POSVET PREDSEDNIKOV SVETOV  KS
Izmenjava mnenj in izkušenj
V skladu s prizadevanji izvršnega sveta občinske skupščine, da skupaj s krajevnimi skupnostmi tekoče razrešuje konkretne pro-bleme življenja in dela krajanov in glede na to, da je večina KS že izvozrta nove samou-pravne organe in imenovala predsednike svetov KS, je izvršni svet pripravil posveto-vanje predsednikov svetov KS s predstavni-ki skupščine, izvršnega sveta in družbenopo-litičnih organizacij občine in PTT.
Na kartko lahko ocenimo, da je namen posveta dosežen, tako po vsebini, kot tudi po rezultatih, pa tudi udeležba je bila dobra.
Od vseh vabljenih predsednikov svetov KS oziroma njihovih namestnikov, se posveta niso udeležili le predstavniki KS Brdo, Škof-ljica in Turjak.
In kakšna je bila vsebina posveta? Prisot-ni so se seznanili z družbeno-gospodarskim položajem občine, s spremembami in dopol-nitvami družbenega plana občine, z delom upravnih organov in skupnosti, samouprav-ne komunalne skupnosti in ZIL - tozd za urejanje stavbnih zemljišč, pregledali so uveljavljanje delegatskega sistema v KS in se pogovorili o nadaljnjem financiranju kra-jevnih skupnosti.
Ni cest, ni vode, ni denarja....
Največji odziv prisotnih je bil po uvodnih besedah predstavnikov posameznih organov in skupnosti. Vprašanja s starni krajevnih skupnosti so bila številna in so zahtevala konkretne odgovore. Zanimivo je, da so se razpravljalci dotaknili predvsem problemov, le redkokdo je našel besede pohvale in priz-nanja za dosežene uspehe in napredek, ki pa tudi ni majhen. Naj izvzamemo nekaj misli razpravljalcev.
Predstavnik KS Brezovica je ugotavljal, da smo na področju kmetijstva veliko storili, da smo uspeli uskladiti urbanistične interese z interesi kmetijstva, žal pa smo bili premalo pozorni pri lokaciji industrijske cone, ki za-jema praktično največje kmetijske površine in najboljšo zemljo za obdelavo. To, je pou-daril, moramo uskladiti. Iz KS Trnovo so se zanimali, kaj je z objektom iz drugega sa-moprispevka, z WZ Tmovo, in s komunal-nimi napravami, za katere so krajani name-nili velik samoprispevek in kako je s tako imenovano »glavarino« oziroma novim na-činom financiranja KS. Glede glavarine se je oglasil tudi predstavnik KS Horjul in zahte-val, da se upravni organi in vsi pristojni čimprej zedinijo s tem, ali glavarina bo ali ne, oziroma kaj bo namesto nje, ne pa, da nenehno govorijo, da bomo vse naredili s soudeležbo občanov. Pritisk na občane, da je že sedaj prevelik. Oglasil pa se je tudi v zvezi s črnimi gradnjami in pripomnil, da v dveh letih, odkar smo črne gradnje popisali, ni bilo ničesar storjenega. Predstavnik KS Vnanje gorice se je oglasil v imenu svoje in še KS Brezovica in Notranje gorice, kjer so, kot je rekel, takorekoč brez vode, s tem problemom, namreč s problemom vodovo-da, pa se srečujejo tudi v Pijavi gorici. V KS Rudnik pa niso zadovoljni s cestami, saj je predstavnik te KS ta problem označil z bese-dami »smo Kozjansko sredi Ljubljane«.
Izluščiti smo torej želeli le nekaj vprašanj in s tem prikazati najbolj pereče probleme v posameznih krajevnih skupnostih. Gre seve-da le za delčke v mozaiku vseh problemov, ki pa niso nepomembni in postranskega po-mena.
Pri denarju se vse neha, pravi pregovor, na posvetu pa smo lahko ugotovili, da se ob razpravi o financiranju KS prav nič ne neha, ampak šele začne. Ni namreč vseeno, s koli-ko sredstvi mora posamezna KS živeti, se razvijati. Normalno je tudi, da bi imela vsa-ka KS rada čim več denarja, ker so zanjo njeni načrti najpomembnejši. In prav je ta-ko. Za uresničitev svojih nalog moramo biti vztrajni, vendar pa se moramo zavedati, da so naše možnosti omejene. Le poglobljena in realna razprava v vseh KS pa bo omogoči-la, da bodo tnerila in kriteriji ža financiranje KS realna in sprejemljiva za vse krajevne skupnosti, pa čeprav se bo morala marsika-tera odpovedati kakemu dinarju.
N. L. Č.