesta seznanijo z Marekovo pečjo. Iz Arhiva nadalje doznavamo, da je bilo od strani kemičnega oddelka zagrebške tehnične fakultete od 1. 1920 do danes publiciranih preko 70 znanstvenih del pretežno v inozemskih znanstvenih časopisih. Končno se nam v Arhivu potrjuje žalostno dejstvo, da je kemični institut ljubljanske univerze, ki je doslej slovel kot eden izmed naših znanstveno najbolj produktivnih institutov, reduciran z novim proračunom do golega. To je nedvomno dokaz našega nerazumevanja in nepojmovanja pomena kemije za gospodarski napredek države in za našo narodno obrambo. * Nov zločin Prpičeve tolpe. Sodni stol v Zagrebu, kjer je sedaj v zaporu tolpa Prpi-ča Malega je včeraj prejel iz Kalovca poročilo, s katerim mu tamošnji trgovec Nikola Bačič javlja, da ie bil v noči 11. oktobra 1921. na skrivnosten način umorjen njegov oče Pajo Bačič. Vsa dosedanja izsledovanja so bila brezuspešna. Po okoliščinah, ki so jih obeležila dosedanja zasliševanja Prpiča Malega, ni izključeno, da je ta umor izvršila Prpičeva tolpa. * Sarajevski krvnik okraden. Te dni se ie iz Sarajeva vozil krvnik Floriian Mausner v Pančevo, obešat znanega zločinca Lacko-viča, ki je lani vrgel dve deklici v Savo. Na poti pa se je Mausner moral prepričati, da lopovi niti pred njegovim strašnim pokli-com nimajo nič rešpekta, kajti lotili so se tudi njega in ga okradli, ko ie v Slav. Brodu prestopal iz bosanskega v beograjski vlak. Ukradli so mu 1600 Din. službeno legitimacijo in več fotografij raznih obešencev, ki jih Mausner nosi vedno s seboi. Tatvino je Mausner kratko prijavil železniški policiji v Vinkovcih, nakar ie takoi moral nadaljevati pot. * Prebivalci cele vasi na lovu za razbojniki. Iz kaznilnice v Požarevcii sta pred dnevi pobegnila zloglasna razbojnika Milo-van Rajkovič in Stanislav Stoiič. kar ie vzbudilo ogromno senzacijo med tamošnjim prebivalstvom. Razbojnika sta se seveda takoj zopet lotila svojega razbojniškega posla. Kar prvo noč sta napadla hišo kmeta BožidaTa Markuševiča v Jasenovu ln mu ugrabila 4000 Din. Orožništvo ie začelo energično preganjati. Nedavno jutro je oba razbojnika srečal tast oropanega Markuševiča ter je na enem izmed njih hitro prepoznal suknjo in torbo svojega zeta. Pohitel je v vas in alarmiral vse prebivalce, ki so se z vilami, kosami in drugim kmetskim orodjem podali na lov za razbojnikoma. Tolovaja sta začela streljati, kar Pa razburjenih vaščanov nikakor ni oplašilo. Razbojnikoma je kmalu zmanjkalo municije, nakar so vaščanl na oba navalili z vilami. Zupan je tudi oddal strel iz samokresa in smrt no pogodil razbojnika Rajkoviča. čira je ta padel, so se vašČani zbrali okrog njega, drugi razbojnik pa je med tem pobegnil. * Podpornemu društvu slepih sta darovala gospod Viljem in Ivan Bizjak. Ljubljana in Rogaška Slatina. 500 Din mesto venca na krsto pokojnega g. Joška Tonejca. Nadalje je z istim motivom daroval g. Peter Stepi c, trgovec v Šiški, 100 Din. Velikodušnim darovalcem prisrčna hvala! 1085 * Mrtva ali živa fotografija? Filmajmo in snimajmo sami. Glej velezanimiv inšerat v današnji številki »Jutra«! * Snoje se društvo: »Enakopravnost najemnikov«. Kdor plačuje visoko najemnino ali ne more stanovati tako. kakor si želi, ker zaprečuje stanovanjski zakon svobodni razvoj, kdor želi doseči zmerne cene, ko se ukine ta zakon, naj prijavi pristop upravi lista pod »Enakopravnost«. * Motenje želodca in črevesa napadi telesnih bolečin, razdražljlvost. oervoz-nost, omotičnost, sanje z bojaznijo, splošno počutenje slabosti, zmaaišano veselje do dela se omili s kupico prirodne grenčice »Franz-Josef« na dan. Zdravniki svetovnega slovesa hvalija kako izborno služi voda Franz • Josel kot voljno odpirajoče sredstvo. Dobiva se v lekarnah, drogerljah in špecerijskih trgovinah. 46-L * Volno, bombaž za strojno pletenje in ročna dela dobite po najnižjih cenah pri PRELOGU, Ljubljana, Stari trg 12 in Židovska ulica 4 93 * Tkanina »Eternum«. zlavna zaloga za Jugoslavijo pri J. Medved, mannfaktirra Ljubljana, Tavčarjeva ulica 7. 95 * Aphidol, sredstvo zoper listne uši in druge slične izdelke tvrdke Chemotechna, ima stalno v zalogi drogerija Sanitas, Ljubljana 1077 Iz Ljubljane u— Kako popravila klerikalni gerentski sosvet očitne krivice. Pod tem naslovom smo priobčili včeraj s šifro prof. st« članek, ki z objektivnimi konstataciiami zavrača lažnjive navedbe klerikalnega glasila glede razpisa treh nepotrebnih učnih mest na ženski realni gimnaziji v Ljubljani. Ugotavljamo, da članek ni v nobeni zvezi s katerimkoli profesorjem tega zavoda. u— Drobna policijska kronika. V tej vročini tiščt meščani na deželo, taki ptiči pa, ki jim je policija prepovedala bivanie v Ljub Ijani, rinejo vanjo. Predsnočnjim ie stražnik Prijel zopet dva taka tipa, moškega ln žensko, ki sta se spoznala tako mimogrede m postala prijatelja v sreči in nesreči. V zapor je moral predvčerajšnjim tudi neki O. K. radi tatvine 1200 Din. Prijavljeni so biii še naslednji dogodki: I tatvina. 1 pretep na cesti, 1 prestopek ogrožanja telesne varnosti, 1 prestopek motenja hišnega reda. 1 ogenj ter 7 prestopkov cestnega policijskega reda. u_ Nočna scena, ki io rodi ljubosumnost. Gospo Anico je dober prijatelj informiral da ii možiček skače čez plot. Zvedela je tudi za daslov dekleta, ki naj bi možičku otela srce. Gospa Anica se je takoj kljub' pozni uri napotila proti Šiški in vdrla v neuo stanovanje na Medvedovi cesti, kjer se ie po plohi besed tudi dejansko spoprijela s Pepco, kljub temu da ji je ta zatrievala da, za oženjeneza »dedca« niti ne mara ne. Precej razpraskatij in potolčeni ženšld so ločile šele prihitele sosednje stranke, mir Pa J* napravil stražnik, ki je dogodek lepo popisa! in ga napravil zrelega za sodišče. u— Ukradeno kolo. Podjetniku z betonskimi izdelki Josipu Cihlarju. stanujoččmu na Dunajski cesti št. 69. je neznan tat odpeljal v pondeljek dopoldne iz veže neke hiše na Miklošičevi cesti 2048 Din vredno popolnoma novo kolo znamke Peugeot. u_ Dva mala ognja. Ko je stopila žena posestnika Antona Zajca v Obrijah predvčerajšnjim okrog 2.30 ponoči čisto sluč-ijno na dvorišče takoj vsi domači, ki se jim je gorj stelnjak. Na njeno kričanje so prihiteli na dvodišče takoj vsi domači, ki se iim je tekom kratkega časa posrečilo ogenj pogasiti. Ogenj je napravil le neznatno šr.rdo. Zažgal je bržkone kak postopač, ki ;e hotel v stelnjaku prenočevati. — V torek okrog polnoči je nastal ogeni v podstrešni sobici v hotelu Lloyd na Sv. Petra cesti. Gost Mirko B. je v nekoliko vinjenem stanju zaspal z gorečo cigareto v ustih. Utrinki so zažg3li odejo, ki je pričela tleti, nakar se je vnela tudi žimnica. V sobi je nastal strjen smrad, ki je končno udaril na hodnik. Medtem se je zbudil tudi neprevidni Mirko, ki je pričel kričati na pomoč. S pomočjo uslužbencev so ogenj kmalu pogasili in obveščeni gasilci niso stopili v akcijo. Hotelir tipi okrog 1000 Din škode, ki pa jo bo moral seveda B. jx>ravnati. u— Ljubljanska »Edinost« priredi v nedeljo ob 17. v gostilni »Kolezija« v Troo-vem svoj letošnji prvi tambuiaški koncert s sodelovanjem društvenega pevskega kyar teta. Po koncertu prosta zabava s plesom, šaljivo pošto itd. Gostilniški vrt je krasno preurejen ter bo tudi kopališče že odprto. Pričakuje se obilne udeležbe. u— Restavracijo »Zvezda«, ki io ie imel od 20. julija 1926. v upravi g. Vuletin. je z današnjim dnem zopet prevzel g. Fran Kra-peš, s čimer bo našemu občinstvu gotovo ustreženo. u— Maliuovec, pristni dobite v drogeriji Kane, Židovska ulica 1»30 Iz Maribora a— Telefon Maribor-Zagreb. Včeraj popoldne je hotela naša mariborska redakcija govoriti z Zagrebom, ki pa ga ni bilo jjopol-noma nič slišati. Na ponovne urgence smo zvedeli, da je baje ta proga že par dni pokvarjena nekje v bližini Čakovca in da je o tem obveščena že tudi poštna direkcija, vendar pa mehaniki doslei niso mogli naj[i napake. Govorov ravno ob nekaterih urah ni prav nič slišati. Zanimivo informacijo beležimo v kroniki, smo pa mnenia. da take telefonske razmere med najprometnejšimi centri niso baš v čast juzoslovenski poštni upravi in nas precej slabo prezentirajo pred bližnjo mejo, ne glede na veliko škodo, ki jo mora nositi ^občinstvo. a— Še vedno molče. O revolti katoliške dijaške mladine v dneh 7. do 10. julija pri Veliki Nedelji klerikalni listi še vedno1 niso ničesar zvedeli. Molče kakor srob o teh grenkih pilulah, ki so jim jih natrosile mlade glave. Pač pa so že začeli gospodje s prot-oienzivo. Sedaj bo predaval katehet Kro-šelj mariborskim Orlom o tem, kar je katoliška mladina pri Veliki Nedelji zavrgla: o starih resnicah katolicizma v nasprotju z modernim duhom napredka. a— Za samostansko zidovje je odšlo ta teden zopet 27 mladih deklet. Za slovo so jim priredili v soboto v Samostanski ulici slovesnostjo z običajnimi ceremonijami, ki jih je izvršil kanonik dr. Tomažič ob veliki asistenci duhovščine. Meseca marca pa so v istem samostanu preobleki) 19 deklet. a— Redukcijo uradništva v Mestni hranilnic] ie napovedal novi radikalni gerent. Iz delovanja novih gospodarjev izvemo še tudi to, da se predvsem zanimajo za Mariborsko tiskarno, v kateri našim radikalom najbolj diši časopisje. Zal pa v življenju, posebno v gospodarskem še vedno velja lep ljudski pregovor: »Pil bi še vsak hudič, plačal pa nič!