M
%
#
Ishaja vsak Cotrtek. Cena mn Jat K na leto. (Za NemSIjo o K 00 Tin, n Ameriko In druge tuje driave 4 K 60 Tin.) — Posamezne številke 8« pro-
dajajo po 7.0 vin.
Spisi ln dopis! »e pošiljajo i Uredniltra ..Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeva ulica. NaroSnlna, reklamacije in talenti pa l UpravniBtvu „Doinoljub»", Ljubljana, Kopitarjeva ulica.
Stev. 15.
V Ljubljani, dne 14. aprila 1910.
Leto XXIII.
s
hrvaški ban.
Naša politična prihodnjost zahteva . najožjo zvezo s Hrvati; državna potresi Iba se v tem oziru krije z našo koristjo. 'Samo močna skupina Hrvatov in Slovencev bo na jugu mogla ohraniti naši tlržavi mir. Z Balkana žuga vedna nemarnost. Odkar so takoimenovani Mla-jploturki na Turškem zmagali, bo upo-f rov in nemirov še več, nego jih je bilo " prej. Zdaj divja punt v Albaniji. (Albanci hočejo več samostojnosti. In pri tej priliki lažejo Srbi, da je naša država nahujskala Albance, Lahi — naši zavezniki — jim pa verjamejo. V jtakih razmerah nismo nikoli varni, da ]ae izbruhne krvava vojska. Zveza slovenskih pokrajin z Istro, Dalmacijo, Hrvaško, Slavonijo, Bosno in Hercegovino bi bila trdnjava proti nezrelim Sanjačem, proti nestrpnemu moharne-'danstvu in razkolu.
Na vsak način se moramo potemtakem zanimati, kako in kaj se godi na t Hrvaškem. Kar vidimo, ni veselo. Za f bana, kraljevega namestnika, je verski I odpadnik dr. Tomašič. Od nekdaj je ta I fcelo nadarjeni, toda malo značajni mož lidržal z Madjari. Ko je bil sedanji ogrski ministrski predsednik Kuen-Heder-Ijrari za bana na Hrvaškem, je bil ta (Tomašič za hrvaškega ministra v Pešti. Kasneje je živel v pokoju v Zagrebu, k iVzel je v hišo za tovarišico svoji ženi neko lahkoživo mlado dekle, ki je na [Dunaju v nekem gledišču pela in ni Ibila na najboljšem glasu. Kmalu so se Začeli prepiri z ženo; parkrat mu je Ušla; nazadnje se je pa dala zavoljo dokazanega prešestva ločiti od njega. ITomašič je nato pokazal vso svojo zna-Ičajnost. Katoličan se ob življenju svoje eene ne more poročiti z drugo. Razkol-
niki pa dovoljujejo drugi zakon, če je bil prvi ločen zavoljo prešestva. Tomašič in njegova pevka, ki mu je pregnala dobro ženo iz hiše, sta odpadla od katoliške vere in se dala prepisati v razlcol-no, med Srbe. Na Hrvaškem bi pa vkljub temu ne bil mogel skleniti veljavnega zakona, ker hrvaške postave tako kakor naše katoličanu, tudi če odpade od vere, ne dovoljujejo drugega zakona ob življenju prve žene. Zato sta šla na Ogrsko in sta tam sklenila pred ogrsko državo veljavni, po naših načelih in po hrvaških postavah pa divji zakon.
Ta mož je zdaj za kraljevega namestnika na Hrvaškem; njegova pevka je banica. Take sramote še ni izkusil hrvaški narod. Odpadnik, čegar zakona domače postave ne priznavajo, vlada v kraljevem imenu; na banskem stolu, kjer so bili najvzornejši in naj-plemenitejši možje, kjer je stoloval svoj čas nepozabni zmagovalec nad madjar-sko nezvestobo in surovo oholostjo ban Jelačič, sedi zdaj madjaron Tomašič.
Dve veliki nevarnosti pretite nesrečni hrvaški domovini in če ne bo pogumnih mož in naglega, neustrašenega dela, jima ne uide. Prva nevarnost je v razkolnem Srbstvu. Na Hrvaškem in v Slavoniji sta dve tretjini katoličanov Hrvatov; ena četrtina so raz-kolni Srbi, ostali (ena dvanajstina) pa Nemci in Madjari. Madjaronske vlade so se vse dobrikale Srbom, da so se ž njihovo pomočjo vzdržale na površju. Že volivni okraji so tako razdeljeni, da tam, kjer so Srbi v večini, voli po petkrat manj ljudi po enega poslanca, kakor tam, kjer prebivajo Hrvatje. Tomašič, — sam razkolnik, se je takoj oprl odkrito na Srbe. Kmalu bodo na vseh vplivnejših mestih, pri vladi, pri sodiščih in drugod sedeli sami razkolniki.
Katoliško ljudstvo je vedno bolj ob" svoj pomen. S tem se pomika središče južnih Slovanov od Ljubljane in Zagreba v Belgrad v silno nevarnost državi in v neizogibno oslabljenje katoliške zavesti.
Druga nevarnost je zvezana s prvo. Liberalci dvigajo pod Tomašičem svojo glavo. Izobraženci so na Hrvaškem po večini v liberalnem taboru, ki sovraži cerkev in zaničuje vse, ki so ji zvesti; ljudstvo je pa brez veljave. Vo-livna pravica za hrvaški sabor je silno omejena; kdor ne plačuje vsaj 30 kron direktnega davka, je nima. Zato je zlasti kmečki stan na tleh. Nihče se ne meni zanj. Da bi imel tudi kmet kake pravice, da bi na njegovi organizaciji slonelo javno življenje, na to takorekoč nihče ne misli. Samo Radičeva kmečka stranka poudarja to načelo, toda ob sedanjih razmerah je preslaba, da bi mogla kmalu do zmage. Liberalni izobraženci imajo komando v rokali.
Madjarslci vladi, ki je spravila To-mašiča na banski stol in menda vladarju prikrila njegovo odpadništvo, se gre za to, da na Hrvaškem zopet pridejo Madjarom prijazni poslanci v sabor in da se z mržnjo proti Dunaju utrdi zveza Hrvatov s Pešto. Na Ogrskem so že več let v veljavi proti-cerkveni zakoni: lam imajo civilni zakon in vse krstne, poročne in mrtvaške matice vodijo državni uradniki, in ne več duhovniki. Prav gotovo bodo iz-kušali to uveljaviti tudi na Hrvaškem. Srbi in liberalni Hrvatje bodo v saboru brž za to. Tomašič bo to reč na vso moč gnal, že zato, da postane njegov divji zakon po hrvaških postavah veljaven. Najhujši sovražnik je torej pred clurmi. Revščini in splošni zanemarjenosti se ima pridružiti še ostrupljenje družinskega življenja, od katerega bo imel zopet srbski razkol največji dobiček.
1«
Kdor ima kaj srca za ljudski blagor, sc mora zdaj dvigniti in buditi ljudstvo na boj, na neizprosen odpor proti tem satanskim nameram. Ob času Jožefa II. pred nekaj več nego 120 leti se je začela ta poševna pot, ki so zdaj Hrvati na nji. Takrat je hotel cesar naložiti davek hrvaškim in ogrskim plemičem in veleposestnikom in razbremeniti male in srednje kmete. Hrvaški velikaši so se ob tej priliki v skrbeh za lastne žepe proti ljudstvu združili z ogrskimi in iz te zveze je nastala sedanja odvisnost Hrvatov od Ogrov. Proti ljudstvu je nastala zveza ogrske gospode s hrvaško. Samo vzbujeno, zavedno ljudstvo jo more zopet vreči in se rešiti banov odpadnikov.
V SHeto deželo.
Verni Slovenci I
Stopamo pred Vas z veselim ozna-nilom: V sveto deželo pojdemo!
Pred dvema letoma smo bili v Lur-du. Pod božjim in Marijinim varstvom ee je naše romanje izvršilo srečno; romarji so bili polni zadovoljnosti in hvaležnosti, da jim je bilo videti blaženi kraj Marijinega prikazanja.
Je pa še neki drug kraj na zemlji, kamor nas vleče srce, kjer doslej Slovenci šc nismo bili. To je dežela, katero že pridevek »sveta« dežela odlikuje od vseh drugih; dežela, katero je večna Beseda, ko je meso postala in med nami prebivala, počastila s svojim 351etnim bivanjem; dežela, v kateri se je zgodilo največje delo človeške zgodovine in najlepše delo usmiljenja božjega: odrešenje človeškega rodu; dežela, katero je Bog sam namakal s svojo krvjo. Dežela, o kateri smo že kot otroci slišali toliko pripovedovati v svetopisemskih zgodbah; dežela, katero imamo vedno pred očmi v nedelj-Bkih evangelijih; dežela, za katero so stotisoči kristjanov srednjega veka v križarskih vojskah lili kri in darovali življenje.
Kdo izmed nas si ni že želel biti tam in gledati svete kraje, ki so tolikokrat v našem duhu?
Verni Slovenci! Zdaj je priložnost. Posamezniku je težko iti. V družbi domačih ljudi je to lahko. Zato naprav-ljamo v tem letu
I. skupno slovensko romanje v sveto deželo.
Romanje bo trajalo od 2. do 21 septembra.
Z ozirom na prostor na ladji se sprejme: 44 oseb v prvem, 142 v dru-
63e6moseb° V trCtiem razredu- SkuP*j
broški romanja so: Prvi razred 450 K, drugi 400 K, tretji 280 T
„Za tao°. dolgo Pranje jako nizka cena. S tem je plačano vse: vožnja hrana, prenočišče in drugo 2' 8 '
Sprejemajo se samo zdravo osebe
obojega spola.	^ .
Čas za priglašanje Je od 1. aprila
do 15. julija.
Kdor se priglasi, bo takoj dobil še natančnejše pojasnilo o pogojih in razmerah romanja.
Vsa pisma v tej zadevi naj se na-slovljajo: Odbor za jeruzalemsko romanje v Ljubljani.
Verni Slovenci I Lepa prilika se Vam nudi! Čas je ugoden, cene nizke, pot sama vabljiva. Stali bomo na mestu, kjer je Devica povila božje Dete in ga položila v jaslice, in na mestu, kjer je stal križ, drevo življenja za človeški rod — najsvetejši mesti za kristjana. Komur razmere pripuščajo, se pridruži svetemu potovanju!
V Ljubljani, 15. sušca 1910.
Odbor.
Deželni zbor kretski.
Poslanec Zabret
je zavrnil očitanje liberalcev, da ima deželni proračun preveč kmečki značaj. Ogromna večina v deželi je kmečka, zato je dolžnost deželnega zbora ozirati se na potrebe kmečkega stanu. S povzdigo kmetijstva, živinoreje in poljedelstva, z zgradbo novih cest, se pa povzdiga tudi blagostanje mest. (Odobravanje.) Zeli, da se podaljša vodovod na Gorenjskem tudi v Cirče in Hrastje, ker tudi na Gorenjskem nimamo povsod dobre pitne vode. Regulirajo naj se vendar že Sava in Tržiška Bistrica, a tudi cesta iz Škofje Loke na kolodvor naj se razširi, ker se vrši ves promet iz poljanske in selške doline po tej cesti. (Odobravanje.)
To cesto je priporočal tudi poslanec Pire.
Deželni odbornik dr. Lampe
pravi: V tem zasedanju se je deželnemu odboru že veliko naročilo, kar mora napraviti. Deželnemu odboru se preveliko zaupa, če bo moral deželni odbor vse sam to izvršiti, poslane preveč mogočen. In če bo moral deželni odbor za vse misliti in skrbeti, potem pa deželnega zbora treba ni. (Veselost.) Pa ne mislite, da deželni odbor spi, ali je morebiti spal zadnji dve leti. Ne! Poslušajte, kaj se je vse izvršilo! Naredili smo trinajst vodovodov, dve kapnici, tri vodnjake, šest cest in še več stvari se sedaj izvršuje. Naši deželni inženirji so se pokazali vredni zaupanja, ki ga imamo vanje. (Odobravanje.) A omeniti moramo še nekaj. V deželnem proračunu je postavka za podpiranje umetnosti. Naša stranka ccni umetnost. Tudi duha je potreba povzdigniti. Dežela, ki ne podpira umetnosti, ne iz-polnuje svoje kulturne dolžnosti. (Tako je!) Po svetu s ponosom kažejo svoje umetniške zbirke. V Belgiji in Ho-landiji ni mesta, ki ne bi imelo svoje umetniške galerije. Nekdaj se je tudi pri nas podpirala umetnost. V Valva-
sorjevi dobi Je na Kranjskem cvetek umetnost, a po tej dobi je umetnost n« Kranjskem propala. Naj bi se skoraj tudi v tem oziru pri nas razmere zbolj, šale. Dežela seveda ne more povzdig, niti umetnosti, ne more plačat i skrbi ia truda umetnikov, toda umetnikom dala veselje za praktično delo. (Odo, bravanje.) Deželni odbor, ki z veseljem gradi ceste in vodovode, zida kanale ia hleve, pa ni tisti faktor, ki bi gojil tudi umetnost, in zato je potreba, da se ustanovi deželni umetniški svet, katc. rega ustanovitev deželnemu zboru toH plo priporočam. (Živahno odobrava-nje.)
Dr. Tavčar
pravi, da hoče ubogati dr. Kreka, k| želi, da bi se proračunska razprava ne vršila v znamenju čenč. Potem 3e je je. zil na državno pravdništvo, ki je na za-htevanje vojaške oblasti konfisciralo narodni kolek v spomin 20. septembra 1908. Koleki so se rabili že petnajst m». secev. Na ta način se ljudi samo razburja. Branil je tudi mestno občino ljubljansko — zakaj je pa podžupani — kateri se je očitalo, da zanemarja svoje šolstvo, in da niso računi pri elektrarni v redu.
