LETO XLIV, ŠT. 33
Ptuj, 22. avgusta 1991       CENA 17 DINARJEV
^ UVODNIK-N
Nepremagljivi
Ko sociologi menijo da so strnjenost. volja in ustvarjalnost na-
roda na najvišji točki, je že pravi čas za začetek poti v drugačne,
boljše čase.
Predsednik slovenske vlade meni. da je samozavest naroda
morda na najvišji stopnji doslej. Tudi na osnovi tega gradi svoj op-
timizem in nas v relativno kratkem času že vidi v družini evropskih
narodov.
Slovenci se že dolgo zgledujemo po uspešnih evropskih in sve-
tovnih narodih. Pri tem se počutimo manj vredne, saj po rezultatih
drugi delajo in ustvarijo več. bolje in udobneje živijo. Smo torej
manjvredni, manj sposobni, zanikrni in neustvarjalni?
Resnica je nasprotna. Slovenski narod je preživljal težke čase,
kljub temu pa je vselej silil na površje. Bili smo zaprti v državne me-
je, odrezani od sodobnih spoznanj in dosežkov, pa smo jim, kak ko-
rak zadaj sicer, sledili. Ko ni bilo uvoza rezervnih delov, so jih obr-
tniki, kmetje in delavci izdelali sami in delo je šlo naprej. Načelo
»znajdi se, kakor veš« nas je reševalo iz mnogih stisk, na drugi
strani pa nam jemalo energijo za napredek, za boljše delovne rezul-
tate.
Lepo je narodom, kijih država ne ovira na vsakem koraku, ki
jih v njihovih željah po boljšem vzpodbuja. Lepo in enostavno je biti
ustvarjalen v organizirani in nespremenljivi državi, ko bodo pogoji
gospodarjenja jutri enaki današnjim ali kvečjemu boljši.
Tako državo si želimo Slovenci in tako obljubljajo listi, ki izde-
lujejo smernice novega političnega, pravnega in ekonomskega siste-
ma. Ko bomo po pogojih enaki Evropejcem, bomo z veseljem poka-
zali, ali smo jim enaki ali ne.
Jože Bračič
Streha enega od gospodar-
skih poslopij v Savcih: kot
bi z aviona mitraljirali po
njej, a je bila »le« toča.
Takšne ledene krogle so se minulo nedeljo, 18. avgusta, vsule izpod pobesnelega neba in dvajset minut zdrže-
ma tolkle kmetov trud v Savcih, Rucmancih, pri Tomažu, v Ormožu itd. Pobile so na tisoče hektarjev koruze,
krompirja, pese, vinogradov, sadovnjakov ... Poškodovale na stotine in stotine domačij... Pa vendar pravijo
»znanstveniki«, da toča nasploh naredi manj škode, kot stane zaščita zoper njo. Mogoče res, toda ko vidiš,
kakšno razdejanje je pustila za seboj, je njihovim besedam domala nemogoče verjeti. Škode, kakršno je tokrat
povzročila, najbrž ne bo mogoče izmeriti z milijoni, temveč le s težkimi milijardami in milijardami..., da o
kmetovi osebni prizadetosti niti ne govorimo!
Ko je narava
neusmiljena . .
Bilo jih je za okoli pol hektarja, sedaj...
In to je vse, kar je na eni od njiv v Rucmancih ostalo od bogato obetajo-
če fižole.
Od koruze so ostali le še štrclji... in žalost v pridelovalčevih očeh.
Posneli smo ga pri Tomažu. In takšni, kot je ta trs, so brez izjeme vsi v
vinogradu. Lničenje je popolno, tako da letos iz te gorice ne bo vinca.
Foto: I. C.
2— DOMA IN PO SVETU
22. avgust 1991 - TEDNIK
KARTING
Portorož najmočnejši
Kartodrom v Hajdošah je v
nedeljo sprejel najboljše tekmo-
valce v kartingu. Prizadevnim or-
fjanizatorjem AMI) l*tuj je iispe-
o izpeljati dirko kljub neurju, ki
je pregnalo nad 500 gledalcev po
drugi dirki. Po dveurnem čaka-
nju so domačini uspeli ponovno
pripraviti poplavljeno stezo in
nadaljevati s preostalima dirka-
ma v veliko zadovoljstvo vseh
tekmovalcev.
AMD Ptuj je pred dnevi sani-
ral kartodrom saj je na južni stra-
ni dvignil nasip proti naselju in
vanj vgradil nad 1500 m' gramo-
za ter s tem močno zmanjšal
hrup v naselju. Ponovno so bile
opravljene meritve v naselju in
ugotovljeno je bilo, da dirkališče
ustreza vsem predpisom.
Kljub nevšečnostim smo bili
priča borbenim in zagrizenim
borbam za čimboljšo uvrstitev.
Tokrat so imeli največ uspeha
tekmovalci Portoroža, saj so
zmagali v treh kategorijah in
ekipno, po nekajletnem premoru
pa so ponovno slavili domačini,
saj je v kat. 125 ccm zmagal član
ptujske ekipe. Najboljši posa-
mezniki in ekipe so prejeli poka-
le.
Izidi dirk:
— kategorija N: Lucija Živec
— Portorož, Filip Gavrilovič —
Merkur Beograa, Asia Zupane
— Moste, Gregor Kodric —
Ptuj, Primož Matelič     Moste;
— kategorija 100 — juniorji:
Nina Jerančic, Tomaž Gorenc,
Uroš Šinkovec — vsi Portorož,
David Kalan — Vrhnika, Nina
Rozman     Moste;
— kategorija 100 — seniorji:
Peter Kranjc I'ortorož, Bošt-
jan Kerin in Damjan Ogrinc —
oba Moste, Denis Dečman —
Šlander C"E, Darko Krajnc —
Portorož;
— kategorija 125 ccm: Mitja
Zaman Ptuj, Srečko Hribar —
Mengeš, Mitja Tomažič - Ptuj,
4.ernej Kušar Mengeš, Mirko
Živec — Portorož.
V juniorski kQnkurenci je zma-
gal PORTOROŽ (105 točk) pred
MOSTAMI - LJ (90 točk).
Ekipno je prav tako zmagal
PORTOROŽ (149 točk) pred
MOSTAMI-LJ (97 točk) in PTU-
JEM (70 točk).
Zahvala gre pokrovitelju
AGIS-u in sopokroviteljema OP-
TE-ju Ptuj in MERCEDES SER-
VlS-a DOM IN KO ter vsem dru-
gim, ki so pripomogli, da je pri-
reditev uspela.
M. Zupane
Drava odslej v super ligi
Na seji vodstva Rokometne zveze Slovenije so se v petek dogo-
vorili, da bodo za klube, ki so doslej nastopali v drugi zvezni ligi,
ustanovili novo slovensko ligo ^ poimenovali so jo super liga. Zra-
ven bivših zveznih drugoligašev bodo v tej ligi nastopile tudi roko-
metne ekipe, ki so se v pretekli sezoni uvrstile na prvih šest mest v pr-
vi republiški ligi. I*tujska Drava je bila, kot je znano, šesta in tako se
je uvrstila v novo super ligo. Tekmovanja bodo pričeli konec septem-
bra.
Rokometaši Velike Nedelje in Ormoža, ki so doslej nastopili v
prvi republiški ligi, bodo odslej nastopali v 12-članski enotni republi-
ški ligi. Rokometašice Drave pa bodo nastopile v vzhodni skupini
ženske republiške lige, saj so dosedanjo prvo republiško ligo razdelili
na dve skupini. dl.
Dve prvi mesti
Atletski klub Novo mesto je priredil odprto prvenstvo Dolenjske
v atletiki. Na tekmovanju je bilo okrog 150 tekmovalcev iz vseh slo-
venskih atletskih klubov in nekateri atleti iz sosednje Hrvatske. Med
nastopajočimi so bili tudi člani Atletskega kluba Ptuj in dosegli lepe
uspehe, čeprav vremenske razmere atletom niso bile najbolj naklonje-
ne.
Rezultati ptujskih atletov — moški: disk ~ Doki 3. mesto
(40,34^; 400 m - Krabonja 1. mesto (49,90), Krajnc 3. mesto (52,35),
Pralja 5. mesto (53,49); daljava — Kokot 4. mesto (637 cm); višina —
Petrovič 6. mesto.
atletinje: daljava — Korošak 2. mesto (559 cm); 100 m ovire —
Korošak 1. mesto (15,18); 400 m — Kotar 3. mesto (58,84).
V soboto in nedeljo se bodo mladi ptujski atleti udeležili finala
Atletskega pokala Slovenije v absolutnih mladinskih kategorijah v
moški in ženski konkurenci, ki bo prav tako v Novem mestu.    I. Z.
Preizkus v plavanju
v Ptujskih toplicah sta Športna zveza in Plavalni klub Ptuj orga-
nizirala preizkus v plavanju za občane vseh starostnih stopenj. Akcija
je bila izvedena pod geslom »PREIZKUSITE SE V PLAVANJU,
KER ŽIVLJENJE POTREBUJE VARNOST«. Udeleženci so v večini
izpolnili kriterije za pridobitev srebrnega delfina. Glede na starost so
morali v določenem času preplavati 50 oziroma 100 metrov. Manj si
jih je pridobilo značko zlatega delfina, kjer so naloge zahtevnejše.
Najmlajši so si pridobili priponko »PLAVALEC PRIPRAVNIK« in
srebrni znak DELFINCKA.
V akciji je bil najmlajši udeleženec star 5 let, najstarejši pa 69 let.
Večina jih je bila iz Ptuja iz okolice, izmed penzionskih gostov Ptuj-
skih toplic pa so bili tudi iz Maribora, Jesenic, Ljubljane in celo iz
Italije. L. M.
ORMOŽ
Danes odprtje
bencinskega servisa
Danes bodo v Ormožu odprli obnovljen bencinski servis. Direk-
tor Petrola iz Maribora Tihomir Lešnik je povedal, da so zmogljivosti
bistveno povečali. V prvi vrsti gre za ekološki vidik. Enoplaščne rezer-
voarje so zamenjali z najnovejšimi dvoplaščnimi, ki povsem zadovo-
ljujejo sodobne ekološke zahteve.
Z večjimi zmogljivostmi bo tudi boljša oskrba z raznim gorivom.
Boljše so tudi delovne razmere zaposlenih. Lokacija v mestu mnogim
ni bila povšeči, pa je direktor poudaril, da se Petrol ni odpovedal no-
vi, seveda k- bo ob Ormožu stekla obvoznica.
Servis je najsodobnejši, vendar še vedno premajhen, da bi lahko
poslovali samopostrežno. V Ormožu bodo prodajali ob vseh naftnih
derivatih tudi petrol, ker je vse več drobne mehanizacije, ki potrebuje
petrol kot pogonsko gorivo. Vida Topolovec
29. MEDNARODNI KMETIJSKO-ŽIVILSKI SEJEM
Prvič v samostojni Sloveniji —
razstava podjetništva
»29. mednarodni kmetijsko-ži-
vilski sejem v Gornji Radgoni
odpiramo v času hude gospodar-
ske in politične krize. Kljub te-
mu pa je sejem obdržal koncept
in usmeritev, ki jo je izoblikoval
na svoji razvojni poti. Ta usmeri-
tev se kaže tudi na letošnjem sej-
mu s ponudbo blaga s področja
kmetijske mehanizacije, živilsko-
predelovalne industrije, agroke-
mije in blaga široke potrošnje,«
je ob odprtju sejma v soboto de-
jal direktor Ivan Kovač.
Na letošnjem sejmu je opazen
razcvet podjetništva. Opazno je
povečano število razstavljalcev
in povečana ponudba domačega
in tujega blaga.
Sejem je obogaten s strokovni-
mi   razstavami   goveje  živine,
Direktor sejma Ivan Kovač: »Na
letošnji sejem smo posebej pono-
sni.«
konj, prašičev, perutnine in
drobnice. Prvič letos lahko vidi-
mo tudi razstavo rastlinske pro-
izvodnje. Vzporedno potekajo
ves čas strokovna predavanja in
seminarji. Kot posebno vzpod-
budo kakovosti so že pred sej-
mom opravili ocenjevanje mes-
nih izdelkov v slovenski konku-
renci in posebej v konkurenci de-
žel Alpe-Jadran. Ocenili so tudi
mleko in mlečne izdelke, novosti
v kmetijski mehanizaciji, prvič je
bilo tudi ocenjevanje izdelkov iz
sadja in vrtnin. Posebno pozor-
nost je vzbudilo ocenjevanje vi-
na slovenskih pridelovalcev, v
zvezi s tem pa razstava Vinograd-
Utrinek z razstave Vinogradništvo na Slovenskem skozi stoletja: uspe-
šno delo Zgodovinskega arhiva Ptuj.
ništvo skozi stoletja, ki so jo pri-
pravili delavci Zgodovinskega
arhiva iz Ptuja.
Na sejmu sodeluje letos 950
razstavljalcev iz 12 držav. Prazne
prostore zaradi odstotnosti veli-
Za vino in njegovo zgodovino na Slovenskem se je zanimal tudi predsed-
nik Lojze Peterle.
kih firm z vzhoda Jugoslavije so
zapolnila manjša zasebna podje-
tja, kar prispeva k pestrosti po-
nudbe. Organizatorji niso niti za
trenutek oklevali, ali zaradi krize
sejem organizirati ali ne. Na le-
tošnjega so še posebej ponosni.
Končno je to prvi kmetijski se-
jem v v samostojni Sloveniji.
Odprt bo do vključno nedelje,
25. avgusta.
J. Bračič
LOJZE PETERLE OB OTVORITVI SEJMA
Naš adut je kakovost
»v Radgoni sem že dva dni in
kaže, da bom ostal še en dan.
Ugotavljam, da po vsem tem, kar
se je zgodilo — po tragični raz-
stavi neke drugačne mehanizaci-
je, ki je prinesla žal tudi smrtne
žrtve — danes ta kraj živi druga-
če. Te dni ta kraj praznuje. Vče-
raj smo praznovali prijateljstvo,
sosedstvo z našimi sosedi iz av-
strijske Štajerske. Danes odpira-
mo pomemben kmetijski sejem,
ki velja po kvaliteti za najmo-
čnejšega v Jugoslaviji.
Sinoči smo v družbi velikega
moža iz teh krajev, akademika
profesorja dr. Trstenjaka, sveto-
vno znanega psihologa, ugota-
vljali, kako je s slovenskim člove-
kom, njegovim značajem in kako
je z njegovo samozavestjo. Ugo-
tavljali smo, da je ta samozavest
taka, kot mogoče še ni bila pri
tem narodu in da ima narod za-
radi tega vso prihodnost.
Tem bodo sledila še druga
praznovanja in vesel sem, da se
tako spravljamo do naših zad-
njih korakov v popolno sloven-
sko državnost.
Za ta sejem je letos značilno,
da se ga udeležuje večje število
razstavljalcev, tistih, ki začenjajo
svojo ustvarjalnost na novo, ki
so začeli svojo zasebno pot v
podjetništvo. To je dober znak,
da uveljavljamo tisto politiko, za
katero smo se odločili.
Seznanili so me s tem, da je ta
sejem že doslej prek ocenjevanj
posameznih izdelkov pokazal ka-
kovostno raven. Že sedaj česti-
tam vsem, ki so dosegli priznanje
za ta ali oni dober proizvod. Že-
lim jim, da svoje nagrajene in tu-
di druge izdelke dobro prodajo,
da sklenejo dobre kupčije. Kot
majhna država moramo staviti
predvsem na kakovost. Ta sejem
si je dobro ime doma in v med-
Predsednik IS Slovenije Lojze Peterle.
narodnem prostoru pridobil
predvsem s kakovostjo. Prepri-
čan sem, da bo s pomočjo ljudi,
ki ga vodijo, in s pomočjo sode-
lujočih strokovnjakov nadaljeval
v tej smeri in tako na najboljši
način predstavljal Slovenijo.
Marsikaj bi lahko ob tej pri-
ložnosti povedal, posebej o kme-
tijstvu ali širše o gospodarstvu.
Naj povem samo to. da sem velik
optimist glede bodočega sloven-
skega gospodarskega razvoja in
v tem okviru tudi kmetijstva.
Koncepti pa morajo biti pri tem
zelo jasni in ponovno poudarjam
kakovost. Marsikdaj v preteklo-
sti so šli naši proizvajalci in tr-
govci na maso, vendar mislim,
da to ni smer, ki bo držala Slove-
nijo pokonci. Naš adut je kako-
vost, s katero se lahko ob omeje-
nih količinah dokažemo v tistih
delih sveta, kjer kakovost nekaj
pomeni. To posebej velja za slo-
venska vina, glede katerih sem
posebej vesel, da je prišlo do
ocenjevanja in posebne razstave
o razvoju slovenskega vinograd-
ništva.
Sedaj nas čaka še nekaj pre-
hodnega obdobja, v katerem
nam bo težko, vendar že kalijo
klice novega gospodarskega ži-
vljenja, novih odnosov, novega
reda. S tem si bo Slovenija kot
priznan subjekt - to pričakujem
v relativno kratkem času — uti-
rala pot v družbo enakopravnih
narodov Evrope in sveta.«
JB
SOVJETSKA ZVEZA: Le ma
lokdo je pričakoval, da bo Miha-
il Gorbačov odstopil. Kljub za-
pletenim razmeram v Sovjetski
zvezi je kazalo, da kar obvladuje
razmere. Se posebej, ko je v po-
govorih z ZDA vseskozi dobival
podporo za notranje reforme,
predvsem pa finančno pomoč.
Vzrok odstopa je »zdravstveno
stanje«; komentatorji po vsem
svetu seveda mrzlično iščejo še
kakšne »globlje vzroke«. Pred-
vsem se v prvih komentarjih
vprašujejo, kaj se bo zgodilo v
SZ, saj je znano, da je Gorbačov
držal v pokorščini prenapete vo-
jaške generale. Sest mesecev iz-
rednih razmer jim bo najbrž
vzbudilo slo po urejanju zadev s
preštevilčnimi organi represije.
Najbrž se bo spremenilo tudi sta-
lišče zahodnih zaveznic do no-
tranjega preoblikovanja Sovjet-
ske zveze. Enotno SZ je zahodni
svet podpiral predvsem zaradi
Mihaila Gorbačova in vprašanje
je, ali sedaj ne bo spremenil od-
nosa do odcepitvenih teženj v
SZ, še posebej če bo prevladala
represivna struja v njeni politiki.
• • •
ALBANIJA: Italijanske obla-
sti so konec minulega tedna z
ukano vrnile v Albanijo 2200 be-
guncev. Potem ko so jih iz Barija
že odpeljali na sever Italije, so
jih "s policijsko akcijo zbrali in
jih pod pretvezo, da jih vozijo v
različne kraje Italije, odpeljali na
letališče v Tirani. Med njimi je
bilo tudi okoli 6000 albanskih
vojakov in policistov. Na tak na-
čin so se Italijani »znebili« veči-
ne najvztrajnejših albanskih be-
guncev, ki so bili pripravljeni
stradati in se upirati policistom,
samo da jih ne bi poslali nazaj v
Albanijo.
• • •
JUŽNOAFRIŠKA REPUBLI-
KA: Južnoafriške oblasti. Afriški
nacionalni kongres in njegova
tekmica Inkatha so se sporazu-
meli o vzpostavitvi miru. Zaradi
medčrnskih spopadov je v tej dr-
žavi v zadnjem letu umrlo 2 tisoč
ljudi. Sporazum so dosegli po
večtedenskih pogajanjih, na ka-
terih so pripadniki Nacionalne-
ga kongresa, ki ga vodi Nelson
Mandela, srdito obtožili za preli-
vanje krvi konservativno organi-
zacijo črncev Inkatho, češ da je
orodje v rokah belske manjšine.
Sporazum naj bi podpisali 14.
septembra.
ROMUNIJA: To deželo vse-
skozi pretresajo socialni nemiri.
Zadnja večja stavka se je konča-
la v nedeljo. Stavkalo je okoli 7
tisoč rudarjev. Osnovni zahtevi
— povišanju plač — so oblasti
ugodile.
• • •
PERU: Te dni je Peru pretre-
sel škandal z otroki, sužnji iskal-
cev zlata. Neki lokalni politični
funkcionar trdi, da je videl 71
grobov, kjer naj bi skrivaj zako-
pali trupla otrok, ki so jih divji
iskalci zlata uporabljali kot po-
ceni delovno silo. Deset do
osemnajstletne dečke naj bi
iskalci zlata kupili od trgovcev z
belim blagom. Otroci naj bi dela-
li v zelo težkih razmerah, brez
ustrezne prehrane, zdravstvene
nege in strehe nad glavo. Kdor
poskuša pobegniti, ga bojda
ustrelijo v tilnik. Veliko otrok pa
umre zaradi tropskih endemi-
čnih bolezni.
• • •
BRAZILIJA IN ARGENTI-
NA: Ti dve državi se že dalj časa
poskušata združiti, da bi postali
ekonomsko uspešnejši. Poleg po-
dobnih problemov z inflacijo,
brezposelnostjo, dolgovi in vlogo
soldateske imata zadnje čase ve-
liko skupnih škandalov zaradi
preprodajalcev mamil. Zadnji
tak škandal je bila novica, da v
brazilskem kongresu vsak mesec
prodajo 15 kilogramov kokaina,
vsak dan pa je mogoče kokain
kupiti tudi pred vhodi v štiri
knjižnice poslanske zbornice.
Med poslanci je .kar 22 osum-
ljencev, ki naj bi redno sodelova-
li v poslih z mamili.
pripravila: d. I-
Obiskal ga bo dr. Dušan Plut
EKO TABOR DRAVA
Ekološki raziskovalni tabor Drava 91 so Zeleni
Ptuja pričeli v nedeljo v Cirkovcah. Kljub spre-
membi termina je prišlo nanj petnajst mladih razi-
skovalcev, ki skupaj s petimi mentorji raziskujejo
v ptujski občini. Najštevilčnejši sta skupina za
opazovanje ptic in malih sesalcev, saj je terensko
delo in spoznavanje živalskih in ptičjih vrst zelo
privlačno. Poleg teh dveh dela še skupina za anali-
zo vode. Ta seje odločila, da bo temeljito analizi-
rala potok Grajeno. Ta je bila nekoč ponos Ptujča-
nov, zadnje čase pa je bilo v njej tudi nekaj pomo-
rov rib. Raziskovalci bodo poskušali ugotoviti gla-
vne vire onesnaževanja in snovi, ki najbolj ovirajo
življenje v Grajeni. Četrta skupina dela na področ-
ju celotne občine, saj bo dokončala kataster divjih
odlagališč v ptujski občini, ki ga je pričela že spo-
mladi izdelovati posebna skupina pri Zelenih Ptu-
ja. Naročnik te raziskave je Občinski sekretariat za
varstvo okolja in urejanje prostora.
Mladi raziskovalci bodo v taboru do 30. avgu-
sta. Poleg raziskovanja v skupinah so za njih v ta-
boru pripravili tudi predavanja o čebelah in kako-
vosti zraka, o botaniki in zeliščarstvu, o fosilih in
p(:)govor s predsednikom Zelenih Slovenije in čla-
nom republiškega predsedstva Dušanom Plutom.
V Ljutomeru pa si bodo ogledali biodinamično
kmetijo in prisluhnili še koncertu Zorana Predina
ter Vlada Kreslina. d. 1.
TEDNIK - 22- avgust 1991
POROČAMO, KOMENTIRAMO - 3
V prostorih osnovne šole so pripravili zanimive razstave likovnih in ro-
čnih del ter kulinarike in paleontološko zbirko.
I
Kmečka povorka Do kruha nekoč in danes, v kateri je sodelovalo več
kot 200 nastopajočih domačinov.
Sls """"'(Ša ra^oMSTOv
Bogato izročilo štajerskih plesov
Letos mineva 60 let, odkar je sedaj že pokojni Vinko Korže prvič
predstavil cirkovške folklorne plesalce javnosti. Od takrat pa do danes
se je sloves cirkovških plesalcev razširil po vsej domovini, od nedavnega
anonimni štajerski plesi z Dravskega polja pa so se razširili med folk-
lornimi skupinami doma in na tujem. Folklorno skupino Vinko Korže iz
Cirkovc poznajo že v ISemčiji, Avstriji, Italiji, Holandiji in še kje. Po-
vsod so plesalci ambasadorji ljudskih običajev, pesmi in plesov, pri če-
mer ohranjajo avtentičnost dobrega dela štajerskega ljudskega izročila.
In povsod je z njimi tudi idejni in umetniški vodja Tone Brglez, brez ka-
terega si takšnega uspeha in popularnosti zagotovo ne bi priplesali. Nje-
govo nesebično organizacijsko sposobnost, včasih trdo roko, drugič spet
očetovsko toplino poznajo vse povojne generacije plesalcev, ki se jih je
od ustanovitve do danes izmenjalo že več kot 500.
Po vsem zapisanem torej ni
čudno, da je proslava 60-letnice
folklore v Cirkovcah bila tako
veličastna, tako množična in pri-
srčna. Še nedeljsko neurje jih ni
zmotilo, saj so sklepno sloves-
nost spravili pod streho svoje ve-
like dvorane.
V počastitev jubileja so izvedli
vrsto prireditev, od srečanja ljud-
skih pevcev in godcev do samo-
stojnega celovečernega nastopa,
raznih razstav, kmečke povorke
in osrednje proslave. Vrhunec
prireditev je bil minulo nedeljo,
18. avgusta. V sodelovanju s šolo
in podružnico Kmečke zveze je
cirkovško prosvetno društvo že
dopoldne odprlo zanimive raz-
stave likovnih in ročnih del ter
domačih jedi in pogrinjkov. Vili
Podgoršek pa je predstavil svojo
bogato zbirko mineralov.