« .. In tako tudi s tiskarno ne bo nič. a— Sprejem čeških dijakov se včeraj ui vršil na kolodvoru, kakor ie bilo najavljeno, ker so češki dijaki med tem prispeli z nočnim brzovlakom v Celje. a— Suša. Doslej so naši kmetie z meščani vred hvalili idealno poletno vreme, ki ni prinašalo preveč vročine, niti preveč mokrote. Sedaj pa se pojavlja že precejšnja suša in kmetje tožijo, da jim zelo škoduje zlasti na iižolu in koruzi in si zopet žele deževnega vremena. I? Celja e— Redni sestanek članov kraievne organizacije SDS Celie-okofica bo danes zvečer v gostilni Sokolski dom v Gaberjih. Začetek razgovoru točno ob pol 21. e— Nevihta nad Celjem m okolico. V pondeljek zvečer so se nagromadili nad Celjem temni oblaki. Nastala ie huda nevihta. Strela je udarila na treh krajih, prvi požar je zanetila v Bukovem Žlaku, kjer je udarila v Kozolec g. Franca Sodina. Kozolec in bližnje gospodarsko poslopje je pogorelo do tal. Požarne brambe iz Celja Gaberij iu Tmoveli so požaT lokalizirale. Škoda je bila zelo velika, ker ie zgorelo vse seno in žito, ki ie bilo v kozolcu. Manjši požari so bili videti tudi v dalini okolici proti Štoram in proti Žalca. Iz Kranja r— Vezanje kandidatnih Ust za nedeljske občinske vrnitve. V nedeljo se bodo vrfile v 17 občinah kranjskega sreza volitve v občinske zastope. V splošnem je bilo vlo« ženih po več list za vsako posamezno vo* Kšče, v nekaterih celo po 6. Največja ra» cepljenost vlada med klerikalci, ki so pod najrazličnejšimi firmami in listami maski« rali svoje pravo ime. Razveseljivo pa je, da je »rišlo v naprednih vrstah v onih ob» činah, kjer je bilo več njihovih list, do spo znanja potrebe skupnega nastopa napred« nih siL Tako so bile vložene pri tukaj« šnjem sreskem poglavarju izjave o vezavi naprednih list v takih občinah Med drugim sta se vezali napredni listi v občini Sv. Ana nad Tržičem, tri napredne liste v občini Šenčur pri Kranju, nadalje v občini Vele» sovo lista župnika g. Brešarja z listo go* spodarske stranke, na kateri kandidirajo zgolj napredni možje. Vezava obeh list ima namen boja proti tretji listi SLS. V nekaterih občinah je prišlo tudi med kle« rikalnimi listami do vezave pri razdelitvi mandatov. r— Zatirana točenja alkoholnih pijač. Kranjski sreski poglavar je izdal naredbo o prepovedi točenja alkoholnih pijač za dpeva v soboto 23. t. m. in za nedeljo 24. t. m. v vseh občinah sreza, kjer se bodo vršile volitve. t— Pomembna Javna obravnava. Dne 27. julija ob 8. zjutraj se bo vršila v smislu razpisa ljubljanske gradbene direkcije v tukajšnji občinski pisarni javna obravnava radi plačila posebnih prispevkov za izredno uporabo deželnih in okrajnih cest v oko« lišu kranjskega okrajnega cestnega odbora. K obravnavi so vabljeni vsi interesenti, med katerimi je zlasti mnogo lesnih trgov« cev in prevoznikov, ki niso hoteli do se« daj izplačati njim naloženih doklad za iz« redno uporabo, omenjenih cest. Cestni od« bori pa so zašli radi nadaljnega izdrževa« nja cest v neprijeten položaj, zlasti, ker so vezani sami nase, ker ne izplačuje dr« žava absolutno ničesar. Zato so že drugod pričeli s tem načinom, da nalagajo prispev« ke sami za izredno uporabo in da tako lahko naprej izvršujejo svojo vzdrževalno funkcijo cest. V interesu interesentov sa» mih je, da se te obravnave udeleže in da izvrše plačilne naloge, da tako omogočijo vzdrževanje dobrih in uporabnih cest. r— Poslednja seja kranjskega občinske* ga odbora. V petek dne 21 t. m. ob 18. se ho vršila redna seja kranjskega občinskega odbora, ki bo poslednja v poslovni perijodi sedanjega odbora. r— Renoviranje mestne posvetovalnice. Mestno kranjsko županstvo je dalo sedaj mestno posvetovalno dvorano v prvem nadstropju mestne hiše povsem renovirati ir. olepšati. Znana ljubljanska tvrdka Jo* sip Senica je dosedaj izgotovila in popra« vila oba zgodovinska portala iz 17. stolet« ia ter leseni strop. Izvršena je tudi nova napeljava električne razsvetljave. Dvora« na, ki ima zgodovinsko vrednost, naprav« Ija že sedaj najlepši vtis. Iz Novega mesta n— Občni zbor Glasbene Matice. Ude« ležba na občnem zboru Glasbene Matice za preteklo leto je bila precej pičla. Izvoljen je bil ponovno stari odbor. Nadzornik po« uka petja in glasbe g. svetnik Kozina je podal izčrpno poročilo, z zaključkom, da je to zelo aktivna točka. Nastavitev učitelj stva se je prepustila odboru. Društvo ima v preteklem poslovnem letu velik deficit. Obrnilo se je na vlado, da dobi državno podporo, prošnja pa je bila odbita. Tudi od drugih korporacij ni prejelo društvo subvencije.. Zato priporočamo meščanom, da podpro našo Glasbeno Matico s čim več jim i prispevki. n— Plenarna seja občinskega zastopa je sklicana za jutri ob 17. popoldne. Radi pre« grupacije strank (radikali so prešli k kle« rikalcem) pričakujejo njen potek z zani« manjem. n— Pasji kontumac za Novo mesto in okolico so ukinili 19. t. m. n— Policijska kronika. Aretiran je bil Edvard Pogačnik, doma iz Krope, ker je izmaknil v kavarni Smola ravnatelju Mest« ne hranilnice g. Klincu nov klobuk in uči« telju Menardu lepo palico. Pri njem so na« šli odgonski potni list, izstavljen od celj« ske policije, ki ga je dirigirala v njegov rojstni kraj. Namesto domov pa jo je po« pihal v Novo mesto. — Aretiran je bil Fran Krmelj, doma iz okolice, ker je nadlegoval ljudi z beračenjem. Oba so oddali v zapo« re okrožnega sodišča. n— Veliko nevihto s točo smo doživeli te dni. V mestu je bil tok električne cen« trale v Prečni prekinjen, tako da je na« stopila v mestu egiptovska tema. Neurje je povzročilo ljudem v okolici zelo občutno škodo. n— Z občnega zbora Kmetijke podružnu ce. Občnega zbora se je udeležilo od' 275 članov samo 64. Za odbor je poročal taj« r.ik Fran Malasek, sreski kmetijski refe« rent. Iz njegovega referata posnemamo, da je podružnica razpečala 1803-57 q blaga, denarni promet pa da je znašal 923.032.96 Din. Denarno premoženje znaša ob koncu leta 83.781 Din. Podružnica ima svojo last« no trtnico in drevesnico ter razne kmetij« ske stroje in orodje, ki ga posoja članom proti malenkostni odškodnini. Pri volitvi se je izpopolnil odbor z dvema članoma m sicer z gg. Franom Mrvarjem m inž. Pod gornikom. Pri volitvi delegatov za občni zbor družbe v Ljubljani so bili izvoljeni: Ivan Kulovec, Anton Avsec, Anton Kline, Fran Kastelie, Fran Malasek, Ivan Udovč in Ludvik Novljan, vsi s 37 glasovi. Proti« kandidatne liste ni bilo. Iz Trbovelj t— Smrtna kosa. Včeraj je nenadoma umrl g. Ivan Pleskovič, uradnik Bratov« ske sldadnige v Trbovljah Pokojnik, ki je sodeloval v vseh narodnih društvih in je bil zvest pristaš SDS, je bil star 56 let Rodbini naše sožalje. t— Seja Mske&a odbora v Trbovljah, sklicana zaradi več ponudb za zgradbo me« ščanske šole, je izbrala tri ponudbe m jih poslala v pretres Gradbeni direkciji v Ljubljani. Ko jih ta vrne, bo sklicana no« vs seja šolskega odbora, na kateri se bo odločilo, kateremu stavbeniku se odda zgradba. Toliko v uvaževanje onim, ki me« nijo, da bo o ponudnikih definitivno skie« pala Gradbena direkcija. t— Revizija občinskega gospodarstva je napovedana v pondeljek 25. t. m. V smi« slu sklepa plenarne seje občinskega zasto« pa se bo revizija izvršila štirikrat na leto. V revizijskem odboru so gg. Goropevšek za SDS, Klenovšek in Pliberšek za delav« ski blok in Ahac za SLS. t— Gusthtčičevi