PESEM. DEMETER. CELJE.
Prejasna ko zora nebesna
devojlca je ljubljena vstala,
ko da se je v resi skopala,
posula jo z rožami vesna.
Ko solnčni bi žarki blesteli,
zlatijo mi lasci se njeni,
in ko bi plameni ognjeni
v nedolžnih očeh zažareli.
Nje lici — dva cveta zardela,
in dušica njena je čista,
ko lilija je belolista,
na lihi poljani vzcvetela.
242