Leto XXI., St. 158
Ljubljana, sreda 10. julija 1940
Cena 2 Din
Idpravnlttvo: tpybljana, Kna/ljeva 6 — Telefon fitev. 8122, 3121, »124,
_____oddelek: Ljubljana,
tmrgova mL — TeL 3492 In 8392 Etomtniea Maribor: Orajrid trg
K. I - Telefon 246«. Itodruftnlea Celje: Kocenova «Bca 2.
Telefon tt. 19». Radani pri poAt. 6ek. zarodih: Ljubljana tt 1T.749.
Tihomorske napetosti
Silno daleč nazaj moramo poseči v zgodovino, da pridemo do tako razgibane dobe, kakor je današnja, razgibana z vidikov kolonialne in sploh svetovne politike, Danes moremo zares reči, da so mali spori med narodi, dasi so bili spočetka v ospredju, močno potisnjeni v ozadje, prevladuje pa borba za široki svet, boj za svetovno posest. Resnica je sicer, da se borba do sedaj vrši še vedno skoro samo v Evropi, saj posega komaj v neznatni meri iz Sredozemlja tudi v Afriko, toda perspektive, s katerih se bijejo velike odločitve, nedvomno merijo v svet z največjimi dimenzijami. Podoba je, da bo vse to prišlo bolj določno do veljave šele polagoma, po prirodi dogodkov samih. Francija je toliko kot razorožena, pa spričo tega postavljena v nujnost, da računa v glavnem z voljo zmagovalcev. Kadar stopi vprašanje miru v dokončno obliko pogajanj, bodo ta dejansko pomenila novo razdelitev kolonialnega sveta.
S Francijo vred sta na tleh tudi Nizozemska in Belgija, ki prav tako razpolagata z ogromnimi kolonialnimi bogastvi. Zmagovalec ima v rokah njuni matični državi in ako se bodo mirovni razgovori vršili pod tem znamenjem, je treba tudi na teh področjih računati z možnostmi zelo velikih in radikalnih sprememb.
Ni treba posebej podčrtavati, da ie prred vsemi temi globoko segaj očimi možnostmi še eno veliko, vsekakor odločilno vprašanje: Velika Britanija. Imperij, ki ga je obvladovala do sedaj Anglija domala brez težav, je sedaj v nevarnosti, v kakršni ni bil še nikdar. Z njim vred je v opasnosti tudi dosedanji kolonijalni red. Zakaj ako se zamaje mogočna stavba, ki ji gospoduje London, se z njo vred premakne tudi dosedanje stanje v ostalem svetu ter postanejo ne le možne, marveč tudi skrajno verjetne uvodoma naznačene radikalne spremembe v kolonialni posesti vseh držav.
S teh in takih perspektiv je treba gledati ozadje napetosti, ki se stopnjujejo na Tihem oceanu. Tam je Japonska, ki sicer stoji ob strani krvavi borbi v Evropi, toda s pozornimi očmi spremlja razvoj dogodkov, prežeč, da ujame pravo priliko in jo izkoristi, ne prezgodaj, a tudi ne prepozno. Zakaj v Tihem oceanu ležijo kolonialne posesti evropskih narodov in tudi Alenke, ozemlja, ki spadajo po svojih tropskih in drugih produktih med najbogatejše kolonije na svetu. Te kolonije so last Nizozemske, Francije, Velike Britanije in njenih dominionov, torej onih držav, ki so v kritičnem preokretu svoje zgodovine. Ni čuda ako je spričo tega zavladalo v Japonski nekakšno alarmantno stanje.
Dovolj je izpričano, da sta Francija in zlasti Anglija stopili v vojno nezadostno pripravljeni. Toda tudi Japonsko je ta odločilna preizkušnja zadela precej nepripravljeno. Njene glavne vojne sile so še vedno angažirane v borbi s Kitajci, njena finančna sredstva se obupno krčijo in surovine za vojno akcijo dotekajo z mnogimi težavami, osobito, odkar je Amerika odpovedala trgovinsko pogodbo in močno skrčila obseg svojega gospodarskega prometa z Japonsko. Velike prilike, ki se sedaj nudijo v »Južnem morju«, so zapeljivo ugodne, saj se talko pripravno pojavljajo komaj na stoletja. Zato skušajo Japonci za vsako ceno naglo zaključiti vojno na Kitajskem in sprostiti sile za poseg v dogodke na oceanskih področjih, ko bo sedanja svetovna politična kriza dosegla vrhunec.
Japonska politična dinamika je ojačila svojo ofenzivo po več potih. Na vso moč je povečala akcijo, da ustavi dovoz vojnega in drugega blaga maršalu čangkajŠku. Prevoz preko francoske Indokine je že preprečila. Sedaj je na delu akcija, da ga zavre tudi t>o poteh, ki vodijo čez britansko Birmo. Podoba je da so alarmantne vesti, ki prihajajo iz Hongkonga, s tem v zvezi. Saj Hongkong ne more posredovati ni-kakega prevoza v korist čangkajšku, a vendar preti britanskemu mestu japonska blokada, očividno s ciljem, da se z njo doseže učinek in uspeh v — Birmi. Toda drugi oravec japonske ofenzive se obrača tudi zoner evropske koncesije na Kitaiskem Tu so Japonci poverili akcijo Vangčingveju, izvrševalcu japonske volje v kitajski obleki. Nedvomno je treba računati, da bodo poskusili popolnoma likvidirati evropske koncesije v kitajskih mestih. Tudi če bodo metode in taktični oostopki še nekoliko maskirani, eden elavnih mandatov Vangčingvejeve vlade je, da nudi onoro jaoonskim ciljem za popolno prevlado na Kitajskem.
Toda mnnp-1 Holi važni so >roble-mi, ki jih upa Tokio razčistiti v Južnem morju. Tu tiči jedro vprašanja v
Izhaja vsak dan rasen ponedeljka. Naročnina -nafta mesečno 2S dn. Za Inozemstvo 40 din.
Urednlitv«: Ljnfaijana, Knafljeva Klica 5, telefon
3122, 3123, 3124, 3125, 3128; Maribor, Grajski trg *tev. 7. telefon ŠL 245»; Celje, Stroesmayerjeva ulica itev. 1, telefon fttev. 66.
Rokopisi se ne vračajo.
Teleki in Csaky na poti v Berlin
Nemška vlada je povabila oba vodilna člana madžarske vlade, da prisostvujeta berlinskim razgovorom o rumun sko-madžarskem problemu
Budimpešta, 9. juL s. (Ass. Press.) Madžarski ministrski predsednik grof Teleki in zunanji minister grof Csaky sta bila danes povabljena v Berlin, da prisostvujeta razgovorom med italijanskim zunanjim ministrom grofom Cianom in nemškim zunanjim ministrom von Ribbentro-pom glede rumunsko-madžarskega spora. Ne izključujejo, da bo razgovorom priso-st- al tudi kancelar Hitler.
Oba madžarska državnika sta odpotovala v Nemčijo popoldne.
Budimpešta, 9. jul. s. (Ass. Press.) V zvezi z odhodom ministrskega predsednika Telekija in zunanjega ministra Csakya v Berlin se je danes izvedelo, da je že pred dnevi poslala madžarska vlada nemški vladi noto, v kateri sporoča kot svojo minimalno zahtevo napram Rumuniji vrnitev Transilvanije.
Bukarešta, 9. jul. s. (Ass. Press.) Ko se je danes izvedelo za odhod madžarskega ministrskega predsednika in zunanjega ministra v Berlin, so na merodajnib mestih v Bukarešti ponovno poudarili, da Rumunija ne bo sprejela nobenih neupravičenih madžarskih zahtev. Rumunija odločno odklanja možnost odstopitve Transilvanije in pristaja edino na izmeno prebivalstva v ozemljih, ki so naseljena pretežno z Madžari.
Kaj žele Madžari
Berlin, 9. jul. o. V zvezi s potovanjem madžarskih državnikov v Berlin se je izvedelo, da zahteva Madžarska pospešeno rešitev svojega spora z Rumunijo. Madžarska zahteva:
1.	Ozek obmejni pas rumunskega ozemlja, kjer žive zgolj Madžari.
2.	Ustanovitev avtonomne takozvane sl-kulske dežele, ki naj bi postala nekaka samostojna državica.
3.	V okviru rumiugce države naj bi se ustanovila avtonomi^fTransilvanija z novim zakonom o manjšinah.
V berlinskih diplomatskih krogih ne Izključujejo možnosti izpremembe teritorialnega stanja na Balkanu kot posledice berlinskih posvetovanj, vendar pa samo v toliko v kolikor se ne bi s tem pokvarila mir in gospodarsko sodelovanje velesil osi Rim—Berlin z balkanskimi državami.
Groi Clam se danes vrne v Berlin
Berlin, 9. julija. AA. (Štefani) Potrjujejo, da se bo italijanski zunanji minister grof Ciano jutri vrnil v Berlin. V njegovo čast bo prirejenih več sprejemov. Sprejeme bodo priredili maršal Goring, namestnik vodje Nemčije Hess in vodja športa v. Tschammer und Osten.
Rim, 9. julija. AA. (DNB) Rimski politični krogi poudarjajo, da je namen razgovorov, ki jih je italijanski zunanji minister grof Ciano začel v nedeljo v Berlinu in ki se bodo še nadaljevali, ta, da se posebno pripravi vojaška in politična vojna proti Veliki Britaniji. Čeprav je pred-stoječa faza vojne proti Veliki Britaniji tudi danes kakor poprej glavni cilj osi, pa se vendar že danes vidi, da ima udejstvo-vanje sil osi že danes čedalje bolj jasno obeležje splošne evropske politike. Zaradi tega je naravno, da v sedanjem trenutku, ko vojaški dogodki niso prvenstveni, predstavniki sil osi izmenjujejo misli o novi ureditvi Evrope.
Današnji italijanski listi posvečajo veliko pozornost bivanju zunanjega ministra grofa Ciana v Nemčiji ter njegovemu potovanju po zapadnem bojišču. »Popolo dl Roma« pravi, da grof Ciano obiskuje vse one kraje na bojišču, kjer so zmage nemškega orožja ustvarile zgodovino. Nato se bo grof Ciano ponovno posvetil političnim razgovorom z vodjo Nemčije in njegovimi prvimi sodelavci. »Corriere dela sera« na-glaša, da je potovanje grofa Ciana zbudilo največje zanimanje po vsem svetu in pravi, da je to popolnoma razumljivo, ker se ve, da bodo ob tej priliki razpravljali o onih vprašanjih, ki so nastala po zmagi orožja. Solidarnost osi Rim—Berlin bo prišla bolj kot kdaj do izraza. Grof Ciano je
prispel v Nemčijo med dvema velikima ofenzivama, prvo, ki se je s tolikim uspehom končala proti Franciji in drugo, ki se pripravlja proti Veliki Britaniji. Po teh zmagah pride moralna, politična in gospodarska reorganizacija Evrope.
Curih, 9. jul. z. »Neue Zvircher Zeitung« poroča, da se grof Ciano z zapada ne bo vrnil v Berlin, marveč bo odpotoval v južno Nemčijo. V Monakovu se bo sestal z Ribbentropom ter z madžarskim ministrskim predsednikom grofom Telekijem in madžarskim zunanjim ministrom grofom Csakyjem. Po informacijah omenjenega švicarskega lista iz dobro obveščenih krogov se bodo monakovski razgovori nanašali pretežno na južnovzhodno Evropo, pri čemer bosta Italija ln Nemčija skušali uveljaviti svojo težnjo po brezpogojni ohranitvi miru v tem delu Evrope.
Skupna vojaška akcija proti Angliji
Rim, 9. jul. s. (Ass. Press.) Virginio Gayda piše danes v »Giornale d' Italia«, da obstoji med Italijo in Nemčijo točen sporazum glede skupne vojaške akcije proti Angliji. Akcija obsega v glavnem tri točke:
L Blokada Anglije	[
2.	Prekinitev zvez med Anglijo in angleškimi kolonijami
3.	Napad na Anglijo v njeni matični zemlji, kakor tudi na ozemlju angleškega imperija in na morju.
Gayda pravi, da imata Nemčija in Italija za ta načrt točno razdeljene svoje naloge. Italijanska naloga obstoji v tem, da napade angleške pozicije na kopnem v Atlantiku, Sredozemlju, v Rdečem morju in v Indijskem oceanu. Predvsem pa naj Italija s svojim vojnim brodovjem veže v Sredozemlju večji del angleškega vojnega brodovja. Na kopnem ima Italija nalogo, da izvede napade proti Egitpu, Sudanu, Keniji in Somaliji.
Ansaldo o vsebini posvetov v Berlinu
Rim, 9. julija. V »Gazeti del Popolo« razpravlja Ansaldo. ki spremlja Ciana na njegovem potovanju po Nemčiji, o vsebini berlinskih razgovorov, ki se lahko reasu-mirajo takole:
1. PopOlno soglasje Nemčije in Italije o nadaljevanju vojne proti Angliji;
2.	Proučevanje položaje, glode na Francijo;
3.	Posvetovanja o jugovzhodu.
Kar se tiče tretje točke, pravi, da nimata Nemčija in Italija v Besarabiji in Bukovim nobenih političnih ki gospodarskih interesov, vendar pa skrbita za to, da se ne bi pokvarilo balkansko ravnotežje. Na drugi strani skrbita tudi za to, da mali prijateljski narodi v svojih nacionalnih aspiracijah ne bi bili razočarani.
Sestanek rajhstaga ?
Budimpešta, 9. julija, z. Berlinski dopisnik »Magyar Nemzetija« poroča, da bo kancelar Hitler sklical za sredo sejo državnega zbora, ki ji bo prisostvoval tudi italijanski zunanji minister grof Ciano.
Japonski diplomati
pri Ribbentropn
Berlin, 9. julija. AA. (DNB) Zunanji minister v. Ribentrop je sprejel včeraj dopoldne bivšega japonskega zunanjega ministra Sata ter bivšega japonske poslanca Kavaja. Pri razgovoru je bil navzoč tudi japonski veleposlanik v Berlinu Ku-rusu.
POMORSKE OPERACIJE
PRED D AK AR JEM V AFRIKI
Angleži onesposobili največjo francosko bojno ladjo »Kichelieu« Francosko vojno brodovje v Alek sandriji sporazumno razoroženo
London, 9. jul. s. (Reuter). V spodnji zbornici je danes popoidne mornariški minister Alexander poročal o napadu na 35.000 tonsko najmodernejšo francosko bojno ladjo »Kichelieu«, ki je bila zasidrana pred Dakarjem v Senegaliji. Ker je bila »Richelieu« najboljša bojna ladja na svetu izmed onih, ki so bile na razpolago za takojšnjo akcijo, se je angleška vlada odločila za vsako ceno preprečiti, da bi ladja prišla v sovražne roke v takem stanju, da bi se je sovražnik lahko posluževal.
V nedeljo je bil poslan z angleških vojnih ladij k poveljujočemu francoskemu admiralu v Dakar na angleški korveti odposlanec, ki je imel nalogo, da stavi sllč-ne predloge, kakor so bili stavljeni francoski vojni mornarici pred Oranom. Ko se je angleška korveta približala luki, so ji Francozi sporočili, da bo otvorjen ogenj nanjo, če se bo približala obali. Po kratkem presledku je francoski admiral le pristal, da vzame po signalih na znanje angleško sporočilo. Sporočilo je bilo po vsebini približno isto kakor pogoji, ki so bili stavljeni pred Oranom. Angleški predlogi glede oklopnice »Richelieu« so bili naslednji:
Trije pogoji
1) Oklopnica naj z reducirano posadko pod angleškim spremstvom odplove v angleško luko, z jamstvom, da bodo francoski mornarji v Angliji teko j odpuščeni v Francijo in da bo oklopnica koncem vojne vrnjena.
2.	če Francozi nočejo sprejeti, prvega predloga, naj bi odšla oklopnice »Richelieu« v eno izmed francoskih luk v Francoski zapadni Indiji, kjer naj bi bila demilitarizirana, ali pa naj bi se podala pod kontrolo Zedinjenih držav.
3.	Oklopnica naj se v teku 12 ur pred Dakarjem demilitarizira, sicer bo po poteku tega roka potopljena.
Napad z globinskimi bombami
Poveljstvo angleškega brodovja nI dobilo nobenega zadovoljivega odgovora. Kljub temu je poveljujoči častnik še čakal, pre-
odgovoru, ki ga bo pripravljena Amerika dati na eventualno japonsko akcijo. Amerika sicer ni oborožena, toda ima mogočno mornarico in z njo more preprečiti ali vsaj močno otežkočiti japonske nakane. Ves stari kompleks problemov Pacifika se odpira s tem osnovnim vprašanjem. Angleži zbirajo svoje vojne sile v Singapuru. Prizadevanja dominionov Avstralije in Nove Zelandije, da bi se luka v Singapuru preuredila v mogočno trdnjavo in vodilno vojaško postojanko, so zelo stara. Kakor je bil London nedelaven v drugih vojaških pogledih tako je zanemaril tudi Singapur, dasi so v zadnjih letih izvršili tamkaj končno velika atrjeval-na dela. Avstralija in Nova Zelandija z velikimi predeli, pripravnimi za naseljevanje, sta že od nekdaj vabili Japonce. Dominiona sta klicala na pomoč, ker sta že dolgo pričakovala nevarnosti. Nizozemska Indija pomeni zakladnico za japonsko gospodarstvo s svojimi surovinami. Skratka, tu so pogoji za razmah tihomorskega imperija orjaških dimenzij. Ali bodo Zedinjene države prevzele vlogo, da to preprečijo
, v primeru, da bi Velika Britanija od-8 rekla?