komunisti v Trbovljah, ki gredo pri skupščinskih volitvah skupno z bernotovci, so se včeraj vrgli na prepiso« vanje volilnih imenikov na občini. Ker je reklamacijsko postopanje že končano, je jasno, da jim gre za izsleditev svojih ljudi. t— Osebna vest. Na enomesečni dopust ie odšel ravnatelj rudnika v Hrastniku g. inž. Drolc. Za časa njegove odsotnosti ga nadomestuje nadzornik g. inž. Persoglio. t— Članski sestanek Narodno strokovne zveze v Trbovljah je sklican v nedeljo 24, t. m. ob 9. dopoldne pri Pravdiču na Vo« di. Udeležba obvezna. Iz Ptnja j— Smrtna kosa. V pondeljek je premi« nul znani ptujski trgovec s stekleninami g Juilj Tognio. Dopolnil je 76 let. Mož je bil vzoren poštenjak in vsestransko pri« ljubljen. Pokopali so ga včeraj, v sredo, ob 17.30. V torek pa smo položili v grob g. N. Pintariča, očeta znanega mesarja na Bregu pri Ptuju. Pokojni je zadnja leta stanoval v Ptuju. Bil je trdna slovenska korenina. Naj mu bo lahka naša osvobo« jena slovenska gruda. Obema rodbinama naše iskreno sožalje! j— Vtnotoč na Gornjem Ptuju. Te dni otvori graščina Gornji Ptuj vinotoč, kjer bo točila lastni pridelek. To dejstvo je vzbudilo razumljivo razburjenje med ptuj« skimi gostilničarji, ki so takoj sklicali se« jo ter sklenili in vložili protest proti tej koncesiji. Gotovo je seveda, da so gostil« ničarji z vinotoč! vedno prizadeti, toda ptujski konžumenti so v pretežni večini za vinotoč, ker jim je tako dana prilika, da dobijo dobro vinsko kapljo po nižji ceni in obenem se jim nudi na Gradu pod vejo lep razgled Graščina pač išče prilike, da vnovči svoj vinski pridelek, ker bi sicer niti grof ne bil v stanu, da zadosti držav ljanskim dolžnostim m da plača davek, ki mu je samo od ptujske davčne oblasti od« merjen na okroglih 145.000 Din. To mu je posebno težko, odkar so bile njive potom agrarne reforme odvzete in je treba v naj« lepšem redu vzdrževati naš grad Gornji Ptuj, ki je ponos meščanu, ter privabi k sebi marsikaterega tujca. Iz Tržiča č— Mariborski igralci v Tržiču. Preteklo seboto smo imeli v svoji sredi priliko po« zdraviti člane mariborskega gledališča na sokolskem odru v Tržiču. Vprizorili so Ful devo komedijo «Ognjenik», ki jo je preve« del in režiral g. Joško Kovič. Ugotoviti moramo, da je bila komedija podana z iz« redno živahnostjo in pravo salonsko igro vseh nastopajočih igralcev. Delo samo na sebi nima kdo ve kake literarne cene, toda v podajanju mariborskih igralcev je užgalo do skrajnosti. Navzoča publika tudi ni s pohvalo prav nič štedila., kar so gostje do« bro čutili, ker so bili od dejanja do deja« nja bolj razigrani. Za letno dobo in sobo« to je bila predstava še kar dobro obiskana. Mariborskim gostom kličemo: Na svidenje. č— Zagorski obrtniki prihite v nedeljo s svojimi vajenci in pomočniki v naše pri« jazno mesto, da si ogledajo naše industrij« ske naprave, pred vsem predilnico in tkal« nico, dalje Kozinovo tovarno, obe fužini in tovarno bele lepenke g. Ch. Moline. Tu« kajšnje obrtne zadruge sprejmejo svoje to« variše pod svoje gostoljubne strehe, da jim vrnejo, kar so zanje storili Zagorjani ob priliki majskega izleta tržiškega obrtni« štva. Apeliramo na vse, ki imajo kaj pro« štora, da sprejmejo za eno noč sostanoval« ca. Podrobni program bomo še pravočasno objavili! Dobrodošli! č— Občinske volitve. V nedeljo se vrše tretjič po prevratu občinske volitve. Do danes ni opažati na nobeni strani prav ni« kakega razburjenja ali kakih posebnih vo« lil nih priprav. Zdi se, da se agitacija vrši od vseh strank od moža do moža. Sedaj imajo posamezne stranke naslednje števi« lo zastopnikov: SDS 13 članov in župana, socijalisti 6 zastopnikov in podžupana, SLS 5 zastopnikov in župnika. Letos se voh 25 občinskih odbornikov Vse kaže, da volit« ve ne prinesejo nobenih sprememb. Vremensko ooročilo Meteorološki lavod « Ljubljani 9Q. j^g 1927. Viš,„» rv,r,,mwn, *ih> ,„ Kraj Cas 'pazovanju Ljubljana (dvorec) , , . Maribor , , , Zagreb . , i . Beograd • •. Sarajevo . . . Skoplje Dubrovnik . ■ Split ..... Praha..... 7. 14. 2L 8. 7. oo 64 1 760 6 762 4 7'37 764 2 7620 763-1 7609 7fc03 761-0 7c4-4 ŽL B 179 V6 6 218 190 190 21-0 19 0 24 0 260 2 jiet v normalni tek- V skladu z inozemskimi poročili je bila tendenca v pšenici mirnejša. Madžarska rž je v ceni popustila, dočim ie domača promptna rž dalje čvrsta. Uradno notirajo vključno blagovnoprometni davek brez carine: pšenica: domača 38.5 do 39.25, madžarska Tisa (80/82 kg) 42.5 — 43; r ž: domača 34.25 — 35.25, madžarska 35.25 do 35.50; turščica: 26.5 — 27.5; oves: domači 32 — 33, madžarski 31 — 31.5, rumunski 29 — 29.5. Dunajski svinjski sejem (19. t- m.) Dogon 1.278 komadov; od tega 1920 iz Jugoslavije. Zaradi manjšega dogona je bilo povpraševanje zelo živahno. Pitane svinje so se podražile za 5 — 10 grošev, ostale pa za 15 do 20 grošev pri kg. Za kg žive teže notirajo: pitane svinje 2.10 _ 2.25, angleške križane 2.15 — 2.40, stare 2 — 2.10, kmečke 2.10 — 2.35, mesne 2.10 — 2.50 šilinga. Oioz ifiitr L Iz življenja in sveta Kralj Ferdinand I. f Bukarešta, 20. julija. Davi ob dveh je na svojem gradu v Sinaji umrl kralj Ferdinand I. Že sinoči se je njegovo stanje nenadoma poslabšalo in zdravniki so dali poklicati k njegovi postelji kraljico Marijo, princa Nikolaja, jugo-slovensko kraljico Marijo, bivšo grško kraljico Jeleno, soprogo princa Karla, grško princeso Jeleno s sinom prestolonaslednikom princem Mihaelom in princeso Ileano. Poklican je bil tudi >z Bukarešte ministrski predsednik Bratianu in metropolit, ki je dal kralju poslednjo popotnico. Kmalu potem je kralj Ferdinand izdihnil. Pokojni kralj Ferdinand I. se je rodil kot drugi sin kneza Leopolda Hohen-zollernskega 24. avgusta 1865. v Sig-maringnu. Dovršil je vojno akademijo in postal častnik prvega pehotnega gard-nega polka v Potsdamu, nakar je študiral na univerzah v Tiibingnu in Got-tingnu. Ko se je njegov starejši brat Leopold v Baden-Badnu 20. decembra 1886. odpovedal rumunskemu prestolu, je postal po sklepu rumunskega parlamenta dne 18. marca 1889. prestolonaslednik in dobil naslov kraljevske visokosti. 10. januarja 1893. se je poročil s princeso Marijo Sachsen-Koburg-Go-tha, roj. 29. oktobra 1875. Po očetu svojega očeta Albertu Sachsen-Koburg-Gotha, možu angleške kraljice Viktorije, je sedanja rumunska kraljica vnukinja, a naša kraljica pravnukinja kraljice Viktorije. Rumunska kraljica Marija 14. oktobra 1914. je umrl rumunski kralj Kari I. in prestol je zasedel pokojni Ferdinand. 27. avgusta 1916. je Rumunija napovedala centralnim silam vojno, 7. maja 1917. pa je morala po težkih porazih skleniti mir v Bukarešti. Kralj Ferdinand je rodbino odšel v Jassy, kjer je ostal do poraza centralnih držav, nakar se je vrnil v Bukarešto. Z mirovno pogodbo se je Rumunija zelo povečala: dobila je od Av-stro-Ogrske vso Sedmograško in Bu-kovino z delom Banata, a od Rusije Besarabijo. 4. avgusta 1919. je kralj Ferdinand svečano vkorakal v Bukarešto, 15. oktobra 1922. pa je bil kronan za kralja nove Rumunije. Iz njegovega zakona s kraljico Marijo se mu je rodilo petero otrok: princ Kari (roj. 15. oktobra 1893. v Sinaji), ki je med vojno služil v rumunski vojski in se 10. marca 1921. poročil z grško princeso Heleno, hčerjo pok. kralja Konstantina I. in kraljice Sofije, sestre bivšega nemškega cesarja Viljema. Hči Jelisava se mu je rodila 10. oktobra 1894. in se 1. 