Zaradi narodnega koleka ga je zavrnil deželni predsednik bar. Schvvari, da ni res, da bi vojaške oblasti izsilile konfisciranje narodnega koleka, in da sodne oblasti že same vedo, kaj jim je narediti.
Poslanec Hladnik
je najprej opisal slabe gospodarske razmere v krškem okraju. Občine ne 'morejo zmagovati stroškov. Poleg cestnih in občinskih naklad imajo pa k naklado za vzdrževanje meščanske šole v Krškem. 22.000 kron morajo občine krškega okraja vsako leto plačati za šolo, dasi to šolo obiskujejo učenci, ki po večini niso v okraju doma. Vsaj za učiteljstvo naj bi prispevala dežela vsako leto 4000 kron. Potem si je privoščil Višnikarja, ki je dokazoval, koliko de-narja gre v kmetijske namene. NajveJ postavk v deželnem proračunu je v korist mestom in tudi najdražji vodo* • vodi, ki so se doslej gradili v deželi, so se gradili za mesta in to v Kranju, Radovljici in Novem mestu. (Odobravanje.)
Denarja bi rad
ljubljanski poslanec dr. Triller. Takole: Za višjo dekliško šolo za letos 71)00 kron, a za leti 1909 in 1908 pa 14.000 K, torej skupaj 21.000 K. Potem pa tudi n obrtno šolo, ki jo mora graditi ljubljanska občina, ki bo do 200.000 K več veljala, kakor je bilo proračunjeno.
O zapostavljanju slovenskih pravuib avskultantov
govori ob splošnem odobravanju poslanec dr. Pegan. Justična uprava odklanja slovenske sodne praktikante brez vsakega vzroka, ali pa njihove prošnje toliko časa zadržuje, da se Nemec oglasi, in potem pravijo slovenskemu prosilcu, da ni nobenega praznega mesta. Nemški avskultantje dob6 tudi
Štipendije, da prva leta lahko brez ad-Ijutuma prežive, a slovenski avskul-itantje ne dob6 štipendij. Dežela bo morala podpirati avskultante in prakti-kante. Največja krivica je pa to, ker dob6 nemški uradniki podporo za to, da so usposobijo za službovanje v slovenskih krajih. V zadnjih devetih mesecih so niti eden slovenski jurist ni iposvetll sodnijski praksi pri deželnem sodišču. Poznajo dve meri, eno, in sicer boljšo, za nemške avskultante, a (drugo za slovenske. (Odobi-avanje.) — jNato predlaga daljšo resolucijo, ki je (bila z živah. odobravanjem sprejeta.
Za cirilmetodarljo
f)i bil rad nekaj tisočev dobil poslanec !dr. O r a ž e n. Branil je družbo, da ni liberalna. (To pa ros ne! Le kdo si je to (izmislil!) V pravilih stoji, da je na krščanski podlagi, v šolah se uči krščanski nauk. (Dr. Tavčar mu je dejal med govorom: Je sama liinavščina!) Tudi v govoru Oražnovcm je jc bilo silno veliko.
Tudi Gamsi
bi rad denarja za »Narodno šolo« (iz injenega odbora so vrgli zadnjega pristaša naše stranke!) 400 K, a 2000 K naj bi se porabilo za častna darila pisateljem gledaliških iger.
Dr. Novak
se je kregal, ker ni v proračunu podpore dramatičnemu društvu. In ko je poslanoc Tur k videl, kako vstajajo njegovi klubovi tovariši in prosijo to in ono, je vstal tudi on in se je potegnil za
muziko.
Namesto G000 K, kolikor je v proračunu, naj so postavi v proračun 12.000 kron, in to naj se razdeli »Glasbeni Ma-itici«, pevskemu društvu »Ljubljana« in slovenski »Filharmoniji«. Je prav lepo to, da gospod poslanec še ni na »muziko« pozabil.
Poročevalec dr. Krek
■jc potem dejal: Moja dolžnost je zagovarjati sklepe finančnega odseka. Zato . odklanjam predlog poslanca Hladnika Ifca prispevanje k stroškom meščanske Šole v Krškem, potem predlog poslanca Gangla o darilih dramatičnim umetnikom, dalje odklanjam predlog poslanca dr. Oražna zaradi podpore Ciril-Me-. todovi družbi. O podpori višji dekliški šoli pa mora pojasniti: Zaradi te šole je razmerje med ljubljansko občino in ' deželnim odborom precej napeto. Iz . kuratorija za to šolo je izstopil odposlanec deželnega odbora dr. Detela, ker sic jc čutil žaljenega. To razmerje traja Še danes in se od merodajne strani še nič ni ukrenilo, da bi se ublažilo. Mi ne moremo deželnemu odboru dati nezaupnico! — Prcdno sc jc obrtna šola začela graditi, je deželni odbor ljubljanski občini predlagal, da bi se v novi šoli pripravili prostori za trgovsko šolo in obrtni urad. Na to se deželnemu odboru niti odgovorilo ni. Take stvari ne pospešujejo prijaznega razmerja med deželnim odborom in mestno občino. Če hočete dobiti podporo od de-
žele, skrbite, da se to razmerje spremeni. Vprašanje obrtne šole, zlasti tisti odpis državnega posojila v znesku 900 tisoč kron, se je hotelo politično izkoriščati. To ne koristi stvari (dr. Triller: Mi smo pa glasovali za podporo trgovski šoli.) Seveda, ker bi bila tudi brez vas sprejeta. Tudi predlog za zvišanje podpore v namene godbe moram odklanjati. (Dobro.) Pri glasovanju je bil deželni proračun sprejet in več predlogov naših poslancev, a odklonjeni so bili:
Višnikarjev predlog zaradi ustanovitve meščanskih šol;
dr. T r i 11 e r j e v za podporo k zgradbi obrtne šole;
dr. N o v a k o v za podporo dramatičnemu društvu in dr. enaki.
DRŽAVNI ZBOR.
Poletno zasedanje državnega zbora se prične v četrtek, 14. t. m. Napeto pričakuje vse, kako se bo odločila usoda vlade in parlamenta v tem zasedanju. Bienerth se boji, da ne bi besede načelnika Poljsk. kluba, Glombinske-ga, da ne bode več posredoval med vlado in opozicijo, več pomenile, kot se na videz vidi. Ve namreč prav dobro, da je prisilila Glombinskega do tega koraka močna struja v Poljskem klubu, ki ni zadovoljna s sedanjo politiko Poljakov, ki so bili dosedaj že kar naprej z vsako vlado, naj je bila taka ali taka. Najbolj komod je taka politika, to je res, a če je vselej tudi v korist onih, ki pošljejo poslance na Dunaj kot zastopnike svojih koristi, je pa vendar le več kot dvomljivo. Zato pričakuje Bie-nertova vlada s precej težkim srcem četrtka, ki ji lahko prinese nov poraz. Predsednik državnega zbora je namreč postavil na dnevni red kot prvo točko razpravo o novem državnem posojilu 182 milijonov, katero je državni zbor enkrat že odstavil iz dnevnega reda. To je storil predsednik brez vednosti klu-bovih načelnikov proti zahtevi Slovanske Enote, naj se dnevni red določa v seji načelnikov. Ker Slovanska Enota tega gotovo ne bo kar molče pogoltnila, vlada zopet lahko pogori. Sicer je naša vlada kaj trdoživa, in je vsaka zaušnica od strani parlamenta še ne spravi v zadrego, toda sčasoma jo morajo pa taki pokloni vendar toliko ogreti, da se prične tajati tista smola, s katero so prilimani naši ministri na svoje mehke stolčke.
OGRSKO.
Khuen ima srečo. Justhovci in Ivo-šutovci si segajo vedno hujše v lase, njemu se pa kandidati za novo vladno stranko kar ponujajo. Napotje mu delajo samo še nesoglasja glede volivne pravice. Tisza je, kakor znano, zoper splošno in enako vol. pravico. Proti njemu je nastopilo nekaj drugih, med njimi tudi justični minister Szekely.
Skoraj gotovo se pa Khucnu posreči zavleči odločitev v tem vprašanju do »pripravnejših« časov. — Z dalmatinsko železnico poizkušajo Mažari na vsak način ogoljufati našo državno polovico. Ker se jim ni posrečila namera, da bi zvezali kranjsko mejo s lvarlov-cem, oziroma Ogulinom z ozkotirno železnico, nameravajo to storiti s sicer normalnotirno, toda druge vrste, tako, da bi bila za večje in hitrejše transporte nesposobna, in bi vsled tega služile mažarske železnice.
ČEŠKO.
Vlada namerava sklicati deželni zbor šele jeseni, ker so se vsa pogajanja za češko-nemški sporazum vsled pretiranih nemških zahtev razbila. Nemci nočejo prav nič odnehati, ker nočejo sporazuma in urejenih razmer, ker se jim tako dovolj dobro godi, saj imajo vlado in birokracijo na svoji strani.
HRVAŠKI SABOR
razpravlja sedaj proračun, ker so Fran-kovci prenehali z obstrukcijo, ker so odgodili izključitev poslanca Zatluke od 16 sej. Tudi en zgled, kake stvari odločajo na Hrvaškem v politiki. Vprašanje o volivni reformi je v glavnih načelih že rešeno, pogajanja se vrše samo še glede posameznosti. Kako se bodo vršile volitve, kaže to, da se vladi ni zdelo niti vredno odgovoriti na interpelacijo poslanca Radiča, če bo vlada prepovedala uradom, da bi agitirali za vladne kandidate. — Obsodbo Srbov v znanem procesu je najvišjo hrvaško sodišče razveljavilo. Ta slučaj je pokazal, kako so hrvaška sodišča odvisna od politike. Ban Rauch je začel proces proti Srbom, da utrdi svojo vlado, jjredsednik najvišjega sodišča Rakod-czay pa postane v zahvalo za zadnjo razsodbo hrvaški minister.
BOSANSKI SABOR
bo sklican v prvi polovici julija. Vlada je izdala postavo glede zastaranja pravnih posledic pri političnih in navadnih hudodelstvih in prestopkih in postavo v varstvo pisemske tajnosti. — Pripravlja se pa postava za bosensko deželno brambo.
BALKAN.
Z uspehi Petrovega potovanja v Petrograd niso Srbi nič kaj zadovoljni. Jezi jih, da je Rusija ravno ob času kraljevega obiska sklenila sporazum z Avstrijo, in sploh se jim zdi, da so njihovega kralja v Petrogradu zelo mrzlo sprejeli, če ne celo prezirali. Uspeh obiska v Carigradu je bil pa ta, da mislijo Srbi delati za balkansko zvezo pod turškim vodstvom. — V Albaniji je nastal zelo razširjen upor Arnavtov, ki na-pravlja zelo resne skrbi mladoturški vladi. Arnavti se upirajo arabski abecedi in zahtevajo latinsko, nezadovoljni so z davki, in tudi vojaška služba jim ne diši posebno, ker je imel prejšnji sultan samo arnavtsko telesno stražo, drugih vojakov pa med Arnavti ni nabiral. Med Arnavti in turškimi vojaki se vrše že cel teden hudi boji, ▼ katerih imajo oboji velike izgube.
D □
^T-inngcaaoaaaaaP'3"
0 a
LISTEK
g^aanapa°aaaaaaaa
Črna žena.
Zgodovin, povest. — Priredil Javoran.
(Dalje.)
»E, menda se nam zdaj ni treba bati teh pesjanov,« je dejal čez dokaj Časa Grahek; »možje, ko bi vedel, da tudi naše kraje čaka kaj takega, kar se je godilo pred dvema letoma doli okrog Kranja, bi še danes zapustil domačijo in se preselil kam drugam. Bi ei vsaj življenje rešil, če ne druzega.«
»Pa res, še zdaj me je groza, če se spomnim, kar so takrat ljudje pripovedovali o turški zverjadi,« je pripomnil hlapec Rok; »vse cerkve so pogorele do tal in pravijo, da je bilo na tisoče kristjanov pomorjenih. Prokleti vragi, kako neusmiljeno so tirali žene, može, otroke — prestradane in žejne, da so kar omagovali v železju in verigah. Oh, kaj vse mora prestati uboga kmetska para, vse se ji sme požgati in pobrati, nihče je ne brani . . .«
»Zahvali Boga, da si jim tako od rok! Ko bi ne bile naše vasi skrite v dolini, bi se nam bilo godilo ravno tako kakor drugim,« je dejal Anželj.
V sobo je stopil zdaj oštir Mohorko in prisedel k zgovornim znancem. Bil je velik, plečat hrust z mogočnimi brkarni in velikimi, zapovedovalnimi očmi. V mladih letih je obiskoval radovljiško šolo in se naučil čitati in pisati, tako da skoraj ni minul dan, ko bi ta ali oni možakar ne bil prišel k njemu iskat sveta in pomoči.'Čul je v veži. da se suče pogovor njegovih gostov okrog Turkov, in zato je rekel:
»Le brez skrbi, Če ne bo hujšega, kakor Turek, nam ne bo hudia predla. S Turki se bo zdaj že cesar pobotal, ako ne z lepo, pa z grdo. Zadnjič 3em bil v Radoljici in sem ravno čul, da je zbral cesar nekje na Hrvaškem močno obmejno vojsko zoper to pogansko golazen. Tudi deželna gosposka je zborovala v Mariboru ter naložila nov davek za turške potrebščine. Vsak prebivalec bo moral odslej dajati na teden po en vinar, tudi hlapci in dekle, če zaslužijo na leto več kakor dva goldinarja. Izbrali so si tudi novega vojskovodjo. No, da je vsaj to, če že ne več ...«
»Že spet — kar naprej davki in davki! Vse daj samo kmet pa krnet, ko pride sovražnik, pa glej, kako si boš otel življenje! Enkrat tlaka, drugič desetina, poteui zopet kaj druzega in nazadnje delajo s teboj kakor z živino bogme, da liuje kakor z živino! Doslej Bera dajal v grad po dva mernika ajde letos jo je berič zahteval dva in pol Najbolje bi bilo, če bi delal cel teden samo tlako, pa bi nemara še ne bilo dovolj,« se je vznevoljil Anželj, tako da Mohorko ni mogel do besede
»Enkrat mora zadeti božja kazen tega Hartmana Krajskega. Predvčerajšnjim je Fric, ta satanski pomočnik grajščakov, zopet klestil kmete ker mu dopoldne niso dovolj preorali. Ko bi ne živeli v tako hudih časih, bi mu ze posvetili. O starih pravicah, ki so jih uživali naši očetje, kmalu ne boš smel niti črhniti. Da je tukaj gospod Andrej, bi bilo pač vse drugače,« mu je pritrdil Grahek.