Popoldne so pripravili veliko
Duhovni in umetniški vodja fol-
klore v Cirkovcah Tone Brglez
ima za sabo 30 let predanosti fol-
klori in okoli 900 nastopov doma
in na tujem.
(Foto: M. Ozmec)
Mlajša in starejša skupina sla-
vljencev je zaplesala pod vaško li-
po.
kmečko povorko s prikazom
kmečkega orodja in strojev ter
raznih opravil nekdaj in danes
pod naslovom »Do kruha nekoč
in danes«. Več kot 200 nastopa-
jočih je med številnim občin-
stvom od blizu in daleč poželo
gromek aplavz, saj je bilo v po-
vorki videti marsikaj, kar je mno-
gim že šlo v pozabo.
Potem se je vlilo kot iz škafa
in predvideno sklepno sloves-
nost na prostem so brž premestili
v svojo dvorano, kjer je bilo sko-
raj premalo prostora za vse. Sla-
vljencem, vsem gostom in doma-
činom je zaželel dobrodošlico
predsednik Prosvetnega društva
Cirkovce Vili Podgoršek. O za-
četkih in razvoju folklorne skupi-
ne je govoril umetniški vodja
Anton Brglez. K čestitkam ob vi-
sokem jubileju in opravljenem
kulturnem poslanstvu so se pri-
družili ptujska kulturna ministri-
ca Kristina Šamperl-Purg, pred-
sednik družbenopolitičnega zbo-
ra občinske skupščine Ivan Lo-
vrenčič, turistični minister Peter
Vesenjak, predsednik ZKO
Franc Lačen in republiški posla-
nec Janez Žampa. Slavljencem
so zatem zaplesali člani pobrate-
ne foklorne skupine Ogranjak se-
Ijačka sloga iz Nedelišča pri Ča-
kovcu, folklorna skupina Sloven-
cev iz avstrijske Globasnice, fol-
kloristi skupine Rožmarin halo-
ških dolih iz Dolene ter šolska
folklorna skupina iz Cirkovc, ki
slavi letos 20-letnico uspešnega
delovanja. Ob koncu so se pred-
stavili še slavljenci, člani folklor-
ne skupine Vinko Korže in pože-
li še posebej gromek aplavz. Šte-
vilnim visokom priznanjem in
državnemu odlikovanju so ob ju-
bileju prideli še plaketo občine
Ptuj, na slovesnosti pa so si z go-
sti izmenjali spominska darila.
Želimo jim tudi v bodoče bo-
gato folklorno dejavnost, saj so
kot živ muzej, restavrator ljud-
skega izročila s svojim plesom,
značilnim glasbenim triom, šega-
mi in pesmijo ohranili ves čas
svojega delovanja nekaj svojega
— nekaj cirkovškega!
M. Ozmec
Nova pošta
v Cirkovcah
Krajevna skupnost Cirkovce se z novimi poštnimi prostori, ki so jih
svečano odprli minuli petek, 16. avgusta, uvršča med razvitejša PTT ob-
močja v mariborski regiji, saj bo ^ dodatnimi 2H0 telefonskimi priključ-
ki možen na vsako gospodinjstvo več kot en telefonski priključek. V no-
vo poslopje so krajani vložili več kot 9.000 prostovoljnih delovnih ur,
vrednost objekta pa ocenjujejo na več kot 400 tisoč nemških mark.
Želja po novi pošti je v Cir-
kovcah stara že več let, kot je po-
vedal predsednik sveta KS Janko
Celofiga, pa se je pričela uresni-
čevati leta 1988, ko so s PTT
podjetjem Maribor podpisali
sporazum. Za novi poštni objekt
so namenili kar štiriletna sred-
stva krajevnega samoprispevka
oziroma 35 odstotkov zbranih
sredstev. Če pa k temu dodamo
še sredstva, ki so jih plačali posa-
mezni uporabniki oziroma novi
Notranjost nove pošte v Cirkovcah je sodobno urejena in prirejena za
poslovanje s strankami.
lastniki telefonskih priključkov,
potem ugotovimo, da je danes
vreden en telefonski priključek
4.500 nemških mark.
S pogodbo so se krajani obve-
zali zgraditi pslopje, v zameno
pa so od pošte dobili novo tele-
fonsko centralo. Poleg ATC je v
Nova cirkovška pošta med slovesnostjo ob odprtju.
(Foto: M. Ozmec)
novi pošti še prostor z okenci za
stranke ter dve telefonski govo-
rilnici, dostavni prostor, razdelil-
nica, velik trezor, kuhinja in se-
veda sanitarije.
Novi prostori za potrebe po-
štne in telekomunikacijske dejav-
nosti pomenijo osnovo za dolgo-
ročno rešitev in nadaljnji razvoj
tako poštnega kot telekomunika-
cijskega prometa, je na slovesno-
sti poudaril Alfonz Podgorelec,
direktor poštnega sektorja iz
PTT Podjetja Maribor. Poslopje
so s svojimi sredstvi in žulji zgra-
dili krajani, manjši delež je ob
koncu primaknila še pošta, ki pa
je v celoti financirala opremo,
avtomatsko telefonsko centralo
in povezavo z nadrejeno telefon-
sko centralo v Ptuju. Celotno po-
štno poslopje pa bo zagotovo za-
dovoljevalo potrebe krajanov
vsaj 30 let, če bo predvidena
stopnja rasti. Tudi gostota tele-
fonskih priključkov se bo v krat-
kem s 7 naročnikov na 100 prebi-
valcev povečala na 21 naročni-
kov na 100 prebivalcev. Vse to
pa pomeni, da je nova pošta s
centralo v Cirkovcah zagotovo
dolgoročna rešitev, ki zagotavlja
hitrejši razvoj celotne krajevne
skupnosti.
-OM
pismo »od daleč«
Pri zadnji vrnitvi v Beograd »zgodovinskega«
19. avgusta mi je predpostavljeni v Ljubljani za-
bičal, naj vendar pobitim, da bom v Beogradu še
pred državnim udarom. Konference med dogaja-
njem v Sovjetski zvezi, kjer so odstopili Gorbačo-
va. so vsekakor usodne, vendar ne bodo nujno
imele enakih zunanjih oblik. Beograd se zaen-
krat vzdržuje kakršnih koli reakcij v Sovjetski
zvezi. V Beogradu pravzaprav vojska nima koga .
več odstaviti, saj je Markovič »politično mrtev« ^
še posebej po sporu z generalštabom glede odgovornosti za inter-
vencijo v Slovenijo. Proračunska sredstva se v glavnem samo še ti-
skajo, medtem ko z budžetom financirajo samo še zvezno birokraci-
jo. Glede tega praktične-razlike med Sovjetsko zvezo in Jugoslavijo j
ni, saj je kritična masa inercije konzervativnega centralističnega
sloja povsod velika. Velika razlika pa je, da Srbija ni Rusija in Mi-
loševič ni Jelcin.
Vojska je vsaj začasno našla zaščito v Srbiji, kjer ji pač vsak
dan dokazujejo, da je srbska, in se primerno temu obnaša tudi na
Hrvaškem. Jugoslavija je obsojena na trajno destabilizacijo, razen
če se bistveno spremenijo »zunanji pogoji«, med katere vsekakor
spada tudi dogajanje v prestolnici »pravoslavja«. Srbska rešitev je
ponujena okrnjena Jugoslavija, v katero bi poleg omenjene republi-
ke bili vključeni še Črna gora ter Bosna in Hercegovina, medtem ko
Makedonija nima ravno široke izbire. Hrvaška brez srbskih podro-
čij oziroma področij, ki so jih zasedli Srbi. ter Slovenija lahko gre-
sta iz omenjene države. Praktično v tem trenutku ni nikogar v Jugo-
slaviji, ki bi lahko resno preprečil ozemeljsko razširjanje Srbije »mi-
lom ili šilom«. Hrvaška ne more iti v frontalni konflikt z zvezno ar-
mado poleg vojne s Srbijo in prav zaradi tega je krizno žarišče
lokalizirano z »rahlim prodiranjem« Srbije v Hrvaški »trebuh«.
Mednarodna javnost bo seveda odslej bolj okupirana z dogajanjem
v Sovjetski zvezi in rešitev »jugoslovanskega vprašanja« je mogoče
pričakovati samo v paketu reševanja vzhodnoevropskih problemov.
Odločilnega pomena je taho kot za Sovjetsko zvezo dogajanje v
centru, torej pri nas v Srbiji, kjer je po mnenju nekaterih analitikov
samo še nekaj mesecev do radikalnih sprememb in resnih proble-
mov. Težko je napovedovati dogodke v tako nemirnem času in še
posebej zaradi globalnih sprememb >» Evropi, kjer se po mojem ob-
čutku počasi izgubljajo iluzije o možnem demokratičnem združeva-
nju evropocentristične stare celine. Sicer pa svet že predolgo ni bU v
vojni in zakaj ne bi povoda za nov spopad našli na Balkanu. (?)
Vladimir Vodušek
Gorje mu, kdor v nesreči biva sam,,.
Le kdo v teh dneh ob gledanju
televizije ali prebiranju časopi-
sov ni začutil v sebi stiske ljudi,
mater z otroki, starih in onemo-
glih, mladih, ki so še včeraj verje-
li v resnico, pravico in svobodo,
ki so bili izigrani za svojo pri-
hodnost, ko so s solzami v očeh
zapuščali svoje domove in se od-
pravljali na pot, kjer ni vojne,
kakor sta jo iskala otroka v »Do-
lini miru«! Komu v teh dneh ni-
so polzele solze sočutja do ljudi
v stiski!
Tudi mi v naši farni skupnosti
sv. Marjete v Gorišnici smo za-
čutili klic na pomoč. Na pobudo
našega župnika Iva Holobarja
smo se zbrali v nedeljo zvečer,
II. avgusta, v veroučnih prosto-
rih zastopniki vseh vasi in se do-
govorili o ustanovitvi dobrodel-
ne organizacije KARITAS.
Med nas je prišla gospa Bože-
na Cačkovič in nam razložnila
vse oblike delovanja te humane
organizacije. Dogovorili smo se,
da pričnemo z zbiranjem pomoči
za pregnane družine. V torek, 13.
avgusta, je akcija stekla. Šli smo
med ljudi in ti so na široko odpi-
rali srca. Prihajali so z avtomobi-
li, kolesi, pa tudi peš so prinašali
svoje darove. Iz oddaljenih vasi
so pripeljali vse, kar so darovali
ljudje, s traktorji. V akcijo so se
množično vključevali mladi. Lju-
dje so prinašali vse, od hrane pa
do vsega, kar človek potrebuje za
vsak dan. Med množico paketov
je bila vrečka, v kateri so bile le-
pe otroške slikanice, avtomobilč-
ki in igračke. Med njimi je bila
napisana želja mladega dekleta:
»Želimo vam čim hitrejšo vrnitev
v vaše domove, uspešen boj za
svobodo in vam sporočamo, da
smo z vami.« Naložili smo kami-
on (6 ton) in ga dostavili Karita-
su v Zagreb.
Hvala vsem, ki ste darovali.
vsem, ki ste pomagali pri zbira-
nju pomoči. Naj ostane to tista
oblika človečnosti, zaradi katere
živimo in ostajamo ljudje.
V prihodnjem tednu je na-
menjen Karitasov »Klic dobro-
te« dobrim ljudem v naslednjih
krajih:
— v torek poteka zbiralna
akcija v župnijah Trnovska
vas, Markovci in Dornava
— v sredo v župniji Hajdina
— v sredo in četrtek v župni-
ji Lovrenc na Dr. polju.
Humano delo je v naši župnij-
ski skupnosti prevzela Irena La-
pomik, defektologinja, ki se je
svojem poklicu srečevala s člov;
škimi stiskami. Želimo, da bi
naši farni skupnosti zaživelo hu
mano delo, da bi se vanj radi
vključevali mladi in se tako sre-
čevali s stiskami, ki jih ponuja
življenje, in bili pripravljeni po-
magati.
Za odbor: Marija Kline
(Foto Cilka)
4 — OD TU IN TAM
22. avgust 1991 - TS|||fIfC
Do delavcev krivični zakoni
OPOZORILO SINDIKATOV
Bo delo za vse?
Območni odbor Sindikata delavcev kmetijstva in živilske industrije
ter gozdarstva Ptuj se je prejšnji teden sestal v Ptuju na protestnem se-
stanku. Sindikalni protest je namenjen trem predlaganim zakonom: o
lastninskem preoblikovanju podjetij, o denacionalizaciji in o zadrugah.
»Vsi trije zakoni so za delavce v kmetijstvu, živilski industriji in gozdar-
stvu nesprejemljivi in pomenijo celo krajo njihovega minulega dela. De-
lavci bodo postali žrtve na oltarju zmagovalcev zadnjih volitev.« so me-
nili razpravljalci — sindikalni predstavniki delavcev. Zakoni bodo po
njihovem neposredno ogrozili 34 tisoč delavcev, posredno pa še veliko
več Slovencev. Uničili bodo dosedanje razvojne uspehe kmetijstva, pov-
zročili pomanjkanje hrane in njeno bistveno podražitev. Ker gre za si-
stemske spremembe, bi morali le-te sprejemati s splošnim soglasjem
vseh strank ali vsaj z dvotretjinsko večino v parlamentu, nikakor pa ne z
enostavno večino, kar lahko doseže sedanja vladajoča koalicija. Sindi-
kati se strinjajo, da je potrebno nekdanje krivice popraviti, vendar z
upoštevanjem osnovnega načela, da pri tem ne smemo povzročati novih
krivic, predlogi zakonov pa so po njihovem prepričariju krivični.
Če sindikalna aktivnost ne bo
privedla do zakonov, ki bodo pi-
sani na kožo večine Slovencev,
napovedujejo sindikati strnitev
svojih vrst in organizacijo ostre-
ga protesta. Pri tem računajo tu-
di na podporo nekaj sto tisoč de-
lavcev. Z množičnim protestom,
ki bo imel veliko manifestativno
poslanstvo, bodo opozorili Evro-
po, da so odločitve v slovenskem
parlamentu odmaknjene od de-
mokracije in daleč od obljub, iz-
rečenih pred volitvami.
USPEHI NA RAČUiN
NIZKIH PLAČ
Predsedniku slovenske skup-
ščine dr. Bučarju so poslali pro-
test, v katerem zahtevajo, da se
novi zakoni vrnejo v fazo osnut-
ka in v ponovno razpravo ter pri-
lagoditev sindikalnim zahtevam.
Upoštevati je potrebno večjo
udeležbo delavcev na delnicah.
Delnice zadružnikov so lahko le
takšne, kot je bil njihov delež pri
razvoju podjetja, ne pa 40 ali ce-
lo 51-odstoten. Nikakor se ne
sme povečati brezposelnost de-
lavcev v kmetijski in živilski de-
javnosti ter gozdarstvu; s tem bi
povzročili nove krivice. Na seda-
njih nasadih in drugih komplek-
sih ne sme nastajati škoda, nika-
kor ne smemo razbijati rentabil-
nih podjetij. Sindikati ne dovoli-
jo izničevanja minulega dela, saj
so se sedanja uspešna podjetja
razvijala predvsem na račun niz-
kih plač zaposlenih. Nova zako-
nodaja ne sme povzročiti, da bi v
Sloveniji pridelali manj hrane, če
pa se bo to zgodilo, naj predlaga-
telj zakona prevzame vso odgo-
vornost. Ko brezposelni delavci
ne bodo več plačevali davkov in
prispevkov, kdo bo nadomestil
ta izpad sredstev? Bodo to kme-
tje, ki so jim že doslej delavci
plačevali zdravstveno in pokoj-
ninsko zavarovanje? Kako bodo
preživeli mali kmetje? Iz lastni-
njenja je potrebno izločiti lastni-
no družbenega standarda, ker je
to last delavcev. Sindikati spra-
šujejo, zakaj so v zakonu o za-
drugah našteti le uspešni prede-
lovalni obrati. Kaj bo z drugimi?
Predsednika skupščine sprašuje-
jo, ali se zaveda, da bodo ostanki
podjetij propadli v nekaj mese-
cih ob 250-odstotnih obrestih in
da bo država morala pokriti dol-
gove? In končno: ali se zavedate,
da bosta brezposelni, lačen, obu-
božan in brezpraven delavec ter
mali kmet prekleto premislila,
koga bo v bodoče volil?
ALI BOMO LAČNI?
Precej vprašanj pa so naslovili
tudi na kmetijskega ministra dr.
Osterca. Med njimi: od kod bo-
mo uvozili zemljišča, ker bivši
lastniki menda zahtevajo 32 tisoč
hektarov, na voljo pa je v druž-
benem kmetijstvu le 14 tisoč hek-
tarov?
Ali bodo kmetje v bodoče pri-
delali na hektar 7 tisoč kilogra-
mov pšenice, 9 tisoč kilogramov
koruze, namolzli po kravi 5 tisoč
litrov mleka, da bi nadomestili
izpad, ki bo nastal zaradi vrača-
nja zemlje? Če ne bo tako, od
kod bomo uvozili hrano, da ne
bomo lačni? Ali bodo lahko
ostali delavci in kmetje preskrbe-
li 34 tisoč novih brezposelnih de-
lavcev, ali bodo kmetje v bodoče
plačevali prispevke za šolstvo,
ceste, komunalo, zdravstvo in
pokojninsko-invalidsko zavaro-
vanje? Zakaj ministrstvo dovo-
ljuje, da bo ob teh zakonih nasta-
la škoda, ki jo nekateri ocenjuje-
jo na devet milijard dolarjev, za-
kaj dopuščate, da imajo izdelki
kmečke proizvodnje višjo ceno
kot z družbenih posestev? Kje
naj delavci dobijo denar za na-
kup delnic ob lastninjenju podje-
tij in ali ne bodo imeli tujci pred-
nost pri nakupu, če domačega in-
teresa ne bo? Kam z odvečnimi
kmetijskimi strokovnjaki? Ali ne
bi bilo bolje bivšim lastnikom
popraviti krivico z delnicami in
da bi tako zemlja ostala v sedanji
funkciji proizvodnje?
SKZ PRAVI:
NE BOMO LACNI
Na stališča sindikatov smo v
Ptuju dobili odziv združenja last-
nikov razlaščenega premoženja
in podružnice Slovenske kmečke
zveze — Ljudske stranke: »Zem-
lja, ki bo prišla v poštev za vrača-
nje nekdanjim lastnikom, nika-
kor ne bo ostala neobdelana, pri-
šla bo v roke ljudem, ki sicer že
sedaj obdelujejo zemljo in jo tu-
di znajo dobro obdelovati. No-
bene bojazni ni, da bi zaradi ne-
kaj odstotkov zemlje, ki bo pred-
met vračanja, postali lačni. V slo-
venskem merilu gre le za okoli 3
odstotke. Če pogledamo sedanjo
oskrbo v občini Ptuj, vidimo, da
kar 97 odstotkov mleka zagota-
vljajo kmetje, da prihajajo teleta
izključno iz kmečkih hlevov.
Hektarski donosi so različni, ob
enakih pogojih vlaganja pa so
lahko enaki. Ni mogoče trditi, da
Kmetijski kombinat slabo gospo-
dari. Če pa bi bil prisiljen trg
oskrbovati tudi z delovno inten-
zivnimi kulturami (krompir, po-
vrtnine . .) bi bile proizvodne ce-
ne bistveno višje kot pri kmetu.
Zakoni, predvsem zakon o de-
nacionalizaciji, bodo odpravili
krivice, storjene v času realsocia-
lizma. Zemljiški kompleksi pa se
ne bodo drobili do take mere, da
bi bilo obdelovanje neekonomi-
čno in nerentabilno. Verjetno bo-
do nekateri kompleksi nekoliko
okrnjeni zaradi vračanja zemlje
bivšim lastnikom, v nobenem
primeru pa ne gre za razbijanje
zemljiških kompleksov.
V prvem trenutku tudi nihče
ne bo ostal brez dela. Zadeve se
bodo razvijale tri do pet let, saj
bo proces vračanja in lastninje-
nja dolg. Naknadno je prišel v
paket treh še četrti zakon — Za-
kon o zemljiškem skladu. To po-
meni, da bo država prevzela od-
govornost za to, da bo zemlja ob-
delana in da bodo tisti, ki bodo v
prehodnem obdobju brez dela,
imeli socialno varnost.«
»Po predlogu Zakona o zadru-
gah naj bi postalo 40 odstotkov
živilske industrije zadružna last-
nina; Zadružna zveza Slovenije
zahteva celo 51-odstotni delež.
Gospodarstvo mora dobiti lastni-
ka, to je pogoj za boljše gospo-
darjenje. Če bi dali vse delnice
na tržišče, bi jih pokupili tuji ka-
pitalisti; na predlagani način naj
bi torej zavarovali živilsko indu-
strijo in kmetijstvo pred tujim
kapitalom. Nesporno pa je, da
bodo zadruge v prihodnje kon-
kurenčne sedanji monopolni ži-
vilsko-predelovalni     industriji.
Delavcem v živilski industriji je
delo zagotovljeno tudi v prihod-
nje. Kmetje bomo morali pride-
lati več, tudi v predelovalnicah
bo torej več dela. Neposrednim
proizvajalcem v kleteh, polnilni-
cah, klavnicah, v vinogradih in
na poljih se torej ni treba bati za
delovna mesta. Spremembe pa
bodo prav gotovo pri vodilnih
delavcih.«
Slovenska skupščina bo o pred-
logih omenjenih štirih zakonov
razpravaljala 28. avgusta. Tako
kot so pripravljeni, bodo gotovo
doživeli še nekaj sprememb v obli-
ki amandmajev. Težko je torej
predvidevati njihovo dokončno
vsebino, prav tako tudi datum, ko
jih bo skupščina sprejela. Še težje
je napovedati, kakšne posledice
bodo prinesli za delavce, kmete in
vse Slovence. Povsem gotovo je
dejstvo, da gre za velike in usodne
spremembe, ki se ne ali se vsaj ne
bi smele dogajati vsakih nekaj let.
Stalna negotovost namreč ne vpli-
va ugodno na razpoloženje delov-
nih ljudi in na rezultate njihovega
dela.
Upajmo, da se črne napovedi
sindikatov ne bodo uresničile in
da ne bomo čez leto, dve ali tri
znova pred odločilnimi spremem-
bami v drugo smer. Morda bo me-
dijska aktivnost predstavnikov
vlade, kmetijskega ministrstva.
Zadružne zveze in še koga še pred
sprejetjem zakonov pomagala raz-
jasniti, za kaj v bistvu gre, kdo in
kakšne posledice bo nosil. Ko bo-
do zakoni sprejeti in če se bo iz-
kazalo, da so res krivični do po-
membnega dela Slovencev, bi ne-
zadovoljstvo množic lahko zama-
jalo že tako negotov mostiček,
prek katerega stopamo v samo-
stojnost.
Jože Bračič
Slovenska poezija je
spet bogatejša
Pri Pomurski založbi je te dni ugledalo luč sveta še eno »dete« pes-
nika Milana Vincetiča. Gre za pesniško zbirko Tajmir, ki sta ji na na-
slovnici pridala pohvalni recenziji Milan Dekleva in Alojz Ihan. Zbirka
je razdeljena na sedem ciklov (Tajmir, Izbrane pesmi, Intima, Absint,
Erotika, Spleen, Predmeti).
Čemu ste zbirko poimen(^ali
»Tajmir«?
Tajmir je le naslov začetnega
cikla v moji istoimenski zadnji
pesniški zbirki, je v bistvu slovo
od nekoč meni mikavnih starih
dežel, ki jih pomnijo le stari zvit-
ki zemljevidov ali kakšne sred-
njeveške legende. V resnici je
Tajmir polotok na severu Rusije;
njegovo ime me je znova zapletlo
v zadnje pustolovsko potovanje
po tajmirskih širjavah. Verjetno
pomeni Tajmir v ruščini svet taj-
ge, meni pa zadnje pokopališče
človeških kosti. Od tod naprej,
od »tajmirske rovače«, se moje
pesmi polahkotijo, dobijo priz-
vok hudomušnosti in ironije. V
Izbranih pesmih sem zapisal:
Nazadnje zmeljejo papir
in vse izbrane pesmi
pa nikomur od skomin
ne poči žolč ne slepič.
Zanima me torej naša navadna
minljivost, danost, pa je več ne
jemljem tradicionalno pesniško
tragično, temveč malce jesihov-
sko. Celo nedolžno erotiko, nad
katero smo tako radi dvigovali
svoje čiste nosove, sem malce
»popornografiral«. Sicer pa ne
morem skriti otožja. Verjetno
sem tak. Kot tista tajmirska pla-
njava, nekje pri severnem polu,
ki lahko živi v resnici ali pa je le
privid.
Kritika? Predstavitve?
Zbirka je bila v slovenskem
prostoru, v času, ko ni bil niti
malo naklonjen poeziji, ugodno
sprejeta. Milan Dekleva je na
predstavitvi v Ljubljani celo de-
jal, da je Tajmir ena najboljših
zbirk v zadnjih letih. Vse te sod-
be seveda prepuščam bralcu in
kritikom. Sicer pa je bil moj prvi
kritik Tone Partljič, ki se je ude-
ležil soboškega ekološkega foru-
ma, na katerem je bila promoira-
na tudi zbirka. Dejal je namreč:
Milan, moja žena je že zdavnaj
napisala knjigo, samo da ji ni na-
slov Tajmir, ampak Dajmir. Za-
bavno, kajne?