1915. poročila s tedanjim grškim prestolonaslednikom Jurijem, ki je potem postal kralj, a se je moral odpovedati prestolu. Druga njegova hči je princesa Marija, roj. 8. januarja 1900., poročena 8. junija 1922. s kraljem Aleksandrom I. jugoslovenskim, dalje je sin princ Nikolaj (roj. 18. avgusta 1903.) in princesa Iieana (roj. 25. decembra 1909. v Bukarešti). Ker se je prestolonaslednik Kari radi svoje morganatske že-nitve z Zizf Lambrino moral odreči prestolu, je bil imenovan za prestolonaslednika njegov sin Mihael. Dunaj v revoluciji Schattendoriski proces in avstrijska javnost. — Vloga komunistov pri demonstracijah. — Brutalnost policije in podivjanost demonstrantov. — Nedolžne žrtve. — Dunajski humor. — Nenadomestljiva škoda v justični palači: uničena knjižnica, zažgani akti, razdejana zemljiška knjiga, — Gradba nove justič- ne palače Na Dunaju, 19. julija. Danes, tri dni po krvavih petkovih in sobotnih dogodkih se je začel vračati mir in red in velemesto si polagoma nadeva svojo staro lice. To se pravi, le na zunaj. V srcih je ostala še vedno groza nad strašnimi prizori in ljudje še dolgo, dolgo ne bodo pozabili, kako je mogel sicer tako mirni in prijazni Dunaj na mah vzplameneti, pozabiti svoje človeško dostojanstvo in se na to-Ii krvoločni način vreči v barbarsko uničevanje. Tujec, ki pozna Dunajčane le iz pripovedovanja in ve, da je to ljudstvo vse prej kot željno revolucij, krvi in boja, bo petkove dogodke razumel še težje. In vendar so bili zgolj naravna posledica — dasi vsega obsojanja vredna posledica — nedavnih dogodkov, ki so bili po svojem značaju zmožni raz-paliti strasti še mnogo bolj miroljubnim ljudem kakor so Dunajčani. V mislih imam schattendorfski proces. Zgodilo se je, da sta bila na neki politični demonstraciji ubita neki invalid in nedo-rastli otrok. Policija je izsledila ubijalca in ju predala sodišču. Dan pred usodnim petkom je padla razsodba: izrekla jo je porota, v kateri je sedelo pet delavcev, nekaj uradnikov in en kmet. Predsednik je bil neki upokojeni železniški uradnik, po mišljenju fanatičen pristaš krščansko-socijalne stranke. O vsem tem ste gotovo že poročali. Porota je vsa stavljena vprašanja o krivdi kategorično zanikala. Iz prepričanja? Ali iz napačnega tolmačenja dogodkov? Kdo ve! Gotovo je le, da so po proglasitvi oprostilne razsodbe ne samo delavci nego tudi ljudje iz drugih krogov, ki so stvar trezno presojali, zmi-gavalj z glavo. Ze takrat se je mnogim vsiljevala misel, da je bil ves proces farsa, politična kupčija, ki so jo pod vplivom hujskajočih velenemških listov inscenirali gotovi krogi. Da so vedeli, kake posledice bo rodil ta proces, bi se bil pravdorek ljudskih sodnikov nemara ne glasil tako kakor se je. In bil bi gotovo manj nepravičen . . . Le preveč je razumljivo, da so delavci smatrali oprostitev schattendor-skih krivcev kot udarec sebi v obraz. In zopet je bila naloga merodajnih krogov, da računajo s tem razpoloženjem. Tu zadene krivda delavske voditelje, ki so vedeli, da je v masi zavrelo in da utegne opasno udariti na dan. Treba je bilo imeti ljudi v rokah, treba je bilo pravočasno kanalizirati ljudsko jezo in ogorčenje in odvesti instinkte uničevanja na stranski tir. In tega voditelji niso razumeli, ne samo to, oni so se dali celo uspavati v brezskrbnost. To priliko so spretno porabil komunisti, ki se jim je zdela kot nalašč ustvarjena za njih subverzivno početje. To danes ni več samo domneva; dejstvo, da je policija aretirala več ruskih komunistov, da je bil prijet komunist Fiala, ki je igral temno vlogo že pri nemirih 1. 1919., in o katerem je dokazano, da je pred justič-no palačo prvi dal znamenje za streljanje — v tej točki se skladata službeni poročili policijskega ravnateljstva in so-cijalnodemokratske stranke —, ti dejstvi govorita več kot dovolj. Komunisti so vzeli socijalistom vajeti iz rok in pretvorili nameravano mirno demonstracijo v strašen pokolj. Ta konstatacija je izredne važnosti; ona priča ne samo, da so socijalisti na petkovih dogodkih manj krivi kakor jih dolži dunajska krščan-ko-socijalna javnost, nego predvsem, da je v Avstriji, ki je navidez že davno prebolela komunistično epidemijo, sub-verzivni boljševizem še vedno opasen. Bilanca petkovih demonstracij navaja 82 mrtvih in več sto ranjenih ter težke milijone šilingov škode. Številke mrtvih in ranjenih so strahotno visoke in človek se nehote vpraša: na kom je krivda, da je bilo toliko življenj izgubljenih in toliko ljudi pohabljenih? Sfana-tizirana množica je zmožna vsega, to je res; res pa je tudi, da je strahopetna in da jo. čim začuje strele, popade panika in da se razkropi. Skoro vsi mrtveci in domala vsi težki in lahki ranjenci pa izkazujejo rane od strelov, sabelj in kre-pelcev. To dokazuje, da je panika zahtevala manj človeških žrtev kakor poboji sami. Iz tega zopet izhaja, da je vladala na obeh straneh, s strani demonstrantov kakor tudi policije, velika brutalnost. Neoporečne osebe, ki so na lastne oči opazovale dogodke pred ju-stično palačo, univerzo in parlamentom, izjavljajo nedvoumno, da je zagrešila ekscese ne samo podivjana množica, temveč tudi mnogi stražniki, ki so z zloveščim zadoščenjem streljali v množico in udrihali s sabljo po neoboro-ženih ljudeh. Evo le nekoliko vzgledov te barbarske podivjanosti, kakor jih citirajo današnji listi: Ko so demonstranti s sekirami raz- Po končanem delu... Pogled v gornje nadstropje justične palače. stražo: «Streljajte, če si upat|!» In neverjetno: straža je v resnici streljala. Oddala je celo salvo na neoborožene-ga moža, ki se je krvavo zgrudil na kamenje. Tako poroča «Arbeiterzeitung». Seveda ni mogoče presoditi, koliko je resnice na teh ekscesih. Gotovo je le eno: da so se ekscesi dogajali, in sicer na obeh straneh. Da ni prišlo do ekscesov, bi bilo število mrtvih in ranjenih vsaj za polovico manjše. Tragično pri vsem tem je tudi to. da je največ žrtev Marmorna dvorana v II. nadstropju justične palače po požaru Sredi slike se vidi poprsje Franca Jožefa I., ki stoji še danes, devet let po razsulu habsburške monarhije, na svojem mestu in mu ne fanatični demonstranti, ne ogenj in voda očividno r.iso mogli do živega. rušili debela vrata justične palače in j vdrli v notranjost, se je skoro vsemu osobju s pomočjo članov «Schutzbun-da» posrečilo uiti pri stranskih vhodih na varno. Nekateri starejši sodniki, ki se niso tako hitro zavedli nevarnosti, pa so padli druhali v roke. Podivjana horda jih je jela suvati in pretepati ter jih ie prisilila, da so jo kleče prosili milosti. Šele intervenciji Schutzbunda je uspelo rešiti jih iz rok fanatikov, ki bi jih sicer gotovo ubili. — O drugem primeru pripoveduje očividec v «Arbeiterzei-tung». Ko so začeli ljudje bežati na vse strani, se je skušalo rešiti tudi več pa-santov, ki so bili na demonstracijah docela neudeleženi. Med njimi se je nahajalo nekaj mladih, dobro oblečenih padlo po nedolžnem. V hiši nad trgom, kjer so se vršile demonstracije, je neka ženska odprla okno in radovedno motrila razjarjeno množico. Ravno tisti hip je straža ustrelila v zrak, da prestraši naskakujoče demonstrante. Ena od krogel je pogodila nesrečnico v vrat. Padla je mrtva na tla. Takih nedolžnih žrtev je bilo še več. Da Dunajčani vzlic resnosti položaja niso izgubili svojega znanega humorja, priča naslednja zgodbica: Bilo je v petek popoldne, sredi najhujših demonstracij. V ulici Neustift se nahajata dve trgovini z orožjem. Lastnik ene od teh je Kari Barth. Razjarjena množica je vlomila vrata in opleni-la vso trgovino. (V splošnem treba de- Slika razdejanja Hodnik v traktu višjega deželnega sodišča. Pogled čez streho justične palače proti rotovžu deklet, ki so se hotela zateči v vežo hiše št. 4 na Hansenovi cesti. Toda vrata so bila zaklenjena, pa so se hotela stisniti k zidu. Tedaj je pridrvel neki stražnik na konju, se postavil s konjem pred vrata in začel divje udarjati s sabljo po dekletih, ki so jokaje in s po- , vzdignjenimi rokami prosila usmiljenja, i Tolkel je toliko časa po njih, da so se j nesrečne deklice vse okrvavljene neza- ; vestne zgrudile na tla. — Pri čiščenju j ulice Bartenstein si je neka straža dovolila nečuveno brutalnost. Ko je raz- ] ganjala ljudi na cestah okrog rotovža in slepo streljala v množico, ki se ni mogla dovolj hitro razkropiti, je neki mož zaostal. Videč, da ne more pobegniti, ker so mu bili stražniki že preblizu. je skočil na kup kamenja, si odpel suknjič, razprostrl roke in kriknil na sarn, da, celi oddelki so postali žrtev ognja in vode. Uničeni so dragoceni akti, pogorel je velik del krasne juri-dične biblioteke (med njimi zvezki, ko-jih vrednost je neprecenljiva), popolnoma razdejana je zemljiška knjiga, od katere pa se je ohranil najvažnejši del: registra tura. To je še sreča; zakaj s pomočjo registrirne knjige bo vsaj mogoče rekonstruirati izgubljene zemljiške knjige. V njej so namreč zabeleženi vsi sodni vpisi v. zemljiško knjigo, prenos , hipotek in lastninskih listin. Toda pre-I den bo izvršeno vse to ogromno delo, j bodo minila leta, morda desetletja. Da bo pri tem trpelo zasebno gospodarstvo, leži na dlani. Več let bo vladala na realitetnem trgu neizvestnost glede realitet v osrednjih okrajih in kreditna kapaciteta posestnikov