»Čakajte vendar, da vam povem,« se je vnovič oglasil oštir, ki mu ni bilo povšeči, da je Anželj napeljal pogovor na domače razmere. »Slišal sem tudi, da se je zdaj celo papež dvignil zoper Turke. Ukazal je, naj duhovniki prvo nedeljo vsakega meseca v ta namen opravljajo svete maše, molijo litanije in vodijo skozi mesta in vasi spokorne procesije. Redovnikom je ukazano, naj opravljajo take obhode po samostanu.
Na klečavniku pred križem je molila prečudna ženska postava. Anžlju je zagotnezelo mrzlo po hrbtu ...
Kdor gre sam na vojsko ali pa pošlje namesto sebe dva druga moža, dobi popolen odpustek. Po vseh župnih cerkvah so postavljene puščice za prostovoljno denarne prispevke, s katerimi se bodo najele novo čete. Že tri nedelje zaporedoma je čital radoljiški župnik ta razglas raz lečo. Ilvala Bogu, da so obrača naša usoda na bolje! Kaj si prej mislil reči, Anželj?«
»Vse res, Turki pridejo in gredo,« je odvrnil slednji, »ali če mora človek dan za dnevom trepetati pred graščinskim bičem, če ne v6, ali bo zvečer spal doma ali v grajski ječi, je to vendarle desetkrat huje kakor Turki. Čudno, da se kmetje tako dolgo ne ganejo, ko je vendar od njih samih vse odvisno. Nekaj sicer „»8 šumi po Bohinju in po Dolini, ali kaj, ko . ,
Anželj je obmolknil sredi stavkaj Videl je, da mu je Mohorko skrivaj p0< mežiknil z očmi, češ da ni dovolj varno govoriti o tej stvari. Ali medtem so oglasil Grahek in jel hlastno zabav* ljati, rekoč:
»Samo gospoda Andreja manjka med nami, pa bi pognali tega zvenu, skega Hartmana, odkoder se je vsilil, Vprašam vas, možje, kdo pa je prav< zaprav naš gospodar, Hartman ali Am drej? Če je Hartmanov oče očrnil y Briksenu svojega nečaka, da je šuntal kmete k uporu zoper škofa in če mu( je ponudil večjo vsoto denarja in tako dobil grad za svojega sina v zakup, namesto da bi ga dobil potomec pošten« rodovine, ki je od pamtiveka vladala med nami, s tem menda šc ni rečeno, da je ta vsiljivi pritepcnec naš nedo. takljivi gospodar, ki lahko dela z nami, kar se mu zljubi. Ali je bilo treba, da se je moral gospod Andrej siljmj umakniti z gradu lastnemu bratrancu in sc zdaj mora potikati bogvo kod na Hrvaškem in pobijati Turke? Pravice ni in je ne bo, dokler bomo držali krfi žem roke in bomo tlačanili Hart* manu!«
»Oh, 0I1, prosim te, pazi vendar, kaj žlobudraš!« ga je ustavil Mohorko in stekel zapirat okno, da bi kdo nc čul teh predrznih besedi. »Naglica ni ni-kjer kaj prida, zlasti tukaj ne. Jojmc, če bi te čul grajski birič! Čakajmo, saj pride vse samo po sebi, samo oprezno? sti je treba!«
Tudi možem sc ni zdelo varno lo očitno puntarsko govorjenje, dasi jim je ugajalo v srcu. Hlapec Rok sc i« zganil od strahu in sc nehote ozrl proV\ oknu, skozi katero se je videla višnjeva jezerska gladina in sivo pečevje, s katerega je grozilo lieporušno grajsko zi-dovje in dvoje mračnih stolpov s svojimi temnicami. Kroparski možek P" se je, kakor se jc navzočim zdelo, ravnokar prebudil iz spanja in legel na drugo plat. Možje so drug za drupinij izpraznili svoje kupice in se odprav-1 Ijali domov. Tudi Grahek je vstal od mize in rekel, stoječ sredi sobe, v šali:
»Naj pride karsibodi, nič se ne bojim, dokler bo to napovedovala samo vaša bela žena, o kateri veste toliko povedati. Hehe, Matija, ti si je še zdaj/ ne moreš izbiti iz glave; hentaj, nemara tvoj duh res kaj pomeni.«
Kakor bi trenil, se je pri teh bese"1 dali Štefuljček posmuknil s klopicc ob peči na tla. Puhtnil je proti mizi, p<h mežiknil parkrat s svojimi živahnimi očmi in rekel pomenljivo kakor prerok:
»Ljudje božji, če že hočete vedeti, t bela žena ni prišla za prazen nič. - | Možek iz Krope — vaš prismuknjence!* — morebiti zdaj več ve kakor kak mo< drijan. — Lejte, z gradu pihlja ostra | sapa, da vas reže skoz mozeg in kosti; iz vaših bajt pa brije vroča puntarskaf burja, da celo graščak od strahu medli« Gospod Bog pošilja znamenja in napo* vedi, kadar nam pretijo nevarnostu Bela žena vam veli, da imate priprav
Ijene kose, motike in beti — kadar bo treba udariti.«
»Kaj praviš, štefuljček? Da si tudi H videl belo ženo? Kaj ti je rekla? O povej!« ga je vprašal Rok.
»Nisem je videl, toda kar vem, pa vem,« je odvrnil krošnjar, skrivnostno migajoč s svojimi belimi očmi in se je Smehljaje ozrl proti prijatelju Mohor-ku, kakor bi bile samo njima znane te tajnosti.
»Ne bodi siten, Štefuljček, povej, kar veš,« se je oglasil Grahek.
»Čemu pa peš?« se je delal možek gluhega.
»Prekanjen si kakor lisjak,« ga je zavrnil pastir; »stavim glavo, da se je zopet nekaj zgodilo.«
»Ne, hvala lepa — čemu mi bo žcn-6ko krilo?« je zagrmel možek nevedno.
»Štefuljček, bodi pameten in povej,« ga je silil Anželj, »ali morda kmetje snujejo punt?«
»A, le sam imej svoj grunt,« se je razsrdil možek, »truden sem, moram .»pat.«
Telebnil je na kloplco ter ni hotel
• slišati nobene besedice več.--Ker
bc je solnce že zdavnaj skrilo za triglavskimi vrhovi, se je odpravila čve-torica mož proti domu. — Anželj, mlad, (postaven in zal možak, je krenil po {polju, prekoračil savski most in hitel (proti Brdom. Spotoma je še zmerom premišljeval stvari, o katerih so mo-Idrovali v gostilni. Ugibal je to in ono
_ Shod dr. šusteršiča v Maribora je
,fc)il zelo dobro obiskan. Z zanimanjem |je ljudstvo poslušalo načelnika Vseslovenske Ljudske Stranke. Napravil je ha vse najboljši utis. Vsi ljudski listi hvalijo šusteršičev nastop v Mariboru, liberalci seveda hvaliti ne morejo. A jče pišejo liberalni pritlikavci o Šuster-feiču kot govorniku, se sliši kot bi psički jpa solnce lajali.
Poizkušen samoumor vojaka. V vojašnici pri sv. Petru v Ljubljani se je »ustrelil trobentač Ivan Cedilnik in se [je zadel v pljuča ter se nevarno poškodoval. Ponesrečenca so prepeljali v garnizijsko bolnišnico. — V artiljerijski Vojašnici pa se je ustrelil v glavo 121-letni četovodja Pravniček rodom jOger.
Za varstvo planinskih cvetlic se je
floslej premalo ali bolje rečeno nič storilo. Kranjskih planin bogastvo in lepota je v planinskih cvetlicah. Turisti prihajajo na gore in zbirajo kot za sta-ivo cvetke, jih rujejo s koreninami vred En s tem postavljajo naše planine v nevarnost, da bodo najlepšega oropane. Drugod se je s postavami zabranilo opustošenje planin, nujno potrebne bi
o beli ženi, dasiravno ni verjel ničesar in se je vselej prezirljivo nasmehnil, kadar so se mu vsiljevale take misli. Samo skrivnostna namigavanja, katera je slišal iz ust Kroparskega možka, so mu delala nekaj preglavice. Ko je stopal po klancu višje in višje, je snivala pod njim vsa dolina v nočni tihoti; po Kamnjeku se je ravnokar razlila 'oleda mesečina in snežne lise vrh Stola so za-blestele od hipa do hipa v medlem siju. Na kamnješki goličavi, kjer je žuborel brdski potok in se je odcepila skalnata stezica proti »Slepemu Bogu«, je stal ob poti lesen križ, pred križem pa kle-čavnik.
Vselej, kadarkoli je šel Anželj mimo križa, je pokleknil na klečavnik ter natihoma zmolil očenaš. Tudi danes je nameril korake tjakaj, toda ko je stopil izza drevja, so mu zadrgetala kolena in obstal je kakor prirastel na istem mestu. Kakih šest metrov pred njim se je dvigal križ in na ltlečavniku pred križem je molila prečudna ženska postava. Imela je dolgo krilo, čisto belo kakor sneg, tako da se je, kadar je stopala, peljalo za njo po tleh, in bujne črne lase, ki so ji razpleteni valovili po hrbtu in ji sezali malone do tal. Nad tilnikom se ji je lesketala v laseh zlata iglica s svetlimi dragulji. Njene nežne, črne roke so oklepale križevo deblo, svojo ogljenočrno glavo pa je burno pritiskala ob noge Križanega. Celo telo ji je podrhtevalo v nekem notranjem,
bile tudi pri nas postave v varstvo planinskih cvetic, ker sicer bodo pri vedno naraščajočem hribolastvu naše planine brez planink.
Poročil se je gospod Alojzij Šusteršič, korvetni kapitan, brat načelnika Vseslovenske Ljudske Stranke, drž. in dež. poslanca dr. Ivana šusteršiča, z gospodično Alojzijo Pfeifer iz Pulja.
Slovenec v Sarajevu računski svetnik. Gospod Janko Premrov jo dobil naslov in značaj računskega svetnika.
V komisijo za licencovanje bikov-plemenjakov je deželni odbor poleg ži-vinozdravnika imenoval za dobo treh let sledeče člane, oziroma namestnike: Za okraj Črnomelj: Martin Matjašič, dež. poslanec v Rosalnicah, namestnik Andrej Lackner, hotelir v Črnomlju; Kamnik: Matija Wieltschnig, oskrbnik v Križu, Valentin Benkovič, posestnik v Kamniku; Ljubljana mesto: Franc Škof, Jakob Golli; Ljubljana okolica: Franc Žitnik iz Laniš, Miha Dimnik, dež. poslanec v Šmartnom; Logatec: Franc Drobnič, dež. poslanec v Novi vasi, Andrej Debevec v Begunjah; Novo Mesto: Franc Dular, dež. poslanec, Josip Zurc v Kandiji; Postojna: Jakob
krčevitem trepetu. Anžlju je zagome-zelo mrzlo po hrbtu, odskočil je korak nazaj, pod nogami mu je zaškrtal droben kamenček. Prikazen je preplašena šinila kvišku, se ozrla proti mlademu kmetu ter mu pogledala naravnost v oči. Mož je videl pred seboj črno, zamorsko obličje, na katerem so bile začrtane nežne, nenavadno pravilne poteze. Tudi njene oči so bile ogljcno-črne, toda iz njih je žarel čuden zelenkast ogenj, kakor žari ponoči iz mačjih oči. Okoli črnega vratu je nosila žena blestečo zapono, ki je bila okoliinolcoli drobno posuta ž biseri in dragimi kameni.
»Križ božji!« je viknil kmet napol v omedlevici.
Prikazen je dvignila svoje črne roke proti nebu in jih skienila, kakor bi hotela moliti. Tedaj se je kmet oju-načil in vprašal:
»Kdo si in kaj hočeš tod?«
Črna žena je položila kazalec na ustnice, kakor bi hotela reči, da ne sme govoriti, in je iztegnila obe roki od sebe ter jezno nagubančila čelo, naj mož naglo odide. Ali ta se ni ganil z mesta. Zato se je prikazen obrnila in stopala počasi po skalnati stezici proti »Slepemu Bogu«. Anželj je pričakoval, da se bo vsaj enkrat še ozrla nazaj, toda žena je korakala mirno svojo pot ter slednjič izginila v neprodirni temini za pečevjem.	(Dalje prih.)
Cucek v Novi Sušici, Jožef Ferjančič v Budanjali; Radovljica: Jakob Jan v Gorjah, Ad. pl. Kapus v Kamni gorici; Kranj: baron Lazarini v Smledniku, Jakob Bušar v Stražišču.
Kmetijski tečaj za učitelje na Grmu. Deželni odbor priredi meseca julija na dež. kmetijski šoli na Grmu tritedenski kmetijski tečaj za učitelje, ki bo obsegal štirinajstdnevni poduk v kmetijstvu in entedenski poduk v zadružništvu.