V Tokiu proglašajo nekakšno Mon-roejevo doktrino za Tihi ocean. Dosedanjih tujih kolonialnih posestev ne bi hoteli prepustiti drugim. Jasno, je da je to tališče naperjeno v prvi vrsti zoper Anglijo. Ameriko ter dominione. Znano pa je, da je imela tudi Nemčija nekdaj svoje posesti v Tihem oceanu. V Tokiu si očividno ne želijo, da bi se Nemčija zopet pojavila kot kolonialna sila v območju Pacifika, vzemimo kot dedič po Nizozemski ali Franciji Brez dvoma je še mnogo prezgodaj načenjati te probleme, toda za japonske vodilne kroge ni prezgodaj da ne bi računali tudi s takšnimi možnostmi in si o pravem času oskrbeli zavarovanje. V zadnjem času pa morajo Japonci računati še z ono možnostjo: z verjetnimi nasprotji med Francijo in Anglijo tudi na tem področju. Razume se samo po sebi, da bi jim premaknitev ravnovesja na korist Anglije in na račun francoskih posesti nikakor ne šla v njih račune. Vzrokov je torej dovolj za naraščajočo pozornost Japonske glede razvoja vojne v Evropi.
den se je odločil, da uporabi silo. Končno, ko je postalo jasno, da Francozi nočejo pristati na nobenega izmed stavljenih predlogov, ni preostala poveljujočemu angleškemu častniku nobena druga možnost več, kakor da opravi svojo neprijetno dolžnost. Napad, ki je sledil včeraj zjutraj na oklopnlco »Reichelieu«, je bil dvojen. Predvsem je bil poslan v luko v Dakar angleški motorni čoln pod poveljstvom kapeta-na Bristola, da napade oklopnico z globinskimi bombami. Motorni čoln je dospal spretno skozi obrambne naprave v luki ter je priplul prav do oklopnice. V pravem trenutku so bile potem vržene globinske bombne ob krmi oklopnice z namenom, da uničijo propeler. Oklopnica je bila zasidrana v plitvi vodi in je akcija uspela. Takoj nato se je motorni čoln obrnil in skušal zapustiti luko. Ko pa se je nahajal Se v luki, je eden izmed motorjev odpovedal. Medtem so motorni čoln že opazili, toda posadki se je končno posrečilo motor popraviti te uiti skozi zaščitno mrežo pred luko. Mornarji, ki so izvedli to smelo operacijo, so bili sami v nevarnosti, da bi bili pognani v zrak, ko so vrgli globinske bombe.
Nastop bombnikov
z zračnimi torpedi
Nekaj časa pozneje je sledil glavni napad na oklopnico te sicer z bombnikov vojne mornarice. Letala so zadela oklopnico z več torpedi. Motorni čoln, ki se je medtem še nahajal, v luki, je videl, kako je nastalo na »Richelieu« pet eksplozij. Dvignil se je tudi gost dim z ladje. Izvid-niški poleti angleških letal so pozneje ugotovili, da leži »Richeleu« s povešeno krmo ter da je morje okoli oklopnice polno olja. Vsa letala, ki so izvedla ta napad, so se nepoškodovana vrnila kljub močnemu protiletalskemu ognju. Uspeh akcije je pripisovati njihovi spretnosti te pogumu.
Poleg »Richelieua« ima sedaj francoska vojna mornarica samo še eno bojno ladjo istega tipa, »Jean Barn«, ki pa Se nekaj mescev ne bo dovršena. Minister Alexan-der je poudaril končno, da bi se bilo spremenilo celokupno ravnotežje med vojnimi mornaricami, če bi bila oklopnica »Richelieu« priključena nemški vojni mornarici. To bi bilo vodilo do nepregeldnih posledic v angleško škodo. Z ukrepi, ki jih Je angleška vojna mornarica tako uspešno izvedla, pa je veliko vznemirjenje, ki je vladalo glede usode francoske vojne mornarice, odstranjeno. S tem si je Anglija Se nadalje zasigurala premoč na morju, ki je noče izgubiti.
Ultimat ladjam pred Martiniqueom
Ženeva, 9. juL s. (Ass. Press.) List »Petit Dauphinois« v Grenoblu, ki ima ozke stike s francosko vlado, poroča danes, da je angleško vojno brodovje pred Martini-queom stavilo francoskemu vojnemu brodov ju sličen kratek ultimat, kakor pred akcijo pri Oranu. List pravi, da pričakujejo v francoskih krogih, da bo vsak čas prišlo do izbruha sovražnosti pred Mar-tiniqueom.
V Aleksandri]! ]e bil sklenjen sporazum
Kairo, 9. julija, s. (Reuter) Poveljstvo angleškega vojnega brodovja pred Aleksandri jo je objavilo danes naslednji komunike o sporazumu, ki je bil dosežen glede usode francoskega vojnega brodovja pred Aleksandri jo:
Med sredozemskimi vojnimi brodovji Anglije in Francije je vladalo najožje tovarištvo. zlasti med brodovjema, ki sta zasidrani pred Aleksandri jo. Kakor hitro je bilo znano, da bo Francija morala kapitulirati, je bil poveljujočemu francoskemu admiralu stavljen predlog, da bi francosko vojno brodovje pred Aleksandrijo nadaljevalo borbo ob angleški strani. Ko pa so postali znani pogoji premitja, ki ga je podpisala Francija, je nastal nov položaj. Tedaj je stavilo angleško vojno brodovje francoskemu nove predloge, slične onim, ki so bili stavljeni pri Oranu. Poveljujoči francoski admiral je uvidel, da zaradi velike angleške premoči ne bi imel možnosti, da bi z vojnimi ladjami dospel na odprto morje ter da bi izpostavil moštvo ladij samo velikim izgubam. Zato je sprejel naslednje pogoje:
1.	Francoske vojne ladje morajo biti stavljene v tako stanje, da ne bodo mogle oditi na odprto morje. Zaradi tega bo njihovo težkoče gorivo zmanjšano takoj na tako količino, ki zadostuje samo za uporabo v luki.
2.	Francoske vojne ladje bodo demilitarizirane s tem, da bo nekaj orožja z njih izkrcanega in postavljenega na obali pod angleško nadzorstvo.
3.	Na vojnih ladjah ostanejo posadke samo v omejenem številu, kolikor je to potrebno za vzdrževanje ladij. Te določbe so bile že izvedene. Posadke bodo poslane v Sirijo, od tam pa v Francijo, kakor bo o tem odločila francoska admiraliteta. Preskrbo in plačo za ostale mornarje na ladjah prevzame angleška vlada, ki bo po koncu vojne vrnila mornarje v Francijo.
Komunike nadalje izraža upanje, da bo pri izvedbi tega sporazuma tudi ostalo ter da bodo na ta način preprečeni tragični dogodki in ohranjeni dobri odnošaji med obema mornaricama. NaglaSa dalje, da je edini namen angleških ukrepov, da ne pride francosko vojno brodovje v roke Italiji in Nemčiji.
Po uradnih podatkih tvorijo francosko brodovje pred Aleksandrijo ena oklopnica, 4 križarke in več manjših ladij.
General de Gautte
o bitki pri Oranu
London, 9. julija. AA. (Reuter) Poveljnik francoskih prostovoljcev v Angliji, general de Gaulle, je snoči po radiu med drugim dejal, da Angleži ne smejo smatrati borbe pri Oranu za kak svoj uspeh, Francozi pa morajo navzlic vsem sentimentalnim razlogom pogledati resnici v oči. Von, da ni nobenega Francoza, ki ne M čutil globoke bolečine pri misli, da so njegove vojne ladje potopili zavezniki. Tega občutka ni mogoče prikriti, ker povzroča ne samo bolečino, temveč tudi odpor. Odkrito priznam, da te borbe ni treba smatrati m noben uspeh, ker je ugotovljeno, da francoske ladje zaradi malega prostora niso mogle sprejeti borbe. Kar se tiče Francozov, ki se nahajajo na strani angleSke armade, so odločeni boriti se tudi nadalje.
„He de France" in »Pastevr*4 zaplenjena
Singapore, 9. juL s. (Reuter) AngleSke oblasti so zaplenile v tukajšnji luki francoski 43.000 tonski prekomornik »De da France«.
Ottawa, 9. juL s. (Reuter) Danes se je izvedelo, da je hotela posadka 30 tonskega francoskega prekomornika »Pasteur« pretekli četrek v luki Halifax potopiti svojo ladjo ter je odprla zatvornice. Kanadske luške oblasti so v zadnjem trenutku potopitev preprečile ter zasegle ladjo gkupm 8 tovorom municije na krov«.
Izgube trgovinskih mornaric
Danes se sestane
francoski konvent
da ratificira zakonski načrt o spremembi francoske ustave, ki daje Petaimovi vladi izredna polnoimočja
Dr. Korošec o odnošajih do Italije in Nemčije
Izjave dopisniku glavnega glasila fašistične stranke
Vichy, 9. julija, j. (Havas). V ponedeljek zvečer se je v Vichyju sestal francoski ministrski svet pod predsedstvom pre-zidenta republike Lebruna, ter jk> kratkem posvetu sprejel osnutek izpremembe sedanje francoske ustave. Pooblastilo za novo ustavo je bilo danes predloženo obema zbornicama. Zbornici sta se sestali danes dopoldne k izrednemu zasedanju, na katerem je predsednik Herriot obrazložil potrebe, ki so privedle francosko republiko do tega. da smatra za primerno izpremeniti bodočo osnovo državnega življenja Francije Pooblastilo, ki ga je predložil narodni skupščini v odobritev ima en ssm člen, ki se glasi:
Narodna skupščina daje vladi francoske republike pod signaturo in avtoriteto maršala Petaina. prezidenta ministrskega sveta, vsa polnomočja v s vrb o izdan ja nove ustave francoske države, in sicer v enem alli več aktih (actes). Ta ustava naj jamči pravice dela, družine in države. Ustava bo ratificirana s strani narodnih predstavništev (assemblees), kakršne bo sama predvidela v svoji strukturi.
Pri glasovanju je bila stara ustava suspendirana m je bilo sprejeto pooblastilo vladi za sestavo nove ustave s 395 proti 3 glasovom. Glasovanje je bilo ob 11.30 zaključeno. Francoski narodni predstavniki so se brez debate odločili za novo ustavno podlago bodočega političnega življenja
v	francoski republiki
Tudi v senatu je zasigurana večina za sprejetje vladnega predloga Jutri bosta imeli obe zbornici skupno seje kot nacionalni konvent, ki bo ratificiral današnje sklepe.
Vichy, 9. julija, s. (Ass. Press). Francoski senat je danes popoldne z 225 proti enemu glasu odobril izredna polnomočja Petaino-
vi	vladi.
Tudi Reynaud na seji
Vichy, 9. julija, s. (Reuter) Današnji seji francoske zbornice je prisostvoval tudi bivši ministrski predsednik Reynaud, ki se je ob tej priliki prvič pojavil pred jav-
Beirut, 9. julija, j. (DNB) Glavni vzrok
nasprotujočih si vesti glede položaja v Siriji, ki so razširjene v inozemstvu, je stroga cenzura, ki je bila uvedena v Siriji po sklenitvi premirja. Ugotoviti pa je treba, da civilna uprava visokega francoskega komisarja in vojaške oblasti nočejo izpremeniti svojega stališča, da pa so izpostavljene hudemu pritisku, ki se je začel, ko je general Mittelhauser pristal na stališče generala Weyganda.
Posledica tega je bila, da je general Mittelhauser preklical svoje prvotno povelje, da mora Sirija še nadalje nuditi odpor. V osebnem apelu Weyganda, ki ga je prinesel visok francoski oficir generalu Mit-teihauserju, utemeljuje general Weygand svoje stališče s potrebo vojaške discipline in francoske solidarnosti ter z navedbo, da je velik del francoskih oficirjev še v ozemlju, ki ga je okupirala Nemčija. Sklep Mit-telhauserja je predstavljal za njemu podrejene višje oficirje silno presenečenje in prišlo je tako daleč, da je moral general Mittelhauser zapreti šefa svojega lastnega generalnega štaba, ki pa je pozneje pobegnil. število francoskih oficirjev, ki so zapustili Sirijo, ni posebno veliko, toda med njimi so skoro vsi višji oficirji. Z njimi je pobegnil tudi sin Aga Kana, ki je služil kot prostovoljec v Mittelhauserjevi armadi.
Prihajajo tudi vesti, da so nastali upori med spahiji v Damasku, ki so takoj potem, ko so izvedeli za sklenitev premirja, hoteli oditi v Palestino. Dosedaj pa so samo polj-
nostjo, odkar se mu je pripetila avtomobilska nesreča pri Montpelieru. Rejmaud je nosil danes na glavi obvezo.
Francoski odpravnik poslov v Londonu razrešen
Rim, 9. julija, b. (Štefani) Iz Vichyja se doznava, da je francoska vlada odpokli-cala odpravnika poslov francoskega veleposlaništva v Londonu Cambona ter ga razrešila dolžnosti. S tem je dosežena popolna jasnost glede prekinitve odnošajev med Francijo in Anglijo, ki so jo Angleži zaradi negotovega položaja odpravnika poslov Cambona prikrivali.
Demobilizacija v Franciji
ženeva, 9. julija. AA. (Reuter) Iz Vichy-ja poročajo, da je francoska vlada sklenila 15. julija demobilizirati vse kmete in obrtnike, katerih obrt je v zvezi s poljedelskimi deli. Demobilizirana bo večina letnikov. Razen tega bodo demobilizirani delavci, ki so se bavili svojčas s poljedelskim delom, ki so pa bili od leta 1938 zaposleni v tovarnah.
Odmevi francoskih reform v Nemčiji
Berlin, 9. julija, b. (Štefani) Današnji nemški listi ponovno pišejo o poskusih notranjih reform v Franciji ter v tej zvezi soglasno poudarjajo, da se Francija samo z reformami, pa naj bodo še tako daljnosežne, ne bo rešila, ker jih izvajajo stari ljudje demokratičnega kova, ki ne morejo vzbujati nobenega zaupanja v Berlinu in Rimu. Listi prihajajo v teh svojih komentarjih do zaključka, da bosta samo Nemčija in Italija mogli dati Franciji njeno dokončno ureditev.
Francozi zažigajo dokumente v Londonu
London, 9. jul. s. (Ass Press). Iz dimnikov zgradbe francoskega veleposlaništva v Londonu 9e danes dviga eost dim. Očividno za žica i o arhive pred odhodom uradništva veleposlaništva.
ske čete zapustile Sirijo. Nestrpnost med vojaki, ki so bili demobilizirani, stalno narašča in komaj čakajo, da bi se mogli vrniti domov. Značilno pa je, da je bila večina čet v sirijskih garnizijah za nadaljevanje borbe. Izgleda, da je visoki komisar naprosil vlado v Vichyju, naj bo glede Sirije skrajno previdna, da bi se očuvala stabilnost na Bližnjem vzhodu. Dosedaj ni prispel v Sirijo še noben nemški ali italijanski zastopnik.
Domneva se, da pred sklenitvijo mirovne pogodbe Italija in Nemčija tudi ne bosta poskušali prevzeti nadzorstva nad Sirijo. Nedavni incidenti med Angleži in Francozi niso pripomogli k učvrstitvi francoskega prestiža "med Arabci in so bili predmet ostrih komentarjev v francoskih vojaških krogih.
Beirut, 9. julija, s. (Ass. Press) Poveljnik francoske vojske v Siriji general Mittelhauser je podal ostavko na svoj položaj. Za njegovega naslednika je imenovan general Massier. bivši generalni inšpektor francoske konjenice.
6*ooo francoskih oficirjev odšlo v Palestino
Jeruzalem, 9. jul. s. (Ass. Press.). Po zasebnih poročilih ie 6000 francoskih častnikov iz Sirije prekoračilo palestinsko mejo ter se stavilo na razpolago angleški vojski. Meio ie prekoračil tudi ves štab generala Mittelhauserja.
London, 9. julija, s. (Reuter) Admira-liteta objavlja pregled izgub angleške trgovinske mornarice v tednu do 1. julija. potopljenih je bilo v tem tednu 6 angleških trgovinskih ladij s skupno 30.000 tonami. Poleg tega so bile potopljene tri zavezniške in tri nevtralne ladje s skupno 21.000 tonami.
Rusija in Turčija
Carigrad, 9. jul. o. (Reuter) Vsa poročila o poostritvi rusko-turške napetosti sprejemajo tukaj z opreznostjo. V dobro poučenih diplomatskih krogih izražajo dvom, da bi poslabšanje odnosov s Turčijo povzročila objava nemške Bele knjige. Glede odhoda ruskega poslanika Terenti-jeva zatrjujejo, da gre zgolj za zdravstvene razloge, čeprav je povsem jasno, da bo v Moskvi poročal o sedanjem položaju. Vse druge kombinacije o tem potovanju se zavračajo kot tendenčne. V ostalem priznavajo, da so pri pogajanjih z Rusijo preteklo jesen ostala nekatera vprašanja neurejena, vendar pa ta vprašanja niso taka, da bi resno ogražala odnose med obema državama, ker jih je treba samo urediti.