iz teh okrajev bo močno prizadeta. Škode, ki se na ta način dela narodnemu gospodarstvu, sploh ni mogoče preceniti. Ne motimo pa se, če trdimo, da je vsaj tolikšna kakor na uničenih dobrinah, če ne večja. Danes si je ruševine sodne palače ogledala sodna komisija. V nekatere trakte ji policija sploh ni dovolila dostopa, ker se je bati,, da se vsak hip porušijo. Malo upanja je. da bo mogoče palačo restavrirati. Če se dožene, da so glavni zidovi preveč trpeli, bodo stavbo, kakor sem čul, podrli iu na njenem mestu zasadili park, novo palačo pa zgradili na drugem kraju. Noši onstran granit Italijanska agitacija za Dalmacijo Agitacija za Dalmacijo je postala v zad« njem času neverjetno živa. 14. t. m. se je vršilo na univerzi v Rimu odkritje plošče v spomin Viljemu Oberdanku in Fr. Ris* mondu. Plošča nosi sledeči napis: cclmenu Tržača Viljem.a Oberdana, ki je s tega uč« nega mesta krenil, da izvrši maščujoče žrtvovanje za odrešenje svoje zemlje, hoče rimska univerzitetna mladina na veke pri« družiti ime Francesca Rismonda iz Splita, borca in mučenika za isti ideal, ki nikoli ne ugasne.» Tekom iste slovesnosti je bil v veliki avli univerze odkrit bronasti kip predsed« nika vlade Mussolinija. Govorili so sena« tor Cippico, on. Dudan in rektor Del Vec« chio- ■ • , j u «Padlo je na stotine in stotine miadm dijakov rimske univerze*, je rekel med dru gim rektor, «in stotine in stotine sinov iz vseh delov Italije. Z njihovimi žrtvami je bila dosežena in izpolnjena Oberdankova vroča želja. Mar so bili dosežem vsi cilji? Msr so bile izpolnjene vse vroče želje? Ali ne prihaja do nas nikak jek bolesti z obrežja, kjer je že zmagovito vihrala naša trobojnica, a je bila potem sneta? Ker je živim prepovedano govoriti, posluša jm o glas mrtvih. Iz njihove nepregledne trume se dviga glas, ki ga pobožno čuvamo v svojih srcih. Ljudje minejo, človeške ide« je pa ostanejo večne. Italija, mati češčena, da bi mogla postati velika in srečna, ka« kor so hoteli tvoji sinovi, ki jim je bila lahka smrt za Te!» Za rektorjem sta govorila še senator Cip pico in poslanec Dudan, navzoči pa so bili tudi zastopniki vlade in vojske. monstrantom priznati, da so znali spoštovati tujo lastnino in je gornji primer precej osamel.) Naslednji dan, v soboto, je bila Barthova trgovina zaprta, na vratih pa je visel listič s temi besedami: «Vsled neprostovoljne razprodaje je trgovina zaprta.® * Največja škoda, povzročena od demonstrantov — če izvzamemo ono in-direktno, ki je nastala vsled splošne stavke in ki je tudi precejšnja — je brez dvoma škoda na požganem poslopju justične palače in na uničenih aktih. Sicer so se prve pretirane vesti, ki so zagotavljale, da je pogorela cela palača z vsem, kar je bilo v njej, izkazale k sreči za neresnične, vendar je le preveč resnično, da je delo druhali uspelo nad vsako pričakovanje. Cela vrsta pi- p— Ilalijanizacija priimkov. Tržaška pre* ! fektura razglaša med drugim nastopne iz« premembe priimkov: Kožuh Coselli, Belo« glavec Cobianchi, Kocjančič Coceani, Ga« brijelčič Gabrielli, Rosic Rossi, Simčič Si« mini, Kršič Chersi,, Troha Trocca, Breliti Brelli, Zadnik Sadini, Plančič Pianciani, Ogrizovič Griso, Lipičar Lippi, Valič Valli, Dorčč Dorsi, Prelec Piezzi, Tomažič To« masi, Lukac Lukas, Blažko Blasco, Pegan Pegani, Mihelič Michelini, Kohn Coen, Kle« menčič Clementi, Markovič Marcolini, Sa« sič Sossi, Kastelic Castelli itd. To je iz sc« znamov onih, ki so prosili za izpremembo priimkov. Komisija pa izpreminja tudi shi: beno razne priimke, ne da bi bili dotičm« ki vložili kako prošnjo. Pregledala je pr« vih 1258 priimkov v seznamu in določila: Adamič Adami, Afrič Afri, Ambrožič Am« brosi, Andrejčič Andrei, Antič Antončič, Antonič Antoni itd. Po tem načinu bo ko« misija nadaljevala izpreminjevanje priim« kov. Z Goriškega poročajo, da temeljijo doslej po komisiji v Gorici izvršene pre« membe priimkov na dotičnih prošnjah. Na« silnih, uradnih prememb še ni bilo. Med tem pa pošiljajo razni fašistovski odbori slovenskim kmetom poziv, da naj izpreme« nijo svoje priimke v italijanske in jim na. vajajo tudi tozadevne italijanske oblike. Fašisti računajo, da bo tako«le do novega leta naše Primorje že najpristnejša Kala« brijal p— Izplačana vojna odškodnina. ccCassa mobile di Gorizia» je izplačala v preteklem mesecu 96 milijonov 327.100 lir. S tem dc« narjem je odškodovanih 26.339 oseb. «Ban» ca d' Italia® v Gorici, Tržiču in Tolminu jc izplačala v istem mesecu 52,400.200 lir. S tem je odškodovanih 8051 oseb. Pdškod« nino so dobili poškodovanci iz Goriške po« krajine z Vipavsko dolino, Krasom, Banj. |.ko planoto, Soško dolino do Tolmina, za Podbrdo, Trbiž in Idrijo. p— Hrvaščina obligatna v srednjih šolah na Reki. Italijansko prosvetno ministrstvo jc odredilo, da se uvede v reških srednjih šolah hrvaščina kot obligaten predmet, in sicer takoj z nastopnim šolskim letom. Ukine se nemščina kot obligaten predmet. Fašistični napihnjenci se protivijo temu, češ da ni umestno, »kazati Jugoslovenom nekako prijateljsko razpoloženje®. V Ri« mu so pač uvideli, sicer gotovo neradi, da Reka brez hrvaščine ne bo mogla živeti: p— Važno državno cesto prve kategori« je, ki vodi skozi volianske vasi, nepresta« no popravljajo, izboljšujejo in odpravljajo klance. Da se odtegnejo ovinku, izvedejo cesto pod Čiginjem. Kmetje se bojijo ško« de, ako bi šla cesta čez rodovitno čiginjsku polje. Cesta bo krasna, zložna, pravijo, da bi utegnila izborno služiti v vojnem slu« čaju. p— Izletnikov je po Vipavski dolini po leti vedno več. Posebno prihajajo radi Tr» žačani. Na Nanosu, Čavnu in Javorniku jc ob nedeljah polno turistov. Sedaj bo po vrhovih in dolinah ob meji mrgolelo vse polno vojaštva, ker se prično vojaške vaje ■ velikega obsega. »jutro« it. 170 7 Sokol Slavnost sokolskc mladine v Splitu Split, 19. julija. Split ne pomni tujskega prometa, kakor ga preživlja letos. Prejšnji teden je> bila primoraca Jadranska Pkmdba uvesti za linijo med Sušakom in Splitom mesto enega kar dva parnika. Doslej je ta promet opravljal veliki parnik , dodali so ara pa še se odlikovali vsi naraščajniki. Pripomniti pa je treba, da je njihova oskrba bila zelo dobra in da je bila hrana fina in okusna. Ob priliki zleta je bila otvorjena velika razstava, ki prikazuje pregled razvoja So-kolstva od prvega početka do danes. Posebno zanimiv je oddelek, ki nam kaže stanje »kolskih društev ob jadranski obali ter posebno v Zadru in Istri. Poleg češkoslovaških in Črnogorskih So-koiičev so bili deležni lepih simpatij tudi naši slovenski Soko-liči, ki jih je br. Deren-■ia (lir po številu) pripeljal na zlet. 14. avgusta Sokolska tombola v Mojstrani Dopisi VRHNIKA. Sokol ima svoj društveni nastop v nedeljo, dne 24. julija. Svlra godba Dravske divizije iz Ljubljane. Zveze ugodne. Iz Ljubljane ob 1.25 — iz Vrhnike ob 8.20. Jedače in pijače — ples. Pričakujemo številen obisk! Zdravo! 1084 TOPLICE PRI NOVEM MESTU, Sokolsko društvo v Toplicah pri Novert\ mestu se pridno pripravila na pravnik slovesnega razvitja sokolskega prapora v nedeljo, dne 24. t. mi Vse priprave so v polnem teku tn veselem razmahu, oa utegne biti razvitje resna in lepa sokolska manifestacij a. Več bratsikSh društev je že javilo svojo udeležbo, pričakujemo pa še nadaljne pri-3ave. Pri prireditvi sodeluje vojaška godbi >z Karlovca. ŽALEC. Naša mladina je imela 17. julija 1927 v RoMekovi dvoran/ v Žalcu zopet lep dan. Iz lastne imcijative je priredilo domače in okoliško dijaštvo v korist knjižnice osnovne šole v Žalcu 5dejansko komedijo Gogoljevega »Revizorja«, ki ga je re-žiral z veščo vnemo in vztrajnostjo g. Pr. Andič. Glede na veliko število marljivih, najmlajših diletantov omenjam le najbolje izvedene vloge; to so revizor (Stok Emil), poglavar (P.ečovnik Alfonz), revizorjev sluga (Presnik Franc), poglavarjeva žena (Piki Anica), njena hčerka (Kuhec Sonja) in klhičavničaiika (Kvader Olga). Vsi ostali igralci(ke) so Mi tndi dobri in je bilo številno občinstvo z itro v splošnem prav zadovoljno. Navdušenemu in idealnemu naraščaju na spolzki odrski poti iskreno čestitamo. Kronist MEŽICA. Sokolsko društvo v Mežici priredi dne 31. t. m. javni nastop in vrtno veselico. Na prireditvi sodeluleta sokolsk! društvi Cerno in Prevalje ter celjska so-Siolska župa Na predvečer prireditve se predvaja v sokoli dvorani v Žerjavu film o zadnjem vsesokolskem zletu v Pragi. Polovična vožnja z vseh postaj Slovenije do Prevalj in obratno je zagotovljena za dneve 30 in 3t tekočega in 1. prihodnjega meseca. Tudi je preskrbi!en gostom brez. plačan prevoz s postale Prevalje v Mežico oziroma Žerjav in nazaj. Članom in poia-tebem Sokoktva priporočamo, da se te važne obrneta e odreditve v čim večjem številu udeleže, zlasti ker se jim nudi obenem pri lica obiskati ponosno Peto, na kateri s« gradi koča SPD. 1068 Naročila> in* ose, i tic&otssa, mali/i-1 _ ji, poslat> na, Ogbasniodr daUk -Juira,', Jjubljajio,. Vrtštrfuoua+.TtL st. 2491 Mali o glasi AaJLi oglasi, ki slu išjo v posredovala* i/t, socijaL j nA, rucuruuvt, obOsisLua,: vsaka, bcs&da, čopcu-.