Gospodinjski tečaj za nčiHeliice namerava deželni odbor prirediti v Ma-rijanišču v Ljubljani. Trajal bo štiri tedne, in sicer v drugi polovici oktobra in prvi polovici novembra.
Vojaška begunca obsojena. Obsojena sta bila pri tukajšnem vojaškem sodišču vojaška begunca in tatova brata Premrov in sicer jo bil obsojen Julij Premrov na 10 let in Karol Premrov na devet let ječe.
Deset ciganov aretiranih. Orožni-štvo je prejšno soboto v Škofeljci aretiralo deset ciganov in jih privedlo v ljubljansko justično palačo.
Pri naročilih obrtnih izdelkov v Ljubljani se naročniki večkrat ne vedo
5'
RAZGLED PO POmOtfIHI
obrnili, da M M.1 p.St.no postni | ^»ftMffir mS
kov obrnejo na člane »Društva rokodelskih mojstrov v Ljubljani«. V dru-Btvu so zastopniki vseh obrti, ki bodo postregli s solidnimi izdelki za kolikor mogoče nizko ceno. »Društvo rokodel-Bkili mojstrov« v Ljubljani, Rokodelski dom, Komenskega ulice štev. 12, daje radovoljno pojasnila v vseh obrtnih za-htevah.
Podpirajte obmejne Slovence. V
neki tobakarni v Ljubljani je zahteval te dni Nemec »Sudmarkine« vžigalice. Ker jih prodajalka ni imela, je začel robantiti, in prodajalka je takoj poslala po nje. Noben Nemec ne kupuje slovenskih vžigalic in tudi noben liberalec naših, zato pa se moramo tembolj mi zavedati svoji narodnih dolžnosti. Dolžnost vsakega našega somišljenika je, rabiti le vžigalice z napisom »Za obmejne Slovence«. Ako jih v prodajalnah nc dobite, zahtevajte odločno, naj se naroče. Vžigalice »Za obmejne Slovence« se naročajo pri »Gospodarski zvezi« v Ljubljani.
Za škrofulozne dečke je zdaj v pomorskem hospicu v Gradežu prostih 50 mest. Dečki ne smejo imeti manj kot šest in nc več kot dvanajst let.
Umrl je v Idriji v nedeljo ob S. uri zjutraj č. g. Josip A1 i č, bivši kaplan in katehet. Rojen je bil 19. marca 1826 v Idriji, služboval 7 let v Istri in 42 let v Trstu. Zadnjih deset let je preživel v rojstnem mestu v pokoju. Letos bi bil obhajal dijamantno svoto mašo, a je ni učakal. Govoril je gladko slovensko, nemško in italijansko, ker je v teh jezikih 40 let poučeval na raznih šolah v Trstu. Bral pa še skoraj Vsaki dan kaj francoskega, ter bil v raznih strokah dobro podkovan. Bil je IdrijCan z dušo in telesom in se zelo veselil napredka našega mesta. Bodi mu domača žemljica lahka! Pogreb je bil v torek 12. t. m. na domače pokopališče pri sv. Križu.
Naše mladeniško gibanje. V nedeljo se jo vršil mladeniški tečai v Smartnem pri Litiji. Fantje iz cele okolice so bili zbrani od 6. ure zjutraj do 7. zvečer. Telovadilo jih je celi tlan 60 odraslih in 30 naraščaja. Na javnem ljudskem shodu, na katerem je bilo navzočega nad 400 ljudstva, jc govoril F. Terseglav. Isti dan se je ustanovil nov odsek, in siccr v Smartnem na S a v i. šlo je v Šmartno 50 Orlov, 36 v uniformah. Govorili so Orli iz Device Marije v Polju, prisrčno pa je. pozdravil shod navzoči deželni poslanec g. Dimnik. Šmartenskemu Orlu je pristopilo 15 fantov. Devicmarijapolj-sko okrožje šteje že šest odsekov in je tako eno najmočnejših. — Vršil se ie ta dan tudi tečaj v R a d e č ah;'telovadilo je celi dan 40 telovadcev iz celega okraja, na javnem ljudskem shodu na katerem je govoril V. Jeločnik ie bilo 200 ljudi. — Prihodnjo nedeljo sc vršita tečaja v Selca h in v Z a -g r a d c u.
fii
Župnija Ig Pri Ljubljani je pode-
xJclia č. g. Viktorju Koeclilor, mestr" mu kaplanu v Trnovem v Ljubljani, Novo ladjo spustiU v morje. Dne
12. aprila so spustili v morje v Trstu novo bojno ladijo »Zrini«. Kumovala ji je cesarjeva hči nadvojvodinja Marija Valerija.
Avtomobilna zveza med Opatijo in Postojno se jc ustanovila. Dne 3. aprila so je pripeljal prvi avtomobil. Avtomobili bodo vozili vsak dan, in siccr zjutraj iz Opatije, zvečer pa nazaj iz Postojne.
Sladkor zopet dražji. Združene avstrijske tovarne sladkorja so zopet podražile ceno sladkorju za 50 vinarjev pri meterskem stotu.
S. K. S. Z. v Mariboru je založila krasne znake za dekliške zveze, po katerih upa, da bodejo vse slovenske mladenke z veseljem segle. Priporočati je samo, da se jih več skupaj naroči. En komad stane eno krono. Mladenke, dekliške zveze in vse zavedne Slovenke, sezite po njih! Znaki sc naročajo na naslov: Slovenska krščansko-socialna zveza v Mariboru.
Opozarjamo na današnje naznanilo gospoda zdravnika dr. Jos. Pogačnika, ki je kot specialist za očesne, ušesne, nosne in vratne bolezni edini slov. zdravnik na Kranjskem. Za delavce in dijake ordinacija brezplačna. Ordinira se v Cigaletovi ulici, št. 3, od 11 do 12. ure dopoldne in od 2. do 3. ure popoldne.
Današnjemu listu, oziroma naročnikom Gorenjske, smo pridjali pril0R0 tvrdke J. P f e i f e r, Kranj,
Pozor! Mladeniči! Pozor! VELIK MLADENIŠKI SESTANEK v Zagradcu, dne 17. aprila 1910, na praznik varstva sv. Jožeta od 2. do 5. popoldne
za mladeniče s Krke, Ambrusa, Za-gradca, Hinj, šmihela, Žužemberka, Sel, Doberniča in Ajdovca.
Spored:
1.	Pozdrav, govori brat Fr. Pešec.
2.	Mladeniško-ljudski javni govor, govori brat Fr. Terseglav.
3.	Telovauski govor, govori brat V. Jeločnik.
i. Javna telovadba Orlov, združena s sabljanjem.
Udeležba obeta biti velikanska! Dobrodošli mladeniči in možje tudi iz drugih krajev, posebno iz okolice!
□□□nnaciaaaauuuaDn
□l «____________ D
□
3C3C3C3a
Gorenjske noulce
□ o
□C3C3C3C
Iz Št. Vida nad Ljubljano. S o 11
sko vprašanje je v toliko rešeno, da je okrajni šolski svet v Ljubljani po-, trdil prostor, ki sta ga izbrala za zi, davo nove šole tukajšnji občinski odbor in krajni šolski svet. Nasprotniki besne od jeze. Lažejo in divjajo naprej kot so doslej. »Samo da nasprotujemo fajmoštru in županu!« Pod tem geslom so se zbirali in se zbirajo še sedaj, ko se njihova ladja že potaplja. — Zakrament svete birme so delili preteklo nedeljo presvilli knezoškof v naši fari. Prišli so že v petek. Najprvo so si ogledali šolo v Zgornji Šiški in podružnici v Kosezih in Dravljah. Pripravili so jim povsod zavedni naši občani lep sprejem. — Tudi 1 i b e r a 1-c i so pozdravili visokega gosta. Seveda po liberalno. V Dravljah je čakala deputacija. Načcloval ji je starosta tukajšnjega Sokola, ta »slepi Janez«. Prišli so tožit župnika. Nimamo nič proti temu. Saj ima vsak pravico. Ob takih prilikah se pokažejo ljudje in možic. In naši liberalci so se pokazali po svoje. Čas za avdijence je bil določen na nedeljo dopoldne. Liberalci so hoteli imeti izjemo. Ko so jih presvitli opozorili na to, je odgovoril načelnik depu-tacije: »Mi nimamo časa, smo gostilničarji.« Presvitli so bili toliko potvpež* ljivi, da so jih poslušali. To so bile pvv-tožbe! Kakor v njihovem časopisu, tako so govorili. No, dobili so primeren odgovor. — V Š t. V i d u samem je bil sprejem nad vse lep, četudi je nagaja'o slabo vreme. K sprejemu se je zbrala šolska mladina, občinski odbor, Marijina družba, Orli, Blaž Potočnikova čitalnica, zastopniki požarne brambe in gospodarskih organizacij. Nobeden ni vprašal po vetcrancih, poštnih in žc-lezničarskih uradnikih. Knezoškofa so pozdravili: župan Belec, šolski vodja Mihelič, učenka, Sim. Juvan v imenu izobraževalne organizacije in Bergant v imenu gospodarske organizacije. V dolgem sprevodu so nato odšli vsi v, župno cerkev, ki je bila izredno \ft\io okrašena. V soboto si je presvitli ogledal šolo, kjer je bil celo dopoldne, popoldne pa cerkev in drugo. V nedeljo pa je podelil nad 200 otrokom zakrament svete birme. Bili so lepi dnovi. Hvala vsem, ki so pripomogli, da sc je vse tako lepo izvršilo!
Iz Tržiča. Občni zbor hranilnice in posojilnice v Tržiču se je vršil 10. aprila t. 1. V načelstvo so bili izvoljeni g. Viktor Čadež (kot načelnik), in gg. Jožef Potokar, Fr. Ahačič, Jan. Golniajer. Ja* kob Rožič, Ign. Meglič, Anton Oranič; v, nadzorstvo pa gg. Jožef Ahačič, Jernej Zeleznikar, Fr. Rožič, Jakob Pc'r-nuš, Jožef Sitar in Janez Zupan. ?<<* ta odbor nam je porok, da bo hranilnica tudi v novem upravnem letu sku* sala izpolnjevati svojo imenitno nalo-80- ~ V Lomu pridno popravljajo žup^
t
lišče. Doslej se je eden nekoliko po-lesrečil, ki pa je že tudi popolnoma sdrav.
Črnuče. Na Marijino oznanenje sta tela v tukajšnjem izobraževalnem •uštvu gg. nadzornik Legvart in ad-junkt Zdolšek podučno predavanje o ini živinoreji in sadjarstvu. Lepa Jivala I
Šmartin pri Kranja. Naše izobraževalno društvo priredi v nedeljo, dne H7. t. m., ob 3. uri popoldne v veži žup-bišča gledališko predstavo s sledečim sporedom: 1. »Mladi vojaki«, tambura-nje. 2. »Zdaj gre sem, zdaj pa tje«, burka v enem dejanju. 3. »Sanje«, igrokaz V petih dejanjih.
Iz Železnikov. Lepo in ljubko slovesnost smo obhajali pri nas na praz-hik Marijinega oznanenja. Blagoslovljen je bil namreč na ta dan kip lurške jllatere božje pri takozvanem »lačnem Studencu«. Kip je blagoslovil domači jgospod župnik v spremstvu g. vpoko-fenega župnika Fr. Bonceljna in gosp. bogoslovca-novomašnika Jožefa Klop-Ičič. Nabralo se je veliko naroda ob vo-! (tlini in bližnjem griču. Votlina je bila lepo okrašena z venci in svežimi cvetlicami. Krasili sta prostor tudi dve veliki slovenski trobojnici. Gospod žup-)nik je v svojem nagovoru povdarjal, da vsa ta prireditev priča o veri v Boga in ,0 ljubezni do Marije, priča, da se vsi fcavedamo, da potrebujemo Matere. Ob sklepu nagovora smo prav navdušeno ln iz srca — na poziv gospoda župnika zaklicali: Živela Marija! Nato se je Izvršil blagoslov in zmolili smo še li-(tanije Matere božje, pevke pa so zapele par kitic Marijine pesmi. In s tem je Ibila skromna sicer, a tembolj prisrčna (slovesnost končana. Ti pa, narod moj, romaj pogosto k Mariji, kraljujoči pri istudencu, potožit ji svoje bridkosti in Ibolesti in proseč jo pomoči. Prosi jo zla-jsti, naj že skoraj zašije zvezda edinosti Ir veri in ljubezni do Boga in Marije v iflosedaj precej razdejanih Železnikih. 't— Končno pripomnimo še, da je kip jnapravil gospod kipar Grošelj iz Selc. Delo hvali mojstra, zato ga toplo priporočamo. Svoji k svojim! To bodi naše geslo. Sklepamo pa s srčno željo, naj iMarija vsem onim, ki so pripomogli k itemu, da se je napravil kip in naredila iYOtlina, bogato povrne tukaj in tam. Iz selške doline. Mladcniški tečaj okolico Selca, Škofja Loka in Železniki bo v nedeljo, 17. t. m., v Selcih. Po popoldanskem cerkvenem opravilu bo |na javnem ljudskem predavanju govoril g. Podlesnik. Mladeniči, udeležite se ga v obilnem številu! K popoldanskemu predavanju pa vabimo vse, ki se Zanimate za mladeniško gibanje, tudi piatere in dekleta.
Iz Smlednika. Katol. slov. izobraž. Sruštvo nam je priredilo v nedeljo, dne 10. aprila, krasen popoldan s petjem in .tamburanjem. Krepko so udarjali naši lantje na tamburice. Vsa čast jim ob prvem njihovem nastopu. Fantje in dekleta so predstavljali dr. Krekovo igro »Tri sestre«. Vsi igralci so bili na svo-
jem mestu. Vsi igralci so ob obilni udeležbi želi mnogo pohvale. Na splošno željo se naslednjo nedeljo, 17. aprila, z istim 3poredom ponovi. Ker bo tudi še kaj novega, komičen prizor itd., zato, prijatelji zabave, pridite v nedeljo, dne 17. aprila, popoldne v prostore g. Konjarja!