Zbiranje turških čet ob bolgarski meji
Curih, 9. jul. z. Posebni dopisnik »Neue Ziircher Zeitung« v Ankari poroča svojemu listu, da bi vsak napad na Bospor ali Dardanele pomenil vojno na Bližnjem vzhodu, ker bi bil s tem zadet življenjski živec Turčije. Turčija ne računa na komplikacije s Sovjetsko Rusijo, pač pa je pripravljena na konflikt z Bolgarijo za primer, da bi se skušala Bolgarija polastiti Trakije. Zaradi tega je večina turške vojske koncentrirana ob bolgarski meji. Turčija je zadnje dni izvršila tiho mobilizacijo in ima po sodbi vojaških strokovnjakov sedaj pod orožjem nad milijon vojakov. Glavni del čet je zasedel vse obrambne linije v Trakiji. Ti ukrepi so bili izvedeni docela neodvisno od obveznosti, ki jih ima Turčija po paktu o Balkanski zvezi. V Turčiji so mnenja, da Bolgarija sama ne bo riskirala vojne. Zaradi tega z napetostjo čakajo, da se bo pokazalo, odkod pričakuje Bolgarija pomoč.
Velika afera
v Ameriki
Washington, 9. julija, s. (Ass. Press). Vrhovni državni tožilec v Los Angeflesu je vložil obtožnico proti nemškemu konzularnemu uradniku dr. Hohneu, češ da se ta ni pravilno prijavil ob svojem prihodu v Zedi-njene države. Zaradi zadeve je bil zaslišan pred sodiščem že tudi nemški generalni konzul v San Franciscu kapetan Wiedmann. Izgleda, da se bo iz zadeve razvila velika afera.
Pred dnevi se je primeril v Panamskem prekopu drug incident. Neki nemški uradnik je na potovanju skozi Panamski prekop vrgel preko krova ladje 25 kg težak kovčeg, ki pa so ga oblasti pozneje našle. V kovčegu so bili načrti za politične akcije v Venezueli, Panami im drugih latin-sko-ameriških državah, kakor tudi načrti glede Holandske Zapadne Indije.
Mine v Panamskem prekopu
London, 9. julija. AA. (Reuter). V zvezi z objavljenimi ukrepi potrjujejo, da so bile na obeh straneh Panamskega prekopa položene mine.
Drobiž iz Rumunije
Bukarešta, 9. julija, b. (Štefani). Danes je bil tu aretiran bivši general Antonescu, ki je bil že poprej obsojen na internacijo. Drobiž iz Rumunije
Bukarešta, 9. jul. s. (Ass. Press.). Ru-munsko vojaštvo ie danes zasedlo prostore angleških petrolejskih družb. Oblasti hočejo na ta način preprečiti, da bi izginili važni dokumenti.
V Bukarešti se vzdržujejo govorice, da bo Anglija svoie deleže na rumunskih petrolejskih podjetiih prodala Rusiji.
O usodi Suzorja
Zagreb, 9. julija, o. Razprava o razdelitvi Suzorja se je danes nadaljevala. Končana je bila s sklepom, naj vsi predlagatelji utemelje svoje predloge in njih prednost pred ostalimi predlogi. To morajo storiti do 15. t. m., nakar bo vlada v sporazumu s hrvatsko bansko oblastjo izdala definitivno uredbo o nadaljnji usodi Suzorja.
Na današnji seji sta predsednik ljubljanskega OUZD inž. Sodja ter vodja odseka Lah predlagala, naj se okrožni uradi v Zagrebu, Ljubljani in Beogradu proglase za samostojne nosilce socialnega zavarovanja v v«eh panogah. Ljubljanski industrijec Avsenek je predlagal, naj se ukine Suzor in se spremene v samostojne nosilce zavarovanja vsi oni okrožni uradi, ki imajo nad 100.000 zavarovancev. Ti samostojni nosilci bi poslovali za vse panoge socialnega zavarovanja.
Generalni direktor Suzorja Matjašič je izdelal predlog, naj bi Suzor še nadalje ostal osrednji nosilec socialnega zavarovanja za vso državo, vendar pa bi riziko bolezenskega zavarovanja nosil vsak OUZD za sebe, tako da bi bil v tem pogledu popolnoma samostojen. Okrožnim uradom ne bi bilo več treba odstopati dela prihrankov drugim OUZD, niti ne prispevati za upravne stroške drugih uradov. Kar se tiče stroškov in prihrankov, bi bil vsak okrožni urad samostojna enota. Suzor bi obdržal zase zavarovanje za starost onemoglost in invalidnost, ostala zavarovanja pa bi samostojno vodili okrožni uradi.
Kakor rečeno morajo vsi predlagatelji do 15. t. m. predložiti obrazložitev svojih predlogov ter kritiko ostalih. Po 15. t. m. bo izdana uredba, ki bo končno rešila vprašanje Suzorja.
Iz državne službe
Beograd, 9. julija, p. Premeščena sta pisarniška oficiala Matija Majcen iz Ormoža v Ptuj m Erna Pohar od sreskega sodišča k apelacijd v Ljubljani Upokojen je višji pisarniški oficial pri apelacijskem sodišču v Ljubljani Emil GriL — Na predlog prosvetnega ministra je upokojena Sofija Mer-har, učiteljica ročnih del v Murski Soboti
Beograd, 9. julija. AA. (Štefani). Glasilo fašistične stranke »Popolo d' Italia« prinaša od svojega stalnega beograjskega dopisnika izjavo, ki mu io ie dal prosvetni minister dr. Anton Korošec. Dopisnik je ministru dr. Korošcu postavil tole vprašanje:
»Z azirom na to. da ste bili član vlade v času, ko je bilo izvedeno zbližanje med državama osi in Jugoslavijo, kako si zamišljate nadaljnii razvoi odnošajev med Jugoslavijo na eni ter Italijo in Nemčijo na drugi strani, zlasti po nainoveiših dogodkih na svetu.«
»Z Italijo smo bili — ie odvrnil dr. Korošec od prvega početka naše države neposredni in mislim dobri sosedje. Niti za časa sankcij v abesinski voini ni bilo pritožb proti praktičnemu zadržanju Jugoslavije. ki ie šlo v korist Italije. Kot najboljši dokaz temu ie deistvo. da so se vprav zatem mogli uresničiti oni prisrčni odnošaji med Italijo in Jugoslavijo, ki trajaie še danes in ki bodo. kakor vsi Jugoslovani želimo, ostali tudi v bodoče. Za časa španske državlianske voine so bile naše simpatije na strani Italije in Nemčije.	_ .
Naše gospodarske zveze z Italijo se razvijajo najpovoljneje ter se z vsakim dnem razširjajo. Medsebojne kulturne vezi naše države z Italijo so mlade, toda seme je padlo na rodovitno in dobro zemljo. Notranji razvoj Italije ter njene gospodarske, socialne in kulturne reforme smo spremljali z velikim razumevanjem in videli koliko so pripomogle k moči in veličini Italije.
Z Nemčijo vse do priključitve Avstrije nismo bili neposredni sosedi, toda knjižnice številnih naših ljudi so bile polne nemških knjig in slik. Odkar smo neposredni sosedje, smo storili vse, da pridemo do iskrenih odnošajev med nami, odnošajev, za katere je bila dana najboljša podlaga v naših gospodarskih in kulturnih zvezah, čeprav so razne tajne sile delale proti temu prizadevanju, vendar moremo z zadovoljstvom ugotoviti, da so naši odnošaji z Nemčijo zelo dobri in prijateljski. Te svo-
Berlin, 9. julija. AA. (DNB). Vrhovno poveljstvo sporoča:
Nemške podmornice so povzročille sovražniku ponovno težke izgube. Poročnik Hans v. Stockhausen je s svojo podmornico potopil 56.500 ton sovražnega trgovskega b rodov ja. Druga nemška podmornica je uničila britanski rušilec »WiNvindle«, kakor tudi več oboroženih trgovskih ladij, med njimi tudi neko cisternsko ladjo z 11.166 tonami Poročilo vrhovnega poveljstva do 28. junija je govorilo o uspehu neke podmornice, ki je potopila 38.000 ton sovražnega brodovja. Sedaj, ko se je poveljnik podmornice vrnil in je predložil poročilo, se je ugotovilo, da je njegova podmornica potopila za 40.300 ton.' sovražnega trgovskega brodovja.
Nemšld bojni čolni so pri včerajšnjem napadu v vodovju ob angleški južni obali potopili eno britansko stražno ladjo.
V Angliji so nemška 'etala napadla pristanišča in skladišča bencina letališča, tovarne, ki služijo oborožitvi in ladje. Pri tej prilliki so bombe zadele in težko poškodovale ladjedelnice v Devonportu, skladišča bencina v Ipswithu, llandu na Izlivu Temze, tovarne eksploziv v Harvichu ter veliko kemično tovarno v Bilingenu, medtem ko so v Kanalu in v Severnem morju bombardirala in poškodovala eno križarko, en rušilec in pet trgovskih ladij. Na nekem le-
London, 9. julija, s. (Reuter). Finančni minister Wood je predložili danes parlamentu v odobritev dodatne kredite za vojne svrhe v znesku ene mitlijairde funtov. VVood je sporočil, da je od zadnjega proračuna 700 milijonov funtov za vojaške izdatke, ki je bil odobren v marcu, porabljenih doslej že 557 milijonov funtov. Stroški za vojno so se med tem povečali od 4 milijonov funtov dnevno na dnevnih 7 in pol milijona funtov. Socialni in drugi izdatki znašajo toliko, da izda državna blagajna na dan skupno 9 in pol milijona funtov (skoro 20 milijard dnevno). Med proračunskimi dohodki ki izdatki je globok prepad in so zato novi težki davki postali neizogibni Obdavčenje mora doseči najvišjo stopnjo na najširšem polju in mora stopiti v veljavo čim preje. Obenem je treba omejiti privatne izdatke in povečati dotok prihrankov v državno blagajno, tako s strani bogatih, kakor tudi revnih. Vlada mora izdati take finančne ukrepe, ki bodo omogočili da ostane narodno gospodarstvo na zdravi podlagi. To ni neobhodno potrebno samo za uspeh v vo:ni temveč tudi za to, da bo po vojni omogočena zdrava osnova za gospodarsko življenje države.
Parlament je po večurni debati odobril nove izredne kredite. Na vprašanje članov parlamenta, kdaj bo finančni minister lahko navedel podatke o novem obdavčenju, je Wood odgovoril samo, da se bo to zgodilo kmalu.
Zvečer se je pričela ta jna seja parlamenta, ki razpravlja o poslovanju bdokadnega ministrstva.
★
London, 9. juL s. (Reuter) Letalsko ministrstvo javlja, da so angleški bombniki
je odnošaje do Italije in Nemčije si bomo prizadevali z največjo skrbnostjo negovan
ti, poglobiti in razširiti.«
Na vprašanje dopisnika: »Kako gledate na nadaljnjo evolucijo položaja na Balkanu in v Podunavju, gospod minister, in ali verujete, da se bodo spori med narodi v tem delu Evrope rešili po sporazumu?« je odgovoril dr. Korošec:
»Kakor vi tako tudi jaz želim mirne evolucije položaja na Balkanu in v Podunavju. Jugoslavija živi z vsemi narodi v miru in prijateljstvu in nima niti želje niti razlogov, da bi to stališče spremenila. Ozračje, v katerem žive države Balkana in Podunavja, je eminentno prijateljsko. To ozračje moramo s skupnimi prizadevanji ohraniti in se potem nimamo bati niti sporov niti nesporazumov. V takšnem ozračju se morejo rešiti vsa vprašanja ter se more priti do še tesnejšega zbližan j a med balkanskimi in podunavskimi narodi.«
»Ali se bodo napovedane socialne in druge reforme kakor tudi akcija jugosloven-ske vlade proti masonom in drugim podtalnim elementom izvajale tudi na področju prosvetne politike?«
»Verjeti mi morete, da nisem prišel ▼ prosvetno ministrstvo samo zaradi tega, da bi nastavljal in prestavljal učitelje in profesorje. Vi dobro poznate moje progra-matično stališče in samo to želim povedati, da bom storil vse, kar je v korist naše narodne dinastije in naše domovine.«
»V kakšno smer in na kakšen način bd bilo treba poglobiti kulturne zveze med Italijo in Jugoslavijo?«
»Sto načinov je, kako se morejo poglobiti te kulturne vezi. Realno življenje nam bo dalo prilike ki jih ne bomo zamudili Toda dvoje se mi zdi važen predpogoj: 1) Težje je ustvariti globlje kulturne vezi če ne obvladamo italijanskega jezika, 2) Ce obstoje iskrene in vsestranske simpatije med jugoslovenskim in italijanskim narodom morejo obstojati in se morejo poglabljati tudi kulturne vezi. S tem pa je že označena smer mojega dela.«
, tališču so naša letala uničik več sovražnih I letal.
i Napadi sovražnih letalskih enert na ozemlju Holandije in Belgije niso imeli uspeha. V noči med 8. in 9. julijem so sovražni bombniki izvedli napade na severno in za-padno Nemčijo in povzročili precejšnjo škodo. Pri tem je bilo ubitih več oseb. Včeraj znašajo sovražnikove izgube 11 letal, od katerih jih je bilo 6 zbitih v letalskih spopadih, 5 pa na tleh. Pet nemških letal se ni vrnilo.
Dvanajst angleških bombnikov je danes dopoldne napadlo letališče Stavanger-StoLa. Zaradi takojšnjega nastopa protiletalske obrambe angleška fletala niso mogla izpolniti svoje naloge ter so vrgla le par bomb, ki so povzročile samo neznatno škodo. Vsa angleška letala so bila sestreljena, ne da bi pri tem naše letalstvo utrpelo le naj-. manjšo izgubo.
Nemška objava
novih dokumentov
Berlin, 9. julija b. (Štefani) Zunanje ministrstvo je danes objavilo pet novih dokumentov, odkritih v tajnih francoskih arhivih, ki se nanašajo na priprave zavezniških akcij proti Rusiji in na po-tegnitev Turčije v vojne zapletljaje.
obalnega poveljstva danes zjutraj v napadu na skupino petih nemških vojnih ladij vzhodno od Wilhelmshavna težko poškodovali dva nemška rušilca ali križarki
Tekom noči so angleški bombniki napadli letališča v Waalhavenu, Amsterdamu in Bruslju. Napadena so bila tudi bencinska skladišča v Nemčiji. Eno angleško letalo s teh poletov pogrešajo.
Včeraj so angleška letala podnevi napadla sovražne ladje v holandskih kanalih.
Danes zjutraj so napadli bombniki mu-nicijsko skladišče, ladje in letala pri Ber-genu.
Druga skupina bombnikov je kljub moč-! nemu ognju protiletalskega topništva na-i padla letališče v Stavangerju. Eno nemško ; letalo je bilo pri tem sestreljeno, toda ' sedem angleških letal se ni vrnilo z napada.
Lk>yd George bo stopal v ChurChillovo vlado
London, 9. julija, o. (United Press). Po mnenju dobro poučenih članov spodnje | zbornice bo Lloyd George v kratkem vsto-i pil v angleško vlado. To bi se zgodilo z ; istočasnim izstopom Charoberlaima iz vla-j de. Znamo je namreč, da medsebojni oseb-I ni odnosa obeh državnikov izključujejo njuno sodelovanje v vladi
Vremenska napoved
Zemunska. Večinoma oblačno v vsej državi. Postopoma se bo zboljševalo vreme v zapadnih in severozapadnih krajih. Tu pa tam bo dež in nevihte. Toplota brez znatne spremembe.
Borbe v Afriki
Spopadi ob libijski, kenijski in sudanski meji
Nekje v Italiji, 9. julija. A A. (Štefani). Službeno sporočilo italijanskega poveljstva pravi:
V zadnjih dneh je bilo uničenih na meji Cirenajke 50 sovražnih oklopnih avtomobilov. V Vzhodni Afriki so italijanska letala bombardirala sovražne postojanke pri Vai-ri v Keniji. Pri Turkanu v Keniji je bilo ujetih več angleških vojakov. Naša letala so uspešno bombardirala Kurtnuk v Sudanu, kjer so uničila radijsko postajo. Sovražna letala so poskušala izvesti napad na Diredauo in Sollum. Gmotna škoda ni bila velika. Ubiti sta bili dve osebi.
Najrobi, 9. julija s. (Reuter). Današnje kenijsko vojno poročilo javlja, da so včeraj popoldne Italijani s topništvom neprestano obstreljevali angleško Mojalo. Noč je potekla mirno.
Akcije angleških letal
Kairo, 9. julija. AA (Reuter). Sporočilo letalskega poveljstva se glasi: V zadnjih 24 urah so bili izvedeni številni ogled-ni&ki poleti, pri katerih so letalci zbrali koristne podatke. Bombniki so napadli Diredauo in z bombami zadeli železniške delavnice. Sovražna lovska letala so jih poskušala odgnati Letala so napadila tudi sovražno oporišče v Zuli, v italijanski Vzhodni Afriki ter so bombardirala skladišča. Pojavila sta se dva požara in opaziti je bilo velik črn dim Eno letalo je padlo v morje. Neposredne zadetke so letala dosegla tudi v Massaui na taboriščih in bližnjih zgradbah Povzročena je billa velika škoda. Dva letalska napada na Malto v nedeljo zvečer in včeraj nista imela nobenega uspeha. Zaradi nastopa naših lovskih letali niso sovražniki vrgli niti ene bombe.
Srditi boji v Libiji
Kairo, 9. julija. AA (Reuter) Na libijski meji se vodijo pri el Gubiu srdite borbe. Čeprav še niso znane podrobnosti pa
se je zvedelo, da so iimeile angleške čete uspeh, ter se jim je posrečilo približati se samemu el Gubiu.
Kairo, 9. julija, s. (Reuter) Zadnja poročila z libijske meje javljajo, da so izvedle angleške čete uspešno akcijo proti italijanskim oddelkom, ki so poskusili ojačiti posadko v obleganem fortu Capuzzo. Izvedenih je bilo več uspešnih akcij proti italijanskim mehaniziranim oddelkom.