—Jfaj' J manjši zsvasak. Din, 5--. Pristojbina, za, šifrol)in,$-.\ Ust, pristojbina, jt, vposla, ti obasuun, t aasvčJom,^ • CAr s t, oglas* t1• prtobcacr. Čikovru, račun, pošbta, Hranilnica fjubljnsuijt. 11847.. ______<£opif., Ljubljana, Dunajska e. 36. Telefon 2236. 178 Majhen auto Si£PS, ki porabi lelo malo bencina in prevozi vsak klanec, poceni naprodaj. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21755 Motorno kolo znamke »Douglas«, v zelo dobrem stanju, tipe 84, prodam zaradi bolezni za 3500 Din Ponudbe na ogl. ■oddelek »Jutra« pod šifro »Douglas it. 15» do 30. jul 1927. Za odgovor znamko za 1 Din. 21702 Brivca kateri reflektira na letno službo, sprejmem ■ 28. julijem. Zmožen mora biti slov. ali hrv. in nemškega jezika. Ponudbe na nadev: Drago Kiedl, Maribor, Aleksandrova cesta 21. 21758 Dva krojaška pomočnika za boljša velika in stalila dela sprejme takoj Ivan Stupiea, krojaški mojster, Dob št. 93 pri Domžalah. Treba se je osebno predstaviti. 21742 V trgovino z mešanim blagom sprejmem »dravo in pošteno učenko, staro 14—16 let, ki ima veselje do trgovine in za bišna dela. M. Lah, Lož pri Rakeku. 21744 Brivci! Priden fant bi se rad šal «eit brivske etroke. Ponudbe na oglasni oddelek «Jutra» pod »Priden 21». 21418 Inštruktorja za vse predmete iz S. aU 4. letnika trg. akademije, iščem za takoj. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »Inštrukcija«. 21671 Strojepisni pouk med počitnicami se vrši vsak dan od 6.—9. ure zvečer. Začetek 2. avgust«. Vpisovanje 1. avgusta. — Christofov zavod, Domobranska cesta 7/1. Učna ura 4 Din. 21263 2 učenki boljše rodbine, s šolsko predizobrazbo, sprejmemo v veletrgovino s čevlji. Naslov pove oglasni oddelek . 21786 Pletiljo dobro izurjeno sprejmem v Celju. Hrani in stanovanje v hiši. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra». 21708 M Perfektno kuharico popolnoma samostojno is zanesljivo, ki se spozna tudi v bolniški kuhinji in bi radi bolezni gospe event. opravljala tudi poeel gospodinje, inteligentno — sprejmem proti dobri plači takoj aR v kratkem. Vprašati v Vegovi ulici št. 211, desno. Dopoldan do 11. ure, popoldan pa do 4. ure. 21688 Korespondenta (injo) zmožnega italijanščine in nemščine, sprejmem v lesno trgovino. Ponudbe na oglasni oddelek »Jutra« pod »O. M.» ~—* Natakar, vajenca možnega in simpatičnega sprejme takoj po dogovoru gottilna »6», Dunajska C. 21587 Učenko sprejme v trgovino čevljev M. Trebar, Sv. Petra o. 6. 21811 Služinčad kuharice, 6obarice, natakarice, hišne itd. dobe najlažje službo v Beogradu ako se z glase v birou Ekonomija, Beograd, Vkana 11 20856 Kot učenca sprejmem takoj pridnega dečka • primerno Šolsko liobrazbo r večjo trgovino * mešanim blagom Hrana in stanovanje v hiši. Josip Langerlek, Harenberg. * 21459 Urar. pomočnika in vajenca ali vatenko takoj sprejme D. Marinko, urar v Ljubljani, Florijan- ska ulica 81. 21751 Vajenca ao&eg*. sprejme za ko-vrfko obrt V. Urban Slč v Ljubljani, Hrenova ul. 19. 21725 Prodajalca (ko) prvovrstnega, kot poslovodjo (kinjo) za trgovino s čevlji, zmožnega slov. in nemškega jezika v govoru in pisavi, sprejmem s 1. iktobrOm. Ponudbe i zahtevami pod mačko »Večletna praksa 110» na ogl. oddelek »Jutra«. 21649 Korespondentinja začetnica, vešča sloveaeke- ■a in nemškega Jeziki, do-i službo. — Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21719 Mesar, vajenca sprejme takoj Anton De-beljak, mesar. Dravlje. 21720 Natakarico oridno in pošteno, z nekaj tavcije sprejmem Ponndbe ' oglasni oddelek »Jutra« 1 »Restavracija 83». 21707 Agilne zastopnike za prodajo vrednostnih papirjev in srečk iščemo proti dobri nagradi. Ponudbe pod značko »Posebna remu-neracija« na oglasni oddelek »Jutra«. 21741 Potnika ovsem verziranega, treznega in zanesljivega, kateri že potuje v kaki dragi stroki in ki bi prevzel prodajo domače pletene Izdelke, sprejmem pod lelo Hgodnimi pogoji. Pismene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Verilran potnik«. 21739 Pletenje vsakovrstno sprejmem na dom. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra«. 21700 Šivilja sprejme delo (tudi popravila) na dom. Naslov j»ve ■glasni oddelek »Jutra«. 21706 Prodajalka izvežbana v modni trgovini, ki mora preživljati sferna 5 otrok, išče služb«. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod »Samoi takoj«. Za domačega učitelja gre abituruent realke LJubljano, Zagreb ali B< grad. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21757 Postrežnica mlada is močna, vajena vsakega dela, išče zaposle-nja pri družinah ali uradih za par ur dnevno. Naslov prosim poslati na oglasni oddelek »Jntra« pod iifro »Pridne roke«. 21686 Deklica stara 16 let, želi službo otrokom boljše družine. — Ponudbe na oglas, oddelek »Deklica«. 21738 »Jutra« pod Prodajalka izvežbana v trgovini mešanega blaga, želi službe. — Cenjene ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Poštena 22«. 21732 Krojaški pomočnik za velika ali mala dela. ■eli službo za takoj ali pozneje. Ponudbe na ogl. ■Id elek »Jntra* pod šifro tPriden pomočnik«. 21710 Natakarica ? 8000 Din kavcije žeU premeniti službo s 15. av. nutem. Sre najraje b« k»-o prometno gšstflno r mesto ali na deželi. Ponudbe na oglas, oddelek Jutra pod mačko »E. Z.» 21711 Železen štedilnik kuznin. Naslov pove ogla: oddelek »Jutra«. 2172 Italijanščine želim priučiti. Gospodično inštruktorico sprejmem takoj. Naslov v ogl. oddelku »Jult*». 219 »r«T» Drva Hrastove parketne odpadke od žage ce/ mehka drva nizki eenl dostavlja Bi dom parna žaga V ftettl. Ljubljana, n skim kolodvorom V. 8eac B ffOTOBl* Pregrinjalo dvoposteljno in lastora, lep stamin z ročno ažsro, po- polnoma nov, prodam * 900 Din takoj. Naslov pov oglasni oddelek »Jutra«. 21750 Zaklopne klopi ca. 160 sedežev, dobro ohranjene, poceni proda Sokol na Vrhniki. 21724 Moško kolo dobro ohranjeno, proda ga. Suva v Zg. Silki štev. 6». 21728 Drv približno 25 vagonov 6uhih ukovih ln hrastovih proda takoj Fran Kmet, Trbovlje H. 21681 Kočijo lahko, v dobrem stanju, rodam. Cena po dogovoru 'a6lov pove oglas, oddelek »Jntra«. 21569-a Kupim, Vsakovrstno zlato fcspmje po najvišjih senab Cerne — juveiir Ljubljana. VVolfova oL S. Srebrne krone Kupuje la pluta dobro i Ouden. Ljubljana. Preier sov* ulica t. 88 Oficirsko bluzo dobro Ohranjeno, kupim. Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra« pod šifro »Oficirska bluza«. 21740 Železen štedilnik dobro ohraniea, večji, kupim. Ponudb« na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Vižmarje«. 21729 Razpisujemo dobavo »snega železnega materijala. — Ponudbe je vlottti do 2. avgusta t. 1. Več pri Direkciji driavne-ra rudnika Zabukovča — pošta Griže, 21705 k« Maline u j e Lovro Sebsnik, [Jani — Knezova ulica 21727 Knii&e Slov. narodne pesmi Strekljevo izdajo 1-t Ž,, 3., 4. fn 10, snopič kupi proti dobremu plačilu Majer Josip, Brezno, p. Laško. 21749 Knezove knjižnice Številki 7 ln 9 kupi Zdenko knez, Ljubljana, Go-epošvetska cesta Štev. 3. P&rtft V Lescah 21rovnicl ali na Javornikn vzamem v najem malo hišo z večjim gospodarskim poslopjem za več let. Dopise na oglasni oddelek »Jutra« pod šifro »Elektrika ln vodovod«. 21497 Krasno posestvo z lepo hišo, v industrlj-skem kraju prodam ali zamenjam tudi za manjše posestvo v Kamniku ali Kranju. Ponndbe na oglasni oddelek »Jntra« pod šifro »Zamenjam«. 21737 Njivo (vrt, tudi stavbišče) kupim v Ljubljani. Ponudbe pod »Takoj v gotovini« na ogl. oddelek »Jutra«. 