Gorje. Mati in sin, Helena Mulej in Janez Mulej, sta v naši fari oba en dan umrla. Se pač redkokdaj dogodi kaj takega. N. v m. p.! — Erarična cesta iz Krnice k Mrzlemu studencu še sedaj ni plačana. Enkrat so dejali, da bo konec februarja, potem konec marca, sedaj menda govore, da bodo plačali konec maja. Če bi mi kmetje toliko časa odlašali s plačevanjem davkov, to bi bili imeli že beričev v svoji hiši! — V idrijskem »Napreju« piše nekdo, koliko je socialnih demokratov v Gorjah oziroma v Grabnu. Nekaj poštenih grabnar-skih fantov se je odločno uprlo trditvi, da bi bil Graben socialnodemokratično gnezdo. Poslali so »Napreju« popravek, ki bo pa skoro gotovo romal v koš. V nedeljo, dne 10. t. m., so baje napravili socialni demokrati ples v gostilni g. Terezije Črne. Prav, da se spoznamo! — Pošteni Gorjanci so se zbrali ta dan v dvorani, kjer jim je g. Sajovic iz Ljubljane predaval o zavarovanju. Bili smo prav zadovoljni. Naj se pokaže kmalu tudi sad tega zavarovanja: Pristopajte k Vzajemni!
Iz tuhinjske doline. Engelman je ozdravel. Čisto se je popravil, velikonočni ponedeljek je že prišel v Zg. Tuhinj v cerkev, po službi božji jo je zavil ves vesel v krčmo k Mežnarju in v svojem velikem veselju pozabil, kak madež je za človeka, če po gostilnah hlače trga. In Engelman je trgal svoje najboljše, prazniške hlače — iz samega veselja seveda, ker je zopet zdrav! V svoji dobri volji je celo za Po-sajamnika plačal steklenico piva! — Pa morda še vsi vedeli niste, da jo bil bolan? Kaj pa mu je bilo? I, dobil jih je po grešni grbi! Hudobni ^Domoljub« mu jih je nekaj priložil, seveda ne toliko, kot jih je zaslužil. Skrival je Engelman svoje bolečine pred svetom, samo svojemu dragemu prijatelju župniku Štruklju je v zanimivem pismu potožil, kako mu je hudo. »Ali mislite, da mene to ne boli (!)? Ali ni lahko mogoče, da Vi z (!) takim dejanjem ukradete ženi moža in ubijete trem nedolžnim otročičem očeta?—Ali Vi g. župnik mislite, da je moje srce iz kamena in moja koža tako trda, kakor je koža od istega kateri je oni lažnjivi, obrekljivi in hudoželni članek v »Domoljuba« skrpucal?« — Koža bolna, srce bolno, res hudo je moralo biti, tudi ga je že strašno skrbelo, če bo letos jedel kolač, pa se je mož le izlizal. Kajpak pravega zdravila je bilo treba! Petričev očka so ga menda večkrat obiskali in šli tudi k vranski konjederki, ki je to-le nasve-tovala: štruklji, zaviti v papir iz Kranja, zraven pa čisto malo malinovca. (Štrukelj in Malenšek v »Gorenjcu«.) To zdravilo zavživa bolnik tudi še po
ozdravljenju, ker se hoče s tem zavarovati zoper bodoče udarce. — Engelman zelo nevaren. Dokler je bil Engelman bolan, imeli so Tuhinjci, ki so brali njegovo pismo, poslano štruklju, z njim usmiljenje ter mu niso od-, govarjali. Ker pa sedaj misli, da je že vse ugnal in ostrašil, mu je treba pokazati, da se ga vkljub njegovim grožnjam prav nič ne bojimo. Grozi pa Engelman tako, da naj bo vesel, če ga po § 99. kazenskega zakonika ne tiramo pred sodišče. Piše namreč Štruklju zaradi »Domoljubovih« dopisov: »Zaro-tim se maščevati! Pa ne v »Gorenjcu«. Kdor tako piše, ni samo nevaren liberalec, ampak tudi drugače prav zares zelo nevaren človek! — Pri Engel-manu je vse najbolj poceni
—	še pošta! Jeseni je bila oddana na pošto nakaznica z zneskom nad 20 K, pa je imela znamko samo za deset vinarjev. V šmartnem so bili s tako znamko kar zadovoljni, na Dunaju pa ne. Čez več tednov so poslali v Šmartin na pošto dolg nos in pa ukaz, naj se doplača še 10 h. In v Šmartnem na pošti so bili tako priprosti, da so zahtevali od stranke tistih deset vinarjev. Seveda jih je ta rada plačala, saj bi dala magari še kronico, da le izve, kako lepo se uradu je pri Engelmanovih.
—	Pa naj bo pri Engelmanu cena za vsako blago, tudi za tako, pri katerem Dunaj nima nič govoriti, še tako nizka, mi pri njem ne bomo kupovali, dokler bo »Gorenjec« zmerjal Tuhinjke z »babnicami« (že dvakrat!!) in bo Engelman vpil, da smo Tuhinjci »potomci rokovnjačev« (v poštnem vozu blizu Podhruške!). — Engelmanu m a i 1 o poduka. V svojem ljuba vnem pismu piše Engelman Štruklju, da on ni dopisnik »Gorenjčev«. Kdor hoče to verjeti, lahko verjame, samo no vemo, če bo kdo hotel. Sicer pa povemo Engelmanu to-le: Popolnoma vseeno je, če pišete v »Gorenjca« Vi, ali pa Vaših pristašev kdo. Vi ste general +ukajšnjih liberalcev (za ta poklon boste pač »Domoljubu« hvaležni!). Vi ste za vse odgovoren! In če potem na Vas kaj pade, se temu nikar ne čudite. Veste, v vojski je tako, da včasih bolj kaže udariti po sovražnikovem zavezniku, kot pa po nasprotniku samem: vse več izda. Da boste to še bolje umeli, Vam aavedemo za zgled to-le: Nekdo bi rad Vas napadel, pa se mu zdi, da bo še več dosegel, če zapiše par besedic zoper Vašo ženo. Kaj ne, da je dobro naredil, saj ste morali kar pozno zvečer sesti in pisati človeku, »ki ni vreden črke Vaše:<, dve dolgi, polni strani in ga prositi, naj vpliva, da Vas pusti »Domoljub« v miru. — Ker gotovo s tem podukom še ne boste zadovoljni, bomo imeli pa še pri« hodnjič kdaj malo »šole«, kadar bo čas in dobra volja za to.
Jesenice. Na shodu »Gorenjskega kršč. soc. del. političnega društva, dne 10. aprila v Delavskem domu, je bilo zbranih čez tisoč kmetov in delavcev. Obširna dvorana je bila nabito polna ter vsi še prostora niso dobili. Iz po-
7'
zdrava predsednika Čebulj Franca, povzamemo, da so bili poleg ogromnega števila delavstva pričujoči štirje župani, zastopniki iz Koroškega ter sploh ves radovljiški okraj, posebno pa bohinjska dolina. Voditelj S. L. S., dr. Šusleršič, burno pozdravljen, je v ccz poldrugournem govoru razložil, kaj je že S. L. S. storila ter kaj še namerava, ker vse naenkrat ne gre. Povdarjal je posebno potrebo skupnosti kmeta in delavca ter sploh slovenskega ljudstva. Govoril je o državnem in deželnem zboru. Slov. klub se bo znal v vsakem slučaju braniti proti sedanji krivični vladi ter združen v Slovansko Enoto si znal najti sredstev, da si pribori svojih pravic. Jeseniški župnik, g. Skubie je stavil štiri resolucije, v katerih izreka zaupanje, zahvalo in priznanje S. L. S., kar je ljudstvo burno odobravalo ter enoglasno sprejelo. Posebno, ko se je izrekla udanostna izjava voditelju S. L. S. dr. šusteršiču ni hotelo prenehati ploskanje in živio - klici. Čebulj Franc jc opisal žalostne šolske razmere na Jesenicah, nakar se je sklenilo poslati brzojavni protest deželnemu predsedniku baronu Sch\varzu, naj osebno po-sreduje v tej zadevi. Ko predsednik shocl zaključi, doneli so še dolgo časa živio - klici voditelju S. L. S. z željo, da bi zopet v kratkem prišel med nas. Ta shod jc pokazal, da jc ogromna večina delavstva na Jesenicah v taboru S. L. S., ter da more priti do svojih pravic le po S. L. S.
g Erušica. Prihodnjo nedeljo, 17. aprila, bo v katoliškem slovenskem iz-obraževalnem društvu predavanje. Prideta dva predavatelja iz Ljubljane. Udeležite se ga vsi člani in članice. Predavanje je ob pol petih. Po predavanju jc seja odborova. Agitirajte za obilo udeležbo!
d Iz Police pri Višnji gori. Poli-
čani na noge! Lepa prilika se nam ponuja. Ako je stavba nove cerkve, po naši krivdi in v našo sramoto, zaspala — vsaj sedaj, ko se nam obeta in ponuja dvojna služba božja, no bodimo trdovratni in nccdini. Vsak, kdor ima količkaj ponosa in razuma, mora z veseljem pozdraviti to misel. — Po drugod si zidajo prostorne hiše božje in so ponosni, ako morejo sosedne župnije prekositi, pri nas pa prekosimo menda vse župnije v zanikrnosti in zastarelosti. Naš č. g. župnik se toliko trudijo za naš blagor, mi pa zaspano kimamo, r"ekoč: »Za nas je že dobro tako kot je bilo nekdaj!« Zato še enkrat: na nogel d Iz Črnomlja. Dne 4. t. m. smo imeli lepo slavnost, katere se je udeležilo obilo ljudstva. Blagoslovljen je bil namreč novo napravljeni križ ob cesti, ki polje v Kočevje. Da se je slavnost tako sijajno vršila, se imamo zahvaliti 81
našemu vrlemu g. župniku in vsem, ki so prispevali z večjimi ali manjšina zneski, da se je postavil tako lep križ.
d Od Sv. Križa pri Kostanjevici.
Vinske kapljice, izborne kakovosti, je v naših goricah še obilo na prodaj. Cene so zelo ugodne. Vinski trgovci, ki se še niste založili z vinom, pridite sem in poskusite z nakupom svetokriških vin in garantiramo Vam, da boste zadovoljni. Najbližja postaja je Vidom-Krško.
d Iz Drage. Kako je nemška gospoda zlezla na občinski stolček v Dragi kot na Travi? Nič težko. Gledajo, da so volitve takrat, ko naših slovenskih domačinov ni doma; potsm si pa delijo šarže. Kateri bolj vpije po nemško in je bolj pokoren sluga višjih kaprolov in generalov, pa kateri je bolj navdušen Nemec, pa mu šterno pritisnejo. Ko ima šaržo, je zadosti, saj »delajo« pa drugi. Ce je pa videti, da bi Slovenci zmagali, začno pa brisati in črtati iz volivnega imenika zavedne slovenske volivce. Za 100 let nazaj pogledajo, če ni bil tega ali onega oče, ded ali praded morda v prezidanskern ali čabranskem okraju rojen. Če količkaj po tem diši, hop!, ga primejo za vrat, marš iz imenika. Tako se letos drže pri enem možu. Rojen jc v občini Trava, že 34 let samostojen posestnik, ima posestvo, družino, bil je že odbornik, pa ga le iz občine rinejo, ker jim mož noče skriviti hrbta. Seveda niso povsod tako natančni. Ker jim pa kaže dobro za njihovo stran, so pa bolj »gnadljivi«. Če pa slučajno Slovenci zmagamo, se pa hitro pritožijo, razveljavijo volitve; pri prihodnji volitvi so zopet na konju. Njim sc vse ugodi, nam pa kar nič, menda oni bolj znajo (!). V kratkem so volitve na Travi! Sedanji vladajoči gospodi sc kar hlačice tresejo, če bo kateri zletel. Imenik so sestavili, da lahko mirno zaspe. Znajo pa ti tiči, sebe ne pozabijo in svoje brade. Pa da bi so zaropotalo in vsi rojeni Slovenci pokazali ter storili svojo narodno dolžnost, pa bi ta visoka gospoda nemška zletela daleč za planke! Pa kaj čmo', ko veliko rojenih Slovencev se štuli za Nemce in krivijo hrbet, da po njem plezajo pri-vandrani tujci. Ko pa pridejo na stolček, pa dajo čutiti svojo oblast zlasti onim, ki smo se morda drznili nasprotovati pri volitvah, pa s svojo špraho šarijo in nas tlačijo v nemški kožuh, no pa saj vam je znana povest o smrti nedolžnega šekelna. Oj, da bi se zbudil, to bi jih grizel dobri šekel!