Naslovnico vam je opremil sli-
kar Zdenko Huzjan?
Slikar Zdenko Huzjan je na
naslovnici resda upodobil nek
obris legendarne ribe faronike,
ki prihaja kot duh iz morja. Ver-
jetno je z ribo mislil predvsem na
poezijo: le-ta prav tako nenado-
ma švisne iz zavesti ali pa še hi-
treje potone v globine krvi. In ča-
ka, da predre kožo resničnosti in
pljusne kot prapodoba. Kajti pe-
sem je predvsem podoba sanj, ki
jih doživljamo z odprtimi očmi.
Kaj trenutno ustvarjate?
Kaj delam? Zbirko kratke pro-
ze, bralcem pa bi rad ob tej pri-
ložnosti ponudil še sveže, še »to-
ple verze«, ki pa morda malce
dišijo na psihozo zadnjih dni:
Poslano je in general
se sklanja nad depešo
ob nJem preverjeni šifrant
mu briše znojno čelo
in zaližc s čopkom las
mu šive pod temenom
A drobceni potoček srag
se zmuzne mu na čelo
in sili ves pekoč in slan
mu k zdravemu očesu
Kot vosek prebledi šifrant
in mu otira veko
Kar pusti Jo de general
Jaz berem skoz stekleno
Ali na vaše pisanje vplivajo
zadnji politični dogodki?
Seveda tudi pesnika razjeda ta
surovi in soparni čas. Poezija po-
trebuje mirne čase. Nekateri mi
bodo oporekali, češ grenki časi
narekujejo pravo literaturo. A
aktualistična literatura (poezija)
ne more preživeti, kot ni prežive-
la niti (post)partizanska niti do-
mobranska niti druga poezija v
službi politike. Tako najverjetne-
je tudi ne bi pesmi, navdihnjene
z zadnjo morijo. Preveč čustvene
nabitosti pesmi hromi.
Pogovarjala se je —
Sonja Votolen
TEDNIK - 22- avgust 1991
OD TU IN TAM - 5
Branka Mlinaric (Foto: Kosi)i
Obljubljeni dolg za »Znanje
jezikov — ključ v svet«
Pred približno mesecem dni je na likovnem na-
tečaju na temo Znanje jezikov — ključ v svet Ma-
riborčanka Branka Mlinaric dobila za svoj izdelek
prvo nagrado Gospodarskega razstavišča.
Branka je letos končala srednjo aranžersko šolo
v Mariboru. Na natečaj, na katerem je sodelovalo
veliko šol in posameznikov, je prišlo zelo veliko
raznovrstnih izdelkov. Komisija je zaradi njihove-
ga ogromnega števila ocenjevanje in razstavo mo-
rala preložiti za dva meseca. Z zmago, ki je, kot je
povedala, ni pričakovala, si je Branka prislužila
potovanje v Benetke. Pri tem seje nekoliko zaplet-
lo, saj do sedaj še ni imela možnosti svoje nagrade
izkoristiti. Organizatorji, ki so za to odgovorni,
vedno znova najdejo kakšno prepreko, ki onemo-
goča uresničitev obljubljenega dolga. Trenutno
naj bi bilo premalo prijavljenih za takšno potova-
nje.
Medtem ko čaka za zasluženo potovanje v Be-
netke (v primeru nezadostnega števila prijavljenih
so ji organizatorji obljubili potovanje drugam),
Branka pridno pomaga svojemu očetu na barki
Jessi, ki je sedaj že stara znanka Ptuja, čeprav ne-
koliko osamljena in pozabljena ob pomolu pri re-
stavraciji Ribič.
V prostem času, kolikor ji ga še ostaja, se med
drugim tudi intenzivno pripravlja na sprejemne iz-
pite za Pedagoško fakulteto-likovno katedro, ka-
mor bi se jeseni želela vpisati. Zmaga na natečaju
ji je tako velika vzpodbuda, zaveda pa se, da bo za
sprejem potrebovala še kanček sreče.
k. klep
Šola v
Angliji
Udeleženke letošnjega stro-
kovnega izpopolnjevanja učite-
ljev angleškega jezika osnovnih
šol smo imele priložnost srečati
se z dvema šolama v Angliji, s ta-
ko imenovanima primarv schools.
Zanimivo je, da imata obe
omenjeni šoli (v Haslingtonu in
v Fulfordu) približno 250 učen-
cev in da imata le devet učiteljev.
Soli imata še eno skupno značil-
nost: obe vsebujeta t. i. infant de-
partment in junior department.
Zanimivost fulfordske šole je še
ta, da ima poseben oddelek za
težje dojemljive učence, t. i. spe-
cial needs class.
Ob času našega obiska na
omenjenih šolah smo se lahko
nemoteno vključevale v vzgojno-
izobraževalni proces, opazovale,
beležile, se zanimale, spraševale,
izmenjavale mnenja, izkušnje,
sledile podajanju oz. preverjanju
snovi, se vključevale v delo in
pogovor z učenci, jim pomagale,
vzpodbujale, se zanimale, dobro
smo si ogledale učilnice, pripo-
močke, opazile, da tudi ravnate-
lji poučujejo, da učitelji in učen-
ci skupaj kosijo . . .
Frontalnega pouka skorajda
ni, delo poteka v skupinah, v
dvojicah ali individualno, po ra-
zličnih zahtevnostnih stopnjah,
učenci pa so motivirani tako kot
naši — nekateri zelo, nekateri
zdolgočaseni.
Material oz. učna gradiva in
pripomočki so učencem doseglji-
vi vsak hip, zanje izkoristijo prav
vsak prostor, celo hodnike, da
ima človek občutek prevelike na-
trpanosti, skorajda nereda.
Res bogata izkušnja in spozna-
nje videti angleško šolo, učence,"
učitelje, delo v razredu ter vse to
primerjati z našim načinom dela.
In v vsem tem najti zlato sredino
ter jo uporabiti na naših (šol-
skih) tleh.
Sonja Votolen
IzobraŽevanju učiteljev
angleščine v Yorku ob rob
Zavod Republike Slovenije za šolstvo — organizacijska
enota Maribor in Skupščina občine Maribor — sklad Maribor,
mesto znanja in ustvarjalnosti, sta v minulem šolskem letu raz-
pisala štipendije, namenjene učiteljem tujih jezikov za udeležbo
na strokovnem izpopolnjevanju v Veliki Britaniji in Avstriji.
Prva izmena letošnjega tovrst-
nega izobraževanja je bilo
14-dnevno jezikovno-didaktično
obiskovanje seminarjev na pri-
znani strokovni instituciji v Yor-
ku. Naj posredujem bralcem oz.
javnosti nekaj najzanimivejših
tem iz delovnega programa: The
English National Curriculum,
Activity-based learning, The four
skilis vvithin an activity-based
language classroom, Songs in the
EFL classroom, Using story in
the EFL classroom, Using rhy-
mes, puppets drama itd.
Delno smo se lahko seznanile
tudi z angleško šolo, učenci in
učitelji, njihovim načinom dela,
pridobivanjem znanja, medse-
bojnimi odnosi, sožitjem ipd. v
Haslingtonu in Fulfordu.
Program pa ni obsegal le izpo-
polnjevanja v zvezi z aktualnimi
trendi na področju didaktike,
zgodnjega učenja in jezikovnega
treninga, ampak smo imele mož-
nost tudi globlje in bolje spozna-
ti britansko kulturo, civilizacijo;
v mislih imam obisk gradu Ho-
ward, sprejem pri županu, pred-
stavo Calamity Jane, ki so jo
skupno ustvarili učenci in nekaj
njihovih učiteljev, razstavo knjig.
seznanitev z Vorkom, kakršen je
bil nekoč in kakršen je danes, or-
ganiziran ogled Yorka, obisk oz.
sprejem v časopisnem centru
Vorkshire Evening Press, obisk
muzejev in drugih znamenitosti.
Vsekakor je bilo bivanje v
Yorku dodatek k mozaiku naše-
ga znanja angleškega jezika. Za-
to bi se rada v imenu vseh nas, ki
smo bile deležne omenjenega iz-
popolnjevanja, zahvalila Organi-
zacijski enoti ZRSŠ v Mariboru
za razumevanje dolgoletnih su-
gestij učiteljev angleškega jezika
v osnovnih šolah, da je takšno
»srečanje« z živim jezikom nuj-
no za uspešno vzgojno-izobraže-
valno delo.
Posebej pa se iskreno in z veli-
ko hvaležnostjo zahvaljujemo
mariborski županji Magdaleni
Tovornik za njeno skrb za naše
bivanje in počutje v tujini, za ne-
sebično kontaktiranje z nami in
našimi domačimi v dneh, ko smo
bile zaradi nepravočasnega pla-
čila šolnine res v nezavidljivem
položaju na drugi strani kanala,
in za vzpodbujanje, ko smo bile
v najtežjih (političnih) časih
odrezane od domovine.
Sonja Votolen
Biološki krožek na obisku v vrtu
zdravilnih rastlin
Poznam izletnike, ki imajo navado, da vso
pot klepetajo, samo da čas mineva. Le malo
pa je takih, ki gredo v naravo brez duševnega
nahrbtnika, nedolžno, kot zelen, z napuhom
nepopisan list.
Naravo lahko opazujemo na različne nači-
ne. Nekateri mislijo, da se vse dogaja zelo
daleč od nas, da okoli nas ni nič zanimivega
in da šteje le tisti izlet, na katerega se moraš
napotiti daleč od doma.
»Kaj pa če bi se ozrli malo naokrog in raz-
mislili, kaj se v naravi poleg vremenskih spre-
memb in letnih časov še dogaja zanimivega.
Začnimo raziskovati pred domačfm pragom,
ozrimo se naokoli z odprtimi očmi in ne bo-
dimo samo nemi opazovalci. Poiščimo skri-
vne kotičke kar pred domačim pragom!«
smo si rekli. Vzeli smo knjigo Iztoka Geistra
Sprehodi v naravo in tam prebrali: »Ključ za
dojemanje narave je v krhki razliki med bese-
dama skrit in skriven. Biti skrit pomeni tak,
da se ne opazi, medtem ko skriven pomeni
tak, ki se dogaja neopazno.«
In tako smo odkrivali.
V lepem sončnem popoldnevu zadnjega
dne šole smo se zbrali na vrtu našega dobre-
ga znanca in prijatelja Simona Petroviča. Ve-
likokrat smo se že srečali z njim. takole služ-
beno. Kdaj pa kdaj v Študijski knjižnici, še
večkrat pa nas je popeljal na kakšen zanimiv
izlet s planinci. Veliko vsega je znal poveda-
ti: od tega, kakšno vreme se nam napovedu-
je, do gorskih grebenov in samotnih cerkva.
Za vsako je vedel svoje ime, vse je poznal. Pa
ne samo cerkve in holme, tudi veliko ljudi
pozna, s katerimi se srečuje na planinskih po-
hodih. Naš tokratni obisk pa je bil posvečen
njegovemu posebnemu hobiju ~ nabiranju
in spoznavanju zdravilnih rastlin.
Z njimi se srečuje na svojih samotnih po-
potovanjih, veliko pa jih je prinesel tudi do-
mov na svoj vrt, na svoj »arcnejgartic«, kot
mu sam pravi. In ta vrt je bil pravzaprav vo-
dilo našega obiska.
Na dvorišču so nas prijazno sprejeli 'ob
majhni mizici, pogrnjeni z ročno izvezenim
prtičkom. Na njej je prijazno vabil šopek
gozdnih jagod, ki so ga natrgali kar na doma-
čem pobočju. Poleg njih so bile razstavljene
lične glinaste posodice, v vsaki od njih pa po-
sušena ena od zdravilnih zeli. Prijazna go-
spodinja Štefka nam je kmalu prinesla topel
čaj, poduhati pa smo smeli tudi »Klosterge-
ist« — zdravilni zvarek iz 49 zdravilnih zeli.
Tega je ponudil našim starejšim spremljeval-
cem in gostom, ki so prišli za nami. Po čajni
dobrodošlici smo se lahko nekateri do sitega
najedli tudi češenj, ki so prijazno vabile z ne
preveč visokega drevesa. Za nekatere od nas
je bilo tudi to posebno doživetje.
Sele po tem se je začelo zares. Naša mento-
rica Anica Petrovičeva nam je povedala, da
je bil pravi namen današnjega obiska ogled
vrta zdravilnih rastlin in seveda tudi spozna-
vanje nekaterih najbolj pogostnih. Ne samo
na vrtu, tudi na travniku pred hišo in v okoli-
ci se najde kaj zdravilnega. Pa pojdimo lepo
po vrsti.
Šopek gozdnih jagod je bil nabran kar za
hišo pod lipo, ki bo pravkar zacvetela. Pred-
stavil nam je še drenovo drevo, pa glog, kate-
rega cvetje je že posušeno v njegovi letošnji
zbirki. Glogove plodove bo pobral jeseni, ta-
krat kot šipkove jagode. Okoli hiše cvetijo
prekrasne vrtnice. Tiste, ki jih ne škropi, ki so
bolj samorastne, nabira za čaj. V nizki travi
nam je poiskal materino dušico, ki je ena na-
ših najbolj zdravilnih, pa morda premalo ce-
njenih zdravilnih rastlin, pa tavžentrožo in
šentjanževko. Okoli gospodarskega poslopja
so posajene nešpije, ki so ravnokar odcvetele
in že nastavljajo zelene plodove. Ti dozorijo
šele pozno jeseni, užitni pa so šele po prvem
mrazu. Spadajo med malo znane, a zelo zdra-
vilne sadeže.
Z dvorišča smo se odpravili na vrt. Na vi-
dez je takšen kot vsi drugi vrtovi, toda kak-
šno bogastvo raznolikih rastlin se nam je po-
nudilo! Ob robovih rastejo kamilice, ki so jih
že začeli nabirati. Sivko smo spoznali po zna-
čilnem vonju, ki odganja molje, že od daleč.
Zalo pa jo cenijo tudi v zdravilstvu in kozme-
tiki. Žajbelj je nepogrešljiva domača zdravil-
na rastlina na vsakem vrtu. Nato nam je
predstavil še različne vrste met: poprovo, čr-
no, divjo in še bi jih lahko naštevali. Poleg
nje je dišala melisa, pa bazilika. Nato še aj-
biš, vinska rutica. Nekatere rastline goji zara-
di dišav. Take so na primer janež, koprc, pe-
teršilj, luštrek, zelena, baldrijan, šatraj, peh-
tran. Kdo še ni slišal za okusno pehtranovo
potico, ki so jo znale pripravljati naše babice
in ki jo kdaj pa kdaj pripravijo tudi pri Petro-
vičevih. Majaron in timijan smo poznali, pe-
lin smo lahko celo okusili. Simonova hudo-
mušnost se je pokazala tudi ob razkazovanju
rastlin, saj je kdaj pa kdaj dal poduhati ali
celo zaužiti kakšno grenko ali manj prijetno
dišečo zel. Te smo si po obisku na tem zani-
mivem vrtu tudi najbolj zapomnili.
Iz vseh naštetih in predstavljenih rastlin
pripravlja naš znanec svoje čajne mešanice in
jih nato radodarno ponudi komu, ki ga prosi
za kakšen osvežilni ali kateri drugi čaj. Zna
svetovati, kakšna rastlina je primerna za kak-
šno bolezen. Vse to počne iz hobija, iz vese-
lja, iz čisto svojega zadovoljstva. Včasih se s
kom tudi posvetuje, zamenjava sadike, prine-
se nove, če so se stare izrodile ali pozeble.
Vsako pomlad njegov vrt znova oživi v pol-
nem razcvetu.
Ob našem obisku so se na dvorišču zbrali
številni njegovi prijatelji. Nekatere je povabil
na češnjo, drugi so si prišli nabrat kamilic,
mete, žajblja in sivke. Radodarnost na vsa-
kem koraku. Kmalu pa so se zbrali tudi šte-
vilni planinski prijatelji, ki so ga prišli vpra-
šat za nasvet, kam naj se v nedeljo odpravijo
na izlet. Kar nekaj predlogov je imel pripra-
vljenih, vsakemu posebej je priporočil turo
glede na njegove sposobnosti in znanje. Uži-
tek je biti v družbi s takim človekom. Nekaj
tega smo lahko spoznali tudi mi. Za konec
našega obiska pa nam je izdal še skrivnost. O
pravilnih imenih zdravilnih rastlin, ki jih pri-
nese »s terena«, se vedno posvetuje s svojim
očetom in pregleda njegov herbarij, kamor
pogledata vedno, kadar za kakšno rastlino
nista prepričana, da je prava. Naša mentori-
ca se ni mogla načuditi naravni in ohranjeni
barvi vseh posušenih rastlin, ki so že zelo sta-
re. Tudi kaligrafska pisava imen in njihova
nemška in latinska imena pričajo, da ga ureja
zelo izobražen in strokovno usposobljen člo-
vek.
Tudi kraj in čas nabiranja nista manjkala
pri zapisu. Vzorna urejenost, bi rekli.
Skrivni in skriti ljudje — tako bi lahko re-
kli našim gostiteljem. Skriti pa vseeno samo
za tiste, ki se želijo bahavo in naduto podaja-
ti v naravo s težkimi in modernimi avtomobi-
li. Takšni se ustavijo pri prvi gostilni in tam
ob preobilni hrani in pijači dočakajo večer.
Tudi mi smo dočakali večer. Toda bili smo za
marsikakšno znanje bogatejši, za marsikatero
lepo, preprosto misel oplemeniteni. Za Simo-
na in njegove prijatelje je vsak sprehod lahko
prijetno doživetje. Ob nedeljah se rad odpra-
vi na daljše sprehode, od koder prinaša pri-
znanja za udeležbo na teh pohodih. Tako je
bil že desetkrat na Stolu, Poreznu, Snežniku,
treh najtežjih zimskih pohodih. Od vseh pri-
znanj pa so mu najdražja osebna prijatelj-
stva, ki jih sklepa na teh pohodih. Začne za
novo leto na Kumu in konča nekje decembra
v Zasavju na Tisju.
Še bi lahko klepetali. Toda dan, čeprav po-
letno dolg, se je nagnil v večer, ko smo se po-
slavljali.
»Pa se še kaj oglasite!« je prijazno pova-
bil. Vsakdo od nas je odnesel nekaj skritega v
svojem srcu, tako kot so ostale skrite nabrane
zeli v njegovih posodicah na mizici pred hi-
šo.
Hvaležni smo gospodu Simonu in njegovi
družini za prisrčen sprejem in številna pleme-
nita spoznanja, ki so ostala v vsakem izmed
nas. Želimo, da bi se v jeseni spet srečali in
se še marsičesa naučili. Naša mentorica bo
prav gotovo prisluhnila našim željam.
Tadeja Potočnik in
Alenka Cvetko, 7. b, OS. F. Osojnika,
O etru, ki ga ni
Ne nameravam pisati o etru
kot lahko hlapljivi tekočini, ki so
jo uporabljali nekoč za narkozo,
pač pa o etru kot snovi, ki naj bi
napolnjevala vse vesolje — kot
so precej časa domnevali. Za kaj
pravzaprav gre?
Radijski in televizijski valovi
so poleg vidne, ultraviolične in
infrardeče svetlobe ter rentgent-
skih žarkov oblike elektroma-
gnetnega valovanja. Vse vrste va-
lovanj, kot so tudi valovanje na
vodi in zvočno valovanje, imajo
nekatere skupne značilnosti, s
katerimi ločimo valovanje od
drugih naravnih pojavov. Naj-
prej moramo imeti na razpolago
izvor valovanja, v katerem obsta-
ja nihanje. Pri valovanju na vodi
je lahko izvor valovanja palica,
ki jo držimo na enem koncu v ro-
ki, z drugim koncem pa narahlo
udarjamo po površini vode; opa-
zili bomo, da se razširjajo od iz-
vora krožni valovi po površini
vode. Pri zvočnem valovanju
imamo lahko kot izvor struno pri
kitari, ki jo s prstom sprožimo,
da zaniha in zvočni valovi se bo-
do krožno razširjali na vse strani
v prostor. Pri elektromagnetnem
valovanju je izvor antena, v kate-
ri niha električni tok, valovi pa
se širijo v prostor.
Značilno za vse vrste valova-
nja je, da se valovi odbijajo, ko
nalete na oviro (pri zvoku je to
odmev), da se lomijo na meji ra-
zličnih snovi, imajo pa tudi dru-
ge značilnosti, na primer uklon,
zaradi katerega se razširjajo del-
no tudi v prostoru za oviro. Nek
naravni pojav mora imeti vse na-
štete značilnosti, da ga lahko
uvrstimo med valovanja. Pred
desetletji so odkrili, da je svetlo-
ba samo ena od oblik elektroma-
gnetnega valovanja, ki se loči od
ostalih elektromagnetnih valo-
vanj le po valovni dolžini.
Elektromagnetno valovanje pa
ima neko značilnost, ki je druge
vrste valovanj nimajo, kar je pri-
peljalo do pojma etra, pa tudi do
relativnostne teorije. Prvi je ma-
tematično raziskal elektroma-
gnetno valovanje angleški znan-
stvenik Maxwell, ki je postavil v
zadnji četrtini prejšnjega stoletja
svoje znamenite štiri enačbe, ki
so še danes med temelji elektro-
tehnike. Iz teh enačb izhaja, da
se mora spreminjajoče se elektri-
čno polje v prostoru spremeniti v
magnetno polje, to pa spet v
električno polje ter da se mora
pojav širiti v prostor v obliki
elektromagnetnega valovanja.
Tudi tukaj — kot marsikje dru-
god — je bila teorija pred prakso
in nekaj let je moralo preteči, da
je nemški fizik Hertz s poskusom
dokazal, da elektromagnetno va-
lovanje resnično obstaja. Njego-
vi poskusi so bili osnova za radij-
sko tehniko, ki se je razvila v na-
slednjih letih.
Iz poprejšnjih izkušenj so
znanstveniki vedeli, da se vsa
dotlej znana valovanja razširjajo
po nekem sredstvu. Sredstvo
vodnega valovanja je voda, sred-
stvo zvočnega valovanja je zrak,
zato so bili prepričani, da obsta-
ja tudi sredstvo, po katerem se
razširja novo odkrito elektroma-
gnetno valovanje. Še preden so
dokazali obstoj tega sredstva, so
ga imenovali »eter«. Prisoten naj
bi bil po vsem vesolju, torej po-
vsod, saj se elektromagnetni va-
lovi (tudi svetloba) razširjajo tu-
di skozi brezzračni prostor. Nato
so začeli s poskusi, s katerimi bi
dokazali obstoj etra. Vsi poskusi,
ki so jih izvedli in mnogokrat po-
novili, pa so pokazali, da ne ob-
staja nobeno sredstvo, skozi ka-
tero naj bi se razširjalo elektro-
magnetno valovanje — torej da
etra ni. Radijski, televizijski,
svetlobni in drugi elektromagne-
tni valovi se širijo skozi popolno-
ma prazen prostor. Dokaz, da
etra ni, je star skoraj že stoletje.
Kljub temu so se še od začetka
radiofonije ohranili izrazi kot
»oddati sporočilo v eter«. Pravil-
no je »oddati sporočilo prek ra-
dijskih (televizijskih) valov« ali
»oddati sporočilo v prostor«.
Čeprav danes vemo, da etra
ni, je njegovo iskanje prineslo
napredek na področju fizike. Pri
meritvah, ki so jih opravljali v
zvezi z etrom, so ugotovili, da je
hitrost svetlobe, ki jo oddaja ne-
ka zvezda, nespremenljiva, pa če
glede na to zvezdo mirujemo, če
se ji približujemo ali če se od nje
oddaljujemo. To je bilo s stališča
takratne fizike (na začetku naše-
ga stoletja) popolnoma nerazum-
ljivo. Edina možna rešitev tega
problema je bila, da čas v vesolju
ni absoluten, da torej ne teče po-
vsod enako hitro, pač pa na ra-
zličnih nebesnih telesih različno
hitro, kar je odvisno od medse-
bojne hitrosti, s katero se gibljejo
ta telesa. To spoznanje je Einste-
in razširil v tako imenovano rela-
tivnostno teorijo, ki predstavlja
vrhunec klasične fizike (tja do
prve svetovne vojne). Kakorkoli
že — »izgubili« so eter, pridobili
pa nova spoznanja.
Dr. Adolf Žižek, dipl. ing.
6 - NAŠI KRAJI IN UUDJE
22. avgust 1991 - TEDNIK
PISMO IZ UUBUAME
Dragi Franček!
Hvala za tvoje zadnje pismo, v katerem mi sporočaš, da si bil
teden dni na dopustu na morju, kjer da si se počutil nekam osam-
ljenega. Tudi jaz sem te dni na dopustu pri naših v Goricah, kjer pa
je bilo kar živahno. Leteči krožniki sicer niso prileteli nad te kraje,
so pa letele take in drugačne novice, predvsem o naši ljubljeni ar-
madi in seveda še bolj priljubljenem Markoviču, ki bo po mojem za-
gotovo prišel v zgodovino, če že ne zaradi drugega pa zato, ker mu
bo uspelo do kraja uničiti še to, kar je ostalo od bivše Jugoslavije.