21735 Hišico ali vilo enostanovanjsko, v predmestju ali bližnji okolici Ljubljane ali Celja — po .nežnosti s vrtom vzamem v najem. Ponndbe na ogL Idelek »Jutra« pod šifro tanja Stanovanje 2—3 sob, kopalnice in pri-tfklin iščem za november ali preje. Plačam event. za pol leta naprej. Ponudbe pod »Suho stanovanje« na oglasni oddelek »Jutra«. 21752 S hišnim lastnikom bi se dogovorU za stanovanje S sob ta 1. november. Plačam event. za par let naprej. — Ponudbe na ■lasni oddelek »Jntra« pod vor«. Stanovanje v Ljubljani, v sredini mesta ali v predmestju ob Cestni železnici, obstoječe iz 8—3 6ob in pritiklin, išče priletna samostojna . gospa, ki je pripravljena plačati za delj časa naprej. Ponudbe na oglasni oddelek Jutra« pod »M. P. 13». 21717 Trgovino z mešanim blagom, dobro idočo, dam v najem pod ugodnimi pogoji v Prek-murju na prometnem kraja — Po dogovoru se tamorei prevzeti cela Zaloga blaga. Naslov pove oglas, oddelek »Jutra«. 21748 Sobo z 2 posteljama elektr. razsvetljavo, posebnim vhodom in hrano po-enl oddam na Sv. Jakoba trgu St. 5. 21651 Gospod išče sobo, po možnosti v Kolizejskem okraju. Ponndbe z navedbo najemnine na oglas, oddelek Jutra pod iifro »Kolezija 1927». 21578 Fly-Tox Flaj-Tox i Čuvajte se im tadi! — Matere čuvajte svojo deco pred muhami in komarji, ki prenose razne zarazne bolezni, opasno malarijo in barsko groznico. Flaj To* je najpopolnejše in edino zanesljivo sredstvo za uničenje muh, komarjev, stenic, živalskih parasitov in žuželk. Preiaktlšen v Pasteurjevem zavodu, institutu v Parizu in veterinarske šole v Alforu. Prospekt na zahtevo brezplačno. Dobiva se v vseh drogerijah in pri zastopništvu T. Subašiča i Komp. Beograd. Knez Mihajlova ul. 25. ISIS d. d., Ljubljana Komenskega ulica st. 7 io drogerija SANITAS, Prešernova ulica 5. Specijalna mehanična delavnica 7 za popravo tfseh pisalnih, računskih, kopirnih in razmnoževalnih strojev io blagajn po konkurenčni ceni. litiD. BAftAGH, Ujobljaoa, Šelenborgova ul. 6/1. leieton 29so v;.;:::: prodajalca spretnega in veščega slovenskega in nemškega jezika sprdnten ■ nanafakforno frfloofno Ponudbe na „po5ttii predal št. 59" v Ljubljani. Sobo za eno ali dve osebi oddam Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 21584 40letni gospod soliden, žcU priprosto sobo v trnovskem predmestju. — Ponudbe na oglas, oddelek »Jutra* pod šifro »J. R.» 21695 Opremljeno sobo oddam. Naslov pove ogl. oddelek »Jutra.. 21726 Opremljeno sobico s posebnim vhodom in električno razsvetljavo takoj oddam. Naslov v oglasnem oddelku »Jntra«. 21733 Opremljeno sobo z razgledom na cesto, oddam za 350 Din na Gospo-svetski cesti št. 12/1, levi zvonec. 21723 Opremljeno sobo majhno, s električno razsvetljavo oddam s i. avgustom na Aleksandrovi c. Naslov v oglasnem oddelku »Jutra«. 21704 2 gospoda ali gdč. sprejmem takoj na hrano in stanovanje v sredini mesta. Cena nizka. Naslov T oglasnem oddelku »Jutra«. 21715 Gospoda -prejmem na stanovanje vso oskrbo in nekaj bolj-dh goepodov na dobro hrano. Naslov pove oglasni Oddelek »Jutra«. 21533 Sobo oddam 1 sli 2 osebama — pvent. tudi s hrano. Naslov pove oglasni oddelek »Jutra.. 21703 Sostanovalca sprejmem takoj na Sv. Petra nasipu 39. pritličje. 21712 Zastopnike s 23 % provizije, išče Jo. sip Stirn, Kranj. 21730 Dobro idoče podjetje zelo razširjenim delokrogom, v polnem obratu, 3 v svrho zvišanja produkcije financirja s kapitalom od 50.000 Din naprej — Kapital se obrestuje, poleg tega pa odstopim dogovorjeni del čistega dobička. Osebno sodelovanje nepotrebno. Reflektiram le kapitalno močne in solidne osebe. Ponudbe je poslati na oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani pod »Kapital 217». 21734 HepUi N. Pripeljal Ecm z avto — a Tebe ni bilo na obiSajnem kraju. Pojasni. — Vekomaj iVoj. 21718 SuhM Psa fozterierja ali nemškega ovčarja kupi Hrovat & Komp. Vegova ulica 6/L 21756 Nemškega ovčarja čiste pasme, 1M- leta starega proda Jos. Batič, Masarykova cesta št. 6G. 21743 Psa dobermana 1 leto starega, dresiranega, izvanredno lepega, proda za 800 Din Subotič, Maribor, Mlinska l/I. 21743 Srno meseca staro, prodam. — Naslov v oglasnem oddelku »Jutra.. 21T21 Mlad gospod se želi poročiti z gospodično od 20—22 let staro, s kapitalom od 50—100.000 Din. Samo resne ponudbe s sliko na naslov; Peter Suvajčič. Gostionica stari Sivac, Bačka. 21747 Recepte likerjev daje izkušen izdelovatelj likerjev vsem interesentom proti majhnemu honorarju. Navodila, po katerih lahko vsak posameznik izdeluje vsakovrstne likerje. — Ponudbe na oglasni oddelek »Jutral pod značko »Zanesljivo 601». 21601 Za legitimacije izvršuje slike najhitreje ln najceneje fotograf Primo-— Zidani žič, most 71 L. Mikuš Mestni trg štev. 15 Tvornica dežnikov, zaloga sprehajalnih paliC. 7194 a Brez orodja ni rokodelstva Posnemalnik sza britek, zajamčeno za večno dobro ostrino in izključuje vsako druso ostrenje. Po dveh tednih preizkušnje vrnem denar, ako ne odgovarja. — Prospekt pošlje zastonj in poštnine franko. ST. SCHNUR — SLAV. ORAHOVICA. Pavla Sega, vdova protesoija, naznanja v svojem in v imenu ostalih sorodnikov, da je njena srčno ljubljena, blaga sestra, gospa Ela Drahsler roj. Schanda zasebnica v torek, dne 19. t. m. po dolgi, mučni bolezni, previdena s tolažili svete vere, mirno v Gospodu zaspala. Pogreb nepozabne pokojnice bo v četrtek, dne 21. julija 1927 ob 4 uri popoldne iz hiše žalosti, Šolski drevored št 2 na pokopališče k Sv. Križu. Sv maša zadušnica se bo darovala v stolni cerkvi sv. Nikolaja v petek, dne 23 julija t. 1. ob 10 uri dopoldne. V LJUBLJANI, dne 20. julija 1527. Mestni oogrebni zavod. Kinematografske lilme: najlepše spomine na svojce, prijatelje, potovanja in doživljaje lahko snemate in nato pro-jecifate Vi sami z amatersko pripravo Pathč Baby. Snemalni aparat stane samo Din 1250'—, projekcijski pa Din 1300*—. Projekcijski apaiat se lahko kupi in rabi tudi sam, ker se dobe že dogotovtjeni filmi po Din 5'— vselej na posodo. Velika izbira filmov, poučni, humoristični, naravoslovni drame itd. Zaloga Drogerija SANITAS, Prešernova 5 Cen k na zahtevo franko. 818» Ogljem (karbon) papir, 19 5 indigo papir, barvni trakovi, barve za štampiljke, paginirke in blagajne dobite vedno in najceneje pri £ud. garaga, Hjubljana, Šelenburgova ul. 6/1. Teleion štev 29b0. Knjigarna Tiskovne Zadruge v Ljubljani priporoča Dr. Ivana Tavčarja zbrani spisi Urejuje dr. Ivan Prijatelj. (V. zvezek: Grajski pisar. 4000. V Zali. Izgubljeni Bog. Broširano Din 84-—, v platno vez. Din 100-—, polfranc. Din 106-—. V. zvezek: Izza kongresa. Broš. Din 84'—, platno Din 100-—, polfranc. Din 106-—. VI. zvezek: Cvetje v jeseni. Visoška kronika. Bros Din 72--, platno Din 86--, polfr. Din 92*- J. O. Curwood: 19 preganjana žena Roman. i »Slutim, Aldous, da imate prav.c je dejal. »Nekega dne se s Ouadom pomeniva o najinih stvareh.« »Tudi jaz imam take namene, Peter.« Inženjer ga ie presenečeno pogledal. »Vi —?< Aldous je pokimal. »Ouade se je nocoj z drezino odpeljal v Tete Jaune. Jutri pojdem z vlakom za njim. Ne morem vam povedati, kaj se je zgodilo, Peter, toda uverjen sem, da bo končalo s Ouadovo in Culver Rannovo smrtjo — ali pa z mojo. To mislim povsem doslovno. Nepojmljivo se mi zdi, da bi mogli živeti vsi trije obenem. Preden se odpravim v Tete Jaune, sem vas hotel nekaj vprašati. Saj poznate vsak griček in vsako stezico v okolici tega kraja, jelite da?« »Menda je ni take, ki je še ne bi bil prehodil ali prsjahal.« »Tedaj mi morda lahko poveste, kod naj iščem, kar moram najti: človeški grob.« Peter Keller si je prestal zažigati pipo. Nekaj časa ga je začudeno gledal. »Okoli Tete Jaune je veliko grobov,« je reke! naposled, »neznansko grobov je tam — a mnogo jih nima napisov. Ako je grob, ki ga iščete, O u a d o v grob, tedaj bo gotovo brez napisa.« »Trdno sem uverjen. da ga ima — ali da ga je vsaj imel nedavno tega,« je dejal Aldous. »Ime tistega, ki počiva v njem, je dokaj nenavadno — morda se ga rno spomnite, Peter: Mortimer Fitz Hugh.« »Fitz Hugh —Fitz Hugh,« j-2 ponavljal Keller, izpuščaje goste oblake dima. »Mortimer Fitz Hugh...« »Umrl je menda še pred nastankom tetejaunske naselbine ali pa nemara takoj, ko je tja dospela železnica,« je dodal Aldous. »Bil je na lovskem izletu in domneva, da je bila njegova smrt nasilna, se mi vidi utemeljena.