Posebni Reuterjev poročevalec v zapadni puščavi ob libijski meji javlja, da se bore angleške čete pod izredno težkimi okoliščinami. Nekateri oddelki so v borbi neprestano po pet dni v najhujši vročini. Podnevi je zaradi vročine sploh nemogoče zauži-vati hrano. Neka angleška izvidnica je prodrla že 70 km daleč v italijansko ozemlje.
Italijansko letalo
strmoglavilo na Kreti
Kairo, 9; julija, s. (Reuter) Neko italijansko bombno letalo se je danes popoldne zrušilo na grškem otoku Kreti Letalo je bilo močno poškodovano od strojniškega ognja.
Angleški protest pri švedski vladi
Berlin, 9. jul. j. (DNB) Kakor poroča angleški radio je angleški poslanik v Stock-holmu vložil* pri švedski vladi protestno noto, ker je Švedska dovolila prehod nemških čet preko svojega teritorija v okviru vojaških operacij na Norveškem. Nota spominja na svoječasno odklonilno stališče Švedske, ko sta zavezniški državi zaprosili za dovolitev tranzita svojih čet v pomoč Finski, kar je švedska vlada zavrnila. Angleška vlada smatra, da mora proti tako očitno enostranskemu protežiranju Nemčije energično protestirati
Težaven položaj v Siriji
Odstop generala Mittelhauserja, dosedanjega francoskega generalisima na Bližnjem vzhodu
Podmorniške in letalske borbe Anglije z Nemčijo
Nemško vojno poročilo o uspešnih akcijah nemških podmornic in letalskih napadih na vojaške objekte
v Angliji
Anglija ima dve milijardi vojnih stroškov na dan
Finančni minister Wood je napovedal včeraj v parlamentu uvedbo novih težkih davkov
Naši kraji in ljudje
Dr. Niko županič — redni profesor ljubljanske univerze
Na predlog filozofske fakultete je univerzitetni svet na svoji seji 5. junija potrdil izvolitev g. dr. Nika Županiča, bivšega ministra in dosedanjega ravnatelja etnografskega muzeja v Ljubljani, za rednega profesorja etnologije na ljubljanski univerzi Učiteljski zbor naše univerze je s tem pridobil odličnega znanstvenika, obenem pa je prvič zasedena važna stolica za etnologijo. Ukaz o tej izvolitvi so podpisali kralj, namestniki dne 27. junija 1940.
Prof. dr. Niko Županič je belokranjski rojak. Rodil se je 1. decembra 1876. leta v Gribljah. Po končani osnovni šoli v bližnjem Podzemlju je obiskoval gimnazijo v Novem mestu, univerzo pa na Dunaju, kjer je leta 1903. dosegel doktorat filozofije. Pozneje je svoje znanje izpopolnjeval v Monakovem in Curihu, leta 1907. pa se je naselil v Beogradu, ker mu je bil zaradi njegovih brošur in člankov o jugosloven-skem vprašanju obstanek v domovino nemogoč. Dobil je nameščen je v muzeju, kjer se je kmalu posvetil intenzivnemu znanstvenemu delu na polju antropologije, etnologije in arheologije, pri tem po seveda ni opustil delovanja za uresničenje jugoslov. nacionalnega programa.
V začetku svetovne vojne se je prof. dr. Županič prijavil kot dobrovoljec v srbsko armado, toda zunanje ministrstvo ga je pridelillo vojni cenzuri v Nišu. Tu je vršili vlogo slovenskega informatorja z vnemo in znanjem. Stalno je opozarjal na usodno povezanost Srbov in Slovencev m v nema-li meri je njegova zasluga, da je srbska v'iada 7. decembra 1914. izjavila pred narodno skupščino, da morajo tudi Slovenci kot integralni del južnih Slovanov priti v si;lop bodoče jugoslovenske države. Kmalu nato je bil poklican v Rim, kjer je sodeloval pri ustanavljanju poznejšega Jugo-slovenskega odbora, katerega član je postal. Med vojno se je v inozemstvu odločno zavzemal za osvoboditev Slovencev in leta 1916. je v ta namen obiskal tudi naše rojake v Ameriki.
Po vojni se ni takoj vrnil v domovino. Ostal je v sklopu naše mirovne delegacije v Parizu Na svoje me^ln v etnografskem muzeju v Beogradu se j? vrnil šdle proti koncu leta 1919 Leta 1921 je bil imenovan za šefa etnografskega instituta v Ljubljani, ki je bil dve leti kasneje pretvor-jen v Etnografski muzej. Etnografski institut je bil ustanovljen prav po njegovem prizadevanju. Leta 1922. je bil nekaj mescev član radikalsJkega ministrstva Nikole Pašiča.
Znanstveno delo dr. Nika Zupaniča ie zelo obširno in v kratkem časopisnem članku ga je nemogoče izčrpneje prikazati.
Glavno področje njegovega dela sta etnologija in zgodovina čeprav si je pridobil lepili zaslug tudi na polju antropologije, predzgodovinske arheologije in celo bizan-tologije. V naše znanstvene discipline je Županič kot prvi uvedel antropologijo in paleoetnologijo. Rezultati Zupaničevih znanstvenih raziskavanj sv billi objavljeni v raznih strokovnih listih doma in v tujini. Domače znanstvo je obogatil z ustanovitvijo strokovnega lista »Etnologa«, katerega je izšlo doslej že 13 knjig. Bibliografija njegovih del prikazuje blizu 150 znanstvenih študij, razprav in člankov. Razna znanstvena društva doma in v tujini so ga imenovala za dopisnega, rednega ali celo častne^ ga člana. Lani je bil imenovan za dopisnega člana srbske kraljevske akademije.
K zasluženemu imenovanju g profesorju iskreno čestitamo.	—vb—
Križi beograjske bolnišnice
Žalostne razmere v našem osrednjem zdravstvenem zavodu — Ustanovitev centralne ambulante nai bi
uvedla red
Beograd, 9. julija
Ni samo Ljubljana oblagodarjena z večnim, nikoli rešljivim vprašanjem svoje bolnišnice, temveč imajo tudi druga mesta v državi do neke mere sorodne skrbi, brez katerih ni niti sam stolni Beograd.
Obča državna bolnišnica v Beogradu, je razen prestolnici namenjena zaledju, iz katerega prevzema vse težje primere. Izmed 27.000 bolnikov, ki jim vsako leto nudi streho, je samo 9000 iz Beograda. Število prijav rase iz dneva v dan. a dobršen odstotek kandidatov se s' 'no zavrača, ker zanje ni prostora Bolnišnica premore s kliniko vred 1900 postelj, kar niti od daleč ne zadošča. Mnogo graje pa je deležno zlasti dejstvo, da je organizacija sprejemanja bolnikov precej nepopolna. V bolnišnico se prijavlja vsak dan okrog 300 bolnikov. Sprejemni urad pa ima enega samega mlajšega dežurnega zdravnika, ki pač ne more dovolj skrbno pregledati tolikšnega števila bolnikov in jim dognati pravilne diagnoze. Zato kakšne tri četrtine bolnikov odhaja mimo glavnega dežurnega zdravnika v ambulante, ki poslujejo na posameznih oddelkih. Pripetilo se je nekega dne, da je dežurni zdravnik pregledal 51 novih bolnikov, vsi ostali, 296 po številu, pa so se zatekli na ambulante, ki jih j^ 22 na raznih oddelkih, čeprav ie po pravilniku glavni dežurni zdravnik dolžan, izvršiti pregled za sprejem.
Te razmere so v beograjsko bolnišnico prinesle mnogo zmede in nereda Ljudje, ki so potrebni zdravljenja, begajo od Ponci-ja do Pilata, od instance do instance, a ko so izgubili dan in morda zastonj opravili dolgo pot, se razočarani vračajo domov. Nedavno so listi poročali o primeru Olge Mlakarjeve, ki je s težkimi opeklinami po vsem životu prišla v bolnišnico. Devet ur je čakala na dvorišču, begala z oddelka na oddelek, dokler je nazadnje niso odslovili, češ, da ni postelje na razpolago. Tedaj je ministrstvo za socialno politiko m narodno zdravje uvedlo preiskavo,
Trije uradni predstavniki tiska
Od leve proti desni sede: Predrag Milojevič, šef našega Centralnega presbiroja; Poletajev, dopisnik moskovske agencije »Tass« in P. Ivankovič, dopisnik Centralnega presbiroja v Sofiji
ki je ugotovilo, da je bilo tega dne, ko je Mlakarjeva zaman trkala na vratih, na raznih oddelkih nad 200 praznih postelj. Dovolj drastičen je naslednji primer: Beograjska policija je lani nekega nevarnega are-stanta — špijona — poslala v bolnišnico, kjer naj bi se lečil zastražen. Glavni dežurni zdravnik je arestanta poslal na prvi kirurški oddelek, od tam so ga poslali na drugi kirurški oddelek, od tam na oddelek za živčne bolezni, pa se je mož naveličal večnega potovanja in — pobegnil. Pa naslednja zgodba: Neki moški je 12-letni deklici storil silo in jo okužil. Prišla je na enega izmed oddelkov za kožne bolezni, od tam so jo poslali na otroški oddelek, a ker spolno bolnega dekleta tam niso hoteli sprejeti, je romala na drug oddelek za kožne bolezni. Ker so jo tudi tam odklonili, je joka je odšla domov.
Pred dvema letoma je Jugoslovensko združenje bolnišničnih zdravnikov izročilo ministrstvu socialne politike obširno spomenico, v kateri je ostro pograjalo te razmere. Spomenica je navajala, da šefi nekaterih oddelkov stalno rezervirajo nekaj mest za svoje privatne bolnike — v mer-kantilne namene. Neko drugo uradno poročilo govori o »celi trgovini z bolniki«, ki se je uveljavila na nekem oddelku. Takšne pojave je omogočila popolna avtonomija, ki jo uživajo posamezni oddelki v bolnišnici in lei onemogoča tudi koordinacijo in sodelovanje ene ambulante oddelka z drugo ter onemogoča zdravniški kon-zilij, kadar bi bili neobhodno potreben. V teh ambulantah sprejemajo bolnike zdrav-niki-začetniki in vendar je znano, da je v mnogih primerih ravno prvi pregled usodnega pomena. Svoj čas so se listi ukvarjali z zadevo 14-Ietne Julke Salamonove, ki ji je zdravnik pri sprejemu ugotovil pljučnico, v resnici pa je bila bolna na maternici. Potem ko so jo nekaj časa zdravili za pljučnico, je umrla.
Iz vseh teh razlogov so nadzorne instance že zdavnaj razmišljale o tem, kako bi se dal napraviti red. Na začetku leta je obča državna bolnišnica kot poseben oddelek dobila centralno ambulanto in v kratkem bo objavljen pravilnik o njenem poslovanju, ki ga je sestavil inšpektor dr. Jovan Klisič. Po tem pravilniku bo moral biti vsak bolnik, ki se javi v bolnišnico, pregledan v centralni ambulanti, ker noben oddelek ne more sam sprejeti bolnika. Iz centralne ambulante se bodo bolniki razvrščali po oddelkih ali za ambulantno zdravljenje po njihovih ambulantah, po potrebi pa jih bo tudi sama centralna ambulanta obdržala v svoji oskrbi. Centralna ambulanta bo imela svojo interno, kirurško in ginekološko — porodniško ordinacijo Ordinacije v centralni ambulanti bodo vršili zdravniki — specialisti. Z novo ustanovo upajo, da bo poslovanje bolnišnice prišlo do svojega reda in prospeha.
Pri gotovih boleznih žolča in jeter, žolčnega kamna in zlatence urejuje naravna »Franz-Josefova grenka voda prebavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli-niške izkušnje potrjujejo, da domače zdravljenje dobro učinkuje, ako se jemlje zjutraj na tešče »Franz-Josefova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode.
Ogl. reg S. br. 30474/35.
i	Velik slepar pod ključem
Ruski emigrant, ki je gradil progo Črnomelj—Vrbovsido
Ljubljana, 9. julija
Ljubljanska policija zaslišuje pretkanega, velikopoteznega pustolovca m sleparja, kakršnega že dolgo niso videli policijski zapori. Je to 28-letni ruski emigrant Andrej Mustafin, rojen v Moskvi, ki je s stansi takoj po revoluciji pribežal v naše kraje in je zdaj pristojen v Medvode. Fant je hodi! v šolo v Ljubljani, toda šolska klop mu ni prijala. Že zgodaj je zašel v slabo druščino in se ukvarjal s prepovedanimi rečmi. Najbolj so mu pri srcu sleparije, da s spretno izmišljenimi triki in izgovori lahko in poceni pride do denarja.
Mustafin je drugače postaven, na videz čisto spodoben fant in zmerom elegantno oblečen, uglajenega nastopa in dobrih ma-nir. Zato ni prav nič čudnega, da so mu ljudje gladko nasedali, ko jim je pripovedoval o nekakšni bajni dediščini, ki jo bo dobil in na račun katere je izvabil od raznih ljudi po vsej državi prav lepe vsotice denarja. Potoval je iz kraja v kraj. stanoval v najboljših hotelih, s pomočjo svojih spretnih, prepričevalnih izmišljotin izvabljal denar ter živel na široko življenje elegantnega pustolovca po napevu: vino, pesem, žene. Seveda so ga dostikrat prijeli in razkrinkali, tako da je sedel na zatožni klopi že pri prenekaterih sodiščih širom države. Potem je kaj pa odšel v drug kraj in začel sleparsko karioro iznova. E)oslej je bil že najmanj desetkrat kaznovan.
Pred dnevi se je priklatil v Ljubljano, ki mu pa ni ugajala in je odšel raje na deželo. Tu je začel nastopati nenadoma kot in-ženjer, zaposlen pri progi Crnomelj-Vrbov-siko. Da bi prišel do denarja, si je izmislil nov trik. Oglasil se je pri raznih krojačih in jim zatrjeval, da ima pooblastilo, naročiti za delavce večje število delavnih oblek. Z naročili in obljubami je hitro zaslužil po več stotakov, pa tudi tisočakov pro
Boč je lepa izletna točka
Poljčane. 9. julija.
Ko si se vozil iz Ljubljane v Maribor ali obratno, gotovo nisi prezrl precei velike. zelo prometne postaie Poličam. kjer se izpod vznožja Diijazne vasi na južni strani dviga v nebo kopasta. 980 m visoka gora Boč. ki dosega s svojim silovitim razglednim stolpom prav 1000 m višine. Z dograditvijo stolpa (pred 10 leti) na Bo-ču je kraj na tujskem prometu gotovo mnogo pridobil. Vsako leto pride v Poljčane in na Boč več 1000 gostov z vseh strani in so Poljčane pravo letovišče, čeprav med letoviščarskimi kraji niso navedene.
Na pragu drugega desetletja pa sta se odločili podružnici za Rogaško Slatino in za Poljčane, da delo. ki sta ga začeli pred 10 leti (zgraditev stolpa vrh Boča. kočice v sedlu in ureditev planinske restavracije pri Miklavžu), še nadaljujeta. Odločili sta se za gradnjo planinskega doma na Boču. za enkrat skromnejšega obsega, a ki se bi postopno po potrebah razširiL Včerai so si nekateri odborniki ogledali in izbrali teren. Zapele so že prve sekire in so bila zaznamovana drevesa, ki nai napravijo prostor novemu domu. Kakor pred 10 leti. ko so gradili stolp na Boču. tako vlada še večie zanimanie za novo planinsko postojanko. Z novim domom, ki se bo še to poletie začel graditi, bo v d oglednem času mnogim ljubiteljem Boča omogočeno dališe bivanje na tei priliublieni gorski točki kar ie bilo zdai zaradi pomanjkanja primernih prenočišč otežkoče-no. Dom bo imel leno lego. malo nad sedanjo restavracijo, v idiličnem kotičku, sredi brezovega, smrekovega, borovega in brestovega gaja.
Najlepša prilika za ogled prostora se bo nudila v nedeljo 14. 1 m., ko bosta praznovali navedeni planinski podružnici svoje tradicionalno planinsko raianje. Dobiček ie namenjen bodočemu planinskemu domu. Veliko planinsko plesišče se že gradi in tudi vse druge priprave se že vr-še na gorski planoti pri Sv. Miklavžu. Ob 10. bo ta dan v 500 let stari cerkvici pri-prošnjika sv. Miklavža služba božia. Pri prireditvi bo sodelovala priznana godba »Drava« iz Maribora. Boč je zdai v naj-buineiši rasti.
Pred kulturnim tednom v Zagrebu.
Po vzgledu prejšnjih let bo v Zagrebu v kratkem kulturni teden. Doslej so te prireditve našle prostor na Radičevem trgu, kjer so se vršile gledališke predstave in koncerti pod milim nebom. Na trgu so postavili oder in tribune, a za impozantno ozadje je bila stara cerkev sv. Marka. Letos banska oblast ne dovoli uporabiti Radi-čeoega trga v ta namen, zato se bo kulturni teden po vsej priliki preselil v Ma-ksimir.
vizije, ki jih je seveda takoj pognati v razposajeni družbi Sleparil je pri krojačih na Dolenjskem, na Gorenjskem, pa tudi v Ljubljani. Z nekim krojačem v Zireh se je pogodil za nabavo 1.000 delovnih oblek ter prejel zanje že v naprej provizijo. Skupna škoda vseh njegovih sleparskih podvigov znaša težke tisočake, prihajajo pa dan za dnem nove ovadbe doslej neznanih žrtev, ki jih je Mustafin pošteno obral.
Pretkanega pustolovca in sleparja bodo jo končani preiskavi predali sodišču, da ga kaznuje, kakor zasluži.