Franček, moram ti reči, da sem zadnje dni svojega tukajšnjega
dopusta prenehal hoditi na pivo v gostilno »Pri Zaliki«, ker sem
kar naprej srečeval znance in prijatelje, ki so me že od daleč spraše-
vali, ali je res, da se bo naša ljubljena armada spet vrnila v Sloveni-
jo z bogatim darilom, ki bi ga raztresla po tej naši deželi. Jaz sem
vedno znova zatrjeval, da armade ne bo, moji sobesedniki, ki jim je
armada gotovo zelo pri srcu, pa so v en glas trdili, da se bo kmalu
oglasila, morda še prej, preden bo njen zadnji vojak odpotoval iz
dežele.
Vsekakor sem prepričan, da bo tudi v tem primeru dočakala do-
stojen sprejem in da se bo Slovencem še bolj priljubila, saj so zelo
za bratstvo, posebej pa še za enotnost, kar vse pooseblja ljubljena
armada.
Sicer pa sem v času, ko nisem bil pri »Zaliki«. pogosto razmišljal
o svobodi in demokraciji, ki se je po naši deželi razrasla kot trdoživi
plevel. Vsi so z njo zadovoljni, obenem pa nihče ni zadovoljen. Tako
sem recimo nedavno slišal: »Sedaj, ko imamo demokracijo, je vse
narobe. Prej smo še nekaj delali, sedaj pa samo politiziramo.« Ali:
»Sedaj, ko imamo svobodo, naš župnik pobira stoodstotno večje
prispevke za pogrebe in druge usluge, kmetijska zadruga pa pobira
stoodstotno večje obresti za kmetijska posojila.«
Zdi se mi. da se svoboda in demokracija najbolj kažeta prav v
enotnosti v sprejemanju sklepov in odločitev in v povsem svobod-
nem razumevanju teh sklepov in odločitev. Recimo: eni pravijo, da
se je trimesečni rok iz brionske deklaracije že začel, Markovič trdi,
da se bo začel takrat, ko bo on o tem odločil. Na seji zveznega vr-
hovništva enotno ugotavljajo, kako da je na Hrvaškem že napočil
mir. vojaki na obeh straneh pa se demokratično in svobodno ob-
streljujejo. Bojim se. da si ne bodo vzeli te edinstvene priložnosti za
nadaljevanje toliko let onemogočene možnosti za preizkušanje
orožja in živcev.
Pravzaprav je vse to v funkciji obrambe. Več bodo pobili domačih
ljudi, bolj se bodo navadili pobijati tujce. ki. kot trdi armada, že
brusijo nože in bašejo kanone za napad na miroljubno bivšo Jugo-
slavijo.
Sploh smo vsi skupaj zelo miroljubni, zlasti še v besedah. Saj ni
seje. na kateri ne bi govorili o miru. miroljubnem reševanju sporov.
Tako se mi že dozdeva, da nekateri zamenjujejo pomen besede mir.
Morda pa z njo mislijo vojno.
Tudi na Slovenskem se gremo nekakšno vojno. Zadnji čas so
spet izbruhnile razprave o tem, ali bomo po novem imeli še bolj cen-
tralizirano oblast, kot je že. ali pa se bomo šli regije, pokrajine in
podobne regionalizme. Deklarirano največji demokrati se najbolj
zavzemajo za bratstvo in enotnost, medtem ko se predvsem ostanki
prejšnjega režima zadrto tolčejo za to. da bi ljudstvo lahko kakšno
reklo tudi na nižji ravni od republiške, pa ne samo v sedanjih obči-
nah, ki so menda preživele.
Toliko za danes, dragi Franček! Tebi in tvojim pa lep pozdrav!
TONČEK
20 let gasilskega društva Slovenja vas
v nedeljo, 4. avgusta, se je
zbralo pred gasilskim domom v
Slovenji vasi 68 uniformiranih
gasilcev in večje število gostov
na svečanosti ob obletnici gasil-
skega društva.
Po pozdravnem govoru doma-
čega predsednika Janeza Marko-
viča je Franc Simeonov, predsed-
nik Zveze gasilskih društev obči-
ne Ptuj, povedal nekaj besed o
budnosti gasilcev med vojno v
Sloveniji in o potrebni budnosti
še vnaprej. Vzpodbudne besede
je povedal tudi podpredsednik
Zveze gasilskih društev občine
Maribor Stanko Matjašič.
Republiška odlikovanja in
značke za dolgoletno delovanje
sta podelila predsednik ZGD
Občine Ptuj F. Simeonov in teh-
nični sekretar ing. Štefan Vido-
vič. Podelili so tudi številna pri-
znanja domačega društva. Kroni-
ko o 20-letnem delovanju dru-
štva je prebral podpredsednik
društva Štefan Kurnik.
V društvu deluje sedem gasil-
skih častnikov, deset nižjih gasil-
skih častnikov, dvajset izpraša-
nih gasilcev, deset gasilcev mla-
dincev in osemindvajset gasilcev
pionirjev. Pokali in priznanja,
obešena v gasilskem domu, do-
kazujejo, da je društvo aktivno
na področju gasilskih tekmovanj
ter drugih aktivnostih. Tudi po
poplavah na celjskem območju
so pomagali gasilci iz Slovenje
vasi.
Štefan Kurnik    S proslave v Slovenji vasi.
Pregled hidrantov v občini Ormož
Boj za zdravo pitno vodo v obči-
ni Ormož se je začel leta 1962, ko
so bile končane raziskave, opra-
vljene meritve in določene lokacije
za zbiralnike in črpalke. Začel se
je izkop jarkov za glavni vodovod
od zbiralnika v ISfihovcih do čr-
palne postaje na Haidini.
Celotni izkop jarkov za položi-
tev glavnega vodovoda od zbiral-
nika do črpalk so opravili vaščani
Ormoža ročno sami, saj takrat še
strojev ni bilo. Ko so leta 1963 bi-
li Ormožani priključeni na mestni
vodovod, se je vodovodno omrežje
začelo širiti na druge krajevne
skupnosti '^'^ /9*^ pokrilo ce-
lotno občino ter krajevne skupno-
sti Železne D ver i in Stročja vas v
občini Ljutomer, do koder sega
vodovodno omrežje Komunalnega
podjetja Ormož, ki je lastnik oz.
upraviialec omrežja. Vodovod ima
tri naloge: nuditi občanom zdravo
pitno vodo, razbremeniti hribov-
ske vaščane nekdanjih »brent«, s
katerimi so iz grab nosili vodo iz
naravnih virov (ki pa jih ne kaže
zanemariti), in zagotoviti zado-
stne količine vode za gašenje mo-
rebitnih požarov.
V celotno vodovodno omrežje je
vgrajenih 492 podzemnih in nad-
zemnih hidrantov, ki naj bi nudili
potrebno vodo ob požarih. Ker pa
so v več primerih pri požarih ali
gasilskih vajah hidranti odpove-
dali, je inšpektorat za požarno
varnost občine Ptuj in Ormož iz-
dal nalog za pregled vseh vgraje-
nih hidrantnin naprav na vodovod-
nem omrežju.
Pooblaščena komisija pri Ga-
silskem društvu Ormož in pred-
stavnik Komunalnega podjetja
Ormoža so pregledali vseh 492
podzemnih in nadzemnih hi-
drantov po posameznih krajev-
nih skupnostih in ugotovili:
~ krajevna skupnost Ormož:
vgarjenih 134 hidrantov, od tega
12 dobrih, 22 neuporabnih, lOO z
manjšimi napakami, vendar del-
no uporabnin;
— krajevna skupnost Središ-
če: vgrajenih 48 hidrantov, od te-
ga 3 neuporabni, 45 delno upo-
rabnih z manjšimi popravili;
— krajevna skupnost Mi-
klavž: vgrajenih 38 hidrantov^ vsi
za popravilo, delno uporabni;
— krajevna skupnost Kog:
vgrajenih 16 hidrantov, vsi za po-
pravilo, delno uporabni;
— krajevna skupnost Ivanj-
kovci: vgrajenih 63 hidrantov,
dobrih 4, 10 neuporabnih, 49 z
manjšimi napakami, vendar upo-
rabni;
— krajevna skupnost Podgor-
ci: vgrajenih 56 hidrantov, do-
brih 13, 10 pokvarjenih, 33 po-
kvarjenih, vendar uporabnih;
— krajevna skupnost Tomaž:
vgrajenih 32 hidrantov, dobrih 7,
25 za popravilo, vendar delno
uporabni;
~ krajevna skupnost Velika
Nedelja: vgrajenih 73 hidrantov,
dobrih 9, neuporabnih 12, za
manjša popravila 52;
— krajevna skupnost Železne
Dveri: vgrajenih 20 hidrantov,
vsi za popravilo, delno uporab-
ni;
— krajevna skupnost Stročja
vas: vgrajenih 10 hidrantov, vsi
za popravilo, delno uporabni.
Hkrati s pregledom hidrantov
so bile opravljene meritve stati-
čnega in dinamičnega pritiska in
pretoka vode v eni minuti.
Iz dejanskih ugotovitev 492
pregledanih hidrantov sklepamo,
da ni zagotovljena zadostna koli-
čina vode iz posameznih hidran-
tov za gašenje morebitnih poža-
rov, saj je le 18 odstotkov dobrih
hidrantov na celotnem področju
občine Ormož, zato priporočamo
lastniku oz. upravljalcu vodo-
vodnega omrežja, da v enem letu
odpravi vse pomanjkljivsoti na
hiarantnem omrežju, o tem pa
naj obvesti komisijo, da stanje
ponovno pregleda.
Predsednik komisije:
Adolf Rižnar
Makadamske poti zamenjal asfalt
Ob dveh referendumih v zad-
njih desetih letih, namenjenih za
izgradnjo kanalizacije, so se v
krajevni skupnosti Ivana Spole-
naka nameravali odločiti še za
tretjega, katerega del denarja bi
namenili dogradnji kanalizacije
v krajevni skupnosti, drugi del
pa asfaltiranju cest. Anketa o
smotrnosti uvedbe novega kra-
jevnega samoprispevka je poka-
zala, da referendum ne bi uspel.
V KS se zato v samo njegovo or-
ganizacijo niso niti spuščali. De-
nar za sedanjo ureditev cest so
prispevali izključno krajani.
V KS Ivana Spolenaka se s
problemom cest, če bi nedavnim
makadamskim potem sploh lah-
ko tako rekli, srečujejo že nekaj
časa. V začetku letošnjega leta so
se odločili, da to pomanjkljivost
čimprej odpravijo. Težave, ki so
se v začetku pojavile, ker se niso
vse ulice takoj vključile v akcijo,
so kmalu odpravili, tako da je
akcija kmalu zajela celotno po-
dročje na desnem bregu Drave.
Asfaltiranje cest, ki so ga izva-
jale Nizke gradnje iz Ptuja, bi
moralo biti po pogodbi z izvajal-
cem končano že konec maja.
vendar se je delo nekoliko zavle-
klo, svoj delež pa so prispevali
tudi pretekli dogodki v Sloveniji.
Kljub nekolikšni zamudi so v
prejšnjem mesecu delo končali
ter tako asfaltirali skupaj 7816
kvadratnih metrov ali 2233 me-
trov cest.
Stroški asfaltiranja znašajo
okrog I milijon 800 tisoč dinar-
(Foto: J, Bračič)
jev, kar na vsakega od 111 pod-
pisnikov pogodbe znese nekaj
čez 16 tisoč dinarjev. Zbrali so
tudi 34.500 dinarjev prostovolj-
nih prispevkov. 50 odstotkov in-
vesticij je KS plačala ob sklenitvi
pogodbe z izvajalcem v aprilu,
preostalo polovico pa so porav-
nali v treh obrokih.
_K.atarina_Kiep
13 let novega ptujskega
pokopališča
Na širšem ptujskem območju je skupaj 27 poko-
pališč, od tega 10 v Halozah, 6 na Dravskem po-
lju, 5 v Slovenskih goricah, 3 na Ptujskem polju in
3 na Ptuju. Problem vseh pokopališč je zlasti nji-
hova zapolnitev. Rešitve, kjer je le mogoče, iščejo
v razširitvah, tako da so bile do sedaj te izvedene
na Hajdini, v Lovrencu, Cirkovcah in Majšperku.
Še zlasti ostaja odprto vprašanje, kako bo z ure-
janjem in upravljanjem pokopališč naprej. Obsta-
jata dve možnosti: da bodo organizirana s strani
občine ali pa samega kraja, v katerem so. Do sedaj
z njimi še vedno upravljajo krajevne skupnosti.
Na novem ptujskem pokopališču letos opravlja-
jo pokope že 13. leto. Projekt tega pokopališča je
bil izdelan po prostorskem planu občine Ptuj
1975. leta. Z ureditvijo novega so staro mestno po-
kopališče za pokope opustili, vendar morajo ob-
stoječe stanje ohraniti še do 1998. leta. Po tem letu
naj bi bila na tem področju urejena visokokvalitet-
na gozdno-parkovt;ia površina.
Na novem pokopališču je sedaj skupaj 1687
grobov. V zadnjem petletnem obdobju je bilo na
leto povprečno 136 pokopov. Pokopališče je po se-
danjem povprečju predvideno še za nadaljnjih 80
let. Plani širitve spremljajočih objektov načrtujejo
do leta 1995 izgradnjo poslovilnega objekta s po-
slovilnim platojem, novih prostorov pogrebne
službe, ureditev vhodnega portala, parkirišča za
osebna vozila in avtobuse ter avtobusno postaja-
lišče. Izgraditev manjkajočih objektov bo terjala
precejšnja skupna vlaganja in je predvidena s po-
močjo financiranja iz samoprispevka.
KK.
Srečanje s četniki
z neprijetnimi občutki je naš
sogovornik Edi Catorič, doma iz
Žabjaka pri F*tuju, sicer poklicni
šofer pri Špedtransu v Mariboru,
30. julija prevzel od svojega šefa
delovni nalog -^a prevoz avtomo-
bilskih delov iz TAMA v Novi
Sad. Bolj se je s tovorom bližal
vojnemu žarišču, močneje mu je
utripalo srce, saj ve, da ga kar
med vožnjo lahko zadene dobro
merjeni strel izza kakšnega hiš-
nega vogala ali bližnjega drevesa
ali grma. Strah mu je še toliko
bolj zlezel v kosti, ko je med vož-
njo slišal streljanje ter odmeve
eksplozij. Kljub temu je z vožnjo
nadaljeval. Na cesti prometa
skorajda ni bilo, razen vojaških
vozil.
Srečno je prevozil nekaj vasi,
kjer je videl precej od granat po-
škodovanih hiš. Pripeljal je že
skozi ERDUT, ko je naenkrat za-
gledal pred seboj na cesti kakš-
nih 20 četnikov. Takoj jih je spo-
znal po njihovih kosmatih bra-
dah, pa tudi po oborožitvi. Bila
jih je polna cesta in ustaviti je
moral. Eden, ki je bil oborožen z
brzostrelko in revolverjem, mu je
ukazal, da mora izstopiti, drugi
pa so se podali na preiskovanje
tovora. Tovornjak so mu temelji-
to pregledali. V kabini so našli
pet mesnih konzerv, hleb kruha
in nekaj konzerv brezalkoholnih
pijač. Vse to so mu odvzeli. Tisti,
Edo Catorič
ki se je z njim pogovarjal, mu je
malce z nasmehom med drugim
dejal: »Vi Slovenci imate dosta
para pa si možeš kupiti kad sti-
gneš u Novi Sad ...« Nihče ga
ni vprašal za kakšne dokumente.
Takoj nato so mu dejali, da lah-
ko nadaljuje vožnjo.
»Po blažilnih besedah sem
podzavestno zlezel v kabino,
vžgal motor ter pritisnil na plin.
Verjetno sem gledal tudi še v
vzratno ogledalo v bojazni, da ne
bodo začeli za menoj streljati.
Oddahnil sem si šele, ko sem pri-
peljal v Novi Sad, kjer sem odlo-
žil tovor. Prav srečen pa sem bil
šele tedaj, ko sem že vozil mimo-
Zagreba proti domu oziroma
Mariboru. Takoj sem zaprosil za
nekaj dni dopusta, ki sem ga si-
cer nameraval izrabiti za delo
doma . . .,« je svojo pripoved za-
ključil Edo Catorič.
Sedaj, ko je njegov dopust že
mimo, lahko samo upamo, da
našemu sogovorniku Ediju ni bi-
lo treba že takoj prve dni prevze-
ti kakšnega potnega naloga za
vožnjo v sršenja gnezda srbskih
četnikov, čeprav se mu prvič ni
zgodilo nič, razen da mu bo sre-
čanje z nenavadno »policijo«
ostalo še dolgo v neprijetnem
spominu.
Franjo Hovnik
Da ne bi več nikoli streljali...   \
Vsaka hudobija je kaznovana, tudi ta iz zadnje
vojne. Tankovski pošasti pod Bajzekom pri Kogu
so razrezali. Veliko plina so porabili, da so lahko
razkosali železni gmoti. Ljudje, ki so prvič videli
tank od blizu, niso mogli verjeti, da je v njih toliko
železa. Za kazen jih bodo odpeljali tja, kjer železo
talijo.
VT
TEDNIK avgust 1991
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 7
NOVOSTI IZ ZABAVNE GLASBE
Ko si srečen s Čudežnimi polji
čudežna polja je ime glasbene skupine iz Maribora, ki je 19 let na glasbeni njivi Slovenske
estrade, v to pa je iz obdobja v obdobje orala vedno globlje brazde... Setev vrste malih plošč in
sedmih kaset je obrodila dobro žetev treh zlatih, treh srebrnih plošč ter vrsto priznanj s festiva-
lov... Prerez dela mariborskih Čudežnih polj v povezavi z izidom sedme kasete Ko si srečen ter
pogledom do 20-letnega dela je skozi vprašanja in odgovore predstavil Slavko Kovačič med Ču-
dežniki odgovoren za stike z javnostjo.
Čudežniki ste stari rockerji. Po
desetletnici uveljavljanja ste težo
in poudarek glasbenega zvena in
showa usmerili na rock''n'roll in
še posebno na »The Beatles
shovv«?
»Takrat smo si želeli pridobiti
svoje občinstvo, zato smo skušali
kar najbolj originalno emitirati
sound šestdesetih let, še posebno
splet najbolj priljubljenih skladb
»The Beatlesov«. To je še danes
del našega repertoarja, ki ga na-
še občinstvo vedno znova zahte-
va . . .«
Ko smo se takrat prvič pogovar-
jali, je bila to vaša prelomnica na
prvotni koncept glasbe?
»Že naše ime izvira iz zbirke
Mariborska Čudežna polja se prilagajajo okusu slovenskih poslušalcev
s svojo glasbo, z velikim uspehom pa gojijo beat glasbo šestdesetih let.
ameriških novel »Fields of won-
der« avtorja Lengsonea Firdgesa
in po igranju komercialne glasbe
ne glasbe v tem stilu smo računa-
li na mladino. V sedemdesetih le-
tih smo izdali tri male plošče:
Solze (1972), Heja, heja, hej
(1973) in Takšni pjebi (1975). V
tisto obdobje sodijo priznanja:
srebrni »M«, zmaga na Veseli je-
seni '75, zmaga na Ročk festivalu
Zagreb '72. S prihodom disko
glasbe smo postali hotelski an-
sambel, potem pa drugič zable-
steli v začetku osemdesetih let z
zmago na ročk festivalu v Grad-
cu '81, dobili lovoriko najboljše-
ga debitanta Melodij morja, in
sonca '82 ter prvo mesto radijske
postaje Prisluhnite — izberi-
te . . .«
Potem ste se poslovili od festi-
valov in se v tretjem obdobju lotili
snemanj in izidov velikih plošč in
kaset Čudežnikov.
»Vsako leto smo izdali po eno
veliko ploščo in kaseto in pri Za-
ložbi kaset in plošč RTV Sloveni-
ja je izšla že sedma, ki nosi na-
slov Ko si srečen. Moram pove-
dati, da je tokrat izšla le kaseta,
čeprav je prvih šest spremljala
tudi plošča. Gre za obdobje, ko
bodo končno tudi pri nas velike
plošče zamenjale laserske plošče.
Za letos se zanjo še nismo odlo-
čili, saj je to povezano s precejš-
njimi stroški, prihodnje leto pa
se bomo najverjetneje odločili
tudi za to pomembno prelomni-
co.
Na novi kaseti je glasba v va-
šem stilu za vsakogar nekaj.
»Moja žena je podjetnik, Slove-
nija, Ko bom prišel. En, da tralala
in druge pesmi, ki se vrtijo na ra-
dijskih valovih, so skladbe za le-
tošnje leto naše produkcije. Na-
slov kasete Ko si srečen je sicer
naslov skladbe, ki je posneta na
željo otrok — na njih nikoli ne
pozabimo: Zanje je še posebno
namenjena Cici-fuj-cicido, napi-
sana posebej za Ziv-žav in po-
dobne prireditve, namenjene
otrokom. Dokazov, da nismo po-
polnoma otroški ansambel, je
več. Ker ne moremo iz svoje ko-
že, smo dve skladbi naredili v
rockerski obliki: Avtogram pod
popkom in priredbe maturantske
himne Gaudeamus Igitus, ki smo
jo snemali za TV ooddajo Exli-
bris. Kot posebnost je na kaseti
tudi nemška pesmica z naslovom
Marie, Marie, njena slovenska
inačica Ko bom prišel pa je bila
pred kratkim predstavljena v od-
daji Marjanca Vinka Simeka. S
svojo skladbo smo se predstavili
tudi v finalu 3. serije mednarod-
ne parade viž alpskih dežel Mar-
janca junija v Mariboru. Še bese-
da o že omenjeni pesmici Marie,
Marie v nemščini: zanjo smo se
odločili zlasti zaradi ponovnega
prodora na avstrijsko tržišče, ki
smo ga zadnja leta nekoliko za-
nemarjali. Novi slovenski hit na-
še zasedbe je pesem Moja žena je
podjetnik, zato smo na to temo z
ekipo mariborske televizije pos-
neli tudi video spot . . .«
Ob sceni se Čudežniki pojavlja-
te posamično tudi v radijskem in
televizijskem mediju.
Gorazd Elvič in jaz sva pri-
čela ob skupini graditi nov pro-
jekt za otroke »Speedy — Gogi«
v sodelovanju z Radiom Mari-
bor, v oddaji Pojoči srebrni ko-
njiček ter oddaji Klub Klobuk.
Izbirala bova tudi komponiste in
pevce med mlajšimi, z njimi sne-
mala . . . Pišejo naj na naslov:
Čudežna polja, Kettejeva 6, Mari-
bor.«
Dvajsetletnica Čudežnih polj se
že kaže na obzorju. Boste ob Slo-
veniji tudi bolj odločno /aorali v
tuje brazde alpskih dežel?
»Za tujino zopet pripravljamo
legendarni The Beatlesov shovv
program, ki smo ga za nekaj let
opustili, pa se zopet pojavljajo
želje in potrebe po imitiranju te
popularne in priljubljene glasbe.
To glasbo bomo Čudežniki igrali
do smrti, saj smo z njo rasli in se
razvijali tako v glasbenem kot ži-
vljenjskem smislu. Pomeni nam
veliko in skušamo jo prodajati
na podoben način. Na to glasbe-
no zvrst ne more pasti pozablje-
nje, vsaj na živih nastopih ne. Da
je večina mladih kljub novim
glasbenim valovom in vplivom
še vedno predana beat glasbi, ka-
tere utemeljitelji so bili prav The
Beatles, se vidi na naših obiska-
nih nastopih. Seveda pa izvaja-
mo tudi svojo glasbo, saj se je je
v našem repertoarju nabralo že
kar dosti in smo po njej poznani,
torej je že naš zaščitni znak. To
pa je cilj vsake glasbene skupi-
ne: da te poslušalci spoznajo po
nekaj taktih predvajane glasbe
na radijskih valovih. Imamo do-
sti igranj in prisotni smo največ
na primorskih prizoriščih, Prek-
murju. Štajerskem, delno na Do-
lenjskem, poleti pa tudi na Go-
renjskem. Za 2()-letni jubilej sku-
pine bomo izdali nov projekt, ka-
seto pa naj bi prvič tudi sprem-
ljala laserska plošča . . .«
In za konec pogovora: kako
Čudežna polja »pridelujete« svoje
skladbe?
»V naših skladbah se mešata
stil in vpliv šestdesetih let,
rock'n'rolIa, pa tudi sodobnejših
ritmov. Vokal, ki je značilen za
našo zasedbo, je večglasni, spo-
ročila naših pesmi so zelo razli-
čna. Nekdo pride na dan z idejo,
skupaj jo obdelamo in pozorno
izpilimo refren. S preigravanjem
na mnogih nastopih nam publika
s svojim odzivom da takoj vede-
ti, ali se bo pesem prijela ali
ne . . .«
Drago Papier
Gnes vam ne bom napisa Dober den, saj bi se vam zlagal. Zdi se
mi, ke nič več neje dobrega na loten puklasten sveti. V nedelo popudne je
na našen Suhen bregi in v okoliških krajih Slovenskih goric skoro v.se to-
ča doj potukla. V roke sta si segnola hujdo neurje in toča, na kunci pa še
dež. Dugo sen že na toten sveti, marsikaj sen že doživeja, samo kaj tokš-
nega pa še nesen vida. Slika je bila tokšna kak iz kokšnega kriminalne-
ga filma. Sredi popudneva tema, te pa je ružlo in sekalo, kak da bi gra-
nate lete izpod neba. Slika v gorici je žalostna, grozdje potučeno, jabolka
in karuza nesekana, trsnice skoro gole. Tudi več hiš in gospodarskih po-
slopij je ostalo brez strehe. Saj to neje pravica. Niti še si nesmo prav za-
celili ran od toče pred tremi ali štirimi leti. že nas je drgoč doj potuklo.