« Keller je vstal in jel po svoji stari navadi korakati po izbi sem ter tja; o vkoreninjenosti te navade je svedočila vhojena stezica na nepobarvanem smrekovem podu. »Tam gori je grob ob groba, a preden je nastala lete Jaune jih je bilo veliko manj,« je izpregovoril puhaje. »Gori med grebeni White Knob Mountaina je pokopan nekdo, ki ga je grizzly raztrgal na kose. A temu je bilo ime Humphrey. Stari Yellowhead John — Tete Jaune so ga imenovali — je umrl že veiiko let pred tem in nihče ne ve, kje mu je grob. Pet mrtvih smo imeli, preden je prišla železnica, in med njimi ni bilo nobenega Fitz Hugha. Crabby. stari Crabby Tompkins, trapper, je pofcopan v pesku ob Frazerju. Zadnja povodenj mu je odnesla nagrobnik. V Glacier Canyonu sta dva nezaznamovana grobova, mislim pa, da sta stara že kakih deset let. Burns je bil ustreljen. Poznal sem ga. Mnogo jih je umrlo, ko je prišla železnica, pred tem pa —« Tedajci je premolknil. Pogledal ie Aldousa, Sope! je hitreje. »Bog nebeški, spominjam se!« je vzkliknil. »Tam v Sa\v Tooth Range, deset milj od Tate Jaune, je gora — gora z najljubezni /ejšo dolinico, ki sem jo kdaj videl, in ob njenem znožju jezerce, ne večje od tega tabora. Pri jezercu stoji stara ko'iba, ki si jo ie bil postavil Yellowhead pred petdesetimi leti. Tam .'e slepa soteska, ki se na desni odceplja od doline. V tej soteski smo naleteli na grob. Napis ima, a prvega imena ne pomnim. Lahko da ga je dež izpral. Toda, Bog mi je priča, drugo ime je bilo Fitz Hugn!« Z nenadnim vzkrikom je Aldous planil s sto;a in ujel Kellerja za roko. »Ste li gotovi, da je tako, Peter?« »Tako gotovo, da bolj biti ne morem!« Aldous kar ni mogel obrzdati svojega razburjenja. Iaženjer ga ie gledal še bolj začudeno kakor preje. »V kaki zvezi je ta gomila s Ouadom?« je vprašal. »Tisti človek je umrl, ko niso v tem kraju še ničesar vedeli o Billu.« »Tega vam zdaj ne morem povedati, Peter,« je odvrnil Aldous, vlekoč inženjerja k mizi. »Vsekako zveste prav kmalu. Zdaj vas prosim, da mi narišete zemljevid, ki me privede h grobu. Ali boste?« Na mizi je ležal svinčnik in papir. Keller je sedel in je potegnil oboje k sebi. »Vrag naj me vzame, če vem, kaj ima ta grob skupnega s Ouadom,« je godrnjal, »toda pokažem vam, kako ga najdete.« Nekaj minut sta se globoko sklanjala nad mizo. Peter Keller je popisoval pot do gore Saw Tooth, rišoč jo košček za koščkom na list uradnega papirja. Ko je bil to narejeno, ie Aldus oprezno zložil načrt in ga je spravil v svojo denarnico. »S to risbo ne morem zabloditi in — hvala vam. Keller!« Ko je Aldous odšel, je Petnr Keller še nekaj časa globoko zamišljen, sedel na svojem stolu. »Čudim se le, kaj vraga utegne biti z grobom, da ga tolikanj osrečuje,« ie godrnjal, prisluškujoč žvižganju, ki se ie oglašalo s ceste. Aldous pa, ko se je vračal v Miette Plain, samcat sam in z mesecem nad glavo, je resnično čutil, da ie nocojšnja noč zanj bolj slavna od kateregakoli dne v njegovem dosedanjem življenju. To pa zato, ker je vedel, da Peter Keller ni človek, ki bi trdil nekaj, o Čemer ne bi bil do dobra uverjen. Mortimer Fitz Hugh je bil mrtev, re nemogoče, da bi se hotela zver, kakršna je bil Ouade, boriti zanjo Njegove kosti so počivale pod nagrobnikom tam gori v mali slepi soteski v senci gore Saw Tooth. Namenil se ie, da jutri pove to Jani. In slepo si je obetal, da bo vesela novice. Tiho požvižgavaje je zavil mimo kitajske pralnice ob reki. prekoračil železniške tire in izginil v hosto za njimi Čez četrt ure se je neslišno splazil v Stevensov šotor in legel spat. IX. Stevens, ki se mu je sanjalo o dvajsetorici koni, kako so se utapljali med skalami v reki, je nemirno spal. Zbudil se je še pred svitom; ko pa je oprezno zlezel iz vigvama, da ne bi dramil svojega dečka, je našel, klečečega pri majhnem ognjii, Aldousa, ki ie baš rezal tenke kose slanine v ponvico. Žalost nad izgubo se je mez-garju vidno izražala v potrtih očeh, v obrazu in v obupu pobešenih ramah. John Aldous, ki je imel tri ure med odejami na dobrem, ie bil prav tako čil in bister kakor sam prasketajoči ogenj pred njim. Že pol ure ga je imelo, da bi zažvižgal. Zdai, ko je uzrl Stevensa, se ni mogel več premagati... I Kreditni zavod za trgovino in industrijo LJUBLJANA, Prešernova 50 (v lastnem poslopju). Obrestovanja vlog, nakup in prodaja vsakovrstnih vrednostnih papirjev, deviz in valut, borzna naročila, predujmi in krediti vsake vrste, eskompt in in-kaso menic te r nakazila v tu- in inozemstvo, safe-deposits itd. itd. Brzojavke: Kredit. Ljubljana. Telefon št. 2040, 2457, 2548; interurban: 2706, 280.". Pohištvo elegantno. fino. cenevredno po lastnih in danih načrtih A. AMANN, Ljubljana Dvorni trg št. 1. Krasna vila na Bledu. «95 v bližini kraljevega dvorca na prodaj. Vpra=an*a pod značko „EPOS" na poštni predal 29 Ljubhana. Bie> posebnega obvestila Globoko užaloščena naznanjam v svojem in imenu svojih otrok, da je naš nad vse liubEeni mož, atek, stric in svak, gospod ŠTEFAN DOBNIK bivši predsednik deželne vlade in bivši narodni poslanec, posestnik in mlinar. dne 19. julija ob 30. uri po dolgi in mučni bolezni, previden s svetotajstvi, v Bogu zaspal. Zemski ostanki nredragega se bodo položili k večnemu počitku dne 21. juliia t. 1. ob 3. (15.) uri na domače pokopališče v Št Janžu na Dravskem polju. ZLATOLICJE. dne 20. juliia 1927. Žalujoče rodbine: Dobnik, Jarc, Macun Zahvala. Za obile dokaze iskrenega sočutja povodom smrti našeza nepozabnega sina, brata, vnuka in nečaka, gospoda Joška Tonejca se vsem prav iskreno zahvaljujemo. Posebna zahvala na bodj izrečena motocikelskemu klubu in vsem drugim udeležencem 17 Zagreba in drugih krajev, športnemu klubu »Ilirija«, gg. pevcem za ganljive žalostinke, darovalcem krasnih cvetk in vencev in vsem onim. ki so dragega nam pokojnika spremili v tako obilnem številu na njegovi zadnii poti. LJUBLJANA. 20. juliia 1927. Žalujoča rodbina Tonejc z ostalimi sorodniki. MALINE illi9 kupuje vsako množino ludi cele vagone tvrdka ,,ALRO" družba z o z. odJeiek brezalkoholne pijače Ljubljana. Kolizej. Brez posebnega obvestila. V globoki žalosti naznanjamo, da ie naš ljubljeni sin, oče in stric Tone Krovnik poštni uradnik v Mariboru dne 20 t. m".'ob 5. uri zjutraj po dolgi, mukepolni bolezni, star 47 let, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega se bo vršil v petek dne 22. t. m. ob polji. url iz hiše žalosti v Ljubnem na tamkajšnje pokopališče. V LJUBNEM, 20. iuliia 1927. Žalujoči ostali. il z doleo etno prakso >šče primerne samostojne službe pri večjem imusm skem podjetju Cenjene ponudbi od Resno-.'/568" na upravo .Jutra" Stanovanje v UubPan 2—3 sob. mirno, udobno ne predeč oddaljeno od središča, išče za 1. september aii preie stranka b oseb. Ponudbe ood »September« na upravo lista. Parfe-sanatori! SchweizerhQf GRAZ • VVETZELSDORF. Za notranje in živčne bo-lezn: Posetmi oddelek za zdravlienje Arteriosklerose. Prospekti j^faj boljša svinjska mast znamke — I. P. — znamke lastni izdelek tvrdke E. POPOV1Č - LJUBLJANA se razpošilja v ročkah po 20 in 50 ks ter sodih po 50. 100 :n 200 ks- Cene najnižje! ločna postrežba! Zahvala. Za vsa iskrena sočustvovanja ob smrt] naše nepozabne matere, stare matere in tašeč. pokojne gospe Koširjeve Franje roj. Malenšek, poročena Gulič izrekamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem svojo najtoplejšo zahvalo. Še posebno se najiskreceje zahvaljujemo vsem, ki so spremili blago-pokojnico na njeni zadnii poti, vsem zastopnicam in zastopnikom narodnih in kulturnih društev, vsem darovalcem krasnega cvetja, šmartinskin; pevcem za ginljivo in izbrano petje, tacenskim ognjegascem za častno spremstvo in sploh vsem, kateri so kakorkoli počastili spomin blaao-pokoinice. V LJUBLJANI. 20. julija 1927. Žalujoča rodbina dr. Balticeva Delniška glavnica Din 50,000.000 — Rezervni zaklad okoli Din 10,000.000 — CENTRALA a LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA PODRUŽNIC Ei Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Logatec, Maribor, Metkovid, Novi Sad, Novo mesto, Prevalje, Ptuj, Rakek, Sarajevo. Slovenjgrades, Šalit. Trst Brzojavni naslov: Banka t_jubl|ana Tele on štev. 261, 413, 502 503 in 504. se priporoča za vse v bančno stroko spadajoče posle. Urejuje di. Josip Biisa. Izdaja za Konzorcij «Jutra» Adoif Ribnik«. Za Narodno tiskamo dd kot tiskarnarja Fran Jezer šek. Za inscratnl del je odgovoren Alojzij Novak. Vsi t Ljubljani.