Tiralica z razpisom
loo.ooo din nagrade
že v enem delu včerajšnje naklade smo objavili poročilo o tiralici, ki so jo izdale policijske oblasti proti trem, na Jesenicah stanujočim moškim. Notranje ministrstvo je za njih izsleditev razpisalo nagrado 100.000. Tiralico danes ponavljamo in obenem prinašamo slike vseh treh osumljencev. Od *' i na > so: Ivančič Anton, Kravanja Ferdinand in Knez Alojz.
Objava o tiralici se glasi:
Beograd, 9. julija AA. Policijski glasnik notranjega ministrstva prinaša v svoji današnji številki tole tiralico:
L Ivančič Anton, hotelski sluga-mesar, rojen 18. februarja 1905 v Podbrdu (Trbiž), italijanski državljan, stanujoč na Jesenicah;
2. Kravanja Ferdinand, trgovski potnik, rojen 10. avgusta 1912 v čezsoči (Bovec), italijanski državljan, stanujoč na Jesenicah in
S. Knez Alojz, monter in Šofer, rojen 18. junija 1918 v Mariji na Žili (Beljak), nemški državljan, stanujoč na Jesenicah
so zakrivili dejanje iz ČL 1 točka 4 In 6 zakona o zaščiti javne varnosti in reda v državi. Vsi trije so pobegnili. Notranje mi-strstvo je razpisalo nagrado 100.000 din za onega, ki jih prvi prijavi oblastvom, da jih ujamejo. — Beograd, 9. julija 1940.
Kulturni pregle
Za napredek našega narodopisja
Od 1. do 6. julija je bil v Ljubljani za učitelje narodopisni tečaj, ki ga je priredil s pomočjo prosvetne uprave Folklorni institut Glasbene Matice ljubljanske. Obsegal je vrsto strokovnih predavanj, ki naj bi posvetila v problematiko narodopisnih vprašanj. Direktor ženske gimnazije dr. Anton B a j e c je govoril o problemih lin-gvistike, o naših dialektičnih okrožjih in skupinah ter o dialektiki in diakribiji glavnih slovenskih narečij, vse v smislu omenjenega predmeta kot pomožne vede v službi etnografije. Prof. dr. Dragotin Cvetko je predaval o biologiji in biografiji slovenske narodne pesmi; prikazal je nujnost novega metodološkega gledanja v raziskavanju, historično-socialni razvoj našega kmeta in topredmetno povezanost z razvojem rodne pesmi ter etnografske konsekvence celotnega razvoja. Dalje je prikazal biografske temelje slovenskega glasbenega folklora od najstarejših dob preko prizadevanj od leta 1796—1906 in od 1906—1927 do smotrnega dela Etnografskega muzeja in Folklornega instituta. Končno je še isti predavatelj govoril o kulturno - političnem pomenu glasbenega folklora za narodno vzgojo in politiko vob-če; naglasil je pomembnost tega problema zlasti za današnjo dobo in utemeljil njegovo konkretizacijo v vseh potrebnih oblikah. Vodja Folklornega instituta, dirigent France M a r o 11 pa ie v svojih predavanjih prikazal načela in probleme sodobne etnologije v luči novih ruskih ter fran-
coskih dognanj, dalje angleško animistično teorijo in nemške historično-biološke metode. Nadalje je tudi govoril o melografiji in o zvočnostnem folklornem koeficientu ter podal pregled slovenskih obrednih osta-lin in analizo izbranih tipičnih primerov. V praktičnem delu je pokazal zapisovanje dialektičnih jezikovnih poizkusov in zvočnosti primerov koralnega in instrumentalnega značaja; tudi je vodil snemanje na plošče s sočasnim zapisovanjem in kontrolo. Prof. Matija Tome je prikazal osnove koralne in instrumentalne primitivne zvočnosti, dalje stilizacijo izbranih primerov z diakritičnimi pripomočki koralne glasbe in preuvrstitev primitivne zvočnosti v sfero umetne glasbe.
Praktično sta še sodelovala v izvedbi narodopisnega tečaja akademski slikar Božidar J a k a c in Beno Gregorič. Ja-kac je sodeloval v predavanju lastnega belokranjskega narodopisnega filma s posebnim ozirom na šolsko uporabo, Gregorič pa je prikazal moderne projekcijske aparate v službi narodne vzgoje; narodopisni film je tolmačil Marolt kot najboljši poznavalec slovenskega glasbenega folklora.
Namen tečaja je bil informirati glasbeno kvalificirano učiteljstvo o narodni etnografiji v smislu hotenja po obnovi zbiralne akcije slovenskega folklora; v to svrho je bilo seveda potrebno, da se učiteljstvo najprej sistematično seznani s strokovno problematiko ln se kar najbolj
organizatorično pripravi. Ta akcija se namerava izvesti že v bližnji bodočnosti s pomočjo naše prosvetne oblasti. Material, ki bi ga zbrali sodelavci-tečajniki, naj bi služil za znanstveno gradivo našemu narodopisju. Pomen vsega tega prizadevanja je v tem, da bo naša mladina spoznavala v primerno prirejeni obliki svoje rodne prvine, prosvetne in kulturne ustanove pa naj s fotografijo, s tonskimi ploščami in s filmi opozarjajo svoj narod ter tuje kul-turno-politične kroge na naše rodne, svoj-ske slovenske vrednote. To so pa nedvomno zlasti v našem času važne na'oge, ki še bolj osvetljujejo pomen omenjenega narodopisnega tečaja ne le iz zr.anstveno-informativnega, temveč še ?rav posebno iz narodno-vzgojnega, in kulturnega vidika. Zato zaslužijo nadaljnja stremljenja v tem smislu vso potrebno pozernost in podporo. Prvi narodopisni tečai. ki mu bodo sledile vedno popolnejše oblike, je rodil pri slušateljih prav pozitivne sadove in je bil sprejet z velikim razumevanjem in zanimanjem.
Aktualna vprašanja
v »Misli in delu"
Pravkar izišla majniško-junijska številka kulturne in socialne revije »Misel in delo« je v celoti posvečena aktualnim vprašanjem, ki morajo živo zanimati tudi či-tatelja dnevnikov. Na uvodnem mestu prinaša članek, ki ga je signiral S 1 o v e n i-cus: «Mi in Rusija*. Pisec se bavi predvsem z ureditvijo gospodarskih in političnih odnosov med našo državo in Sovjetsko zvezo ter razglablja tudi vsa ostala vprašanja, ki so v zvezi s tem značilnim pojavom, tako n. pr. vprašanje ideološke razlike v politiki obeh držav, vprašanje nevtralnosti Sovjetske zveze v sedanji voj-
ni, njene interese na Balkanu in v Sredozemlju, kakor tudi problem gospodarske izmene dobrin med Sovjetsko zvezo in našo državo. Pisec obravnava vsa ta vprašanja prav trezno, upoštevajoč rusko gledanje in ruske interese, kakor tudi problem naše varnosti. V času, ko vznikajo pri nas publikacije o Sovjetski zvezi kakor gobe po dežju, je ta stvarno spisana razprava kratek in zgoščen, vendar pa tehten prispevek k problemu novih odnošajev med Jugoslavijo in Sovjetsko zvezo.
Dr. inž. Črtomir N a g o d e, čigar znanstveno fundirane in široko zajete razprave o naših osnovnih problemih so dobro znane čitateljem »Misli in dela«, načenja razpravo o kompleksu vprašanj, ki so se ž njim bavili mnogi naši politični in gospodarski publicisti, namreč o »Gospodarstvu Slovencev v jugoslovanski državi pa v slovenski banovini«. Tudi ta razprava je podprta s statističnim gradivom in opremljena s skicami, ki ponazorujejo piščeva izvajanja. V tem delu svoje razprave dokazuje dr. inž. Črtomir Nagode tezo, da spadamo Slovenci k dinarskemu Balkanu. Ob koncu sklepa: »V konfliktu bistvenih in stalnih življenjskih interesov med srednjo in vzhodno Evropo in navidezni harmoniji prehodnih konjunkturnih koristi ni Slovenija nikak individualiziran element, temveč spada po vseh temeljnih osnovah svoje demografske in gospodarske strukture k jugoslovanskemu jugovzhodu in preko njega k vzhodni Evropi. Le nekatere oznake so se razvile v dravski banovini kot odraz vplivov zapadnega sosedstva. Baš te facielne posebnosti iz kontakta z nemško-italijanskim svetom pa dajejo Slovencem pri spojitvi z jugom in vzhodom neko prednost, ki bi je gospodarsko ne mogli vrednotiti, če bi, ne glede na sigurno potujčevanje, bili uklenjeni v srednjeevrop-
ski sistem, ker tam ta specifika niso nobena odlika«.
Dr. Svetozar 11 e š i č je zastopan s preglednim člankom »Rumunski problemi: Transilvanija«. V času, ko so rumunski problemi stopili v ospredje politike južno-vzhodne Evrope in ko se zlasti naglaša važnost transilvanskega ali erdeljskega vprašanja, je ta članek prav posebno aktualen. Pisec pregledno navaja geografske, etnografske, demografske in gospodarske podatke o tej pokrajini, ki je že od tria-nonskega miru dalje sporna točka med Rumunijo in Madžarsko.
V rubriki Dokumenti je objavljen na uvodnem mestu prispevek iz občinstva »Nevarni sanjači«, ki s krepkimi besedami zavrača one naše publiciste v literarnih revijah, ki »svoje protinarodne špekulacije nalašč zavijajo v mistične pesniške tvorbe ali sentimentalno lirično prozo, v kateri je glavno samo to, da se verz in stavek lepo Citata.« V pregledu najnovejših mednarodnih dogodkov »Vojna presenečenj« razglablja dr. Branko Vrč on položaj, kakor je nastopil po premirju s Francijo in sklepa svoja izvajanja takole: »Ideološko in glede na končne vojne cilje si stoje v sedanji vojni vedno bolj jasno nasproti tri glavne tendence: demokratska, fašistična in komunistična. Demokratska se je doslej izkazala izmed vseh treh najmanj dinamična, najmanj ofenzivna, dinamičnost ostalih dveh pa je manj v sistemu, kakor v osebnem vodstvu. Merjenje sil zavzema tudi v tem pogledu vedno večji obseg in bo prav tako kakor vojaško, diplomatsko, politično in gospodarsko merjenje sil odločilno vplivalo na preobrazbo sveta po sedanji vojni, četudi so ideologije v sedanjem nasprotju interesov Se vedno potisnjene zelo daleč v ozadje konflikta.« — Odon S o r 1 i je pisec zanimivega sestava
Domače testi
Alkohol nas ugonablja
Trbovlje, 9. julija
Nedavno smo opozorili na kvarni vpliv alkohola, ki se mu naše delavstvo vdaja zadnji čas čedalje bolj. Potrošnja alkoholnih pijač v Trbovljah je zavidljivo visoka. Prekomerno uživanje vina in žganja se opaža zlasti ob plačilnih dneh in pa ob nedeljah in praznikih Kaže, da se je trboveljskega prebivalstva lotilo kakor nalezljiva bortezen, ki se čedalje bolj širi in ji ni najti leka. Nikakor ne mislimo pridigovati neko ozkosrčno treznostno politiko, vendar tudi ne moremo — kakor večina pametnih ljudi v naši dolini — odobravati prizorov, ki se zavoljo hudega pijančevanja čedalje dešče pojavljajo po naših cestah in tudi domovih. Na plačilne dneve se lahko postaviš kamorkoli hočeš, pa boš videl vrsto vinjenih postav, moških in žensk, mladih in starih, ki ponoči in podnevi z vpitjem in vriskanjem vznemirjajo vso bližnjo okolico.
Tujci, ki jih pri nas tudi ne manjka, se začudeno vprašujejo, alli je tako pijančevanje že od nekdaj pri nas v navadi; ne mo-
DIN 2-
DROGERUA
ANESLJIVC UNIČUJE MOLJE IN NJIHOV ZAROD
židovska ul
LJUBLJANA MARIBOR
rejo razumeti, da v današnjih resnih časih I ljudje na tako nespameten način razsipa-vajo denar, tratijo svoje zdravje in kvarijo ugled Mnogi trezni ki pametni ljudje pri nas se vedno bolj zgražajo nad to prekomerno vdanostjo pijači, ki ni nikakor okras za trboveljsko dolino. Čedalje bolj se množijo gostilniški prepiri m cestni pretepi, ki so le posledica alkohola.
Nedavno so se mladi fantje zaradi natakarice sporekli že v gostilni, nadaljevali prepir na cesti in potem vinjeni poravnavali ljubezenske račune z noži. Eden je obležal hudo ranjen na cesti, dTugi je tudi dobil poškodbe, storilec pa je moral v zapor. Drugi dan so se istotako mladiči, ki so bili v gostilni sporekli in začeli v hudi jezi udrihati drug po drugem z deskami, ki so jih bili sneli z bfližne ograje. Takih prizorov bi našteli lahko še dolgo vrsto! Hišni red in mir se kalita ob cestah, pa tudi v kolonijah, kjer dostikrat brezobzirni pijanci razgrajajo po celo noč in ne dajo miru utrujenim rudarjem, ki so po težkem delu potrebni počitka! Tako počenjanje ni le lahkomiselno, temveč tudi neobzirno. Vedno bolj se množijo želje in zahteve z vseh strani, da. pristojno oblastvo ukrene potrebno za izboljšanje tega že res sramotnega stanja. Dolžnost delavskih združenj je, da opozorijo na škodljivost prekomernega pijančevanja. Tudi bi bilo umestno, če bi združenja v svoj program zapisala treznostno gibanje. Rudniška uprava bi istotako lahko izdala primerne ukrepe, da bi se na njenem področju ne kalil po nepotrebnem nočni mir. Občinsko oblastvo bi seveda prav tako ne smelo držati rok pre-križanik in dovoljevati tako škodljivo početje. ki se je pri nas že vse preveč razpaslo. Usmerjajte mladino in tudi odrasle k koristnejšemu delu. Prepričujte jih. da je tako uživanje allkohola začetek rodbinskega. družabnega in tudi narodnega razkro-ja!__
Za poletne damske in moške obleke boste najlažje izbrali pri tvrdki Goričar, Sv. Petra cesta.
*	Dr. Svetozar Dešič, privatni docent. Minister prosvete je dr. Svetozarja Ilešiča, asistenta geografskega instituta univerze v Ljubljani in uglednega znanstvenega delavca na področju geografije. Imenoval za privatnega docenta geografije na filozofski fakulteti univerze kralja Aleksandra. Mlademu znanstveniku naše iskrene čestitke!
*	Diplomirani so bili na juridični fakulteti univerze kralja Aleksandra v Ljubljani gg. Tone Dečman in Gustav šivic, oba Iz Ljubljane, in Gvidon Planlnšek iz Trbovelj. Čestitamo!
*	Razpis zdravniškega mesta. Okrožni urad za zavarovanje delavcev v Ljubljani
! razpisuje mesto pomočnika glavnega zdravnika. Za mesto se lahko potegujejo zdravniki-uradniki in pogodbeni zdravniki urada, ki imajo večje število članov v svojem zdravniškem okolišu. Pogoj je 7 let zdravniške službe, od tega najmanj tri leta neprekinjene službe pri uradu. Rok za vlaganje prošenj je do 24. julija 1940.
*	Dom na Polževem vabi izletnike, avto in moto izletnike ter letoviščarie. Dnevna oskrba ie 50 din. Telefon: Višnia gora 1.
*	Sprememba veznega reda na progi Novo mesto—Straža Toplice. Od 10. julija do 5. septembra, t. j. za časa šolskih počitnic, izostaneta na progi Novo mesto— Straža Toplice dnevno redna vlaka štev. 9532 in 9533 (odhod iz Novega meta ob 6.35 in prihod v Stražo Toplice ob 6.53, oziroma odhod iz Straže Toplice ob 7.04 in s prihodom v Novo mesto ob 7.22). Zato pa vozita v tej dobi na isti progi dnevno redna vi. štev. 9534 in 9535, ki odhaja iz Novega mesta ob 7.45 in prihaja v Straža Toplice ob 8.03, oziroma odhaja iz Straže Toplic ob 8.13 in prihaja v Novo mesto ob 8.31.
*	Avtobusna proga Bled jezero kolodvor hotel Petran do preklica ne obratuje. Alpavto, družba z o. z.. Bled. (—)
*	Ravnateljstvo drž. tekstilne šole v Kranju bo sprejemalo prijave kandidatov za I. letnik do 24. avgusta 1940. Sprejem- i nI izpiti se bodo pričeli 26. avgusta 1940. I ob pol 9. Vpisovanje v I. letnik bo 2. septembra 1940. od 8. do 12. Popravni m razredni izpiti se prično dne 28. avgusta 1940. ob pol 9., završm izpiti po 3. septembra 1940. ob 7.
*	Dograditev Zakladne bolnice v Zagrebu. Te dni bo eradbeni odbor razoisal natečai za nekatere maniše nove zgradbe in za dobavo notranie ooreme nove Zakladne bolnice na Rebru v Zagrebu. Kakor se računa bo nova bolnišnica 1. iuni-ia 1941 izročena svoiemu namenu. Prvotna ororačunana vsota 75 mil^onov din bo do vsei Drilikj narasla na 82 milijonov, ker se ie material a zlasti še medicinska oprema zadnii čas močno oodražiL Samo rentgenska aparatura, ki ie DODrei veljala 1.300.000 din. stane zdai 2 miliiona.
paj je okrog sto del najslavnejših sttkai^ev, med katerimi so imena Renolrja, Česan-nea, Matissa, PLcassoja, Utrilla in drugih, šlomovič je zbirko ponudil naSim umetniškim galerijam na prodaj, a do kupčije ni prišlo, ker je od vsega pričetka zahteval bajno vsoto, ki gre v nedosežne milijone. Nato je mladi študent prišel na idejo, da v Beogradu priredi razstavo, a Združenju likovnih umetnikov, ki naj bi to razstavo sprejelo v svoje okrilje, je stavil takšne pogoje, da jih ni moglo sprejeti. Kakor pripoveduje, se namerava, kakor hitro bodo razmere urejene, vrniti v Francijo, ali pa bo vso svojo kolekcijo prenesel v Ameriko.