Pa tak je lepo kozah v goricah in sma z Mico že dinarčke štela, kejko
boma dobila za grozdje, da bi lehko vsaj škropivo in delo dobla povrjeno.
Zdaj pa nič. če vete, kaj je to nič. Nede grozdja in ne dinarčkov. Človik bi
se razjoka, če bi kaj pomogalo. Pa nič ne pomoga, ne jok in ne smeh, ne
molitev in ne kletev . . .
Naši Udje so čista obvujpani in pričakuvlejo nekšno solidarno po-
moč in tolažbo. Gnes, v pondelek. gdo van pisen toto pismo, bi morali
špricati ranjene gorice in mlodo sodno drevje, pa nemremo, saj še tak po-
malen dež gre, pa je vse razmočeno . . .
Tolažimo se. da za dežjon vsakokrot sunček posije in da solze smeh
zamenja. Potrpleje je pač božja most, samo hujdo je tistemi, ki se more s
toto mastjo mazati. Ja. še to van moren povedati: Prijatelj Franček iz
Haloz se mi je glih pret java po telefoni in me vproša. če nucan kokšno
pomoč. Saj vete, da revež pač reveži pomoga . . .
Hvala in srečno do drugega tjedna. Vaš od toče potučeni in od žalo-
sti potrti LUJZEK.
POGOVOR Z IVliMtCO PIŠEK
Življenje, zapisano
ljubiteljski kulturi
»Moj dom, čeprav le sto let stara kmečka hiša, je bil moj prvi »dom kulture«. Ob kmečki pe-
či se je zlasti ob zimskih večerih zbrala številna družina in zapeli smo dvoglasno. Oče, mati, teta
in vsi drugi smo znali mnogo slovenskih narodnih pesmi. Mati je našla še največ časa za svojih pet
otrok. Celo zaplesala je z nami in tako bila moj prvi učitelj valčka in polke. Vcepila nti w ljube-
zen do kulture, plesa, petja in iger. Spominjam se svojih prvih nastopov v srednji šoli v Cakovcu,
kjer sem pela Prešernovo .\ezakonsko mater. Vedno sem si želela, da bi bilo pri hiši dovolj denar-
ja za moj študij solo petja. Druga svetovna vojna je pretrgala našo mladost, utihnila je slovenska
pesem, štiri leta smo skoraj pozabili na plesni korak. Spominjam se prvih kulturnih prireditev ob
partizanskih mitingih, ki smo jih organizirali bodisi na skednju ali na robu gozda. Mladina je ta-
krat skoraj tekmovala, kdo se bo hitreje naučil partizanskih pesmi, recitirati in igrati v enodejan-
kah. I\'a Humu, kjer sem 1950. leta pričela poučevati na tamkajšnji osnovni šoli, smo si zgradili
dom in ostali za vedno zvesti jugovzhodnim obronkom Slovenskih goric,« je pred dnevi pripovedo-
vala Mimica Pišek, ki bo v letošnjem novembru dopolnila 68 let.
Njeno življenje je zapisano ljubiteljski kul-
turi, ki ji je ostala zvesta vse do današnjih
dni. Družina — mož Lovro, njen veliki prija-
telj in človek, ki ji je vse življenje stal ob stra-
ni, teta, ki je dolga leta živela pri njej kot ne-
pogrešljiv družinski član, in mama, njena pr-
va kulturna učiteljica — so drug za drugim
odhajali. Z vsakim odhodom je bila njena
bolečina večja. Da bi jo vsaj malo zacelila, je
delala. Trdo in vztrajno. Da ne bi kdo pomi-
slil, da je povsem sama. V Mariboru ima
hčer, vnukinjo in zeta. Vendar je z otroki ved-
no tako, da gredo od doma, živijo svoje živ-
ljenje, imajo svoje skrbi in bolečine staršev
ne doživljajo tako kot oni.
Vse življenje je ostala v domačem okolju. S
Huma, kjer si je ustvarila svoj dom, vidi v
rojstne Pušence in Ormož, kjer je 1940. leta
službovala v takratni Kmetijski zadrugi Or-
mož in tam ostala vse do 1948. leta, ko se je
odločila, da bo tihe in hladne številke zame-
njala za živahne in včasih tudi nagajive šolar-
je. Preden pa je ob možu Lovru, ki je prišel
na H um takoj po drugi vojni, postala učitelji-
ca, je morala v enoletni preusn>eritveni peda-
goški tečaj. Od I. avgusta 1950 pa vse do od-
hoda v pokoj 1976. leta je vso svojo energijo
in ljubezen razdajala humskim šolarjem. Po-
godbeno je poučevala še vse do odhoda mo-
ža v pokoj.
»Zaradi vse manjšega števila šolarjev so
potem pričeli uvajati kombinirani pouk, pre-
ostale šolarje pa vozili v Ormož, dokler niso
šole za pouk povsem zaprli. Zadnja štiri leta
je Hum brez šolarjev,« je dokaj prizadeto po-
vedala Mimica. Ob tem se spominja časov, s
kakšnim veseljem je na šoli vodila pevski
zbor in želje šolarjev po igranju. »Iger s pri-
mernimi vsebinami za otroke takrat ni bilo.
Znašla sem se in sama dramatizirala pravljici
Janko in Metka in Rdeča kapica. Hum je bil
v ormoški občini med prvimi, kjer smo gojili
tudi družabni ples. Kljub številnim obvezno-
stim sem vedno našla dovolj časa za dodatno
izobraževanje, kar mi je pri delu na področju
ljubiteljske kulture bilo vedno potrebno.«
V začetku petdesetih let (1952.) so na Hu-
mu ustanovili Prosvetno društvo Janez Trste-
njak. Levji delež pri vsem je imela Mimica. V
začetku so igrali letno po dve igri in pripravi-
li za kraj tri priložnostne proslave: ob 29. no-
vembru, novem letu in osmem marcu. Mimi-
ca se spominja, da je bilo takrat kljub vsemu
veliko lažje kot danes, ker je bila na Humu
šola, jedro društva pa so predstavljali mladi
igralci, ki so se v igranju poskušali že kot šo-
larji. Nekateri prvi igralci še vedno živijo, ve-
liko pa jih je že odšlo. Spominja se Draga
Kelemina, Ludvika Kukca, svojega brata Jož-
ka Zidariča, dobrega igralca, ki je 1965. umrl
v avtomobilski nesreči. Med prvimi muzikan-
ti, ki je s svojo harmoniko držal pokonci kul-
turno in družabno življenje kraja, je bil Tina
Štampar: pa tudi Franček Žibrat, ki je že tudi
umrl. Prvi dobri igralki sta bili .lulijana Les-
ničar, poročena Zadravec, in druga Julijana
Lesničar, poročena Zidarič. Omeniti velja tu-
di Zaliko Kukec in Mimico Žibrat, sedaj po-,
ročeno Veldin, in Jožefo Trstenjak, ki so še
danes med najaktivnejšimi v društvu.
Prosvetno društvo Janez Trstenjak, ki da-
nes še vedno šteje okoli 80 članov, ima v ne-
kdanji šoli na razpolago samo en prostor, ki
pozimi ni ogrevan, nimajo pa nobenega do-
datnega prostora za garderobo, pa bi ga za
svoje nemoteno delovanje potrebovali, doda-
ja Mimica.
Težko bi sešteli vse ure, ko je med ljudmi
zbirala narodne pesmi in ljudske običaje in
jih kasneje spravila v celoto. Pod njenim vod-
stvom so člani Prosvetnega društva Janez Tr-
stenjak prikazali ljudem številne stare običa-
je, od pridelovanja lanu, kolin, prleškega go-
stovanja, prikaza žetve do trgatve. V sede-
mindvajsetih letih vodstvenih funkcij v ZKO
občine Ormož je temeljito spoznavala vse od-
tenke ljubiteljske kulture in ugotovila, da je
ljubiteljska kultura v krajih, ki so oddaljeni
od večjih kulturnih centrov, ljudem nadvse
potrebna.
Mimica se je uspešno »dokazovala« tudi
na drugih področjih. Kljub vsemu delu je
uspela končati višjo gospodmjsko šolo in v
zimskih mesecih je več kot sto kmečkih žena
in deklet dobilo osnovno znanje iz gospo-
dinjstva v tečajih, ki jih je prirejala v okviru
kmetijske nadaljevalne šole in ormoške de-
lavske univerze. Sklepnih prireditev s kultur-
nim programom se mnogi z veseljem spomi-
njajo še danes.
»Vse življenje sem prosti čas posvečala kul-
turi, se razdajala mladim, podeželskemu člove-
ku, vendar ne na povelje in ne za denarno na-
grado, temveč iz ljubezni do vsega lepega, ki
me je vzgajalo, kovalo in plemenitilo,« rada
pove Mimica.
Danes se ob lepi glasbi in plemeniti pisani
besedi, ob kateri je po težkih življenjskih pre-
izkušnjah ponovno našla notranje ravnove-
sje, posveča rožam in vinogradu, ki obdaja
njen dom. Ob lepem vremenu postoji na tera-
si in s pogledom objame vso lepoto pod sabo
— od Ormoža, prek Varaždina, Središča do
Čakovca. Ob takih trenutkih pomisli na svoj
prvi »dom kulture«, na vse. kar je bilo lepega
v življenju. Zadovoljna zavzdihne in sama se-
bi po tiho pove, da je velika sreča, če človek
ob vseh skrbeh v življenju lahko dela tudi to,
kar ima še posebej rad. Mimici je bilo to ved-
no dano.
Vida Topolovec
PREJELI SMO
Krstimo samo vsako tretjo nedeljo
Niso še tako daleč časi, ko so si tisti, ki služijo Bo-
gu oziroma ki so se odločili, da svoje življenje po-
svetijo bogoslužnemu redu, še kako prizadevali, da
bi na božjo pot spravili čimveč svojih faranov.
Z malce humorja lahko zapišemo, da se sprejema-
nja svetih zakramentov niso odrekali tudi tisti, ki
jim je bilo po političnem »prepričanju« to prepove-
dano, se pravi ljudem, ki so nosili v svojih žepih
rdečo knjižico z zvezdo in srpom. O njih so krožile
govorice, da so svoje otroke nosili iz svoje fare v na-
hrbtnikih v druge bolj ali manj oddaljene fare oziro-
ma cerkve in pred svojimi »rdečimi« tovariši prikrili
svoje versko prepričanje.
Tedaj tudi glede botrov ni bilo nujno, da so bili
cerkveno poročeni. Resnica je tudi, da so se mnogi,
ki so bili člani partije, tudi poročali v bolj oddalje-
nih farah. Božji služabniki župniki niso gledali na
dan, še na uro ne. Po potrebi so obrede opravljali
tudi sredi temne noči. Na splošno so bili veseli, če
so lahko opravili čimveč tovrstnih cerkvenih obre-
dov.
Pa naj bo dovolj za uvod, kajti danes je nova de-
mokratična oblast vse to legalizirala.
V želji, da mlada zakonca iz Pobrežja pri Vidmu
opravita za svojega prvorojenega otroka prvo deja-
nje pri sprejemanju svetih oziroma božjih zakra-
mentov, sta se zglasila v župnišču v Vidmu, kamor
sta krajevno in cerkveno pristojna, v želji, da bi žup-
niki opravili krstitje. Gospod Emil Križanje bil od-
soten, kaplana pa sta sicer vljudno povedala, da kr-
stitje v nedeljo, dne 11. avgusta, ni možno, ker v cer-
kvi opravljajo tovrstne obrede samo vsako tretjo ne-
deljo v mesecu; če hi od tega odstopili, bi bil kršen
že ustaljeni režim. Dodala pa sta, da bi bilo možno
opraviti krstitje v farni podružnični cerkvi na Selah,
s tem pa se starša nista strinjala.
Mladima staršema ni preostalo drugo, kot da sta
razočarana zapustila župnišče ter se takoj napotila
na Hajdino. Tam ju je sprejel gospod Roman Majer.
Kot že prej v župnišču v Vidmu sta mu povedala, da
ne moreta čakati s krstitjem na tretjo nedeljo v me-
secu, ker je z botri, ki pridejo iz Italije (iz Torina), že
dogovorjeno, kdaj bo krstitje. Vse je bUo povezano
tudi še glede odsotnosti z dela.
Gospod Župnik na Hajdini je prisluhnil želji obi-
skovalcev ter privolil, da bo opravil krstitje, kot sta
želela starša, čeprav, kot je povedal, opravlja krstitje
le vsako zadnjo nedeljo v mesecu. Krstitju sem pri-
sostvoval tudi podpisani ter se prepričal, da je ta
obred opravljen med mašo, da župniku skorajda ne
vzame kaj dosti časa, razen morda ko potem po
opravljenem obredu v župnišču izpolni še cerkveni
krstni list.
Nimam namena, da bi dajal duhovnikom — pred-
stojnikom župnij lekcije, vendar pa sem prepričan,
da bi župniki le morali bolj tenkočutno prisluhniti
svojim faranom oziroma vernikom, ne pa da vsaj
nekateri, da ne bo kakšnega nesporazuma — ne od-
stopajo od svojih načel oziroma kot to župniki ime-
nujejo ustaljenega režima, sicer bodo izgubljali zau-
panje svojih vernikov, kar pa prav gotovo ni namen
glasnikov vere in verskih obredov. Pa brez zamere,
gospodje župniki! F. Hovnik
8 - NAŠI KRAJI IN LJUDJE
22. avgust 1991 - TEDNIK
V Arniki za zdravje,
rast in lepoto
Arnika v Arbajterjevi 1 v Ptuju
je trgovina na drobno s kozmeti-
ko in zelišči. V bivši kolesarnici
jo je uredila Božana Lovšin. Tr-
govina je odprta že več kot tri
mesece. Nova obrtnica ni imela
Bojana Lovšin
(Posnetek: JB)
težav s poslovnim prostorom. Za
to, da se kolesarnica spremeni v
trgovino, so bili stanovalci in v
občinskih službah. V tem se kaže
spremenjen odnos države do idej
posameznikov; še ni tako daleč.
ko si je država zelo prizadevala,
da je uspešno ovirala vse. kar je
zraslo na zasebno pobudo.
Božana Lovšin je medicinska
sestra in je prej delala na otro-
škem oddelku ptujske bolnišni-
ce. Nova zapos itev ji omogoča,
da preživi več časa z družino. Ar-
nika je registrirana tudi za pro-
dajo zdravil brez recepta, vendar
dokler ni ustreznih zakonov, tega
ne sme opravljati.
V Arniki imajo vse, kar sodi v
Lekovo domačo lekarno, hrano
za diabetike, hrano za športnike
(proteine in napitke), mleko v
irahu, pleničke, program NUK,
ci je po kakovosti podoben Chic-
cu, nekaj kozmetike in drugo.
Mamice in drugi v bližnjih
blokih so veseli nove trgovinice,
saj jim ni treba po hrano in dru-
go, kar potrebujejo dojenčki, v
lekarno. Hudujejo pa se, ker v
Arniki za zdaj še ne smejo pro-
dajati aspirina in drugih zdravil
brez recepta.
V Arniki delajo vsak dan od 9.
do 12. ure in od 14. do 19. ure,
ob sobotah od 8. do 13. ure. Za
zdaj dela lastnica sama. Kupci
radi prihajajo tudi zaradi izred-
no lepo urejenega lokala, ki sta
ga Bojana in njen mož sama ure-
dila.
MG
Bistro Baron
v Prešernovi 20
Ptuj ima novo gostilno: Zden-
ka Gomilšek-Hrupič je v Prešer-
novi 20, v bivši Juliji, odprla li-
čen bistro Baron. Na otvoritvi je
govoril predsednik ptujske ob-
činske vlade Branko Brumen:
»Novo nastala, formalno še ne
priznana država Republika Slo-
venija je v recesiji. V razvitih de-
mokratičnih družbah s tržnim
gospodarstvom je izhod iz recesi-
je znan: temelji na obrti, malih
in srednje velikih podjetjih z
znanim titularjem lastnine in z
zaposlovanjem novo nastale in
presežne delovne sile predstavlja
tudi edini realni izhod iz krize
brezposelnosti. V občini Ptuj za-
Ob otvoritvi se je zbralo veliko gostov, prijateljev in znancev.
(Posnetek: KOSI)
gotavlja obrt prijetno življenje in
delo že skoraj 2000 občanom ter
predstavlja pomembno jedro bo-
dočega življenja.
Razvojni cilji in usmeritve
Ptujskega izvršnega sveta teme-
jijo na spoznanju, da je Ptuj naj-
starejše mesto v Republiki Slove-
niji z izjemno bogato kulturno-
zgodovinsko dediščino, vinsko
kulturo in termalno vodo v Ptuj-
skih toplicah in na Turnišču. Za-
to je usmeritev v razvoj turizma,
obrti, trgovine in terciarnih de-
javnosti ob ohranjanju zdravih
jeder in industriji in kmetijstvu
logična posledica, saj želimo
ustvariti turistični proizvod, ki ga
ponujamo prostoru Srednje Ev-
rope, kot nov center celinskega
turizma.
Za dosego tega cilja bo po-
trebno še veliko narediti, pred-
vsem obogatiti ponudbo starega
mestnega jedra z gradom in zgra-
diti načrtovani center v Ptujskih
toplicah.
Veselim se vsake nove obrato-
valnice v mestnem jedru z željo,
da bi prinesla novo ponudbo, saj
bo ob skorajšnji otvoritvi hotela
Mitra v Prešernovi ulici stacio-
narnim gostom potrebno ponu-
diti kakovostno gostinsko stori-
tev.«
Novi bistro bo odprt vsak dan
od 9. do 23. ure, razen nedelje.
Specialiteta lokala je »špricar
baron«, to je mešanica belega in
črnega piva. Gostom bodo po-
stregli z raznimi coctaili, sadnimi
kupami, sladoledi, kavo »ba-
ron«, kakovostnimi buteljčnimi
vini in z narezki.
Prešernova 20 ima še veliko
neizkoriščenega prostora, zato
bo možnosti za razvoj veliko. V
dolgoročnem načrtu Gomilško-
vih, znane ptujske obrtniške dru-
žine, ki je sedaj tudi lastnica Ba-
rona, je, da bi v prvem nadstrop-
ju uredili vinoteko. Nova gostin-
ka pa si v tem trenutku želi le
veliko gostov in dober promet. V
Baronu so zaposlili dva delavca,
prekaljena natakarja: Sabino in
Borisa.
MG
Modernizirana čevljarska
delavnica v Kidričevem
čevljarska delavnica v Kidričevem spada s svojimi 45. zaposlenimi
med manjša samostojna podjetja, ki delujejo v centru managementa re-
publiškega gospodarstva.
Kot je med drugim poudaril direktor podjetja Vlado PremzI, so
predvsem majhna podjetja zelo zanimiva za zahodne partnerje, zlasti
njihova možnost prilagoditve. Trenutno čutijo zožitev domačega in
tudi tujega trga ter padec kupne moči, a so v podjetju kljub temu za-
dovoljni, saj sta doseženi tako planirana proizvodnja kakor tudi pro;
daja.
V tem letu so podjetje modernizirali. V italijanskem centru obut-
vene industrije Vigenovi so kupili za 75 tisoč mark sodobne strojne in
tehnične opreme, v drugi polovici leta načrtujejo pogodbeno sodelo-
vanje z avstrijskimi in italijanskimi partnerji, naslednje leto pa name-
ravajo odpreti še lastno trgovino.
V podjetju mesečno izdelajo povprečno 20 tisoč parov obutve
lažjega programa, pa tudi tiste za težko industrijo. V lanskem letu so
izcfelali skupaj 40 tisoč parov čevljev, z novo opremo pa nameravajo
zmogljivosti povečati še za 38 odstotkov. Poslovno je podjetje urejeno
tako, da se 60 odstotkov proizvodnje zakonsko poravnava, 40 odsto-
tkov pa se kompenzira.
Podjetje ima lasten vozni park, njegova prednost pa je tudi suro-
vinska baza, ki leži sorazmerno blizu, v podjetju izkoristijo 97 odsto-
tkov surovinskega sestava, tako da odpadkov skorajda m. K K
PODJETJE AGROMAT. d.o.o.
Uspeh je v novem in nestandardnem
\1ilana ^eruga i/Aechnerje\e 9 \ Ptuju, direktorja podjetja Agromat, d.o.o., šte*ilni Ptujčani poinajo me, ki jih na našem trgu ni.
bolj kot športnika in športnega funkcionarja, ne pa kot prizadevnega in perspektivnega podjetnika. Svojo fir- Kljub temu da je država na so-
mo je registriral med prvimi — decembra I9S9, za delo \ njej pa se je odločil šele maja letos. Zaenkrat je v razmerno lahek način omogočila]
firmi edini zaposleni, pomagajo mu pogodbeni delavci in študentje. ustanavljanje   podjetij,  jim   ni|
Začel je s termorellektivnimi
folijami Velars, ki pozimi prepre-
čujejo uhajanje toplote iz ogre-
vanih prostorov, poleti pa pre-
prečujejo prodiranje svetlobe
skozi stekla. Folija Valars zmanj-
ša izgubo toplote od 14 do 40 od-
stotkov ter zmanjšuje prodor
svetlobe v notranjost prostora do
79 odstotkov. Njena dobra last-
Milan Šeruga. (Posnetek: JB)
nost je tudi ta, da pobere do 99
odstotkov UV žarkov, to je škod-
ljivih žarkov, ki uničujejo barve.
Steklo, na katerega je nalepljena
folija, se ob zlomu ne bo razlete-
lo. Tudi zato ima že vsa Zahodna
Evropa podobne odloke, da mo-
rajo vrtci in druge podobne usta-
nove obvezno zaščititi steklene
površine z omenjenimi folijami.
Pri nas žal tega še ni.
Kupec se lahko odloči med
številnimi folijami. Zanimiva je
na primer protivlomna folija. Ce
bomo z njo obložili steklo, bo
vzdržalo do 17 kilogramov udar-
ca na cm' površine. Vsem, ki se
odločijo za te folije, zavarovalni-
ci Triglav in Maribor priznata
popust pri premijah — pri lomu
10, pri vlomu pa 15-odstotni po-
pust.
Firma Agromat ni samo pro-
dajalec, ampak tudi izvajalec
vsega, kar ponuja, v Sloveniji se
trenutno s temi folijami ukvarja-
ta samo dve podjetji, ki delata v
sklopu ARS inženiringa; ta je
ekskluzivni uvoznik za Jugoslavi-
jo. Že v kratkem bodo pričeli fo-
lije poskusno lepiti na avtomobi-
le. Na objektih sirom po Sloveni-
ji in Hrvaški so se že dokazali.
Tudi drugi program Agromata
je zanimiv, posebej še talne oblo-
ge iz Belgije, ki so svetovne kva-
litete, impregnirane, statično od-
porne ter preprečujejo drsenje.
Trenutno največja uspešnica pa
je Nvimbledonska trava, s katero
lahko obložimo balkone, terase,
kopališča, kopalnice .in podob-
no. S to travo je ta ptujska firma
zmagala tudi na »tihem« nateča-
ju za mariborsko avtobusno po-
stajo. Glavni arhitekt Gorope-
všek je med številnimi prijavlje-
nimi podjetji izbral ptujski Agro-
mat in vvimbledonsko travo. Že
ta odločitev govori o tem, da gre
pri tej vrsti talne obloge za izred-
no kakovost; sicer pa tudi avto-
busna postaja Maribor želi biti
nekaj posebnega.
Agromat si je pridobil tudi
zaupanje Kovinoplastike Lož za
montažo njenih izdelkov, v raz-
dalji 70 kilometrov od sedeža fir-
me. Zlasti je za delo te firme za-
nimiv izdelek komarnik, ki varu-
je stanovanje pred insekti. Tre-
nutno jih prodajajo po najnižji
možni ceni.
Skupaj s folijami gre program
premazov ULTRASTOP, ki jih
prav tako nanašamo na steklene
površine. Vsak, ki se želi zaščititi
pred sončno alergijo, se bo odlo-
čil za te premaze.
Agromat se ni zaustavil, želi
naprej ter osvojiti nove progra-
odprla poti do finančnega kapi-
tala. Tako je vsak prepuščen svo-
ji iznajdljivosti in spretnosti. Mi-
lanu .^erugu, direktorju Agroma-
ta, volje in zagrizenosti še ni
zmanjkalo. Nasproti gre novemu
uspehu; podpisal naj bi direktno
pogodbo o sodelovanju z eno od
znanih nemških firm za izolacijo
okenskih in vratnih pripir, kjer
se izgubi največ energije.
Agromat je registriran za grad-
beni inženiring, opremo in zasto-
panje ter prodajo na veliko.
MG
Regulacijski načrt za mesto Ptuj
v tisku in drugih javnih glasi-
lih se je pojavil nov termin: »re-
gulacijski načrt«. Skušal bom
pojasniti, kaj naziv pomeni in v
kakšni zvezi se uporablja.
Sam termin in pojem »regula-
cijski načrt« sta zelo stara, več
kot 100 let. Z vpeljavo novega re-
gulacijskega načrta in seveda z
vsem, kar za tem pojmom stoji,
smo skušali vpeljati tudi novo ra-
zumevanje prostora in njegovega
urejanja, skušali vpeljati tudi sta-
re, dolgo veljavne principe obli-
kovanja mest. Take principe je
slikovito opisal arhitekt Camillo
Sitte v svojih delih na prelomu
19. v 20. stoletje na Dunaju.
Razlogov za izdelavo regula-
cijskega načrta je bilo več, gla-
vna pa sta bila zahteva republi-
ke, da se urbanistična ureditvena
dokumentacija dopolni, in stihij-
ska zazidava na območju občine
Ptuj.