d Iz Sodražice. V rokah imamo računski zaključek naše »Hranilnice in posojilnice«. Pretečeno leto je imela nad 465.000 kron den. prometa. Posluje šele poldrugo leto, pa je že dala nad 185.000 K posojil, hranilnih vlog je pa prejela nad 186.000 K. V letu 1909. je imela čistega dobička 1130 kron. Slednji mora priznati, da je to lep napredek. Njena tekmovalka, stara posojilnica, tega ne more gledati mirnim očesom..Zato jo tudi v vsakem dopisu v
»Slov. Narodu«, ki pride iz Sodražice, omenja kot nekak nebodigatreba. Najj gre vendar že enkrat njej in njenim odbornikom v glavo, da somišljeniki S< L. S. ne morejo in ne smejo podpirati zavoda, ki tiči popolnoma v liberalnih rokah. Vprašamo vas le, ali ima le enega moža v odboru, oziroma nadzorstvu iz naših vrst? Prejšne čase ste zaradi lepšega vzeli katerega izmed naših medse, zadnji čas ste pa polagoma vse ven pometali, da ste lepo sami med seboj. Nadalje vas prosimo, da nam poveste, katere »zveze« članica da je„ Kako nepristranska je v drugih ozirilr, se lahko še pozneje pomenimo. — Ako imate tedaj vi, ki ste naši politični nasprotniki, svojo posojilnico, pustito nam našo »Hranilnico in posojilnico«. Pustite vsakemu prosto, da vloži svoj denar, kjer on hoče. To vedno zaga-* njanje v nas in naš denarni zavod vam bo več škodovalo nego koristilo. —. Ravnokar smo prejeli zadnji »Slovem ski Dom«, v katerem dela stara posojili niča zase reklamo. Ondi piše njert glavni zagovornik: »Naša takozvana' stara posojilnica vrlo napreduje.« Mesto besed »napreduje« postavimo besedo »nazaduje«, bo pa vse v redu. Ali je mar to napredek, da je v pretočenem letu prejela 177.000 kron, dvignjenih pa je 235.000; ali ni šla v tem pogledu za skoro 70.000 kron nazaj, medtem ko je naša »Hranilnica in posojilnica« zai 70.000 kron pri vlogah napredovala« Ravno to nazadovanje vas je privedlo do tega, da ste obrestno mero zvišali za: 25 vinarjev, ker je vsekako bolje domači denar 25 vin. dražje plačati, kakor! onega od »celjsko zveze« po 75 vinarjev* Niste torej iz ljubezni do vlagateljev obresti zvišali, pač pa iz velike denarne potrebe. To ste sami priznali v zaseln nih pismih, vaši možje pa v javnih prostorih. Pravite, da je docela preskrbljeno, da ostane vodstvo »Posojilnico« vedno v dobrih (t. j. vaših) rokah. Način, kako ste to poskrbeli, ni nikakor časten za sedanje posojilnično vodstvo. Ob priliki ga pojasnimo. O značaju »glavnega agitatorja« za našo »Hranilnico« pa kar lepo molčite, ker značaj vseh značajev je ravno dopisnik »Slov-Naroda« in »Slov. Doma«, o čegar lepih' lastnostih imamo tako krasne dokaze, da bode »svet strmel«. Odkritih sovražnikov se ne bojimo in jih tudi spoštujemo, v kolikor to zaslužijo, nad vse zoperni so nam pa ljudje, ki noč in dan kujejo svoje načrte zoper nas, pri) vsem tem pa hočejo biti nedolžni kot jagnje. Takim hinavcem neizprosen: in ljut boj!
d Zvirče. Za predsednika krajne-ga šolskega sveta na Zvirčem je izvoljen zopet Jakob Turk, posestnik iz Zvirč št. 26, za podpredsednika pa Jožef Blatnik, posestnik. — Umrl je tul delavec pri zgradbi nove ceste Stjepart Antič Mikelac, doma iz Selc, okraj Cir-i kvenica. Komaj tri dni je bival tu. Prišel je z namenom zaslužiti si zaslužka, a prehitela ga je v tujini smrtna kosa,
J
d Hinje. Dne 5. aprila s« je jela graditi cesta Zvirče-Hinje. So pa nekateri v naši fari, ki so pri vsaki priliki slepili ljudi, češ, da ne bo ceste nikdar, ker ji nasprotujejo župan, duhovniki in poslanci. Še celo tik predno se je začela graditi, so ti izvestni ljudje napeli še enkrat svoje moči, posebno po hribskih gostilnah, da bi ljudstvo odrinili od S. L. S. ter jih ujeli za svoj liberalizem, katerega so v svojih srcih polni, pa se ne upajo na dan z njim. Ni je bilo volitve, da se ne bi prikazali zopet na dan naši prikriti liberalci, ter ceste porabili v agitacijo proti sedanjemu županu in našim poslancem. — Sedaj pa Kranjčanje šele vemo, komu imamo zaupati, koga pa se ogibati, to pa tembolj, ker se naši prikriti liberalci ne upajo drugače na dan, kakor če so malo v »rožicah«. Vince, še bolj pa »šnops« jim šele da poguma, da jame-jo zabavljati in upiti zoper »klerikalce in duhovnike«, ne vedo pa zakaj.
d Višnja gora. V nedeljo dne 10. aprila se je vršil ustanovni shod »Kmetijske zveze« za sodni okraj Višnja gora. Za načelnika je izvoljen v. č. g. Konrad Tekster, župnik v Višnji gori, odborniki so: Alojzij Markelj, Pungart, Zajec N., pos. Veliki Gaber, A. Ceglar, Št. Vid. Ivan Zupanec, Krka. Anton Kastelic, V. Loka. Anton Štrukelj, Polica. Jožef Erjavec, Draga. Anton Zupančič, Kriška vas, Vidergar, župnik, Št. Vid. — Na Hudem je izvoljen za župana Ignacij Miklavčič, svetovalca sta: Ignacij Škufca in Jurca, oba iz Stranske vasi. — V občini Št. Vid-Za-tičina je pa izvoljen županom Fr. Les-jjak, posestnik v Zatičini. .Vsi so pristaši S. L. S.
d Pod nesrečno zvezdo. Upanje je .vsekakor lepo, če ni predolgo in je v ,v njem kaj gotovega. In mi smo mislili na gotovost. Sedemnajst let smo prosili za vodovod. Letos nam je bil že zagotovljen. V veliko veselje ljudstva so že pripeljali krampe in lopate. Vse je pričakovalo dne, ko zazveni krepko orodje. Lažje smo dihali in veseli smo postajali na vasi v živih pomenkih o vodovodu. Pa glejte! Sredi veselja je kanila žalostna solza. Umrl je podjetnik, ki je prevzel delo in mi bodemo morali še nadalje v vročem poletju piti mlačno mlakužo. — Upajoče ljudstvo v Iški vasi.
d Kat. slov. izobraž. društvo v št. Jerneju na Dolenjskem priredi v nedeljo, dne 17. aprila ob 3. uri popoldne šaloigro »Krčmar pri zvitem rogu«, a tudi mali in vrli tamburaši bodo pokazali, kaj so se naučili v kratkem času. Prijatelji zabave in veselja ne zamudite te prireditve!	- s d št. Rupert. Na lepem sliodu dne 3. aprila je deželni odbornik in poslanec dr. Evgen Lampe govoril najprej o državnem zboru, kjer stojijo slovenski poslanci združeni proti Slovanom sovražni vladi in se pod vodstvom dr. Šusteršiča borijo za pravice slovenskega ljudstva. Pravica mora priti tudi tu enkrat na vrsto! Obširno je potem go-
voril o deželnem zboru, kjer se je sklenilo veliko novih postav, ki bodo kmetom v korist. Potrjene še niso, ker se liberalci čez te postave silno jeze in kujejo pritožbe. Sklenila se je postava, po kateri bodo občine same odločevale ali naj bode zaje prost ali ne (klici: prost naj bo! Tako je klical tudi neki občinski odbornik, ki bode v prihodnje — upamo — tudi ostal tega mnenja). Po mnenju vseh kmetov je zajec škodljiva žival, zato smrt zajcu! Zajec, ki ima štiri noge, ni nič manj škodljiv, kakor zajec, ki ima dve nogi. Lovci in bogati gospodje se boje za zajca, za kmeta se pa nič ne boje! Kdor hoče imeti zabavo z zajcem v škodo kmetu, ta naj plača to zabavo pošteno! Pri tem se spomni dr. Lampe tistih, ki so zanesli liberalizem na deželo. Razni škrici pridejo v to ali ono gostilno, in gostilničar se čuti silno povišanega, če sme natočiti temu ali onemu svojega vina, če sme z njim govoriti; tak misli, da je že nekaj več od navadnega kmeta. Taki škrici delajo potem po takih ponižnih gostilničarjih svojo liberalno politiko in širijo brezvestno med pošteno ljudstvo. Potem pride še kak da-car in učitelj — pa so liberalci vkup, da hujskajo ljudi in pri vinu razlaga jo svojo modrost. Kmet pa misli, da je počeščen, če govori tak človek z njim, ki ga kmet sam redi in plača! Tako hočejo v Mokronogu kontrolor Vencajz in sodnik Cvitar s Sokolom in Ciril-Metodovo družbo ljudi preslepiti. Kaj hočejo ti ljudje? Med ljudi zasejati na-tihoma svobodno misel po francoskem načinu. Na Francoskem so obetali liberalci, da če se prodajo vse cerkve in cerkveno premoženje, se bode dobilo eden tisoč milijonov frankov, in s temi bode dobil vsak Francoz penzijon na stara leta. In res so prodali vse cerkve in vse cerkveno premoženje — in kje je sedaj denar? Liberalni sleparski notarji in sodniki so vse sami dejali v svoje žepe in povrh še naračunili, koliko jim mora še država plačati, ker so prodajali. Koliko denarja pa so po-sleparili, to se ne da preračunati. Francozi nimajo sedaj niti cerkva, niti denarja, niti penzijona, ker so se dali ujeti od liberalcev in svobodomiselcev. Celo čudežni Lurd so prodali! Taki so liberalci povsod — sleparji! Pri nas seveda še ne gre tako hitro, zato pa mislijo počasi, po Sokolu, po Ciril-Metodovi družbi zasejati med ljudi liberalizem in brezverstvo, da bi potem prodajali in sleparili kakor so na Francoskem! Zato boj takim ljudem in naj bo škric ali pa učitelj! Kdor dela za Sokola ali za Ciril-Metodovo družbo, je sovražnik slovenskega kmeta. Če so uradniki in učitelji plačani od kmeta, naj tudi tako delajo, da bode kmetu v korist! (Kmet je pa veren in svoje vere ne proda meni nič tebi nič — zato naj ga uradniki in učitelji tudi posnemajo, da gredo v cerkev in molijo. Op.) Poslanci Slovenske Ljudske Stranke bodo stali tu na straži in čuvali in delali za kmečko ljudstvo. Nadalje je govoril
o zboljšanju živinoreje, o travnikih itd. Zborovalci so z navdušenjem in živio-klici sprejeli govor svojega poslanca, ki je še na neko opazko pristan vil: Preje so dajali liberalci nemškemu teatru vsako leto 12.000 kron, sedaj smo raje dali ta denar za Št. Rupersko mlekarno, ki je vsem kmetom v korist! Zborovalci so znova zaorili: Zivio! Poslanec Hladnik je poročal, kako se morajo kmetje zediniti in bodo močni. Združena moč in edinost velja, to kaže nova stavba in mlekarna. Delati moramo vsi za enega, eden za vse! Prote-stirati moramo tudi proti novemu dav-f ku na vino. Če bi se upeljal ta davek, je vinogradnik uničen. Minister Bilin-slci je hotel upeljati davek na pivo —> pa so se pivovarnarji uprli — in odnehal je. Tudi vinogradnika se mora uslišati, če se združeni oglasimo zoper ta davek. Deželni zbor je že sprejel ostro resolucijo proti temu davku. On sam (Poslanec Hladnik) je bil, ki je z vso vnemo delal zoper ta davek. Da-i našnji shod naj se o tem izreče in po-i tem poroča on sam poslancu dr. Hočevarju, da na Dunaju nastopi proti temu davku. Shod se je nato enoglasno izrekel zoper ta davek in z navdušenjem sprejel resolucijo gospoda Hlad-nika! Govorila sta še Povše iz Mokronoga in župnik Kocijančič. Shod se je zaključil .s popolnim zaupanjem S. L* S. in z nado, da se kmalu vrši drugi po« učni shod!
d Z Mirne. Katoliško izobraževalno društvo na Mirni priredi v nedeljo, 17. t. m. veselico ob 3. popoldne na Fužini. Spored: Petje, deklamacije, tam-buranje in igra »Kmet Herod«. Naposled bo še šaljiva pošta marsikomu prinesla kak vesel trenotek. Pri tej veselici — po petletnem prestanku — zopet nastopi od smrti vstali mirnski tambu-raški zbor. Kdor ga hoče slišati, naj pride v vas!
n Dolenja vas pri Cerknici. Dne
2. aprila je umrl najstarejši mož v Dolenji vasi, ubožec Andrej Petrič po domače Poljak. Bil je dolgo vrsto let vaški pastir, sedaj ko je opešal, pa je živel od milodarov. Kar je posebno vredno, da se omeni, je bil njegov pogreb, ki so mu ga priredili zastopniki soseske. Nosili in pokopavali so ga občinski odborniki in odborniki gospodarskega odseka iz Dolenje vasi s podžupanom vred. To je sicer le bolj zunanjost, vendar pa je lepo in čast za Dolenjo vas da si je izbrala za soseskine zastopnik«! može, kateri so hvaležni človeku, ki j<i dolgo služil soseski in ki znajo spoštoi vati starega moža, če tudi je to navaden ubožec.