* Slinavka in parkljevka v Višnji gori in Stični. Opozarjajo se trgovci z živino, mesarji in živinorejci, da sta obč Višnja gora in Stična zaradi slinavke začasno zaprti za trgovino in promet z živino. Ukinjeni so tudi vsi živinski sejmi v občinah Višnji gori, Stični in Krki
noGE
LINOLEJ
MANUFAKTURA F. KS.
SOUVAN
LJUBLJANA, MESTNI TRG 24
EMONA IV. KANC
• Tramvajski Karambol v Subo^ici. V nedeljo zvečer sta se na progi med Suboti-co in Paličem dva tramvajska voza zaletela v drug drugega. V smeri iz Subotice sta namreč odpeljala dva voza neposredno drug za drugim, pa je prvi iznenada na progi obstal, drugi, ki je vozil z vso brzino, pa je treščil vanj in pri udarcu padel s tira. Vsa stekla na vozu so se razbila, nekaj potnikov je popadalo ven, a sedem izmed njih jih je bilo lažje ranjenih.
VSEH SVETOVNIH ZNAMK POCENI V DROGERIJI
C LJUBLJANA NEBOTIČNIK;
*	Rudarska šola se iz Varaždina seli v Drniš. Združenje trgovcev v Varaždinu je županu izročilo spomenico, v kateri navaja, da je banska oblast v Zagrebu sklenila, premestiti rudarsko šolo iz Varaždina v Drniš, ker se varaždinska mestna občina brani izpolniti obveznosti, ki jih je bila prevzela, ko se je šola ustanavljala, in noče najeti posojila za gradnjo potrebne stavbe. Vodstvo Bratovske skladnice v Varaždinu je pripravljeno dati mestni občini dolgoročno milijonsko posojilo na ugodne obresti, zato pričakujejo, da se bo stvar rešila tako, da Varaždin ne bo trpel škode.
*	Skoplje bo uvedlo trolejbusni promet. Mestni svet v Skoplju je nedavno sklenil, da pri Hipotekami banki najame posojilo v znesku 50 milijonov din, ki naj bi se porabilo za izvedbo nekaterih nujnih gradbenih del. Zdaj je mestni svet izdelal že tudi podroben načrt, ki obsega začetek kanalizacijskih del, za katere Je rezerviranih 11,500.000 din, gradnjo moderne klavnice za 8 milijonov din, 8 milijonov din pa je določenih za izgradnjo trolejbusnega omrežja.
*	Dva nova planinska domova na Slje-menu. še letos bodo na Sljemenu začeli graditi dva nova planinska domova. Prvega bo zgradilo Društvo poštarjev v Zagrebu, drugega pa zagrebška sekcija Zveze grafičnih delavcev. Oba bosta stala v bližini Tomislavovega doma. razen njiju pa bo v kratkem zgrajen še tretji dom. Plazmah gradbene delavnosti najbolj nazorno kaže, kako se je Zagrebčanom Slje-me prikupilo kot točka za izlet in oddih.
*	Zakladnica francoske umetnosti v Beogradu. Beograjski listi z veliko pozornostjo poročajo o mladem študentu E. šlo-moviču, ki je delj časa bival v Parizu, kjer se je preživljal kot posredovalec za nakup in prodajo slikarskih del, nedavno pa je prispel v Beograd in prinesel s seboj obsežno zbirko redkih umetnin. Vsega sku-
Gospodinje! Posteljno perilo Vam najlepše izgotovi tvrdka Goričar, Sv. Petra cesta. Ima lastno šivalnico, predtiska-rijo in strojno vezenje.
♦ VaruJte svoje zdravje in zahtevajte izrecno samo O. K. ameriško gumo. Zavrnite slabe potvorbe. to je v vašem interesu! (—•)
*	Aretacija nevarne vlomilske tolpe.
Beograjska policija je aretirala šest nevarnih tatov in vlomilcev, ki so bili v prestolnici in njeni okolici že delj časa na delu. Družbo je vodil neki Milorad Pavlovič, imenovan »Gaja«, po katerem je tudi vsa tolpa — »Gajina« družina — nosila svoje ime. Tolpa je prebivala po gozdovih in poljih na bregu Dunava, od koder so hodili v mesto za plenom. Milorad Pavlovič je kot star strokovnjak iskal »terena« in delal strategične načrte za vlomilske pohode, tovariši pa so izvajali njegove zamisli. Policija je vseh šest aretirala, ko so pravkar prodajali ukradene stvari.
*	Aretacija brezdušnega morilca. V zapore okrožnega sodišča v Varaždinu so privedli 24-letnega kmečkega delavca Tomaža Bana iz Kameničkega Pogorja v Hrvatskem Zagorju, ki je pred tednom na samotni poti pod Ivančico pričakal 63-let-nega kmeta Ivana Vuglača iz Bedenca, ga pobil in mu odvzel 350 din, ves denar, ki ga je našel pri njem. Po zločinu je mirne duše odšel domov, a ko je videl, da prihajajo žandarji, je pobegnil v gozd v Ravni gori. Tam se je šest dni skrival, dokler ga niso člani Hrvatske kmetske zaščite spečega našli .v neki grapi.
*	Po divjaškem spopadu hribovskih fantov. Iz Save Dri Litiii nam d š?io: »Jutro« ie že Doročalo. kako ie bil usodno Doškodovan tesar Lamovšek. doma iz doIš-niške občine, ko ie miril skuoino kakih dvajsetih fantov. Nesrečnega poškodovanca so takoi odDeliali v Litijo k zdravniku in nato z brzim vlakcm v ljubi ian-sko bolnišnico. Njegovo slanie ie še vedno kritično, sai ima crebito lobanio in ie Doškodovana tudi možganska oona. Zdai je moral k zdravniku dr. Lebineeriu v Litiji tudi občinski odbornik iz Tirne Dod Sv goro g. Resnik. ki ie orav tako miril Dretepače. Poškodbe, ki jih ie dob.l s ko-
I
DANES ZADNJIKRAT!	Odlična PIRANDELLOVA komedija
VEČNI ZAROČENEC (Der Mann der nlcht nein sagen kann)
Za zabavo Vam jamčijo stari znanci Kari Ludwig Diehl, Leo Slezak, Karin Hardt in drugi. — Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri. — KINO UNION — teL 22-21.
1
Pojoči cowboy KEN MAYNARD in njegov čudežni konj TARZAN v vrtincu velikih podvigov in borb. Niz napetih dramatskih prizorov v srcu Divjega zapada, v filmu
PREMIERA!
Danes ob 16., 19. In 21. url KINO SLOGA, tel. 27-30.
JEZDEC MAŠČEVALEC
li do glavi in hrbtu, so takega obsega, da mu iih niso mogli »ozdraviti doma. Resnik ima na glavi občutno rano. o kateri meni zdravnik da ni od kola. temveč da mu io ie prizadejal kak nepremišljen napadalec z železnim droaom. Poleg Resni-ka s Tirne ie bil ranien in ie moral k zdravniku še občinski odbornik g. Zore s Polšnika. ki ie enako posegel v boi kot pomirjevalec. Bitka ie divjala okroe naše cerkve tako sirovo, da so se čuli udarci po glavah, hrbtih in plečih celo sto metrov daleč preko reke Save. V tistem času so namreč na nasprotnem bregu Save ljudje obračali mrvo in so opazovali pretep. Razločno so čuli udarce. Orožništvo je uvedlo preiskavo. Zaslišalo ie že nekai osumi jen cev. Da vsak taji. da bi prizade-ial poškodbe on sam Preiskavo mira dei-stvo. ker ie bilo pri spopadu udeleženih okrog 20 kmečkih fantov iz dveh različnih vasi izpod Sv. gore in Polšnika.
Iz Ljubljane
n— Seja mestnega sveta ljubljanskega
bo jutri ob 18. v veliki sejni dvorani mestnega poglavarstva. Na dnevnem redu so poročila finančnega odbora, ki bodo obravnavala financiranje gradnje moderne mestne tržnice, določitev investicij z ozirom na novo posojilo pri Osrednjem uradu za zavarovanje delavcev v Zagrebu, najetje dodatnega posojila v višini 1 milijona din pri Javni borzi dela za delavske stanovanjske hiše, pridobitev nepremičnin, ki so last gradbene družbe Obnove, ln nekatere druge manjše zadeve. Poročila gradbenega odbora se tičejo raznih parcelacij in pa spremembe regulacijskega načrta, za katero prosi društvo »Dobrota«. Na dnevnem redu so še poročila tehničnega odbora, trošarinskega odbora, m personalno-pravnega odbora (prošnje za zagotovitev sprejema v občinsko članstvo, pravila Mestne hranilnice ljubljanske). Javni bo sledila tajna seja, ki bo sklepala o imenovanju treh občanov-davkoplačevalcev pri komisijah za odpis davčnih taks, o imenovanju kmetijskih posestnikov v mestni okrajni kmetijski odbor, o pravilniku o nagradah za delo uslužbencev mestnega pogrebnega zavoda, o ukinitvi deljenih uradnih ur in o nekaterih drugi zadevah.
Predno odidete na Vaš letni oddih, izlet ali gorsko turo
se oglasite pri
Foto Touristu Lojze Smucu
Aleksandrova cesta 8 — Ljubljana — kjer dobite podrobna navodila, kateri filmi so najboljši, da prinesete res ostre čiste slike domov. Konkurenčno ceno imamo zložljivemu Balda Foto aparatu z optiko 1.6.3 z lepo usnjeno torbico ln 2 filma za Din 350. Naše fotoamaterske izdelave, posebno pa povečane slike so poznane ne samo v Sloveniji, temveč celi Jugoslaviji po prvovrstni
in hitri postrežbi. Na posebno željo že v treh urah razvijemo film in napravimo slike. Fotoamaterjem
Izven Ljubljane pa poštnoobratno. Se najvljudneje priporoča:
Foto Tourist — Lojze Sonic
LJUBLJANA — Aleksandrova cesta St. 8.
u— Zavrgnl izpit na AWturientakem tečaju Zbornice za TOl na dri. trgov»ki akademiji v Ljubljani se je vršil od 19. junija do 6. julija t. 1. pod predsedstvom g. Mihajla Prešla, šolskega inšpektorja pri banski upravi. Izpit so napravili: Ba-bič Helena Bitenc Tatjana, Brodar Danica, Cerut Dušan, černlč Darinka, Favai Marcel, Fermevc Dana, Franca Leandra-Frankovič Božena, F rumen Ernest, Goga-la Smiljana, Gorjup Marica, Hočevar Marica. Jagodič Vida, Jakša Tea, Janša Ba-rica, Jeglitsch Irma, Jeršek Zdenka, Ker-žič Marija, Klun Otmar, Korošec Božena, Koščak Angela, Kovač Silva, Krek Milena. Krištof Roman, Krištof Verena. Lajh Mara, Lapornik Adolf, Letnar Marija, Marin Tatjana, Maurer Helena, Mišič Ivan No-
ka »Imperializmi in mali narodi«, ki v njem opozarja na razlike v pojmovanju imperija in imperializma pri posameznih evropskih velesilah. L. C e r m e 1 j je prispeval poročilo »Furlanija v svetovni vojni«, ki se v njem bavi predvsem s podatki iz knjige »La Guerra e il Friuli«, delo Giuseppea Del Bianco. S. B. poroča v »Socialnem pregledu« o naših najnovejših pojavih na tem področju. Med Poročili je cela vrsta ocen novih knjig, med njimi publikacij naše Akademije znanosti in umetnosti, Vošnja-kove knjige o Jugoslovanskem odboru, druge knjige Lahovih spominov, knjige »Des Reiches neue Nachbaren«, Rakočevi-čevega »Črnogorskega Prometeja« Itd.
Revijo »Misel in delo« urejajo dr. Lavo čermelj, dr. Fran Spiller-Muys in dr. Alojz Zalokar. Stane na leto 60.— din in se naroča pri upravi v Ljubljani, Gosposvet-ska cesta 4/1.
Dve mladinski povesti
S povestjo »Zakopani zakladi«, ki jo je izdala in založila uprava »Razorov«, je podaril pesnik Miran J a r c mladini nad deset let pripovedno delo, v katerem se ubrano družita fantazijski in vzgojni delež. Pisateljeva tvorna domišljija hodi ponekod pota, ki v povprečnem realnem življenju niso izhojena in na katerih so dogodki sicer mogoča, vendar pa redka naključja (n. pr. umetnikovo srečanje z materjo, pa zadržanje samotarja Mraka, ki ve, da je umetnik Ivan njegov sin in se vendar ne izda). V okviru nekoliko romantične zgodbe o umetniku, ki se na višku uspeha ponesreči pri iskanju matere in se nato vrne k zemlji, je Jarc razvil podobe razgibanega, dogodkov polnega življenja. Njegovo mikavno in zlasti na onih mestih, kjer se dotika umetnosti, rodbinskega življenja in zemlje, toplo pripovedovanje Ima Skozi
vsa poglavja kakor zlato vez prepleteno tendenco: hvalo dela, poguma in odločnosti, ki premagujejo premnoge ovire v življenju. Prav v tem je vzgojna vsebina spisa, ki gotovo ne bo zgrešil učinka v srcih in mislih mladih čitateljev. »Samo delo človeka rešuje in osrečuje. Toda delo mora biti takšno, da ustreza veselju in nadarjenosti poedinca, ki si je znal izbrati svoj poklic. Morda so ljudje na svetu nesrečni samo zato, ker niso dovolj spoznali sebe, da bi vedeli, kakšno življenje jim najbolj ustreza, ki bi bilo hkrati njim in človeški družbi v prid...« (str. 106). Pisatelj približuje v tej povesti mlademu čitatelju socialno življenje, kaže mu v umetniku Ivanu človeško veličino, ki je ni brez dobrote, in dobrota je lepota duše. To so zakladi, ki jih je treba dvigniti.
*
V »Vrtčevi knjižnici« je izšla mladinska povest Jana Plestenjaka »Bajtar-ska kri« (z ne posebno posrečenimi ilustracijami J. Mežana). Pisatelj je s svojimi dosedanjimi novelami in povestmi izpričal, da dobro pozna življenje našega kmeta in da i)me najti v tem, snovno že precej izčrpanemu okolju marsikaj novega in samoraslega, kar vzbuja po vsej pravici bralčevo pozornost. Poleg ostrega pogleda, ki opazuje s srčnim zanimanjem in vendar dovolj objektivno življenjski svet gorenjskega kmeta, odlikuje Plestenjaka tenak posluh za ljudsko govorico, za izrazito domačo barvo in zvok slovenske besede.
Tudi v »Bajtarski krvi« ni zatajil teh svojih, morda že nespornih odlik. Povest se dogaja v hribih nad škof jo Loko, delno tudi v sami Loki in pa v zavodih v št. Vidu nad Ljubljano. Slutimo, da utegne biti v nji nekaj avtobiografske primesi. Povest prikazuje z nekim nevsiljivim optimizmom »vzore in boje« bajtarskega dečka, ki se s svojo naravno nadarjenostjo in zdravo,
nerazvajeno naravo dvigne nad svet hri- I bovških bajt, se izšola in izpolni sen svoje mrtve matere. V ta okvir je pisatelj zajel podobe iz hribovskega življenja in kos dijaških spominov ter dal vsemu — poleg jedrnatega jezika — bodrilno noto in nevsiljivi nauk, da volja in poštenost premagata premnoge težave.	—o.
Zapiski
Nemška akademija v Miinchenu in Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani. Akademija znanosti in umetnosti v Ljubljani je v okviru možnosti, ki ga določajo sedanje razrvane razmere v svetu, navezala stike z raznimi inozemskimi akademijami, tako s češko v Pragi, z bolgarsko v Sofiji i. dr S prijaznim odgovorom in obljubo glede zamene publikacij so se odzvale tudi nemške akademije in instituti. Preufiische Akademie der Wissenschaften, Berlin; Akademie der Wissenschaften, Dunaj; Bayrische Akademie der Wissenschaf-ten, Munchen; Deutsche Akademie, Mun-chen; Siidostinstitut, Munchen. Posebno prijazno pismo je poslal slovenski Akademiji prezident Nemške akademije v Miinchenu, bavarski ministrski predsednik Siebert, V svojem pismu pravi, da je vzel s posebnim veseljem na znanje poročilo o ustanovitvi Akademije v Ljubljani in da ga veseli povabilo k sodelovanju. Obeta, da bo Nemška akademija z veseljem navezala stike in izmeno publikacij. Kakor izvemo, bo preko nemškega konzula v Ljubljani dostavila ljubljanski Akademiji dve svoji pomenljivi izdaji: Schnei-derjevo »Germanische Altertumskundec in nemški prevod Njegoševega »Gorskega vi-jenca«.