Mesta so do industrijske dobe
na splošno nastajala bolj ali
manj spontano, seveda v močni
odvisnosti od gospodarskih in
prometnih tokov ter obrambnih
razlogov. Potrebe po urbanisti-
čni urejenosti mestnih predelov
so se pokazale z nastankom
zgodnjih kapitalističnih družb.
Novim delavcem, ki so prihajali
s podeželja v mesta, je bilo treba
nuditi nastanitev in jim dati os-
novne pogoje za zagotavljanje
njihovih potreb. Sprva so bile te
potrebe zelo skromne, naselbine
pa so bile sistemsko zasnovane.
Blizu njih so rasle tovarne, v ka-
terih so bili ti delavci zaposleni.
Prostorsko je to predstavljalo ši-
ritev mest, ki so se do tedaj sti-
skala v oklepih srednjeveških ob-
zidij. Te utrdbe so marsikje (ker
so bile ovira) tudi podrli.
Nič drugače, le v skromnejši
obliki se je to pokazalo na Slo-
venskem, tudi na Ptuju. Izgrad-
nja železniških povezav je tak
razvoj samo še spodbujala. Zlasti
je to veljalo za magistralne pove-
zave, kot je bila npr. železnica
Dunaj —Trst, ki pa je Ptuj iz zna-
nih razlogov žal obšla. Tudi no-
va madžarska železnica oziroma
povezava Pragersko Kotoriba
ni mogla Ptuju povrniti nekdanje
ključne vloge v prostoru. Ptuj se
je moral zadovoljiti, da je postal
sprva regionalno, po II. svetovni
vojni pa večje občinsko središče
z velikim agrarnim zaledjem, a
brez večjega vpliva v prostorskih
prerazdelitvah v najprej Dravski
banovini, potem pa v SRS.
Z regulacijskim načrtom sku-
šamo izdelati programsko osno-
vo, da bi mu regionalno vlogo
spet povrnili.
Z nastopom novega družbene-
ga sistema in delavskega razreda
kot nosilca oblasti v Jugoslaviji
in Sloveniji so se začele obširne
prostorske spremembe na pode-
želju. Agrarna reforma in nacio-
nalizacija sta pokončali takrat že
močne kmetije in jih je nadome-
stil sloj mešanih gospodinjstev,
saj preživljanje družin na kmeti-
jah ni bilo možno brez dodatnih
dohodkov.
V urbanističnem smislu se je
namesto premišljenih rešitev, ki
so vedno oblikovale agrarna ob-
močja, začela politika drobljenih
zemljišč, posledica katere je bila
regionalna, provincialna urbani-
zacija. Rezultate imamo pred sa-
bo. Štajerska pokrajina nima več
svojstvenih, iz znanja grajenih
arhetipskih oblik, pač pa je pose-
jana z bolj ali manj enakimi tip-
skimi rešitvami. Te tipske rešitve
okolje degradirajo in kazijo. Pro-
ces je zajel širok obseg, postal je
splošen v vsej Sloveniji in z nez-
manjšano intenzivnostjo traja še
danes.
Tudi ptujsko območje in me-
sto Ptuj nista izjema, zato smo ti-
sti, ki nam ni vseeno, kaj se z na-
šimi kraji dogaja, skušali preu-
smeriti te procese v bolj mirne
vode. Eden od rezultatov tega
dela je tudi regulacijski načrt, ki
skuša napraviti red v prostoru
tam, kjer do sedaj tega še ni bilo.
Delo je sicer v veliki meri
uspelo, zaradi opisane stihije pa
je veliko prostora bilo do sedaj
neracionalno pozidanega. Zlasti
to velja za območje Brega, kjer je
bilo in je še veliko kvalitetnih ar-
heoloških ostalin, ki si zaslužijo
res široko in temeljito obdelavo
in predstavitev v obliki arheolo-
škega muzeja.
Prepričani smo, da vse še ni iz-
gubljeno, zato smo regulacijski
načrt izdelali in je pred vami. V
njem smo skušali zaznati kvalite-
te v tem prostoru, le-te poudariti
in jim dati nove vrednosti, slabe
rešitve pa počasi odstraniti ali
vsaj zmanjšati njihov vpliv. Iz-
gradnja novega mostu, ustrezna.
predstavitev arheoloških ostalin,
izgradnja zdravilišča Toplice
Ptuj ter novih stanovanj predsta-
vljajo solidno osnovo za razvoj v
bodoče.
Na desnem bregu Drave — na
Bregu je predvidena izgradnja
novega centra, ki bi razbremenil
glavni mestni center in oba mo-
stova. Tudi na železnico smo mi-
slili. Le-ta je nosilka nekaterih
delov lokalnega prometa na rela-
ciji Kidričevo—Moškanjci. S po-
stavitvijo ustreznih postajališč
(bliže skupaj) ter gostejšega pro-
meta bi se marsikdo raje odločil
za vlak kakor za avto. Železnica
na tem področju vsekakor ima
bodočnost.
Na koncu bi rad poudaril še
dejstvo, da se Ptuj ne sme zapira-
ti in biti samozadostno provinci-
alno središče. Zato smo k sodelo-
vanju na področju novih nalog
povabili tiste ljudi, ki bodo lah-
ko s svojimi prispevki bistveno
pripomogli k lepši podobi mesta
Ptuja. Ta odprtost nam bo omo-
gočila kvalitetnejše rezultate v
bodočnosti.
Gregor Kraševec, dipl. ing. arh.
(Foto: JB.)
TEDNIK -   ^^9"^*
NAŠI KRAJI IN LJUDJE - 9
JANEZ JANŠA. JELKO KACIN IN TONE PERŠAK NA OBISKU V ORMOŽU
»Občinska oblast opravila
izpit z odliko«
Minuli petek so obiskali občino
Ormož slovenski minister za
obrambo Janez Janša, slovenski
minister za informiranje Jelko
Kacin in Tone Peršak, podpred-
sednik Družbenopolitičnega zbora
Skupščine Republike Slovenije.
Namen obiska je med drugim ure-
ditev vtisov, kako se v Ormožu ce-
lijo vojne rane, in seveda izročitev
denarja, ki so ga zbrali člani
stranke SDZ v Sloveniji za ubla-
žitev posledic agresije.
Po prihodu v Ormož je delega-
cija opravila pogovore z vod-
stvom občine. Predsednik ormo-
škega izvršnega sveta Vili Trofe-
nik je povedal, da je škoda (475
milijonov dinarjev) največja na
objektih komunalne infrastruk-
ture, stanovanjskih in gospodar-
skih objektih ter na sredstvih, ki
so bila uporabljena pri barika-
dah.
Po pogovorih se je delegacija
iz Ljubljane odpravila po sledo-
vih vojne, ki jih v Ormožu hitro
odstranjujejo. Najprej so si ogle-
dali vojno divjanje na dravskem
mostu in Grivčevi hiši, osmo
kontrolno točko v Središču ob
Dravi, nato pa so šli prek Gode-
nincev, Jastrebcev, Koga in Baj-
zeka proti Presiki ter si temeljito
ogledali kraj, kjer so obtičali tan-
ki. Ustavili so se tudi na Gomili,
pod Bajzekom, kjer so še vedno
ostanki razrezanih tankov, ki sta
na svoji uničevalni poti zdrsnila
s ceste. Še posebej prisrčno je bi-
lo pri Prapotnikovih v Jastrebcih
saj jim izročili del sredstev, zbra-
nih na žiro računu stranke SDZ
v Ljubljani, denar pa so prispe-
vali člani stranke iz vse Sloveni-
je-
Republiška delegacija si ogleduje razrezane tanke pod Bajzekom.
V ormoškem hotelu je bila po
ogledih krajša novinarska konfe-
renca.
Janez Janša je povedal, da so
njegovi vtisi izredno pozitivni. Iz
tega, kar so videli, je bilo možno
razbrati, daje bila pomoč pravo-
časna. »Bili smo prijetno presene-
čeni, da je občina Ormož solidar-
nostna sredstva razdelila takoj,
rezultate tega pa smo videli v no-
vih stavbah, zadovoljnih obrazih
ljudi, ki so z velikim zadovolj-
stvom, ponekod pa tudi s presene-
čenjem sprejeli takšno širšo po-
moč.« Namen njihovega obiska
je bil ureditev vtisov na kraju do-
godkov in videti, kako se vojne
rane celijo, ker je od tega v mno-
gočem odvisna tudi končna ana-
liza; enoje vojna, drugo pa, koli-
ko je družba sposobna preiti na
normalno funkcioniranje in na
normalno življenje.
Beseda je bila tudi o umiku JA
iz Slovenije. Janez Janša je o tem
povedal: »Na sestanku obeh ko-
misij, slovenske in armadne, je
prišlo do nekaterih novosti. Ar-
mada zahteva vračanje material-
no-tehničnih sredstev, predvsem
ofenzivne tehnike in oborožitve,
v mnogo krajših rokih, kot so bili
dogovorjeni prvotno. Vse to je
povezano s spremenjenimi plani,
kar je bilo javnosti že predsta-
vljeno. Kljub vsemu se bomo po-
trudili, da bi bil umik JA čim hi-
trejši, kajti to je v interesu Slove-
nije.«
Jelko Kacin je moral najprej
razložiti, kako je bilo 9. julija le-
tos, ko so njega, člana Predsed-
stva Jugoslavije dr. Vasila Tu-
purkovskega in generala Čusiča
krajani Koga in novinarji čakali
zaman polne štiri ure. Ob petko-
vem obisku si je resnično temelji-
toi ogledal nekdanje »bojno po-
lje« in pri tem povedal, da je
prav neverjetno, kam se je JA
spravila v svojih ofenzivnih am-
bicijah, kam vse so tiščali s svoji-
mi tanki, saj so to za njih povsem
neprimerne komunikacije. »Res-
nično vse kaže, da je v tej vojni šlo
za uresničevanje nekih političnih
ciljev z vojaškimi sredstvi. V prvi
vrsti me veseli, da so vojne rane
pri vas v veliki meri že zaceljene,
da so gospodarska poslopja po-
pravljena, da bo lahko letina var-
no spravljena.«
Še posebej ga je zanimalo, ali
je potrebno še kaj storiti v slo-
venski skupščini, predvsem pred
sprejetjem dokumentov, ki so
trenutno iz različnih vzrokov za-
stali. »Vsaj kar zadeva vtise iz or-
moške občine, lahko rečem, da so
se občinske strukture učinkovito
organizirale in delo pri zmanjše-
vanju in odpravljanju posledic voj-
ne opravile zelo uspešno, kar je
največ vredno. Posledic ne moreš
odstranjevati iz prestolnice »dopi-
sno«, ne da poznaš razmere na te-
renu. Mislim, da je lokalna oblast
v Ormožu na tem področju opravi-
la izpit z odliko,« je sklenil svoja
razmišljanja Jelko Kacin.
Tone Peršak je povedal, da je
bil po vojni že v ormoški občini
in se je sklenil pridružiti obema
ministroma predvsem zaradi
zbranega denarja, ki ga je stran-
ka SDZ zbrala za pomoč najbolj
poškodovanim domačijam v mi-
nuli vojni. Sklenili so, da del
zbranega denarja dobi družina
Kotar na Dolenjskem, del pa Pra-
potnikovi v Jastrebcih. »Zbrali
smo okoli 170.000 dinarjev. To so
prostovoljni prispevki naših čla-
nov in nekaterih občinskih odbo-
rov. Predsednik stranke gospod
Rupel me je pooblastil, da Pra-
potnikovim predam del denarja,
ki jim je bil namenjen. Pri tem,
kako se vojne rane celijo, mislim
enako kot Janez Janša in Jelko
Kacin: njihovo hitro odpravlja-
nje je znamenje neke zrelosti, ki
jo Slovenci v zadnjem obdobju
kažemo. Reči moram, da tudi
mene vse to navdaja z nekim op-
timizmom; mislim, da smo neka-
tere stvari, ki so nas v preteklosti
mnogokrat zavrle na poti do ci-
lja, prešli. Menim, da smo letoš-
njo leto naredili resnično velik
korak naprej. To kaže tudi vse,
kar se trenutno z nami in pri nas
dogaja. Upam, da naš cilj, do-
končna osamosvojitev Slovenije,
le ni več tako daleč,« je optimi-
stično sklenil svoje razmišljanje
podpredsednik Družbenopoliti-
čnega zbora Skupščine republike
Slovenije Tone Peršak.
Vida Topolovec
(Foto: Štefan Hozjan)
PTUJSKI BORCI SO OBISKALI OBMOČNI ŠTAB
TERITORIALNE OBRAMBE
»Slomški narod čakajo
težke preizkušnje...«
Poveljnik območnega štaba TO v Ptuju Miran Fišer in načelnik
štaba Jože Jurša sta prejšnjo sredo sprejela delegacijo ptujskih bor-
cev, ki jo je vodil Milan Lacko. Spremljala sta ga Srečko Ježovnik in
Ivo Rau.
Milan Lacko, predsednik občinskega odbora Zveze združenj bor-
cev NOV Ptuj, je takole nagovoril poveljnika: »Vsi udeleženci narod-
noosvobodilnega boja gledamo na pripadnike teritorialne obrambe
kot na svoje mlajše soborce in vam izrekamo vse priznanje za hra-
brost in iznajdljivost v tem neenakem boju za uresničevanje tistih ci-
ljev, za katere smo se sami borili.
Med pogovorom.
Prva bitka je dobljena, vojna pa še ni končana. Slovenski narod
še čakajo hude preizkušnje v boju za polno osamosvojitev in osvobo-
ditev . . .«
V spomin na to srečanje so borci teritorialcem izročili sliko Julija
Ošlovnika. V krajšem pogovoru so nato obudili spomine na desetdne-
Sliko je Miranu Fišerju izročil Ivo Rau.
(Posnetka: KOSI)
vno vojno, v kateri smo Slovenci pokazali, da se ne damo. Milan Lac-
ko je še posebej poudaril, da si borci želijo tesnejše sodelovanje s teri-
torialno obrambo, saj lahko pomembno prispevajo k njenemu nadalj-
njemu razvoju. Pri tem je še posebej poudaril, da je edini cilj borcev
svobodna in neodvisna Slovenija.
MG
Sivi panterji v prizadevanju za pravičnejše pokojnine
Od letošnnje pomladi deluje v Ptuju upokojenska organizacija Sivi
panterji (v nadaljevanju SP), katere interes je, da bi skupaj z drugimi
strankami upsravljali interese upokojencev tudi v zakonodajnih klopeh
slovenske skupščine. Da bi kaj več zvedeli o Sivih panterjih, smo zapro-
sili za pogovor Štefanijo Skaza. Med drugim nam je povedala:
»Ko sem bila kot upokojenka
konec marca 1991 seznanjena s
programom stranke SP v Mari-
boru, je bilo iz Ptuja vsega devet
članov. Stranko od vsega začetka
Uspešno vodi mag. Dragan Cer-
netič. Ugotovila sem, da ima
stranka SP zelo dober program,
ter bila pripravljena v organiza-
ciji aktivno delati. Članstvo seje
hitro množilo, zato smo že 16.
niaja imeli v Narodnem domu v
f^uju ustanovni občni zbor ob-
činske stranke SP, na katerem
Smo izvolili desetčlanski izvršni
odbor, hkrati pa delegacijo za I.
kongres stranke, ki je bil 21. ma-
ja v Cankarjevem domu v Lju-
bljani. Naj povem, da je bilo ob
ustanovitvi občinskega zbora v
občini že 70 članov.
Stranka SP ni klasična politi-
čna organizacija. Politična je le v
toliko, da želimo imeti svoje po-
slance v republiški skupščini, ki
bodo zastopali naše infterese. Se-
daj smo imeli le enega in je bil
preglasovan. Zato so nam lahko
tudi zamrznili pokojnine, kar ni-
kakor ni pravilno. Zahtevali bo-
mo, da naj se pokojnine dvigajo
v skladu z rastjo osebnih dohod-
kov, kot je bilo dogovorjeno. Pri-
zadevali si bomo za boljši status
upokojencev, ki niso breme
družbe, kot smo že slišali od ne-
katerih. Mi smo družbi že dali
svoje. Ne moremo in ne smemo
namreč pozabiti, da si je večina
sedanjih upokojencev vsa leta
dela pritrgovala od ust, da bi
imeli zanamci in tudi mi lepše
življenje. Kje je naš denar, ne ve-
mo. Ni ga!
Da ne bi ponovno prišlo do te-
ga pri generaciji, ki še dela in
ustvarja, smo predlagali ustano-
vitev pokojninskega zavoda Slo-
venije. Želimo preprečiti, da bi si
vlada podredila pokojninski za-
vod, kot je bilo to pri prejšnji
Štefanija Skaza
vladi. Cian SP Hardvik Pirnovar
iz Ljubljane je že izdelal nov mo-
del pokojninskega zavarovanja
in ga naj preučijo ustrezne insti-
tucije.
Stranka SP je že pred svojim
kongresom dala pobudo, da bi
vsi, ki delujemo za interese upo-
kojencev, nastopali skupno, ker
bi se le tako slišal glas več kot
400 tisoč slovenskih upokojen-
cev. Sporazum o usklajevanju
dela na področjih, pomembnih
za upokoience Slovenije, so že
letos maja podpisali Zveza dru-
štev invalidov Slovenije, koordi-
nacijski odbor klubov in aktivov
upokojencev Slovenije (delajo v
delovnih organizacijah). Stranka
upokojencev Slovenije ter Stran-
ka Sivi panterji. Žal sporazum še
do danes ni podpisala Demokra-
tična stranka — Zveza upokojen-
cev Maribor, ki ji je bilo sodelo-
vanje ponujeno že maja letos.
Želela bi povedati le še to:
nujno potrebno bi bilo pri pokoj-
ninah zmanjšati razlike med naj-
višjo in najnižjo pokojnino, kajti
— roko na srce ~ med nami
upokojenci so prevelike razlike,
saj znaša najnižja pokojnina za
polno pokojninsko dobo 4.450
dinarjev, najvišja pa že 28.000 di-
narjev. Znano je, da so si prejšnji
politiki ustvarili celo takšen za-
kon, da jim je za »zasluge« in
mimo pokojninskega zakona od-
merjal pokojnino kar izvršni svet
Slovenije, kar se v ureditvi, kot je
naša, res ne bi smelo več dogaja-
ti, saj se imamo za pravično in
demokratično državo oziroma
družbo . . .«
Franjo Hovnik
10 - NEKOČ IN DANES
22. avgust 1991 - TEDNIK
JAKOB EMERŠIČ
ŽE DAVNO NAMERAVANA GIMNAZUA V PTUJU
Ptuj ali Varaždin
(3. nadaljevanje)
To je verjetno vplivalo na vr-
hovni red, da je ostala varaždin-
ska gimnazija še naprej na istem
mestu, iz Ptuja pa so odšli jezui-
ti, kot smo že rekli, I. 1656. Naš
namen ni tukaj raziskovati, ko-
likšen delež varaždinske gimna-
zije so zajemali dijaki ali profe-
sorji iz ptujske in ormoške okoli-
ce; za to bi bila potrebna poseb-
na študija, zakaj po nekaterih
gimnazijskih izvestjih sodeč to
število sploh ni tako malo. Naj
samo omenim jezuita Antuna
Raispa (1739), sicer rojenega
F*tujčana, ki je bil okrog 1770
tamkajšnji profesor in je napisal
slovnico nemškega jezika za Hr-
vate-kajkavce, ter v novejšem ča-
su (pred vojno) F.dvarda Kocbe-
ka ali varaždinske dijake in slo-
venske preporoditelje, kot je bil
pesnik Matija Modrinjak, zdrav-
nik Štefan Kočevar in še in še bi
jih lahko našteli.
Drugi primer iz zgodovine
ptujskega šolstva je iz 1. 1811;
nanaša se sicer na Maribor, med-
tem ko je bil Ptuj le izhod v sili.
Te podatke srečamo v študiji Ja-
koba Richterja »Priprave za
ustanovitev filozofskega liceja v
Mariboru« (CZN 1972, 68-74).
Graški gubernij je namreč I. 1810
predlagal, naj bi v Mariboru, če
pa tam ne uo možnosti, pa v Ptu-
ju ustanovili filozofski licej, torej
višjo šolo za teoretično in prakti-
čno državno zgodovino ter za
verski pouk. Utemeljevali so to s
pomanjkanjem duhovnikov, zla-
sti slovenskih, vendar je bila tu-
kaj tudi prisotna težnja dohiteti
francosko Ilirijo (Francozi so na-
mreč v tem času zasedali del slo-
venskih avstrijskih dežel tako
imenovane    ilirske    province).
Sredstva za licej v Mariboru naj
bi šla tudi iz premoženja minorit-
skih samostanov v Ptuju, Celju
in Mariboru, ki so bili po takrat-
nem mnenju brez prave redovne
discipline in so akutno trpeli za-
radi premalega števila redovni-
kov. Komisija, ki si je ogledovala
razmere v Mariboru, je naletela
na vrsto tehničnih ovir, material-
nih problemov, zato so se
25. septembra 1810 odpravili v
Ptuj, da bi našli tukaj primerne
prostore za licej in seveda tudi za
gimnazijo, ki je bila nujen prvi
pogoj. Tu sta se jima pridružila
ptujski župan Kari Neumann in
minoritski   provincial   Mansvet
Ziingerl. Prostori novih šolskih
zavodov naj bi bili v minorit-
skem samostanu, od koder bi iz-
selili upravno pisarno državnega
gospodarstva in nemško šolo z
učitelji, ki so v samostanu stano-
vali. Slovensko predmestno žup-
nijo sv. Petra in Pavla naj bi pre-
selili drugam. Nemška šola naj
bi prišla v gledališke prostore ali
v »staro šolo«, ki leži poleg gle-
dališča za cerkvijo (danes prosto-
ri ZKO Ptuj). Po ogledu je župan
slovesno izjavil, da bo v primeru,
če se v Ptuju ustanovi gimnazija
in filozofski licej, mesto na svoje
stroške oskrbelo šolsko poslopje
za »nemško«, to je osnovno šolo,
in za učiteljska stanovanja, toda
samo pod pogojem, da se oba
kaplana preselita iz »stare šole«
v župnišče, njuno stanovanje pa
prevzamejo učitelji. Že to bo po
njihovem mnenju za meščane ta-
ko velika žrtev, da jim ne more
nihče zameriti, če za višje šole in
profesorje ne bodo ničesar pri-
spevali. To je bila dejansko od-
klonitev, toda tudi v Mariboru,
kjer je bila sicer gimnazija že od
1777 naprej, ni prišlo takrat do
višje šole in je moral čakati na
Slomškovo bogoslovno šolo ozi-
roma preselitev lavantinske ško-
fije tja. Tudi tu je bil Ptuj v igri.
In zopet: če bi bila škofija prese-
ljena v Ptuj, bi ta dobil srednje in
višje šole . . . Seveda pa je ta po-
datek iz 1810 zanimiv tudi za sa-
mo zgodovino minoritskega sa-
mostana, saj ob 750-letnici to
sploh ni bilo omenjeno.
Ta drobca iz zgodovine ptujske-
ga šolstva pomenita, da se še po
arhivih, knjižnicah in samostanih
Avstrije, Madžarske, Hrvaške,
zlasti pa Slovenije skriva marsi-
kaj zanimivega, kar lahko pride
na svetlo jutri ali če/, nekaj deset-
letij. Konec
Zdravje ni zastonj
\ petek, 16. avgusta, so pričele veljati spremembe in dopolnitve
pravilnika o razvrščanju /dra\il na pozitivno, vmesno in negativno listo.
Direktor ptujske lekarne Jože Gorenc nam je o tem povedal:
»V slovenskem Ur. listu št. 8
(od 8. 8. 1991) so objavljene
spremembe in dopolnitve pravil-
nika o razvrščanju zdravil, to je
na pozitivno, vmesno in negati-
vno listo. Pozitivna lista so tista
zdravila, ki jih uporabniki dobijo
na recepte z doplačilom partici-
jacije, če so zanjo obvezni (parti-
cipacija znese danes 40 din).
Vmesna lista so tista zdravila,
kjer vsi uporabniki na recept pla-
čajo polovico vrednosti zdravila
(tako zdravilo je n. pr. fibrolan,
ki je do sedaj bil na pozitivni li-
sti). Na negativni listi pa sto lista
zdravila, ki jih uporabnik na re-
cept mora plačati v celoti, razen
enega dela lekarniške storitve.
Pri teh listah ni nobene oprosti-
tve in bi radi opozorili predvsem
na penbritin, ki prehaja na nega-
tivno listo in ki ga v obliki sirupa
dosti predpisujejo tudi otrokom.
To zdravilo bo odslej treba pla-
čevati, do sedaj pa je bilo na po-
zitivni listi.
Seveda so pa s temi popravki
prešli tudi nekateri preparati iz
dosedaj negativne liste na poziti-
vno listo (n. pr. gelosil lac, kom-
pesan, tenzimet) in jih odslej ne
bo treba več plačevati.
Te razvrstitve zdravil sprejema
zdravstveni svet R Slovenije na
osnovi mnenj mnogih strokov-
njakov z različnih univerzitetnih
klinik in farmacevtske stroke, ki
so mnenja, da je pri predpisova-
nju zdravil potrebno uvesti neka-
tere strokovne omejitve. S tem
hočem poudariti, da se teh pred-
pisov ne izmišljajo lekarne in da
nam je takšno zbiranje denarja
samo dodatno breme. Neposred-
ni očitki uporabnikov pa zadeva-
jo največ nas in želim povedati,
da je to neupravičeno. Utemelji-
tve, zakaj so zdravila zdaj dana s
pozitivne na negativno listo
(n. pr. penbritin) ali z negativne
na pozitivno (n. pr. tenzimet), pa
tudi mi nismo sprejeli.«
ZVEZA KULTURNIH ORGANIZACIJ -}
POKRAJINSKI MUZEJ PTUJ !