n Z Blok. Liberalni dopisnik se je zopet oglasil v »Slov. Domu«. Ne vemo, ali se je šele sedaj oddahnil od
82
strahu, ker je bil oklofutan radi nedostojnega obnašanja v cerkvi, ali je bil res tako otročji, da je čakal, da razpade naše društvo. V dopisu nehote pri-pozna, da je dolgo upal, da bo na njegovo besedo kar vse prenehalo in razpadlo. Če bi vedel, kako se je društvo v zimskem času okrepilo in naraslo, kako izborno deluje knjižnica, bi bil še z večjo jezo mazal tinto po nedolžnem papirju. Našim liberalcem vedno šumi po glavi, da so napadeni. »Vso stvar ima že sodnija v rokah,« pišejo. Pa se jim kar noče izpolniti želja. Ječa, sodišče, orožniki jim roje v možganih. Ste imeli menda v zadnjem času s takimi stvarmi opraviti! Zdaj zopet pišejo o nekem napadu. Resnicoljubi, z imeni na dan! — Posebno nežno ljubezen imajo naši liberalci do deklet, ki so v Marijini družbi. Zdaj se jim že tu ne zde nič več varne. Čisto resno svarijo stariše, naj pazijo na svoje hčere, kajti »nikjer,« tako pravijo, »ni lepše priložnosti, da se dekle izgubi, kakor je Marijina družba, v kateri se zbirajo fantje in dekleta«. Veselite se, krščanski stariši in veselja poskakujte! Volk je začel varvati jagnje! Sedaj lahko mirno zaspite in ve dekleta ste lahko brez skrbi za svojo dekliško časi. Da nad vse skrbnim liberalcem ne osive lasje, jim povemo v pomirjenje, da se v Marijini družbi zbirajo samo dekleta, ker mladeniške dosedaj še nimamo. — Šc nekaj bi kmalu pozabili. Obeta se nam »Sokol«. Prav! Mi upamo pri tem profi-tirati. Naj sc duhovi ločijo! Kar je poštenega, vernega, katoliškega, bo šlo pod naš prapor; kar pa je protikatoliš-kega pa pod vaš. Napredek v surovosti vam je zagotovljen. Še z večjim veseljem boste zabavljali, sramotili, dajali priimke. V uniformi boste še z večjo navdušenostjo vpili in plesali. Mi pa bomo šli po poti dostojnosti, krščanske izobrazbe in omike do zmage.
n Vipavske novicel Redek p r az-n i k smo obhajali 30. marca na Gočah. Obče spoštovana Josip in Marija Ferjančič sta obhajala zlato poroko. Pokanje topičev je oznanjalo vsej vipavski dolini in še daleč naokrog izredno slavlje. V cerkvi pa je daroval sin zlatoporočencev sv. daritev za svoje starše, pri kateri sta oskrbela druga dva sinova orglanje in petje. Pomenljivi cerkveni obred, ki ga je tudi Dpravil sin zlatoporočencev, semeniški podravnatelj iz Ljubljane, je ganil navzoče sorodnike in prijatelje do solz. V veseli družbi sorodnikov in prijateljev — svatov so se vrstile napitni-ce, ki so vse pričale o izredni priljubljenosti obeh slavljencev. Manjkalo pa itudi ni prijetne zabave, za katero je skrbelo zlasti polnoštevilno zastopano pevsko društvo »Nanos« s svojim ubranim petjem pod vodstvom g. Riharda sina zlatoporočencev, ki je pevovodja društva »Nanosa«, odkar društvo obstoji. Izmed raznih lepih napitnic naj omenjamo sonet, ki ga je ob tej priliki posvetil vipavski slavček g. Silvester slavljencemal Glasi se: 72
Premila pomlad zmage god obhaja; cvetoča sta že vrt domači in trata, že dol in plan zeleni plaič imata, oglasi kmalu slavček se iz gaja.
A tudi Vama srcc se pomlaja, ko vidita, oj poročenca zlata, kako prelepih cvetov sta bogata, ki z njimi Vas ljubezen srčna spaja.
In cvetje to, ki čast je domovini, so vrle hčerke vajine in sini, navdušeni za vero, dom, cesarja.
Naj dolgo sveti Vama sreče zarja, enkrat pa milost večnega Vladarja s predragimi na veke vse zedinil
Omenjeno bodi, da sta dala zlato-poročenca dva sina duhovskemu stanu, katerih eden je semeniški podravnatelj v Ljubljani, a drugi župnik v Ameriki; eden izmed sinov je sodnik v Podgradu v Istri, drugi župan na Gočah, a ena hči je umrla kot usmiljenka. Izvrstna vzgoja, vseskoz v verskem duhu, dela zlatoporočencema kot staršem največjo čast. Naj bi jo posnemali zakonski v vseh naših družinah! In zato se pridružujemo tudi mi vsem voščilom in čestitkam: naj bi obhajala naša zla-toporočenca tudi še biserno poroko!
n Živela zmagal Iz Hrenovic se nam poroča: Ker smo prejšnjega župana, g. Ivana Debcvca na veliko soboto položili k večnemu počitku, je bila na dan 7. aprila razpisana nadomestna volitev novega župana. Z nekakim strahom, a obenem tudi z upom so korakali naši odborniki na volišče, nasprotniki pa s vesti si zmage so naročili na volišču, ki jc zajedno gostilna, fino kosilo z ocvrtim jagnjičkom. Dober tek, gospodje! A glej jo smolo, sreča je opoteča! Iz volivnega lokala je prinesel palmovo vejico naš vrli somišljenik, g. Ivan Šantelj iz Gorič, ki je bil kljub načrtom in dogovorom nasprotnikov izvoljen županom. To nas v srce veseli; kajti to je za našo občino zgodovinski dan, ko je prvič izvil nasprotnikom zastavo iz rok naš mož, naš pristaš, ki mu bo mar blagor ljudstva 1 Pa tudi našim odbornikom je ob tem za našo stvar pomembnem in veselem dejstvu poskočilo novo navdušenje v žile. Zato se pa niso kar nič pomišljali, temveč hajdi okolo mize, ki je bila za nasprotnike pogrnjena, in gostili so se z ocvrtim jagnjičkom in drugimi tečnimi pritiklinami, namenjenimi nasprotnikom, dočim so le ti tam nekje v kuhinji sline požirali. Prav tako!
n Rakek. Iz našega »Izobraževalnega društva« je potrjen k vojakom g. Ludovik Lcnčck. Bil je izvrsten igralec in načelnik Orla. Obžalujemo ob izgubi našega vrlega člana, ter se mu ob enem iskreno zahvalimo za ves trud. — Prihodnjo nedeljo dne 17. t. m. bodo zopet enkrat nastopile naše vrle igralke na odru. Igrale bodo dve igri. Uljudno vabimo k obilni udeležbi.
_ n Senožeče. Našo župno cerkev so obiskali v noči od 6. do 7. aprila tatovi.
Noč sama je bila temna, in deževalo je tudi močno. Povrh stoji cerkev izven kraja; kaj čuda, da so zlodeji mirno lahko izvršili svoje hudobne nakane. V cerkev so vlomili pri stranskih vratih. Odprli so tabernakeljne na stranskih oltarjih in nato na velikem oltarju, kjer so vzeli monštranco in razmetali iz obhajilnega keliha svete hostije po altarju. Nekaj svetih hostij so odnesli seboj. Obhajilni kelih sam so pa pustili na oltarju. V zakristiji so odprli vse omarine predale, pokradli dva mašna keliha, razmetali vso mašno obleko. Pri zakristijskih vratih so razbili vse odnešene svete posode in jih zavili v prte. V zakristiji so pometali na tla tudi dve sv. hostiji. Na vrh Ga* berka so našli drugi dan razne razbi« te ukradene stvari, katere so bile brea vrednosti za lopove. Škoda je precej* šnja.
Revident g. Florjan Kožah v Boh, Bistrici je imenovan nadrevidentom.
Goriško. Deželni odbor go« r i š k i razpisuje dva štipendija po 250 kron za obiskovanje znane mlekarska šole na Vrhniki. Kdor dobi štipendij, se mora zavezati, da bode najmanj 10 let služil na Goriškem kot mlekarski ali sirarski mojster ali potovalni uči* telj. — Pomenljiva zadruga. Dne 11. aprila se ustanovi v Gorici »Sadjerejska zadruga za Goriško«. Zadruga je velikega pomena. Nemci imajo že veliko takih zadrug, a Slovenci, dasi je ravno pri nas tako ugoden kraj za sadjarstvo, še nič. Ni čuda, da nima naše sadje one cene kakor jo zasluži, — Dr. Gregorin je zopet kandidat goriške liberalne stranke za volitev v deželni zbor. — Kandidat S. L. S, je kmet Jožef Babič iz Rodika. —< Ljudski shod se je vršil 3. aprila pri Sv. Luciji. Govoril je državni po« slanec dr. Krek in deželni poslanec Iv, Piber, oba iz Kranjskega. Shod je bil zelo dobro obiskan. Dr. Krek je govoril o načelih liberalizma in krščanskega socializma, Piber pa je govoril o planinah in pašnikih. — Občinske v o« litvevGoricise bodo vršile kmalu, Volivni imeniki so že razpoloženi. —< Tako je prav. Podbrdom Je bilo napovedano predavanje o kmetijstvu t šoli. Ko prideta predavatelja, so bili kmetje sicer zbrani, a v šolo niso hoteli iti. Predavanje se je moralo vršiti v, prostorih Katol. slov. izobraž. društva, Kmetje že vedo, kdo vodi šolo. Lep po* klon šolski oblasti.
Koroško. Izobraževalno g i« banje. V Prevaljah se je ustanovilo izobraževalno društvo. Predaval je gospod Terseglav iz Ljubljane. — V e t e l iz K r a n j s k e ga. Na železniškem shodu je govoril Dobernig, da gre iz Kranjskega neki veter, ki njemu ni
.všeč. Verujemo. A tako zabavljanje kaže predrznost Nemca, ko so bili poslušalci njegovi na sbodu skoraj sami Slovenci. — Zopet nesreča. V Celovcu se je nevarno obstrelil vseučilišč-nik Graf, ker se je igral z revolverjem. :— Verna vas pri Tinjah. Pogorelo je 5. aprila gospodarsko poslopje vdove Thaler. Dvoje goved je ostalo v ognju, ostalo so rešili.
štajersko. Slovenska zmaga. Pri občinskih volitvah v Polički vasi so zmagali Slovenci v vseh treh razredih. — Šulferajn. Vse podružnice Šulferajna na Štajerskem se bodo združile v Zvezo, da bodo vspešneje mogle delovati za ponemčevanje na mejah. V odgovor naj bi vsa slovenska društva ustanovila obrambne odseke, 'da vspešneje odbijemo nemški naval in pokažemo, da ostane na slovenski zemlji Slovenec gospodar. — V v 1 a k u o k r a d e n. Mesar Schauffinger se je peljal po južni železnici skupaj z nekim neznanim človekom. Mesar je zaspal in se zbudil blizu Pragerskega. Začutil je v vozu neznosen smrad in ko je prišel na prosto, je spoznal, da mu je ukradenih 600 kron. Gotovo je mesarja storilec najprvo omotil in mu potem iz-1 maknil denarnico. — Oče državnega poslanca dr. Korošca je umrl pri Sv. Jurju. — Štajerski Cirilmetodarji bi imeli radi duhovnike v svoji sredi, menda za reklamo. Izvolili so v odbor gosp. dr. Medveda in g. Vreže. Skoro gotovo ta dva gospoda za izvolitev ne vesta, ker je neverjetno, da bi sprejela izvolitev. — Oslepil in se obesil. V Gri-žali si je Janez Podlesnik poškodoval oko in šel iskat pomoči v Gradec na kliniko, a že prepozno. Reveža so pripeljali domov nazaj popolnoma slepega. ,V svojem obupu je splezal na podstrešje in se obesil. — Draginja v Mariboru. Listi poročajo, da je v velikonočnih praznikih stal en liter mleka 48 vinarjev. — Duhovniška j v e s t. Župnija Teharje je podeljena dosedanjemu tamošnjemu kaplanu g. Jožefu Čemažarju. Za župnika pri Materi Božji pri Polenšaku je imenovan g. Jožef Podplatnik, kaplan na Hajdinu pri Ptuju. — Š t. I 1 j. Protestantizem se vedno bolj širi v preje popolnoma katoliškem Št. Ilju. Zdaj že hocli v šolo 30 protestantskih otrok. Otroci so od nemških naseljencev iz Virtemberga. Od Slovencev je dozdaj odpadel od ka-toličanstva k protestantizmu hlapec Jurij Polančič. Bil je v službi pri protestantu Hemplu. — Posnemanja vredno. Mohorjani v Ljutomeru so zbrali 60 kron za obmejne Slovence.
»Turški križ«. — »Tri sestre«. —
Dve ljudski igri, spisal dr. Krek. — Te dve krasni igri sta kakor nalašč pri-
šli na svitlo ob sedanjem velikem pomanjkanju ljudskih iger. Zlasti eno prednost teh dveh iger moramo posebno povdariti: pisatelj je silno srečno rešil vprašanje, kako naj bodo pisane igre zmešanimi ulogami za naše ljudstvo. Vsebino prve igre je »Domoljub« že prinesel, ko je v »Društveni-ku« prinesel poročilo o prvi predstavi v Selcih. Obširno oceno druge igre prinese v prihodnjem »Društveniku«, na kar že danes opozarjamo. Cena izvodu je 1 K, deset izvodov 8 K. Dobiva se knjižica, kateri je želeti, da posežejo po njej prav vsa naša društva, v zavodu Sv. Stanislava v Št. Vidu nad Ljubljano in pri Katol. slov. izobraževalnem društvu v Selcih nad Škofjo Loko.
Kraljica Dagmar. Zgodovinski roman. Pod tem naslovom je izšla krasna nova knjiga, ki je za naša izobraževalna društva in druge knjižnice velikega vzgojnega pomena. V obliki izredno zanimivega zgodovinskega romana nam opisuje slavni pisatelj duhovnik Beneš Trebizsky pokristjanje-nje polabskih Slovanov. Novi roman bo vzbudil splošno zanimanje. Cena tej obširni knjigi je 3 K 20 vin. za nevezan in 4 K 30 vin. za vezan izvod. Dobi se v »K a t o li š k i Bukvami« v Ljubljani.