ZagrebSko gledališče v minuli m v novi sezoni. Zagrebški listi so te dni objavili
pregled dela reprezentativnega hrvatskega gledališča v prejšnji sezoni in nekatere podatke o novi sezoni, ki se bo začela 1. septembra. Za repertoarsko politiko vodstva zagrebške drame je značilno, da so v repertoarju prejšnje sezone zavzemali večinsko mesto domači avtorji. Drama je namreč vprizorila 42 del; izmed njih je bilo 23 domačih in 19 tujih avtorjev. Gledališka uprava izjavlja, da bo to pozitivno razmerje v korist hrvatskega repertoarja ostalo osnovna ln poglavitna vodilna misel pri sestavi premierskega programa za prihodnje leto. Tudi v operi m opereti Je gledališko vodstvo močno upoštevalo domačo, v drugi vrsti pa slovansko operno produkcijo. Za prihodnjo sezono bo napovedanih več domačih operetnih novitet. V drami se po neki verziji napoveduje uprizoritev Zupančičeve tragedije »Veronike Deseniftke«. Za prevod je bil naprošen odličen hrvatski pesnik.
»Slovakische Rundschau.« V Bratislavi
je začela izhajati tedenska revija za politiko, gospodarstvo in kulturo »Slovakische Rundschau«, ki Je namenjena predvsem informaciji inozemstva o razmerah v sedanji slovaški državi. Prva številka prinaša uvodni članek Vojteha Bače »Slovaška resničnost«, ki razglablja splošni položaj, ideološko osnove in politična stremljenja nove Slovaške. Med drugim gradivom je tudi zanimivi članek J. Slatvinske-ga »Velikonemški Rajh ln ml«. V gospodarskem delu lista je posebno zanimiv članek »Gospodarski profil Slovaške«. V kulturnem delu Ista utegne zanimati kratek pregled sodobne slovaške literature lz peresa Jana Sedlaka. Ob koncu številke je pregled znaČilneSih člankov slovaškega tiska. Kdor se bo hotel Informirati o stanju in razvoju slovaške države, bo s pridom vzel v roke ta Informativni obzornik.
ZVOČNI KINO SOKOLSKI DOM V ŠIŠKI, telefon 41-79
Neobičajne pustolovščine, pesmi, šlagerji
Penzion Fileda
V glavnih vlogah: Ida VVtist, Theo Llngen.
Predstave: danes in jutri ob pol 9.
Prihodnji spored: v soboto 13. julija
SERGIJE PA^JIN
vak Nada, Ostapowicz Sonja, Osterc Božena (z odi.), Perko Jožefina, Pestotnik Pavle, Pfefferer Adolf, Pfeifer Marija, Pintar Ferdinand, Pintar Marija, Pišlar Antonija, Pustoslemšek Tatjana, Rigler Danica, Rihar Danica, Rociič Vladojka, Roškar Ivanka, Rozman Štefanija, Sire Ljubo (z odi.), Sluga Daniela, Sturz Vera, Suhadolnik Marija, škerlj Marija, šuster Stana, Urek Elizabeta (z. odi.), Vardjan Jelka, Verbič Milena, Vidrih Bogomira, Vi-rant Milojka, Vizlar Ana, Vodopivec Lo-vorka, Vozelj Vida, Zoreč Milena.
u— Namesto cvetja na grob blagopo-kojne gospe Alojzije Tratnikove daruje obitelj Breznikar 200 din za Ciril-Metoao-vo družbo v Ljubljani.
n— Ogled gradnje železniške proge Črnomelj—Vrbovsko priredi Društvo inže-njerjev v Ljubljani za svoje člane in povabljene goste v soboto 13. Julija ob 13.36, povratek iz Črnomlja v nedeljo 14. julija ob 18.57. Ustmene ali pismene prijave z vplačilom kavcije 20 din sprejema Društvo inženjerjev v Ljubljani, Kazino, U. n., do vključno srede 10. julija.
n— Vse telefonske naročnike vljudno opozarjamo, da poteče dne 15. julija t. L rok plačila telefonske naročnine in dolžnih obrokov za instalacijo. Vplačilo naj se izvrši na dostavljene ček. položnice računa 10225. Telefone, za katere ne bo naročnina do tega dne poravnana, mora pošta dne 16. julija izključiti iz prometa, za ponovno vključitev pa je treba plačati takso 100 Hi.n Vse eventualne reklamacije je treba nasloviti pošti Ljubljana 1. ali pa telefo-nično na 43-07.
u— Dr. Dragaš. šef primarij, ordinira redno vsak dan od 10. do 11. in od pol 3. do 4. (—)
u— Občni zbor pev. društva »Ljubljanski Zvon« se vrši v ponedeljek dne 15. L m. ob 20 uri v društvenih prostorih — Mestni dom I. nad. Odbor. (—)
u— Več pozornosti otrobom! Včeraj so na kirurški oddelek pripeljali 81etnega Pavla Vugo, stanujočega Pod hribom, ki je šel nabirat lipovega cvetja pa je padel z drevesa in si zlomil roko. Hujša nesreča se je pripetila komaj sedemletnemu Josu Bevadiču, sinu delavca šumske uprave v Kočevju. Družina stanuje v leseni kolibi sredi gozda pa se je mali Jo so grel pri ognju, ki ga je bil zakuril sredi bajte. Na toplem je zaspal pa se je prevrnil na žerjavico ter se nevarno opekel po obrazu, po rokah in nogah. Na kirurški oddelek je moral tudi 181etni Silvester Košorog, sin delavca iz Sinovice pri Sodražici. Padel je s kolesa in si v kolku zlomil nogo.
o— Vlomi in tatvine. Na zlatnino je treba še posebno paziti, kajti tatinski prsti prežijo prav povsod na ugodno priliko. Sonja K. je v neki ljubljanski kavarni samo za trenutek pustila svoje dragocenosti na umivalniku, pa jih je že neznan storilec odnesel: zlato damsko zapestno uro na rdečem traku in zlato zapestnico s tremi bri-ljanti v skupni vrednosti 10.000 din. — V stanovanje Ivane Trinkerjeve v Gledališki ulici je prišla te dni mlada ženska močne postave, okroglega obraza, redkih pepelna-tih las ter izredno velikega bunkastega nosu. Izgovorila se je na neki način in v trenutni odsotnosti gospodinje ukradla z mize črno usnjato torbico, tri garniture pletenega ženskega perila, 6 kosov svetlomo-drih robčkov in 300 din v gotovini, škoda presega tisočak. Po tatvini je neznanka neopažena izginila. — Vlomi v izložbena okna se zmerom bolj mnoZe. Trgovci se opozarjajo, da v lastnem interesu opremijo izložbena okna z zanesljivejšimi ključavnicami. Preteklo noč je nekdo odprl izložbeno okno trgovine Sport-Kmet na Aleksandrovi cesti ter se okoristil z dvema balonskima plaščema v vrednosti 700 din. — Tatovi ne kradejo samo navadnih koles izpred trgovin, iz gostilniških vež in drugih javnih prostorov. Ce je prilika ugodna, si privoščijo celo motorna kolesa. France Debeljak s Primskovega pri Kranju se je mudil te dni v Ljubljani in pustil svoje motorno kolo brez nadzorstva na cesti pred hotelom »Soča«. Ko se je čez čas vrnil, motorja ni bilo več. Ukradeno motorno kolo je znamke »Phencmen«, rdeče ple-skano z evid. št. 2-4006/40, št. motorja 281.771, z 2 in 1/4 konjske sile. Ima dva sedeža, še malo rabljena. Motorno kolo je vredno 4.000 din. — Ivanka Gruden iz Stritarjevi ulici 7 je prijavila, da se je te dni v času njene odsotnosti splazil v njeno stanovanje tat, ter ji odnesel lz spalnice 500 din gotovine. — V krznarsko delavnico Ivana Marenčeta na Tyrševi cesti je vlomil te dni neznan zlikovec ln odnesel kožo srebrne lisice, vredno 2.700 din. — V noči na 3. t. m. so neznanci vlomili v pleskarsko delavnico Ernesta Remžgarja v Društveni ulici 7 ter odnesli 35 raznih pleskarskih čopičev, 9 komadov zvitkov za slikanje in trilitrsko ročko z bencinom, dalje 10 kg terpentina, steklenico solne kisline in valj za slikanje sten, v skupni vrednosti 4.260 din.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Iz Celja
e— Koncert pevskega zbora »Jadran Nanos« v Celju. Mariborsko pevsko društvo »Jadran-Nanos« je priredilo v nedeljo dopoldne koncert v mestnem parku v Celju. Zbor, ki je sestavljen iz mladih, navdušenih pevcev, vodi z zelo veščo roko g. prof. Ubald Vrabec. Zbor reagira na vsak mig dirigenta. Njegovo izvajanje je zelo učinkovito in dognano ter obsega najlepše pianissime in se izlije po potrebi v krepke fortissime. Spored, ki ga Je Izvajal zbor v Celju, je nudil za to dovolj prilike. Zelo je ugajala narodno buditeljska Aljaževa »Na dan«, v kateri se je uveljavil bariton-ski solo g. Jožeta Dovjaka. V bosanski narodni »Oj jablane« v priredbi V. Mirka se je izkazal tudi tenorski solist g. Lojze Ga-brijan. V ostalem je obsegal spored vrsto Devovih, Mirkovih, Jerebovih in Juvanče-vih umetnih pesmi, pretežni del sporeda pa so izpolnile slovanske narodne pesmi. Spored je udarno zaključil Zajčev »U boj«. Zbor sicer ni številen, a je glasovno uravnovešen in izenačen ter ima lepe tenorje in krepke base. Seveda pa nI mogel priti zbor s svojim nastopom na prostem do polne veljave. Pretežni del sporeda je bil bolj primeren za zaprti prostor, kjer se finese v podajanju ne izgubijo. Dokaj lepo števi- | lo poslušalcev je nagradilo zbor in pevo-vodjo z iskrenim odobravanjem, želimo, da bi se take prireditve še veCKrat ponovile, ker bi se tako tudi Celjani nanje privadili.
e— S°ko!sko društvo Celje-matica sporoča, da bo vsako sredo ob 19. v društveni pisarni v mestni osnovni šoli na razpolago društveni tainik, ki bo izročal že potrjene članske legitimacije in oskrbel nove za one. ki jih še nimajo.
Koncert za vojake celjske gamizije bo v nedeljo 14. t. m. ob pol 11. na dvorišču vojašnice kralja Petra, kjer bo sloviti mladinski pevski zbor »Trboveljski slav-ček'< pod vodstvom g. Avgusta šuligoja izvaiai vrsto umetnih in narodnih pesmi ter slovanske plese s spremtjevanjem vojaške godbe 39. pešpolka, ki to tudi izpolnila odmore s primernimi točkami. Te edinstvene prireditve se bo udeležilo vse ceUsko vojaštvo in predstavniki javnega življenia v Celju.
e— Nepošten mlinarski pomočnik. Dne 4. t. m. smo poročali o tatvinah, ki jih ie izvršil mlinarski pomočnik v mlinu svojega delodajalca Volka v Dobrteši vasi pri št. Petra v Sav. dol. Ker nekateri mislijo, da gre za mlirarskega pomočnika Miho Vodončnika. ki je pri vojakih, ugotavljamo da nima Vodončnik seveda nikakega opravka s to zadevo, marveč da je tatvine izvršil mlinarski pomočnik Franc Mahnič. ki ie bil še pred kratkim vajenec in je bil na novo vstopil pri Volku v službo kot pomočnik.
e_ Divji prašič v Hudičevem grabnu.
G. Fran Cilenšek, ravnatelj dekliške meščanske šole v Celju, je pred dnevi v znanem Hudičevem grabnu pri Celju ustrelil 70 kg težkega divjega nrašiča. ki se je bil oči vidno zatekel v celjsko okolico. Divji prašič je za celjski okoliš zelo redek lovski p1 en.
e— Težka nesreča na Anskem vrhu. V nedeljo ie padel 501 e t ni mizarski mojster Franc Kune iz, Celia na sprehodu na An-skem vrhu nad Celjem v neko globino ter si zlomil levo nogo v gležnju ln si poškodoval tudi desno ramo. Kune se zdravi v celiski bolnišnici.
o_ Triie ugodni padci. Na Rečici pri
Laškem je padel 151etni rudarjev sin Ivan Lešnik s kozolca in si zlomil levo nogo v gležnju. V istem kraju je padel 291etni čevljarski mojster Rudolf Vide5nlk s strehe in dobil hu"'e notranje poškodbe. Na Stranicah nri Konjicah je pacM 37letni posestnikov sin Jurij PodpeSsn ▼ setento ® Isoartca ter se mcč»o poškodoval po glavf in re-brih. Ponesrečenci se zdravijo v celjski bolnišnici.
a _ Pogreb zaslužnega inženjerja. V ponedeljek popoldne je bil iz kapelice na mestnem pokopališču na Pobrežju pogreb odličnega strokovnjaka za mostovne konstrukcije inž. Antona Templa, po čigar načrtih je bilo zgrajenih nešteto mostov po raznih pokrajinah naše države, zaradi česar je bil svoj čas odlikovan z redom sv. Save III. stop. K pogrebu se je zbrala množica pogrebcev, med njimi uradništvo »Splošne stavbne družbe« z ravnateljem g. Fr. Babičem na čelu, tovarniško delavstvo, zastopstvo raznih drugih tvornic in našega gospodarstva z ravnatelji J. Stergerjem, inž. Dračarjem in inž. Kiepa-chom. Tvorniško delavstvo je nosilo pred krsto številne vence. Tezenska godba, katere vnet podpornik je bil blagi pokojnik, pa je svirala žalostinke. Bil je lep pogreb zaslužnega inženjerja, ki mu bodo ohranili časten spomin vsi, ki so ga poznalL
a_ Organizacija rezervnih podoficirjev v Mariboru. Na ustanovnem občnem zboru mariborskega pododbora združenja rezervnih podoficirjev, ki sta ga pozdravila beograjski delegat Doroški in ljubljanski delegat Loboda, so bili izvoljeni v odbor: Rr man Blasin, predsednik, Anton Mo-civnek, podpredsednik, Franjo Crepinko, tajnik, Josip Kline, blagajnik, Lavoslav Pipuš, gospodar, A. Sauperl, M. Žerjav, Fr Potočnik, I. Pliberšek in Fr. Tomšič, odborniki. V nadzornem odboru so A. Pre-lesnik, K. Kronvogel in M. Skok. Z ustanovnega občnega zbora je bila odposlana vdanostna brzojavka Nj. Vel. kralju Petru II.
a_ Odlikovanje. Za vestno službovanje
je odlikovan z zlato kolajno orožniški na-rednik-vodnik g. Josip Žagar.
a_ še bo dražba. Ker je ljubljansko
apelaciisko sodišče odklonilo lastninski prenos poslopja kavarne »Astorija« na g. K. "VVešiaka, se bo morala vršiti nova dražba.
a_ Iz vrst mariborskih zadrUgarjev. O
priliki delegatskega zbora, ki je proslavil v dvorani Ljudske univerze mednarodni zadružni praznik, so bili v OKvlru Nabav-lialne zadruge državnih uslužbencev v Ma-T-V.-oru izvoljeni: v odseku za pravila in pravilnike dr. Alfonz Wanfcmtiller, prof. Ignacij Voštar. Matija Meznarič, Ivan Kramer Franc Kranjc. Ciril Hočevar in Anton Brandner; v odseku za zadružne nepremičnine Ivan Robnik, Matevž Vrb-njak, Valentin Vari, Simon Kos, Martin Vene, Anton Gračner ter I^an Kovačič: v odseku za želje in pritožbe Franjo Golež. j^sip Marolt, Karol Jakopec, Franc Cov-nik, Simon Klemenčič, Peter Klarič in Matko šverko; v odseku za proučevanje in uravnavanje cen F. Gregorič, J. Pinter. K Siničeva, J. žula, J. Gradišnik, S. Klemenčič in A. Senčar; v odseku za bilanco F Kutin, J. Rojko, M. Zemljlč, A. Bohm, F Mivšek, A. Ivnik in J. Smodej; v odseku za združeno propagando A. Brand-
ner, A. Mohor, F. Butolen, M. Plaš, M. šulek, F. Prah in J. BrečKo; v odsek za podružnice L. žnuderl, S. Klemenčič, J. Cvetko, F. Hanžuraj, K. JaKopec, D. Od-cepek in J. Jordan; v konzorcij za zadružno glasilo C. Hočevar in prof. J. Voštar.
a— Posestne spremembe. Župnik Ivan Cilenške iz Apač je kupil od Vere Dekle-vove polovico hiše v Gosposki ulici 52 za 350.000 din. Franc Lampe je prodal Ani in Lovrencu Karažincu iz Krčevlne hišo štev. 43 na Koroški cesti za 550.000 din. Zaseb-nica Elizabeta Spilmanova je kupila od Elizabete Tropove hišo v Frankopanovi 23 oz. Ob železnici za 300.000 din. Hišo na Radvanjski 8 je kupil posestnik Franc Kranjc od zasebnice Josipine Krebeljeve za 230.000 din. Posestnik Ivan Cverlin je prodal zasebnicama Geni Banovškovi iz Maribora in Ani Petkovi iz Frama hišo v Turnerjevi ulici 13 za 67.500 din. Soproga upokojenega železniškega inšpektorja Kristina černjevičeva je kupila od Marije Ze-liskove hišo na Koroški cesti 68 za 65.000 din.
a— Zanimiva prikazen na večernem nebu. V ponedeljek- zvečer so opazovali Mariborčani izredno zanimivo nebesno prikazen. Po popoldanski nevihti nad Pohorjem se je nebo čudovito čisto zjasnilo nad za-padnim obzorjem. Zdelo se je, ko da se pojavlja severni sij. Medtem je sonce že zašlo za oblaki, pa se je odsev kljub temu
Se dolgo videl nad Sv. Petrom, kjer se je pojavila tudi krasna mavrica, ki se ji je pridružil na Meljskem hribu še drugi mavrični steber. Nadvse zanimiv pa je bil prizor nad sončnim zatonom. Iz prvotno belo rumene barve so se oblaki naravnost pozlatili, d očim se je v jugovzhodni smeri nebo krvavo pordečilo. Izrednost je bila tudi v tem, da so po sredini mesta padale precej debele dežne kaplje, dočim jih že na državnem mostu ni bilo.
a— Zidajo. Brivca Maks m Herman Drexler zidata v Dr. Medvedovi ulici 10 enonadstropno stanovanjsko hišo. Gradbeni stroški se računajo na 240.000 din. Davčni inšpektor Dominik Smid gradi v Po-štelski ulici 6 visokoprltlično stanovanjsko hišo. Gradbeni stroški znašajo 155000 din.
a— 6000 dinarjev škode ima posestnik Ivan Greif iz Frama. ki mu ie med Fra-mom in Slivnico povozil tovorni avto št. 2-307 konia. Koni ie takoi poginil.
a— Kri je tekla v vinotoCu. v nekem vinotoču pri Framu so se spoprijeli fantje. Sredi pretepa in gneče je obležal zaboden 281etni Franc Starman, ki Ima poškodbe na hrbtu. Prepeljali so ga v mariborsko bolnišnico. Orožniki raziskujejo zadevo.
a— Pri padcu z lipe se je do smrti pobil 16-letni posestniški sin Franc Malek iz Zabjaka. Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer pa je kmalu zatem podlegel poškodbam.
darstv
Načrtno in dirigirano gospodarstvo
V zvezi z napovedanimi velikimi gospodarskimi reformami v naši državi čuiemo v zadnjem času napovedi o nameravani izpremembi vsega našega gospodarskega sistema o Potrebi dirigiranega in načrtnega gospodarstva in celo o uvedbi korpo-rativnega gospodarstva z ustrezaiočim političnim sistemom. Posamezni propagatorii teh reform skušajo pri tem dokazovati, da so sedanje pomanjkljivosti v gospodarstvu zgoli posledica nesodobnega gospodarskega sistema, ki vlada pri nas.