ZGODOVINSKI ARHIV PTUJ - i
LJUDSKA IN ŠTUDIJSKA KNJIŽNICA
KULTURNI FORUM V Ptuju, dne 7. 8. 1991
Predsedniku Skupščine občine Ptuj
gospodu Vojtehu Rajherju
V upanju, da so najhujše vojne nevarnosti mimo, se oglašamo tu-
di kulturniki.
Zdaj, ko se enote JA umikajo iz svojih objektov, mnogi razmišlja- '■
mo, kaj bi lahko bilo v teh prostorih. Kolikor glav, toliko idej.
Menimo pa. da bi morali vsi Ptujčani razmišljati o naslednjem: V
MESTU OD ZDAJ NAPREJ NE SME BITI NOBENIH VOJAŠKIH
ENOT.
Glede na starost našega mesta in kulturnozgodovinsko bogastvo
bi si morali prizadevati, da Ptuj postane odprto mesto in da čimprej
pride pod zaščito UNESCA. Pogoj za to pa je, da najmanj 15 km od
mesta ni vojaških in ekološko nevarnih objektov.
Ptuj se bo lahko razvijal le z bogato kulturnozgodovinsko in turi-
stično ponudbo.
Zato še posebej pozivamo pravnike, da se nam pridružijo in na-
tančno preučijo mednarodne konvencije in zakone (civilne in voja-
ške) o zaščiti kulturnozgodovinskih spomenikov in starih mest.
P.edlagamo tudi, da se v vojašnicah na Ptuju uredijo prostori, ki
bi bili namenjeni za karkoli, nikakor pa ne vojaški dejavnosti. Verjet-
no se da dobiti ustrezne prostore za vojaško usposabljanje kje izven
mesta, saj nobene oznake na objektih ne veljajo, če je vojašnica sredi
spomeniško zaščitenega dela mesta.
Opozoriti vas moramo tudi na to. da že nekaj deset let arheologi
predvidevajo, daje bil na tem prostoru rimski forum. Odkritje tega in
predstavitev na prostem bi bila lahko ena največjih atrakcij mesta
Ptuja in tega dela Evrope.
Razmislite o šolah, o mladinskem turizmu, o športnokulturnem
in izobraževalnem centru za mlade, ta pa bi lahko kmalu prerasel v
mednarodne šole in delavnice; našteli bi lahko še več možnosti.
Zato je najbolje, da v okviru SO ustanovite strokovno komisijo,
ki bi izdelala natančen načrt o tem, kaj bi bilo v sedanjih prostorih
JA.
Lepo vas pozdravljamo
Zveza kulturnih organizacij: Braka Bezeljak Glazer
Pokrajinski muzej Ptuj: Boris Miočinovič
Zgodovinski arhiv Ptuj: Ivan Lovrenčič
Ljudska^in študijska knjižnica: Lidija Majnik
Kulturni forum: Ivan Lovrenčič
P. S. Vsi Ptujčani, ki se strinjate z vsebino tega pisma, ga lahko podpi-
šete v katerikoli od naštetih kulturnih ustanov.
Spomini na maturo
(odlomki iz dnevnika — 10)
A. Ž.
Nedelja, 18. junija 1961
Vstal sem ob 7. uri in ob 8. uri odrinil s ko-
lesom k Sveti Trojici pri Podlehniku, kjer je
bila birma. Fotografiral sem Štefovega sina
in njegovega botra ter še nekaj drugih. Cesta
po teh hribih je popolnoma zanič, zelo sem
se utrudil. Bil sem tudi v Dežnem pri Štruclo-
vih, kamor sem hodil pred leti na počitnice.
Ob 14. uri sem odrinil iz Haloz, ob 15. uri pa
je začel moj ansambel igrati na vrtu ptujske
grajske restavracije. Danes je bilo prijetno
igrati, ker nas je bilo šest: klarinet, trobenta,
trombon (harmonika), banjo (kitara), bobni
in kontrabas. Direktor Slovenskih goric je bil
zelo zadovoljen z nami in nam je zvišal pre-
jemke. Igrali smo za občinstvo različnih oku-
sov, od polk do originalnega jazza. Na grad
sta prišli tudi D. in Boštjanova punca. Enkrat
sem plesal z D., nato sta dekleti odšli, D. se
odpelje domov na Koroško. Igrali smo do 21.
ure. Plačano smo dobili 250 dinarjev na uro.
Danes sem tako utrujen, da nisem mogel niti
zaspati, zato sem se spravil nekoliko učit, da
sem postal zaspan. Še dva dni bo treba potr-
peti, pa bo matura za menoj.
Ponedeljek, 19. junija 1961
Današnji dan sem preživel v pripravah na
maturo. Vstal sem ob 8. uri in se odpravil v
gimnazijo, da bi videl, kako so zvozili prvi, ki
so delali danes maturo. Potolažil sem se, ko
sem izvedel, da izprašujejo profesorji v glav-
nem iz snovi maturitetne teme. Moja maturi-
tetna naloga ima naslov »Z\ok kot valovanje
in glasbila«; posega na področja fizike, bio-
logije in glasbe. Ob 10. urj sem šel v glasbeno
šolo, kjer sem srečal D. Šla sva se sprehajat
na grad do odhoda njenega avtobusa ob
11.15. Nato sem se vrnil domov in sc učil do
17.30, \ glavnem fiziko. Ob 18. uri sem šel po
dolgem času v kino. Ogledal sem si film Ka-
po iz življenja v koncentracijskem taborišču.
Ob 20. uri sem obiskal gledališče. Videl sem
komedijo Matura v izvedbi mariborskih uči-
teljiščnikov. Spominjala meje na mojo matu-
ro, ki bo v sredo ob 7. uri. Zvečer sem se že
nekoliko učil in ura je bila kmalu polnoč, ko
sem ugasnil luč.
Torek, 20. junija 1961
Dnevnik pišem vedno zvečer, predno za-
spim. Takrat sem vedno duševno utrujen, za-
to so stavki nekoliko popačeni in misli okr-
njene. Danes je poslednji dan pred velikim
dogodkom, maturo. Nekoliko seje bojim, če-
prav imam občutek, kot da precej znam. Zju-
traj sem spal precej dolgo, zato sem se zbudil
omotičen. Dopoldne sem se nekoliko spreha-
jal po mestu, nato sem se učil. Po kosilu sem
bil v študijski knjižnici, kjer sem predelal
glasbeno akustiko in pogledal nekoliko glas-
beno zgodovino. Učil sem se tudi doma. Ob
20. uri sem šel na kratek sprehod. Srečal sem
C, ki ji še vedno ni vseeno zame. Nekoliko
3va se sprehajala, nato sem se odpravil spat.
Nocoj sem bil v depresiji, verjetno zaradi ju-
trišnje mature, čeprav zavestno nisem mislil
nanjo.
Sreda, 21. junija 1961
Vstal sem ob 5.30 in nekoliko ponovil še
najpomembnejše stvari iz svoje maturitetne
teme. Oblekel sem novo maturantsko obleko
in bil ob 7. uri že v gimnaziji. Pet nas je dela-
lo maturo dopoldne, trije popoldne, vsi se
bomo zvrstili v štirih dneh. Danes sem bil
drugi na vrsti. Ob 8.30 sem vstopil v sobo
pred izpitno komisijo, ki so jo sestavljali:
profesorji Burger, Horvat, Lešnikova. Urba-
sova, Starklova, Ceh in predsednik —kustos
mariborskega muzeja Teply. Najprej me je
vprašal prof Burger fiziko, in sicer nihanje.
valovanje, zvok, katodni osciloskop, Hooc-
kov zakon, Nevvtonove zakone in še kaj. Na-
to me je profesorica biologije vprašala vse
mogoče o človeškem ušesu in o homolognih
organih. Predsednik izpitne komisije Teply
mi je postavil nekaj splošnih vprašanj, na ka-
tera sem poznal odgovore. Med drugim meje
vprašal, kje imamo v Jugoslaviji edino mu-
zejsko zbirko glasbil— vedel sem, daje to na
Ptuju. Na koncu mi je postavil še prof Čeh
vprašanje, kaj mislim o stvarni glasbi. Na vsa
vprašanja sem odgovoril hitro in dokaj to-
čno, tako da mi je prof Lešnikova ob koncu
čestitala. Mislim, da bom vsaj prav dober. Bil
sem pred komisijo samo 30 minut, drugi pa
po eno uro. Po kosilu sem se šel kopat v let-
no kopališče. Dež me je prepodil in napotil
sem se v kino ob 18. uri gledat neko zanič ru-
sko komedijo. Po kinu sem se odpravil v de-
lavski klub. kamor je prispela tudi Du. Pogo-
varjala sva se še nekaj časa, nato sem jo pos-
premil domov. Od svoje sošolke sem izvedel,
da je zaljubljena vame. Hodila bo še v ptuj-
sko gimnazijo in tako se bova še kaj srečala.
Torej od danes sem svoboden človek z ma-
turo!
P. S. 26. junija 1961 sem dobil spričevalo:
maturo sem (edini) opravil z odličnim uspe-
hom.
SPOMINI
Cvetje
nizkih oblakov
potrgali so dimniki mrmrajočih tovarn.
Dedje
na majskih klopeh
pripovedujejo otrokom
kupovati kamnita srca, brez sreče.
Otroci se sprehajajo po labirintih spominov.
Sedem slik je med njimi,
veselih,
o soncu,
ki tlakovale so ga pesti
v nemirnih majskih tratah.
Spomini . . .
(Pesem maturanta Lojzeta Naglica, objavlje-
na v maturantskem almanahu Zapiski 1961).
Konec
FRANC
FIDERŠEK
TOPOVSKA KRMA
V NEMŠKI
VOJSKI
Po aprilski vojni 1941 je naci-
stična Nemčija okupirala skoraj
dve tretjini slovenskega ozemlja,
ki je bilo do tedaj vključeno v
Dravsko banovino. Obsegalo je
Gorenjsko, Koroško (koroški
kot, ki je po letu 1920 pripadel
Jugoslaviji) in Spodnjo Štajer-
sko, ki soji priključili še 10-kilo-
metrski pas južno od Save in ne-
katere hrvaške vasi (Gornja Vo-
ča. Gornja Višnjica, Babinec,
Nadkrižovljai!, Dubrava, Lovre-
čan, Brezje in še nekatere). To
ozemlje je obsegalo 10.621 km'
in tu je živelo 798.700 prebival-
cev. Za primerjavo naj omenim,
da je takratna Ljubljanska po-
krajina obsegala 4.550 km' s
336.279 prebivalci.
Na ozemlju, priključenemu
Rajh je živelo okoli 5"» pripad-
nik ,\ nemške manjšine in tej
manjšini prištevajočih se ljudi
(nemčurji). Izseljenih je bilo
7.200 Slovencev v Srbijo in 9.800
na Hrvaško. Večinoma so bili to
narodno zavedni ljudje: duhov-
niki, učitelji, uradniki, podjetni-
ki, obrtniki in nosilci funkcij v
političnih strankah in narodno-
stno usmerjenih društvih in orga-
nizacijah- Na njihova mesta so
prihajali iz Avstrije in Nemčije
drugi ljudje, zato je število prebi-
valcev celo naraščalo ne glede na
prisilno izseljevanje.
To velja tudi za prebivalstvo iz
Posavja in Obsotelja, ki so ga v
jeseni 1941 in spomladi 1942 iz-
selili v nemška delovna taboriš-
ča, saj so na njihove domove na-
seljevali Kočevarje in folksdoj-
čerje iz Besarabije in Bukovine.
Tako se je narodnostna sestava
prebivalstva z nasilnimi ukrepi
hitro spreminjala v korist nem-
štva.
Po Hitlerjevem napadu na
Sovjetsko zvezo in občudovanja
vrednem junaškem odporu ru-
skih ljudi, ki niso umirali zato,
da bi branili boljševizem, temveč
zato, da branijo in ohranijo svo-
jo domovino »matjuško Rusijo«
pred tujim napadalcem, so Hit-
lerju začele pojemati tudi rezerve
v ljudeh. Te je bilo treba popol-
njevati s »človeškim materia-
lom« iz zasedenih in rajhu nasil-
no priključenih območij.
Nemci in nemški navdušenci z
zasedenega slovenskega območja
so se začeli prostovoljno prija-
vljati za nemško vojsko že takoj
po okupaciji, ne samo za SS,
temveč v druge enote redne voj-
ske. Pripadnike Kulturbunda pa
so verjetno tudi že redno mobili-
zirali(?). Slovenski fantje in mla-
di možje, ki so se prostovoljno
javili v nemško vojsko, so bili
vpoklicani v jeseni 1941 in v za-
četku 1942, večinoma k planin-
skem lovcem. Ni jih sicer bilo ve-
liko, toda nekaj jih je bilo, to
ugotavljamo tudi iz sedanjega
vpisovanja v društvo mobilizira-
nih Slovencev. Nekateri od njih
so pozneje ta korak obžalovali,
prestopili v NOV ali dočakali ko-
nec vojne v taboriščih in zaporih.
Ves drugi »človeški material«
na območju slovenske Štajerske
pa je bilo treba še pripraviti. Po-
leti 1941 je v vse prebivalstvo
moralo iti skozi temeljite »nabo-
re« posebnih rasnih komisij Šta-
jerske domovinske zveze (Stei-
rischer Heimatbund). Tisti, ki so
bili rasno sposobni za ponemče-
nje, so dobili zelene izkaznice in
s tem pogojno nemško državljan-
stvo. Med temi je bila velika ve-
čina prebivalstva. Niso pa se še
takrat zavedali posledic tega pri-
znanja.
Rasno manj čisti in takšni, ki
so imeli v sorodstvu kakega du-
ševno zaostalega svojca, so bili
uvrščeni med »zaščitene«, to je
manj vredne prebivalce z belimi
izkaznicami. Takrat so bili mno-
gi od teh nesrečni, pozneje pa
kar zadovoljni. Nekateri pa so si
pozneje z delom v nemški vojni
industriji »prislužili« zeleno legi-
timacijo in seveda »čast«, da so
jih vtaknili v uniformo nemške
vojske.
Mlade fante do IX let starosti
iz družin z zelenimi legitimacija-
mi so začeli vojaško dresirati v
Hitler Jugend-u ali Hajotu. Mo-
ške od 18 do 40 let so organizira-
li v VVehrmannschaft (verman-
šaft). Oboje so ob nedeljah sko-
raj po ves dan učili nemških po-
velj in korakanja in tudi prepe-
vanja koračnic, pač vsega, kar
spada v vojaški dresuri. Vse pre-
bivalstvo so silili v jezikovne te-
čaje in nenehno ponavljali gesla
Mi vsi se učimo nemški in povsod
so v nemščini opozarjali napisi
Mi govorimo nemški.
Vse to je imelo namen čimprej
uresničiti Hitlerjevo naročilo, ki
gaje baje izrekel v Mariboru šta-
jerskim nacističnim funkcionar-
jem: »Napravite mi to deželo zo-
pet nemško,« predvsem pa čim-
prej dati firerju človeški materi-
al, ki ga je tako pogoltno žrla
fronta od Severnega Ledenega
do Črnega morja. Vse več voja-
kov pa je bilo treba pošiljati tudi
fašistični Italiji v pomoč, da bi se
obdržali na severnem delu črne
celine.
Iz tega gledišča je treba preso-
jati tudi strahovito nasilje nad
prebivalstvom slovenske Štajer-
ske povsod tam. kjer so čutili od-
por, ustanavljanje postojank OF
in prvih oboroženih skupin. To
nasilje se je kazalo v množičnem
zapiranju ljudi, streljanju talcev
in pošiljanju v koncentracijska
taborišča.
Glavni namen tga strahovitega
nasilja je bil v pripravah na mo-
bilizacijo v nemško vojsko. Prvič
ljudi je bilo treba do konca
prestrašiti, jim vcepiti v zavesi,
da se vsaka najmanjša nepokor-
ščina kaznuje s smrtjo in pomeni
tudi nesrečo za svojce kršitelja.
In drugič — z uničenjem posto-
jank OF in pr\ih oboroženih
skupin v kali zatreti možnost, da
bi se jim kateri od vpoklicanih
fantov pridružil.
Ni bilo naključno v letu 1942
nasilje nad našimi ljudmi najhuj-
še. V tem letu sta bila v Mariboru
ustreljena 502 talca, v Celju pa
364 talcev. Na tisoče ljudi je bilo
poslanih v taborišča smrti, otroci
ustreljenih in zaprtih staršev so
bili poslani v posebna taborišča.
(Preživeli so organizirani v inte-
resni skupini »ukradeni otroci«.)
Prvi redni nabori za fante, ro-
jene v letih 1924 in 1923, so na
slovenskem Štajerskem bili v pr-
vi polovici junija 1942. Prav v
tem mesecu je bilo ustreljenih
106 talcev (44 v Mriboru 8. junija
in 62 v Celju 23. junija).
Na dan najmasovnejšega vpo-
klica fantov, rojenih leta 1924, v
RAD (Reichsarbeitsdienst) 7. ju-
lija 1942 je bilo v Celju ustrelje-
nih 37 talcev. Ko so fante, rojene
1923, vpoklicali neposredno v
nemško armado, so 22. julija
1942 v Celju ustrelili 100 talcev,
samo osem dni kasneje pa še na-
daljnjih 70.
Zato ni čudno, da so fantje z
lesenimi ali pletenimi kovčki od-
hajali prestrašeni, pohlevno in
pokorno. Čeprav je bila to stara
štajerska navada, se niti napiti
niso upali, med prvimi mobilizi-
ranci ni bilo vriskanja in pe-
tja .. .
V naslednjih tednih so se zače-
li nabori za fante, rojene v letih
1922,1921,1920 in delno 1919.V
oktobru 1942 in v naslednjih me-
secih so bili vpoklici teh fantov.
Da bi vse to potekalo nemoteno,
je bilo treba nadaljevati z nasi-
ljem in morijo. V Celju so 15. av-
gusta še ustrelili 95 talcev, potem
se je streljanje preneslo v Mari-
bor. Tu je bilo 2. oktobra 1942
ustreljenih kar 143 talcev, 4. no-
vembra pa še nadaljnjih 43 . . .
Primerjajmo te številke s števi-
lom padlih na obeh straneh med
letošnjim napadom JA na samo-
stojno Slovenijo in zavedali se
bomo grozljivosti številk ustrelje-
nih talcev pred 49 leti!
Ce k temu dodamo še vse ti-
sto, kar je nacistični okupator
storil našim ljudem v letu 1941
izselitve v Srbijo, na Hrvaško,
v Šlezijo, mučenje, zapiranje in
streljanje prvih talcev — si vsaj
bežno lahko predstavljamo, s
kakšnimi metodami so nacisti
hoteli preplašiti slovenske ljudi,
zlomiti voljo do odpora in nepo-
korščine, jih napraviti poslušne.
Vsaj začasno jim je to uspeva-
lo. Mobiliziranih je bilo pet naj-
vitalnejših letnikov fantov, med
katerimi bi lahko bilo tudi naj-
več možnih kandidatov za obo-
rožen odpor. Pri tem velja ome-
niti, da je bila v letih po prvi sve-
tovni vojni rodnost velika, saj je
bilo v letu 1942 vpoklicanih le
pet letnikov vojnih obveznikov,
kar je predstavljalo nekaj nad 3
odstotke vsega prebivalstva oku-
pirane slovenske Štajerske.
Dalje prihodnjič
TEDNIK - 22. avgust 1991
NASVETI - 11
Dohodnina in davek od
dohodka iz kmetijstva
MIRKO
KOSTANJEVEC
(1. nadaljevanje)
§e o zmanjšanju osnove za dohod-
nino
Poleg navedenih primerov zni-
žanja osnove za dohodnino po-
zna 7. čl. ZD še 15 vrst zmanj-
šanj. Ker so ta zmanjšanja zani-
miva za vse davkoplačevalce do-
hodnine in ker je potrebno vsa
sredstva, za katera davčni zave-
zanec uveljavlja zmanjšanje os-
nove za dohodnino, izkazati in
dokazati z dokumenti, želim vsa
ta zmanjšanja navesti in zaintere-
siranim svetovati, da sproti zbi-
rajo in hranijo ustrezne doku-
mente.
Člen se glasi:
»Osnova za dohodnino se
zmanjša za:
1. znesek sredstev, vloženih v
nakup dolgoročnih vrednostnih
papirjev pri izdajatelju vrednost-
nega papirja;
2. znesek sredstev, vloženih v
nabavo, rekonstrukcijo in mo-
dernizacijo osnovnih sredstev,
zmanjšan za višino sredstev zni-
žane osnove pri davku iz dejav-
nosti;
3. reinvestirani del dobička od
dolgoročnega vrednostnega pa-
pirja;
4. znesek sredstev, porabljenih
za nakup ali gradnjo stanovanj-
ske hiše ali stanovanja za rešitev
stanovanjskega problema zave-
zanca, za vzdrževanje teh objek-
tov in odpravo arhitekturnih in
komunikacijskih ovir za invalida
v teh objektih;
5. znesek sredstev, vloženih v
gradnjo malih hidroelektrarn, v
varstvo okolja in varčevanje z
energijo;
6. sredstva,'ki jih imetnik kul-
turnega in zgodovinskega spo-
menika vloži v njegovo vzdrževa-
nje v letu, za katero se dohodni-
na odmerja na podlagi doku-
mentacije izvajalca del, s katerim
je strokovna organizacija za var-
stvo kulturne dediščine v spora-
zumu, sklenjenem z imetnikom
spomenika, soglašala;
7. znesek sredstev, vloženih v
nakup zdravil, zdravstvenih in
ortopedskih pripomočkov ter v
zdravljenje in rehabilitacijo v
zdravstvenih zavodih in zdravili-
ščih za zavezanca in vzdrževane
družinska člane, kadar so bili na-
poteni na takšno zdravljenje:
8. znesek sredstev, s katerimi
udeleženci izobraževanja ob de-
lu plačujejo storitve šolskim za-
vodom za pridobitev katerekoli
stopnje izobrazbe, za izpopolnje-
vanje izobrazbe ter za pridobiva-
nje novih znanj;
9. znesek sredstev, namenjen
za znanstvenoraziskovalno in
razvojno dejavnost (nakup razi-
skovalne opreme, izobraževanje
kadrov, vlaganje v projekte s po-
dročja znanstvenoraziskovalne
in razvojne dejavnosti ipd.). Ce
davčni organ dvomi, da gre za
sredstva, namenjana znanstveno-
raziskovalni in razvojni dejavno-
sti, daje o tem mnenje pristojni
republiški upravni organ;
10. znesek sredstev za nakup
knjig in učnih pripomočkov s po-
dročja umetnosti, znanosti, kul-
ture, izobraževanja in vzgoje ter
športa, nepremičnin posebne
kulturne, znanstvene ali zgodo-
vinske vrednosti in umetniških
del.
Če davčni organ dvomi, da gre
za takšne predmete, daje o tem
mnenje pristojni republiški pra-
vni organ;
11. plačane članarine politi-
čnim strankam in sindikatom;
12. plačane prostovoljne de-
narne prispevke in vrednost daril
v naravi za humanitarne, kultur-
ne, znanstvene, športne, ekolo-
ške in religiozne namene, kadar
so izplačani osebam, ki so v skla-
du s potrebnimi predpisi organi-
zirane za odpravljanje takšnih
dejavnosti, ter navedeni prispev-
ki oziroma darila, izplačana in-
validskim organizacijam;
13. plačane zneske samopri-
spevka;
14. letni povprečni osebni do-
hodek zaposlenih v Republiki
Sloveniji v letu, za katero se do-
hodnina odmerja, invalidom s
100% telesno okvaro, če jim je
bila priznana pravica do tuje ne-
ge in pomoči, na podlagi odloč-
be Skupnosti pokojninskega in
invalidskega zavarovanja.
15. 8 % povprečnega osebnega
dohodka zaposlenih v Republiki
Sloveniji v letu, za katero se do-
hodnina odmerja, zavezancem
po dopolnjenem 65. letu starosti;
Zmanjšanje osnove za dohod-
nino po vseh točkah 1 — 12 čl. 7
ZD ne more presegati 10 % osno-
ve za dohodnino; izjeme so
zmanjšanja po 13., 14. in 15. toč-
ki cit. člena.
II.
Davek od dohodka iz kmetijstva
Kdo je zavezanec za davek od do-
hodka iz kmetijstva (v nadaljeva-
nju davek iz kmetijstva)?
Po ZD je zavezanec tega dav-
ka fizična oseba, ki je lastnik,
imetnik pravice uporabe ali uži-
valec zemljišča, in kot taka vpi-
sana v zemljiškem katastru po
stanju na dan 1./X1I. pred le-
tom, za katero se davek odmerja.
Če pa uporablja zemljišče kdo,
ki ni vpisan v zemljiškem kata-
stru in tudi ni zakupnik, lahko
davčni organ odmeri davek iz
kmetijstva uporabniku zemljišča.
O spremembah glede zavezan-
ca za davek iz kmetijstva, ki na-
stanejo med letom, je dolžan za
geodetske zadeve pristojen ob-
činski organ obvestiti davčni or-
gan tudi v primerih, ko te do 1.
decembra tekočega leta še niso
bile izvršene v katastru.