Izredno lepe nove spominke prvega sv. obhajila pod celuloidom je založila »Katoliška Bukvama v Ljubljani«. Krasna podoba predstavlja Jezusa s sv. hostijo in primetnimi podpisi. Podoba je na trdem kartonu in pod celuloidom tako prirejena, da se lahko postavi ali pa obesi na steno, ne da bi se dajala v okvir ali pod šipo in ima torej iste prednosti kakor kanontable iz celuloida. Kdor hoče darovati prvo-obhajancu spominek trajne vrednosti, da ga bo imel lahko celo življenje pred očmi, naj mu kupi za mal denar 80 vinarjev to sliko. Poštnina in ovojnina za vsak posamezen izvod znaša posebej 30 vinarjev. Pri naročilu na več izvodov se pojavijo razmeroma manjši stroški za poštnino.
Cerkvenim pevskim zborom priporočamo za majnik sledeče skladbe: Ant. Foerster: 6 Marijinih pesmi za tri ženske ali moške glasove z orglami; cena partituri 1 K 80 vin., posam. glasovom 40 vin. Stanko Premrl: 12 Marijinih pesmi za mešan zbor; cena partituri 1 K 80 vin., posam. glasovom 40 vin. Janez Laharnar: Šmarnične pesmi za mešan zbor; cena partituri 1 K 30 vin. P. H u g. S a 11 n e r: Marijine pesmi za mešan zbor in orgle; cena partituri 1 K 80 vin., posam. glasovom 50 vin. Ant. Foerster: Lavretanske lita-nije matere božje za ljudsko petje; cena 40 vin. — »Ave Maria« za sedmeroglasni mešani ali čveteroglasni moški zbor; cena partituri 60. vin., glasovom 20 vinarjev,/"''"
Fr. Kimovec: »Ave Marija in če« ščena Marija« za tri ženske ^mo-t ške glasove z orglami; cena 50 vin., pet izvodov 2 K.
SODBA
Izkušene gospodinje:
ZKathreiner EKneippova stadna kava je vsakdanja pijača, katera povečuje delavno moč mojega moža in mu ohranja dobro voljo. Otroci uspevajo dobro in v gospodinjstvu si precej prihranim. c\?rhtega nam ta kava vsakdan čudovito tekne.
Profesor Cantani, sloveči učitelj na kralj, univerzitetni kliniki v Napolju, se izraža v eni svojih znanstvenih razprav sledeče:
„Z uspehom dajem piti naravno Franc Jožef-ovo grenčico svojim bolnikom, bolehajočim na sladkosečnosii, ki so podvrženi natančnemu zdravljenju. »Franc Jožef-ova« grenčica, zavžita na tešče, izboljšuje prebavo in popolnoma nadomestuje naravne rudninske vode Karlovih varov."
V lekarnah, drogerijah in prodajalnah rudninskih voda naj se izrečno zahteva staro preizkušeno «Franc Jožef-ovo" grenčico.	7
Naši čitatelji se bodo gotovo radi seznanili z občeznanim domačim sredstvom »S c o 11 o v o emulzij o«, ki daleč preseza ribje olje ne le po učinku, ampak tudi po prijetnem vonju in dobrem okusu. Otroci uživajo »S c o t-tovo emulzijo« s posebnim veseljem. Dobi se v vseh lekarnah.
Dobre volje Človekove, kakor znano, nič lažje ne skali, nego bolezen ali slabost. Tem dragoceneje je pa dejstvo, da imamo zanesljivo in hitro delujoče zdravilo in domač pomočelc proti temu, namreč lekarnarja T h i e r r y a balzam in centifolijslco mazilo iz lekarne pri »Angelju«, A. T h i e r r y v Pregradi pri Rogaški Slatini. Glej več v oglasu.
■
Dober tek! ^	«
bara krogljice s znamko „Elsa-krogljice . bvetuj lodec. 6 škatljic franko 4 krone. Izdelovatelj samo
Tržne cene
za 100 kg. Ljubljana
V Ljubljani, dne 12. aprila 1910.
Ne samo otroke moramo obvarovati vsega, kar slabi srce in škoduje živcem — tedaj alkohola in kave! — ampak tudi za odraščene je njih zdravje največja dobrina. Skrbna gospodinja rabi zategadelj za zajutrk in malico le pristno Ivathreiner Kneipp-sladno kavo, ker le v tem slučaju prinese na mizo zdravo in okusno kavo. Zadovolj-nost in prihranki, posebno pa cvetoča lica otrok so ji plačilo za to. Ker pa imamo mnogo manjvrednih ponarejanj, moramo biti pri nakupovanju previdni. Zahtevajte le izvirne zavitke z imenom Kathreiner. Zakaj vzeti ponarejeno blago, ako se dobi za isti denar dobro, pristno blago. Le previdnost varuje prod škodo in razočaranjem.
e SCOTT-ova emulzija najzanesljivejše sredstvo, da se izognemo resnim boleznim. Kdor orvič poskusi SCOTT-ovo emulzijo,sc začudi, kako naglo more obnoviti izgubljene moči. Dober sloves, ki ga povsod vživa
2619 SCOTT-ova emulzija
temelji poglavitno na čistosti in izbornosti vseh njenih snovi.
Celo na najbolj občutljiv želodec in še tako oslabel organizem najugodneje vpliva
Seoff-ova emulzija
Le SCOTT-ova emulzija je
prava in neprekosna vzor-emulzija.
Tudi poleti se jemlje z najboljšim uspehom.
Cena originalne steklenice 2 K 50 v. - Dobi se v vseh lekarnah.--
Posestvo se proda. ^nn0°
poslopje s 6 sobami, 2 kleti, 2 hleva za 12 govedi, l poda za seno, velik kozolec, 5 hlevov za prašiče, • se lepo izdelano; okoli poslopja velik sadni vrt; ijiv je za 50 mern. posetve, travnikov za 12 govedi > dolov hoste. Voda in mlin blizu. Njive v lepi legi n blizu doma. >/( ure oddaljeno od kolodvora Mokronog. Cena 24.000 kron. Naslov pove upravništvo »Domoljuba«.	}q35
Hiša v Preserjah sneai
odda v
^nccerkve_pripravna za vsako obrt tov dobrem „nu- T Vet se izve pri Franc« Zakrajšekn v
1022
Preserjah št. 29.
Deželni pridelki:
Pienlca......
Rž .........
Ajda........
Ječmen......
Oves........
Proso belo. . . . Proso rumeno . Koruza stara . . Koruza nova ■ .
Leča........
Grah........
Laneno seme . .
Grailca......
Domača detelja Gorenjska repa Fižol Ribnfčan Fliol Prepellčar Fižol Mandalon
Čebula......
Krompir. . , . Zelje ..veže . Zelje kislo brez
soda.......
Repa sveža . . . Repa kisla brez
soda.......
Brinje.......
Kumna ......
Orehi.......
Gobe suhe ....
Jeilce.......
Želod .......
Smrekovi storil.
Seno........
Slrma.......
Stelja.......
Cena
(0
Zlvlaa, meso
živa vaga:
Goveda pitana Teleta težka . Teleta mala . .
Prašiči.....
Koitrunl
Kuretnlna in drugo:
Maslo kuhano od K žliO-- do . . Maslo surovo od K 2«0 — do . . Slanina sveia
(ipeh).....
Slanina preka-
jena ......
Mast svinjska .
Loj........
Jajca 100 kom
Pitanci.....
Golobi......
Raca.......
Gos.........
Kolonijalno blago na
Rli Rangon od
K «5- - do .... Kava Santos od K 1M - do ...
Sladkor ......
Petrolej......
Cena
K
T8 110 104 138 — 101
«80
50
Posteljno vlago
odstrani zajamčeno tsltoj 1 Slovita priznanja in pohvale Zdravnilko priporočeno. Sta-it in spol se morata naznani. Knjižico posije zastonj:
Zavod „Sanitas"
u Valburj K 350. Bavarsko
Zelo ugodna partija
obstoječa iz 5000 tucatov pripravnih črnih damskih nogavic s patent, robom, pletene, tucat K 4 60; ista kakovost in izpeljava enobarvne kratke nogavice za gospode po K 3-60 ponudim po sort. naročilu od 4 tuc. po povzetju. Jerd. Miillor,Časlaval75 Češko
Za trgovce, krošnjarje in 50 v. baz. vel. promet. 1000 3—1
lniBVO IliOlG
kupuje v vsaki množini tovarna za konserve dr. Ernesta Kumpf v Beljaku.
Ponudbe z vzorci če je možno v nemščini. 982
Posestvo natsrodaihi5a s0-
poslopje v ravnini, njive v najlepši leqi,"okron^S do 30 mernikov posetve; več gozdov in travnikov Pnpravno za koyaCa aii kakega drugegaobrtnika Vec pove jernej Jerant, Sora 46, p. Medvode:
LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Brno, 6. aprila: 41, 67, 53, 61, 37. Trst, 9. aprila: 89, 28, 70, 74, 68.
Linz, 9. aprila: 7, 63, 73, 54, 15.
/>2
HGER1TI,
potovalci, zastopniki in I osebe, ki so znane pri I privatnikih se sprej- I | mejo takoj In povsod ! v vseh kr jih, mestih in j okrajih zn prodajo novih stvari) ki se Jih odda lahko v vsaki družini proti visoki pro-j viziji ln meseč. stalni ! ! plači K 100. Ponudbe I pod Šifro „Dober postranski zaslužek 1910" no Hudolfa Mosse, Praga, Graben Stev. 14.	931 !
od žensk strižene In zmešane plačam snmo jaz najdražje, ker l;ii rabim za lastni izdelek.
DlPodkraiSek
627 frizer 10-1
Ljubljana, Sv. Petra c, 32 v Levcevi hlšL
Brez ruvanja zobnih korenin se ustavltalo
nmerlkanskl umetni zobie, posamezno ali cela zobovja, Izvzemsl nedelje In praznike vsak dan od 8. ure zjutraj do tt>5 6. ure zvečer '26 1
v kono. zobarskem atelje
| O. SEVDL
Ljubljana, Stritarjeva nl.7
4 ledne na paskuSnlo ln na ogled raz-svoja kolesa znam.,Bolitma'
| Zložni~ plačtln|3°pogoj?. ^Franc
poSIljam svoja Deli koles in
Uutek, tov. koles, O nočno ob d rt. jcl 6, 77'5 geiko.
I Ceniki zastonj.	8791-i
Zaradi prevelikega opravila dam obiskano
2840 1
v najem dobr0
trgovino z mešanim blagom.
Ivan Sajovic, trg., Gor. Logatec.	1037 l_i
Dobra prilika! Gostilničarji in trgovci, pozor!
Proda se Iz proste roke, radi prevelikih opravil nncochrn v najboljšem stanu. Gostilno pUocaiv i/ z vsemi pravicami, zraven je vrt, pašnik in gozdi; od postaje 6 minut (na Gorenjskem). Cena 9000 do 13000 K. Naslov pri upravi.
iz proste roke na Polzelem pri Velikih LaSčaA dne 25. aprila ob 9. uri dopoldne. Proda se hisa z gospodarskimi poslopji, sadnim vrtom, travniki, njive in gojzd. Proda se skupaj ali na drobno. — Več sc poizve pri posestniku Francetu Zakrajšek na Polzelem.	1036 1—1
V Podrečju pri Domžalah je naprodaj
posestvo
z vsemi gospodarskimi poslopji, vse v dobrem stanu, zraven tri njive in dva gozda. Proda se vse skupno ali tudi posamezne parcele. Pojasnila o tem daje gostilničar Franc Kerč, župan na Viru, poŠta Domžale.	1040 1-1
Proda se posestvo
pri sv. Jederti nad Laškim, otaj, oddaljeno S minut od župne cerkve. Meri 16 oralov in sicer: vinograd, njive, travnik in gozdi. Redi se lahko 5 glav živine, Več pove Franc Šlander istotam.	1042
Nehajte mi vendar enkr&\
a	s pripovedovanjem sredstev, ker so mi po-
■	Steno pokvarila želodec, brez da bi mojemu
I	kataru resnično kaj pomagala. Sedaj hočem
I	imeti sodenice — ampak, da se mi pritieso
'	tudi res samo pristne „Fayeve". Povsod se
I	sliSi, da sodenice s takim katarom zelo hitro
i	pospravijo in zraventega tudi dobro store želodcu in črevam. Faijeve pristne sodenice
|	se dobe v lekarnah in drožerijah itd. za samo
i	K 1-25 Skatljica. Generalno zastopstvo za
;	Avstro-Ogrsko: W. Th. Guntzert, c. k. dvorni
I	dobavitelj, Dunaj IV./1, Grosse Neugasse 17.
Strogo preizkušnjo
je gotovo prestalo sredstvo, ki si je že zagotovilo splošno vporabo polnih 50 M-
Preizkušeno Iz Izbranih najboljših nI ospesmn w»r vllnlh zeli skrbno napravljeno, tek zbu|a|Oče ln P™" bnvljanje pospešujoče in lahko odvajajoče doms™ zdravilo, ki ublaži in odstrani znane nasledke tm»° nosti, slabe diete, prehlajenja in zoprnega zap" J n. pr. goreClco, r.apen|an|e, nezmerne tvoritve ter krče je dr. Bose balzam z a želodec Iz lekarne II- Frngnerja v Pragi.
SVRRILOI Vsi deli embalaže
- lma|o postavno
deponovano varst. znamko
GLAVNA ZALOGA: LEKRRMfl
B. FRRGNER-ja,
„Prl {ritem orlu", PRRGA, Mal« strana 205, vogal Nerudove ulice. Ita" Po polil le razpošilja vnk dan. ICO Cela stekl. 2 K, pol stekl. 1 K. Proti naprej vpoS K 1-50 se posije mola steklenico, za K 2 80 velika steklenica, za K 1 70 2 veliki stcklenicl za K 8— 1 ve"«« steklenice, za K 12 - 14 vel. steklenic poštnine prosto na vse posiaje avstro-ogr. monarhije.
Zaloga v lekarnah Avstro-Ogr.