Če več lastnikov, imetnikov
pravice uporabe ali več uživalcev
zemljišč živi v skupnem gospo-
dinjstvu, to je v taki skupnosti,
kjer skupaj pridobivajo in trosijo
sredstva, je zavezanec davka iz
kmetijstva eden izmed polnole-
tnih članov kot predstavnik go-
spodinjstva. ZD ne pove, kdo iz-
bere tega predstavnika. Po mo-
jem mnenju ga izberejo člani go-
spodinjstva.
Nadaljevanje prihodnjič
Varstvo vinogradov
v vinogradih bo potrebno opraviti še eno škropljenje proti pero-
nospori, oidiju in botritisu. To škropljenje bomo opravili med 20. in
25. avgustom. Priporočam naslednje pripravke: proti peronospori cu-
prablau Z, cupropin ali cuprami.x; proti oidiju pepelin ali kosan, proti
botritisu pa še dodamo ronilan, rovral ali sumile.\.
Škropljenje opravimo temeljito, predvsem po grozdju, saj bo to
zadnje škropljenje pred trgatvijo, pa tudi najpomembnejše proti botri-
tisu. Nekatere namizne sorte grozdja že zorijo; pri teh trsih moramo
biti previdni ter jih ne poškropimo več.
Upoštevati moramo, da imata izmed naštetih preparatov najdalj-
šo karenco ronilan in sumilex, in sicer 28 dni.
Varstvo jablan
Jablane bomo poškropili s captanom ali cuparenom. Proti jabla-
novi plesni poškropimo le drevesa, ki jih je ta že napadla, to je zlasti
sorto jonathan in njene križance. V tem primeru bomo uporabili baj-
leton ali topas. Tudi pri jablanah moramo biti previdni in pozorni na
karenco.
Albert Gonc, dipl. ing.
Do zob oborožen lačnemu ne verjame.
Golob miru nima nikoli miru.
Hrvaški gardisti hodijo po kostanj v Hrvaško Kostajnico.
Balkanski Cezar je dejal: »Prišel, videl, zaklal«
In kako se pogovoriti iz oči v oči s tistimi, ki oči iztikajo?
Yu generali nam obljubljajo mir. Po dogajanju sodeč — večne-
ga.
Bolj kot dumdum strelivo so nevarni dumdum generali.
Na koncu vedno zmaga razum — ki je bolje oborožen.
Tudi David je baje zmagal zgolj zaradi propagande — svetopi-
semske.
Ker se načel ne da poteptati, se tepta načelne ljudi.
V vrtu
V SADNEM VRTU je avgusta
najprimernejši čas za obnovo ja-
godnega nasada. Nasad bo uspel
ob dobri in pravočasni pripravi
zemlje in če bomo sadili brezhib-
ne in zdrave sadike.
Jagode najbolje uspevajo na
srednje težki zemlji, ki je bogata
s humusom, dovolj prepustna, a
da vendar dobro zadržuje vlago
v sušnih obdobjih. Leg, kjer so
pogostne spomladanske slane,
ali vetrovnih leg, na katerih mo-
čni suhi vetrovi poškodujejo cve-
Korenine jagodne sadike enako-
merno razmestimo
tje, se izogibamo. Sadike jagod si
lahko pripravimo sami doma ta-
ko, da že junija v mladem in
zdravem nasadu posameznim gr-
mičem pustimo po 4 do 5 pritlik,
ki so na svojih členih sposobne,
da se vkoreničijo, do avgusta pa
se razvije dobro obrastla sadika,
sposobna za sajenje v obnovljeni
nasad. Če sadike nabavljamo,
naj bo izvor zagotovljen od zna-
nega pridelovalca s kontrolira-
nim nasadom, predvsem pa da ni
okužen z virusnimi boleznimi.
Sadimo v skrbno pripravljeno
vlažno zemljo, ki jo po sajenju
močno namočimo. Razdalje saje-
nja so odvisne od bujnosti sorte;
med vrstne naj bodo 70 do
80 cm, v vrsti pa 30 do 40 cm.
Posadimo jih tako globoko, kot
so bile sadike pred puljenjem.
Če v letošnjih izredno slabih
vremenskih razmerah sadnega
drevja nismo uspeli obvarovati
pred boleznimi, so na listih in
plodovih sedaj opazne posledi-
ce, ki jih je povzročil škrlup.
Listje odmira in odpada že v po-
letju, plodovi pa so močno kra-
stavi. Ce so kraste na plodu pov-
zročile manjše ali večje razpoke,
se bodo v te rane še naselili trosi
glivice monilije, ki povzroča gni-
lobo sadja. Takšni plodovi se
pretvorijo v pravo skladišče zim-
skih trosov škrlupa in monilije in
segnijejo, še preden dozorijo. Za
uživanje ali za predelavo so neu-
porabni, zato bo nadvse kori-
stno, če jih, preden prično gniti,
oberemo in zakopljemo čim da-
lje od sadnega drevja najmanj
20 cm globoko in posipamo z
apnenim prahom.
V OKRASNEM VRTU že pri-
čnemo sajenje cvetnic, ki nam
bodo zgodaj spomladi po zimski
odjugi lepšale okolje.
Med prvimi sadimo gomolje
ciklam. Sadimo jih 3 do 5 cm
globoko v skupinah po 5 do 8 in
10 cm narazen. Ker ciklama ne-
koliko težje prezimi, jih sadimo v
polsenci v rahlih in humoznih
tleh, na skalnjakih pa jih dodat-
no zaščitimo s šoto.
Gomolji jesenskega podleska,
sajeni v avgustu, bodo nudili
cvetje že konec septembra in v
oktobru. Jesenski podlesek bo
bolje uspel, če ga bomo sadili v
polsenco.
V ZELENJAVNEM VRTU
imamo v tem času največ oprav-
ka s posevki vrtnin, ki smo jih se-
jali sredi poletja za jesensko po-
rabo in hrambo pozimi.
Zimska endivija potrebuje za
rast nemoten razvoj korenin. Ko-
renine ne smejo biti obraščene s
plevelnimi. Ob pletvi in okopa-
vanju endiviji v več obrokih gno-
jimo z dušičnimi gnojili.
Iz julija posejanega semena
glavnata solate so že zrasle sadi-
ke, sposobne za presajanje. Pre-
den bomo pričeli presajati, gredi-
co s sadikami obilno zalijmo, da
bomo lažje pulili rastline, ne da
bi poškodovali korenine. Na ko-
reninah naj bi ostalo čimveč pr-
sti, najugodnejše pa je presajanje
s koreninsko grudo.
Pravkar posejani korenček pre-
redčimo, brž ko lahko s prsti za-
grabimo posamezne rastline.
Pred redčenjem posevek obilno
zalijemo, da se pri puljenju rast-
lina ne odtrga. Redčimo v vrsti
tako, da pustimo vsaj za dva pr-
sta prostora med rastlinami.
Špinačo oplevemo, okopljemo
ter pognojimo s 30 grami duši-
čnega gnojila na kvadratni me-
ter. Rastlini bo gnojilo koristilo
le ob zadostni vlažnosti zemlje,
zato jo po potrebi zalijemo.
Motovileč bo okusnejši, če bo
hitro rastel. Rast pospešimo, če
redno plitvo rahljamo zemljo, po
potrebi plevemo in vsakih 10 dni
pognojimo z najhnimi odmerki
hitro delujočih dušičnih gnojil.
Po biokoledarju je priporočlji-
vo sejati in saditi rastline, ki jih
pridelujemo zaradi lista, od 18.
do 20. ter od 26. do 29. avgusta,
zaradi nadzemnih plodov od 20.
do 22. ter od 29. do 31. avgusta,
zaradi podzemnih plodov od 22.
do 24. in 31. avgusta ter rastline,
ki jih pridelujemo zaradi cvetja,
in zdravilna zelišča od 24. do 26.
avgusta.
Miran Glušič, ing. agr.
12 - TV SPOREDI
22. avgust 1991 —
TEDNIK - 22- avgust 1991
ZA RAZVEDRILO — 13
14 - OGLASI IN OBJAVE
22. avgust 1991 - XEDMIK
TEDNIK - 22- avgust 1991
OGLASI IN OBJAVE — 15
Polomljeno drevje, razkrite hiše...
ORMOŽ
Neurja z močnim vetrom in dežjem, ki se je v nedeljo, IS.
avgusta, po petnajsti uri razbesnelo nad delom mesta Ormoža,
in obilne toče, ki je » nekaterih delih občine povsem uničila leti-
no, ljudje zlepa ne bodo pozabili. Skoraj verjeti ne moreš, da je
vihar ruval tudi stoletna drevesa.
Cesar ni vzela vojna, je pobra-
la še ujma, so menili mnogi Or-
možani, ko so že v nedeljo proti
večeru vsaj za silo poskušali za-
krpati luknje, da bi obilno deže-
vje, ki ni prenehalo vse do jutra,
ne naredilo prevelike škode.
Najhuje je bilo v zahodnem
delu Ormoža. Prvi znaki močne-
ga neurja so bili vidni že na Len-
tu, kjer Ormožani gradijo nove
stanovanjske hiše. Pošastno po-
dobo je kazalo ostrešje bolnice,
kjer so morali del odkritih streh
pokriti s polivinilom. Smreke, ki
so desetletja krasile park ob bol-
nici, so bile polomljene, kot bi
bile vžigalice.
Spodnji del parka ob Brodarjevi vili je uničen.
Na desni strani Ptujske ceste
je bilo uničenih več hiš, na)boli
prizadeta je bila hiša Ivanke Ca-
vič, kjer je vihar odnesel streho
in jo razmetal po naselju; nekai
tramov je padlo tudi na 300 m
oddaljeno Grandučevo hišo.
Nadica Grandučeva je poveda-
Težko verjameš, da je vihar izruval tudi sto let staro bukev v parku pri
Šonajevi hiši.
la, da je prvi strahotni sunek ve-
tra privršal nekaj po petnasti uri
in polomilo je prve šipe in rolete
ter naokoli nosilo opeko s sosed-
njih hiš. Pri drugem, močnejšem
sunku je prineslo ostrešje z dve-
ma tramoma, ki sta na njihovo
hišo privršala prek dveh drugih
streh. Zanimivo je bilo tudi to,
da so avtomobili pred njihovo
hišo stali na cesti, vse je trčalo
prek njih in skoraj neverjetno je,
da ni bil nobeden poškodovan.
Mimo Grandučeve hiše je na-
peljanih polno električnih žic, ki
so udarjale ena v drugo. Ta pre-
del Ormoža vse do y onedeljka
popoldan ni imel elektrike.
V ponedeljek popoldan je bilo
pri Cavičevih na dvorišču zelo ži-
vahno. Veliko mladih je prišlo
pomagat reševat, kar se je rešiti
dalo. Hiša je brez ostrešja, del ga
je razmetalo po naselju, nekaj pa
gaje ostalo na kupu, ob robu nji-
hove parcele. Ivanka je poveda-
la, da je ravno vlagala papriko.
Na Grandučevo hišo je padel del
ostrešja Čavičeve hiše.
ko se je vse skupaj začelo. Na hi-
tro je izklopila elektriko in zapr-
la plin. Ne ve natanko, od katere
strani je privršal; zanimivo je, da
je na zahodni strani hiše ostalo
na balkonih vse tako, kot je bilo
prej. Kmalu po prvem naletu ve-
tra sta s hčerko odšli v klet in
tam ostali nekaj časa. Ko sta se
vrnili v kuhinjo, jima je soseda
povedala, da jim je odneslo stre-
ho. Ko je prišla skozi vhodna
vrata, pravi, je imela kaj videti:
Smreka je podrla staro Jurkovičevo hišo na Ptujski cesti.
tramovi so ležali križem kražem
po dvorišču, skozi luknjo, kjer so
prej hodili na podstrešje, pa je
curkoma lila voda. Podlagah sta
vse, kar sta imeli pri roki, vendar
vse skupaj ni nič zaleglo. V ne-
sreči je dobro vsaj to, da so lah-
ko pokrili streho in bili vsaj ne-
koliko varni pred mokroto. Vese-
la in ganjena obenem je ob vsej
tej solidarnosti.
Ob mojem obisku je bil pri
njej predsednik sveta krajevne
skupnosti Ormož Anton Prapo-
tnik in povedal je, da se je v po-
moč vsem oškodovancem vklju-
čila tudi ormoška krajevna skup-
nost. Dopoldan so imeli sestanek
in se dogovorili, kako pomagati.
V ponedeljek je akcija čiščenja
v Ormožu stekla povsem normal-
no. Polne roke dela so imeli elek-
tričarji, ki so hiteli popravljati
elektriko in pospravljati podrta
drevesa, in seveda sami stanoval-
ci hiš, ki so hiteli odstranjevati
vse, kar je ležalo naokoli.
' 'ima pa ni prizadejala samo
Ormoža, divjala je tudi v toma-
ževski krajevni skupnosti, kjer je
poškodovanih kar 54.000 kvadra-
tnih metrov streh in bi potrebo-
vali za prekritje okoli milijon in
pol kosov strešne opeke. Velika
škoda je tudi na kmetijskih povr-
šinah, vendar o tem in o vključe-
vanju občine pri odpravi škode
prihodnjič, ko bomo že imeli na-
tančne podatke. Lahko pa mirno
zapišemo, da bo večja od vojne,
ki je znašala 475 milijonov dinar-
jev.
Tekst in foto
Vida Topolovec
Nedeljsko neurje močno poškodova-
lo letališče v Moškanjcih
Na videz lepa in sončna polet-
na nedelja, 18. avgusta, se je ne-
kaj po petnajsti uri nenadoma
prelevila v močno neurje z dež-
jem in točo, ki je bila ponekod
debela kot marelice. Najhuje je
udarilo in prizadelo območje od
Gomile proti Tomažu pri Ormo-
žu in sam Ormož.
Samemu Ptuju je tokrat neurje
kar prizaneslo, hudo pa je bilo v
Moškanjcih, kjer je orkanski ve-
ter z več kot 150 kilometri na uro
naredil pravo razdejanje na leta-
lišču Aerokluba Ptuj. Močan ve-
ter je vrgel s tračnic velika vrata
na enem od hangarjev, veter seje
zatem uprl in dobesedno raztrgal
aluminijasto streho ter jo vrgel
za hangar. Pri tem so padajoči le-
seni plohi in drugo močno po-
škodovali tri motorna letala, po-
polnoma pa uničili ultralahko
motorno letalo. Motorno letalo
Lockeed, ki je bilo garažirano in
pripeto ob hangarju, je orkanski
veter vzdignil kot pero in ga tre-
ščil po kakih 20 metrih ob zem-
ljo. Pri tem je letalu počil prednji
del, kar ga je popolnoma one-
sposobilo, verjetno za večne ča-
se. Neurje je podrlo še nekaj dre-
ves ob hangarjih, pretrgalo tele-
fonsko in električno napeljavo,
skratka Aeroklub Ptuj je hudo
prizadelo. Škodo še ocenjujejo,
zagotovo pa gre v milijone dinar-
jev in vprašanje je, kako bodo
lahko sanirali posledice.
(-OM)
Uničeno letalo Lockeed.
(Foto: M. Ozmec)
ČRNA KRONIKA
VELIKA ŠKODA ZARADI
UDARA STRELE
Med nočno nevihto v torek,
13. avgusta, ob 23.30 je udarila
strela v gospodarsko poslopje
Marjana Novaka, Medvedce 9,
KS Majšperk. Ogenj je hitro za-
jel leseno ostrešje in vse, kar je
bilo pod streho. Zgorelo je okoli
40 samonakladalnih prikolic se-
na, 10 prikolic slame, puhalnik
za seno, stroj za luščenje koruze
in več raznega kmetijskega orod-
ja. Ocenjujejo, da je škode za več
kot milijon dinarjev.
DVA HUJ«^ IN DVA LAŽJE
RANJENA
V četrtek, 15. avgusta, ob 1. uri
po polnoči je po regionalni cesti
od Ptuja proti Juršincem vozil
osebni avto Artur Klep iz Zgor-
njega Dupleka 35 e. Med vožnjo
skozi naselje Pacinje ga je zane-
slo na desno bankino, od tam v
poldrugi meter globok obcestni
jarek, po katerem je vozil še ne-
kaj metrov, potem pa je trčil v
betonski prepust, kjer ga je odbi-
lo ponovno v jarek in iz jarka na
sredino cestišča, kjer je končno
obstal na strehi. Voznik Klep in
sopotnica Viktorija Kostanjevec
iz Dražencev 26 a sta bila lažje
ranjena. Hude poškodbe pa sta
dobila sopotnika Vojko Kmetic
iz Zg. Dupleka 33 b in Boris Roj-
ko iz Zg. Dupleka 37 b. Vse štiri
so odpeljali v ptujsko bolnišnico.
TRČILA SREDI CESTIŠČA
Od Trubarjeve proti Zupanči-
čevi ulici je v četrtek, 15. avgusta
zvečer, vozil motorno kolo Du-
šan Štumberger iz Ptuja. Iz nas-
protne smeri mu je po Kajuhovi
pripeljal na mopedu 17-letni
B. D. iz Ptuja. Oba sta vozila po
sredini ulice, zato ni čudno, da
sta pri bloku Kajuhova 5 njuna
motor in moped trčila. Sledil je
padec po vozišču, ki ni ostal brez
posledic. Štumberger se je pri
padcu hudo ranil, mopedist
B. D. in njegov mladoletni sopo-
tnik B. B. pa sta bila lažje ranje-
na. Prepeljali so jih v ptujsko
bolnišnico.
^ MOTORJEM V AVTO
Po lokalni cesti od Tomaža
proti Ormožu se je v petek, 16.
avgusta, ob 15.35 peljal na mo-
tornem kolesu 17-letni J. V. iz
Rakovcev 17, KS Tomaž. V nase-
lju Savci pri hišni številki 37 je
med vožnjo po klancu navzdol v
nepreglednem ovinku zapeljal
na nasprotni vozni pas. Prav te-
daj mu je nasproti pravilno po
svoji desni pripeljal osebni avto,
ki ga je vozil Aleksander Turk iz
Maribora. Motorno kolo je trčilo
v sprednjo levo stran osebnega
avta. Mladoletni voznik je pri
tem dobil hude telesne poškodbe
in so ga prepeljali na zdravljenje
v ptujsko bolnišnico.
UMRLA V ČELNEM TRČE-
NJU
Od Ptuja proti Ormožu je po
magistralni cesti v ponedeljek,
19. avgusta zjutraj, vozila osebni
avto Sandra Jakin, 22 let, Can-
karjeva 48 v Novi Gorici. Nekaj
minut po 7. uri je pred Trgoviš-
čem, KS Velika Nedelja, v
ostrem desnem, delno nepregled-
nem ovinku zapeljala na naspro-
tni vozni pas. Prav tedaj je iz or-
moške smeri pravilno po svoji
desni pripeljal tovornjak Emil
Kragelj iz Žitenc 40 v občini Le-
nart. Osebni avto je čelno trčil v
tovornjak in ga je odbilo v obce-
stni jarek na desni strani ceste. V
razbitinah osebnega avtomobila
je ostala vkleščena Sandra Jakin,
ki je ob trčenju dobila tako hude
poškodbe, zlasti po glavi, da je
na kraju nesreče umrla. Magi-
stralna cesta je bila zaradi te ne-
sreče skoraj dve uri zaprta za ves
promet, potem pa je promet do
10.30 potekal izmenično po
enem voznem pasu.
IZSILJEVAL JE PREDNOST
Po lokalni cesti skozi Pavlovce
pri Ormožu je v nedeljo, 18. av-
gusta, ob 15.20 vozil kolo z mo-
torjem Jožef Kociper iz Lešnice
47, KS Ormož. Ko je pripeljal do
križišča z regionalno cesto, ni
upošteval prometnega znaka,
temveč je zapeljal na prednostno
cesto v trenutku, ko je po njej iz
ljutomerske smeri pripeljal oseb-
ni avto, ki ga je vozil Franc
Oblak od Svetega Duha pri Škof-
ji Loki. S prednjim delom je avto
trčil v mopedista in ga zbil po ce-
stišču. Voznik Kociper in njegov
sopotnik na mopedu Franc Viher
iz Velikega Brebrovnika 27, KS
Miklavž, sta se pri padcu huje
poškodovala in so ju prepeljali v
ptujsko bolnišnico.
AVTO SE JE PREVRAČAL PO
NASIPU
V nedeljo, 18. avgusta, ob
18.20 je po regionalni cesti od
Rogaške Slatine proti Poljčanam
vozil osebni avto Dušan Pirš iz
Slovenske Bistrice. Na mostu čez
Dravinjo pri Poljčanah je avto
pričelo zanašati po cestišču, za-
peljal je s ceste in se začel pre-
vračati po nasipu, dokler ni ob-
miroval na dnu. Voznik Pirš seje
pri tem huje poškodoval in so ga
prepeljali na zdravljenje v bol-
nišnico.
TRAKTORIST HUJE POŠKO-
DOVAN
Ob dovozni poti k vinogradu v
Vel. Brebrovniku 32, KS Mi-
klavž, last Slovina iz Ormoža, je
v petek, 16. avgusta, nekaj po 12.
uri s traktorsko kosilnico kosil
travo po nasipu Vilko Jurinec iz
Vel. Brebrovnika. Na mokri in
spolzki zemlji je traktor spodne-
slo in prevrnil se je po pobočju.
Pri tem je Jurinec padel iz kabi-
ne in se huje poškodoval. Prepe-
ljali so ga v ptujsko bolnišnico.
FF
V razbitinah juga je našla smrt Sandra Jakin iz Nove Gorice.
(Foto: M. Ozmec.)
Popravek:
v prejšnji Črni kroniki smo zapisali, da so požar na gospo-
darskem poslopju Franca Cafure iz Ložine pogasili gasilci iz
Podlehnika. V resnici so to delo opravili gasilci gasilskega dru-
štva Leskovec. Za napako se opravičujemo.
osebna kronika
RODILE SO: Laura Krajnc,
Kerenčičev tre 12, Ormož —
Alana; Lidija Šalamun, Potrčeva
44, Ptuj — Anjo; Darja Murko,
Zg. Pristava 41, Lovrenc — Jure-
ta; Tatjana Glaser, Borovci 50,
Dornava — deklico; Irena Fu-
rek, Zg. Hajdina 89, Hajdina —
Katjo; Jelka Fištravec, Bukovci
40, Markovci — dečka; Štefanija
Kifner, Miklavž 76, Ormož —
Katjo; Sonja Feguš, Dežno 1/b,
Podlehnik — Matica; Helena
Vučina, Trnovci 23, Tomaž —
Tomaža; Marjana Šišek, Ormo-
ška C. 45, Ptuj — Mitja; Cvetka
Vesenjak, Ormoška c. 2, — Pri-
moža; Milica Kramberger, Zg.
Velovlek I, Destrnik — Moniko;
Terezija Kovačec, Novinci 38,
Vitomarci - dečka; Jožica Go-
lob, Draženci 20, Hajdina — de-
klico; Dragica Lončarič, Potrče-
va 42, Ptuj — dečka.
POROKE NA PTUJU: Viktor
Peternik in Helena Jurše, Ptuj,
Slekovčeva ul. 3; Edvard Cafuta,
Strmec pri Leskovcu 45, in Joži-
ca Trafela, Dežno pri Podlehni-
ku 5/a; Samo Korpar, Rabelčja
vas, Frankovičeva ul. 8, in Klau-
dija Mohorko, Ptuj, Ziherlova
pl. 9; Franc Bratušek, Zgornji
Leskovec 5/a, in Marija Vindiš,
Zgornji Leskovec 5/a; Milan
Fras, Placar 24, in Elizabeta Mu-
šič, Dolič 38.
UMRLI SO: Elizabeta Slavi-
nec, Ivanjkovci 35, roj. 1935,
umrla II. 8. 1991; Frida Stare,
Ptuj, Gajzerjeva ul. 4, roj. 1910,
umrla 11. 8. 1991; Ljudmila Pre-
dikaka, Jelovice 33, roj. 1930,
umrla 10. 8. 1991; Marija Prevol-
šek, Krčevina pri Vurberku 18,
roj. 1919, umrla 14. 8. 1991.
TIDNIK
TEDNIK je naslednik Ptujskega
tednika oziroma Našega dela, ki
gaje ustanovil Okrajni odbor O F
Ptuj leta 1948. Izdaja Zavod za
radijsko in časopisno dejavnost
RADIO — TEDNIK PTUJ.
UREDNIŠTVO: Franc Lačen (di-
rektor in gl. urednik,) Ludvik Ko-
tar (odgovorni urednik), Jože
Šmigoc (pomočnik odgovorne-
ga urednika in lektor), Štefan
Pušnik (tehnični urednik), Jože
Bračič, Ivo Člani, Majda Goznik,
Darja Lukman, Martin Ozmec,
Vida Topolovec, Nataša Vodu-
šek in Milena Zupanič (novinar-
ji)-
PROPAGANDA: Ollver Težak.
Naslov RADIO — TEDNIK, Rai-
čeva 6, 62250 Ptuj, p.p. 99; tel
(062)    771-226;    faks    (062)
771-223.
Celoletna naročnina 850,00 di-
narjev, za tujino 1.740,00 dinar-
jev. ŽIRO RAČUN pri SDK Ptuj:
52400—603—31023.
Tisk: GZP Mariborski tisk Mari-
bor.
Oproščeno prometnega davka
po obvestilu Izvršnega sveta
Skupščine Republike Slovenije
številka 3132 z dne 28. 2. 1991.