Menda ni nikogar, ki bi ugovarjal, da so v organizaciji našega gospodarstva potrebne temeljite reforme, prav tako na področju gospodarske politike. V vseh panogah gospodarskega in socialnega življenja smo v zadnjem desetletju zabeležili toliko nedostatkov. pomanjkljivosti in slabosti. da so naši gospodarstveniki prvi dvignili svoi glas in postavili zahtevo, da se mora naša gospodarska politika voditi po vnaprei določenem gospodarskem načrtu. Našim gospodarstvenikom gotovo ne moremo očitati, da bi z doktrinami mi na-ziranji in s konservativnostjo otežkočali prehod v načrtno gospodarstvo, čeprav se zavedajo, da tudi tu ne bo šlo brez težav.
Današnji propagatorii velikih reform in novih gospodarskih sistemov pa si žal pogrešilo predstavljajo, da se dajo z enostavno uvedbo tega ali onega sistema odstraniti na mah vsi nedostatki. Morali bi vedeti, da za te nedostatke ni toliko odgovoren sedanji gospodarski sistem, kakor so odgovorni ljudie. ki odločaio v tem sistemu. Uvedba tega ali onega gospodarskega sistema ne more mnogo oomasati če ga bodo izvajali v okviru upravnega aparata isti ljudie ki nosiio odgovornost za današnie nedostatke in pomanjkljivosti, ali pa ljudie z enako mentaliteto. Vsaka reforma in nova organizacija im^ svojo notranjo upravičenost le tedai. če so dana jamstva, da bo prinesla v resnici zboljšanje.
Propagatorii raznih sistemov vezanega gospodarstva si pogosto tudi niso docela na jasnem, v čem obstoji načrtno in dirigirano gospodarstvo ali pa koroorativno gospodarstvo in izhajajo iz predpostavke, da imamo pri nas nekak liberalni gospodarski sistem, ki mu je treba postaviti nasproti nov sistem vezanega gospodarstva. Današnja organizacijska oblika gospodarstva se v tej zvezi predstavlja kot izvor vsega nezadovoljstva in vseh pomanjkljivosti. novo zamišljena organizacijska oblika pa na j bi izpolnila vse upe in nade za bodočnost. Krivda se vali na tako zvano liberalno gospodarstvo, čeprav pri nas ne obstoj a in ie tudi v drugih državah že davno likvidirano. Pri posameznih sistemih vezanega gospodarstva gre le za različen način in različen obseg vezanosti. zato se pojmi vezanega, načrtnega, dirigiranega in korporativnega gospodarskega sistema pogosto prelivajo drug v drugega
Načela vezanega in dirigiranega gospodarstva smo v zadnjem desetletiu v naši državi že praktično izvedli v raznih gospodarskih panogah in ravno tu nimamo najboljših izkušenj. Za primer nai navedemo le organizacijo, Id ie izvedena na področju oskrbe naše države s pogonskim gorivom. Dalekosežni poseg države v to področje gospodarstva ie imelo predvsem ta rezultat, da ima danes kartel tuiih podjetij pod oblastveno zaščito še večje zaslužke nego ooprei in da ie docela izločena konkurenca domače nacionalne trgovine, ki je bila prei važen korektiv nasproti
stremljenju kartela po prekomernem zaslužku. V dirigiranem in načrtnem gospodarstvu igrajo karteli važno vlogo kot sredstvo za pravilno organizacijo produkciie in distribucije v posameznih gospodarskih stro kah, pri čemer pa mora biti v poslovanju kartelov izključeno vsako izkoriščanie. Ce bomo tudi v drugih primerih na tako svojstven način, kakor pri organizaciji oskrbe s pogonskim gorivom, prenašali načela dirigiranega gospodarstva, na naš gospodarski organizem potem lahko postane to za nas usodno.
Nič boljše niso izkušnje, ki iih imamo z dirigiranim gospodarstvom pri žitnem režimu, ki je prav letos povzročil tako občutno podražitev žita in kruha, ali pa poglejmo poslovanje direkcije za prehrano. ki ie kot ustanova potrošnikov le pomagala dvigati cene žitu in živilom.
Navedli bi lahko še številne "lične eri-mere izvajanja načrtnega gospodarstva v praksi, ki vsi kažejo, da ne izviralo nedostatki v toliki meri iz obstoječega gospodarskega sistema kakor iz oogrešnega reševanja konkretnih vprašani.
Za uvedbo načrtnega in dirigiranega gospodarstva ni ravno treba, da ustvarimo nov politični sistem: brez dvoma pa je, da tudi še tako dobro zamišljena sprememba političnega sistema sama po sebi ne bo mogla prinesti zboljšanja, če ne bodo prišli na vodilna in odločuioča mesta v našem upravnem aparatu boliši, sposobnejši. odločnejši in raznim vplivom manj dostopni možje.
Propaganda za uvedbo dirigiranega in načrtnega gospodarstva je našla navdušene zagovornike zlasti med onimi, ki se zavedajo krivde za današnie nevšečnosti in pomanjkljivosti, pa si hočeio olajšati vest in vidijo ugodno priliko, da od sebe odvalijo odgovornost, češ: kriv je obstoieči sistem
Pravilnemu spozna van i u obstoječega stanja in potreb, ki izvirajo iz tega stanja ne more koristiti prikazovanje, da ie ta ali oni sistem absolutno pravilen, ne upoštevajoč človeške slabosti in neizprosnost gospodarskih zakonov in istočasno prizadevanje. pripisati vse nepopolnosti in slabosti ter vse gospodarske in socialne težave obstoječemu gospodarskemu sistemu, ne pa tudi ljudem, ki s svojimi pogrešni-mi ukrepi ustvari a io razmere, ki naiprav-ljajo vtis breznačrtnosti in zmede.
Oblika organizacije gospodarstva je gotovo važna, še važnejše pa je. kako se konkretno rešujejo posamezni gospodarski problemi, kajti gospodarski in socialni napredek ie odvisen v prvi vrsti od pravilne rešitve konkretnih vprašani in manj od sistema, v okviru katerega se ta vprašanja rešujejo. Pri tem ie seveda važno. da obstoja tak gospodarski in politični sistem, ki omogoča čim praviilneišo rešitev. sama postavitev abstraktnih načel takega sistema pa še ne pomeni rešitve konkretnih vprašani.
Danes se zlasti v gospodarstvu kaže elementarna potreba, da se uveljavi interes skupnosti in absolutna odgovornost vsakega posameznika nasproti tei skupnosti. To pa se da doseči le z duhovno preusmeritvijo. ki pa se ne da doseči od danes do jutri. Na najvišja mesta našega upravnega aparata pa ie treba postaviti ljudi s širokimi pogledi, zlasti kar se tiče tesne povezanosti gospodarskih problemov in ljudi, ki so pripravljeni nositi za svoje odločitve tudi vso odgovornost ter niso dostopni nedopustnim vplivom.
Kakšna bo cena
novi iišenici
Po vesteh iz Vojvodine se je v nekaterih krajih v Vojvodini že pričela žetev pšenice, seveda z zakasnitvijo v primeri s prejšnjimi leti, kar je posledica dolgotrajne zime. V splošnem se opaža, da se je stanje pšenice zboljšalo v primeri s stanjem v juniju. Pridelek bo razmeroma najslabši v Srbiji in Južni Srbiji, v glavnem žitorodnem predelu naše države v Vojvodini bo letina srednje dobra, v nekaterih pasivnih krajih pa bo deloma prav dobra. Celotni pridelek bo vsekakor kril našo domačo potrebo. Vzorci nove pšenice v posameznih krajih kažejo, da bo kakovost dobra odnosno zadovoljiva, le ponekod je opažati nekaj rje na pšenici.
V zvezi z novo žetvijo zanima proizvajalce pa tudi velik del potrošnikov, kakšna bo cena novi pšenici. Na odločilnih mestih o tem še niso končno sklepali. Po beograjskih informacijah pa cena novi pšenici ne bo mnogo nižja, nego znaša sedanja maksimirana cena za odkup stare pšenice. V poučenih krogih zatrjujejo, da bo znašala začetna odkupna cena 215 do 220 din za metrski stot, pri kasnejši prodaji pa je predvidena še posebna premija. Nadalje zatrjujejo, da bo v novi kampanji onemogočeno spekulativno dviganje cen pšenici preko sedanje višine. Sedanje maksimalne cene je smatrati kot maksimum
tudi za novo kampanjo, ker se misli, da so pri tej ceni enako upoštevani interesi proizvajalcev in potrošnikov, in bi bilo vsako nadaljnje dviganje preko tega nivoja nezdravo s stališča prehrane širokih slojev naroda, na drugi strani pa bi bilo znižanje cene pod nivo odkupnih cen na škodo proizvajalcem
Delitev Suzorja
Prejšnji teden je bila v Zagrebu konferenca, na kateri se je razpravljalo o delitvi Suzorja. Na tej konferenci je pomočnik ministra za socialno politiko in narodno zdravje Gojko Stojanovič stavil predstavnikom hrvatskih delavskih in na-meščenskih organizacij načelno vprašanje, ali je treba Suzor deliti, in v kakšnem obsegu. V imenu Hrvatskega radničkega saveza je njegov podpredsednik Viktor Galinec izjavil, da zahteva vse hrvatsko delavstvo, naj se Suzor razdeli glede vseh panog zavarovanja in je navedel tudi razloge za delitev. V imenu nameščenske or ganizacije je Josip Bašič podal enako izjavo, v imenu Delavske zbornice pa je dr. Vinkovič poudaril, da so se vse delavske zbornice v državi, razen sarajevske, na zadnji seji v Zagrebu izrekle za delitev.
Glede na to stališče delavskih in name-ščenskih organizacij, zlasti pa glede na enako stališče banske oblasti ni dvoma, da bo izvršena delitev Suzorja. Ko so
predstavniki delavskih in nameščenskih
organizacij zapustili konfereno, je komisija, v kateri so predstavniki ministrstva za socialno politiko, banske oblasti in Suzorja pričela podrobno razpravljati o načinu delitve Suzorja.
Gospodarske vesti
= Trgovinski Sporazum z Nemčijo, v
prilogi »Službenih novin« od 8. julija, ki pa je datirana s 1. julijem, Je objavljena uredba o osmem dopolnilnem sporazumu k trgovinski pogodbi med naso državo in Nemčijo, podpisanem v Beogradu 21. maja t. 1. s prilogami A in B. Ta dopolnilni sporazum se izvaja od 1. julija t. 1. in določa med drugim naslednje: Od trenotka, ko se ukine carinska meja med protektoratom češke in Moravske ter Nemčijo, velja za področje protektorata trgovinska pogodba med kraljevino Jugoslavijo m Nemčijo z vsemi prilogami in dopolnilnimi sporazumi. V ostalem vsebuje dopolnilni sporazum predvsen določbe, ki se tičejo posameznih carinskih postavk odnosno upo-rabljenja teh postavk. Nadalje objavljajo »Službene novine« uredbo o konzularni pogodbi med našo državo in Nemčijo, ki je bila sklenjena 1. maja 1934 ln uredbo o mednarodni konvenciji o izenačenju metod vodenja genealoških knjig za živino, ki je bila sklenjena 14. oktobra 1936 v Rimu.
= Rusko - bolgarske kompenzacijske kupčije. Iz Sofije poročajo, da je podpisan sporazum, po katerem bo Rusija dobavila Bolgariji 5000 ton betonskega železa v kompenzacijo za bolgarsko dobavo 250.000 surovih kož drobnice, 10.000 živih in 200 zaklanih svinj ter tobaka.
Borze
9. julija
Na jugoslovenskih borzah notirajo nemški klirinški čeki nespremenjeno 14.70 — 14.90. Grški boni so popustili in so bili v Beogradu zaključeni po 35. Bolgarski klirinški čeki pa notirajo v Beogradu 89.67 — 90.80. Tečaji na svobodnem trgu se nadalje ravnajo po tečaju 55 din za dolar.
Na zagrebškem efektnem tržišču se je Vojna škoda pri stalni tendenci trgovala po 426 (v Beogradu po 427 — 428). Tudi v ostalih državnih vrednotan ni bilo zaključkov, pač pa je prišlo do prometa v delnicah Trboveljske, ki so se ponovno na-
glo dvignile na 320 — 350, ki t delnicah
šečerane Osijek po 245.
DEVIZE
Ljubljani. Oftcielni tečaji: London 166.24 — 169.44, New York 4425 — 4485, Curih 1004 — 1019.94. Tečaji na svobodnem trgu: London 205.61 — 208.81, New York 5480 — 5520, Curih 1241.85 — Curih. London 16.50, New York 441.50, Milan 22.30, Madrid 40, Berlin 176.75, Stockholm 104.30; bankovci: New York 450.
EFEKTI
Zagreb, Državne vrednote: Vojna ško-428 bi. (426), 4% agrarne 51 bi., 4«/o severne agrarne 50.50 bl„ 6°/0 begluške 74 den., 6% dalm. agrarne 73 bi., 6% šum-ske 61 bi., 7% invest. 93,50 den., 7«/o Blair 90 den., 8% Blair 95 den.; delnice: Trboveljska 340—350 (320—350), Gutmann 57 bi., šečerana Osijek 240—245 (245), Osi-ječka Ijevacnica 170 den,. Jadranska 400 Beograd. Vojna škoda 425 — 427 (427
_ 428), 4»/o agrarne 51 den., 4% severne
agrarne 48.50 — 50, 6% begluške 77 — 77.50 (77.25 — 78.50), 6®/0 dalm. agrarne 70 — 70.50 ( 70 — 71), 6% Sumske 68 — 70 (69), 7% invest. 96 den., 7% Seligrnan 101.50 den. 7% Blalr 92 den., 8«/0 Blair 96.50 den. Narodna banka 7950 — 8100, PAB 193.50 — 197.
Blagovna tržišča
ŽITO
-f Chicago, 9. julija. Začetni tečaji: pšenica; za sept. 76.25, za dec. 77.50; Koruzi: za julij 60.75, za sept. 58, za dec. 55.
+ Novosadska blagovna borza (9. t. m.) Tendenca nedoločena. Pšenici baška, baraniska ln banaška 78 kg, 2"',, 242; sremska in slavonska 78 kg, 2«/0, 239 (v ceni pšenice je že vračunana marža 12 din za trgovino v smislu uredbe o prisilnem odkupu pšenice in koruze od 22. X, m.) Rž: baška in banatska 220 — 222.50. Ječmen: baški in sremskl 212 — 215. Oves: baški, sremski in slavonski 238
—	240. Koruza: bela 192, rumena 182 (z vračunano maržo 12 din v smislu uredbe). Moka: baška in banatska »0g« in »0gg« 365 — 375; »2« 342.50 — 352.50; »5« 322.50
—	332.50; »6« 302.50 — 312.50; »7« 272.50
—	282.50; »8« 175 — 180. Otrobi: baški in sremski 162.50 — 165; banatski 160 — 162.50. Fižol: baški in sremski beli brez vreč 435 — 440.
Ljubljana v luči številk
Nekai zanimivosti iz mestnega statističnega letopisa za 1. 1939 — LJubljana ima 88.000 prebivalcev
Ljubljansko mestno poglavarstvo je Izdalo drugo knjigo Statističnega letopisa, ki vsebuje mestno statistično gradivo za 1. 1939. Delo obsega 114 strani ln opisuje v 15 poglavjih naše mesto s čim podrobnejšimi številkami, od meteoroloških prilik do mestnih financ in organizacije mestne uprave. Iz podatkov izvemo povprečni zračni tlak, relativno vlago, temperaturo, vremenske in vetrovne prilike, ki so zadnjih deset let vladale nad površino 6536 ha, 90 a in 94 m2, kolikor merijo tla naše Velike Ljubljane. Glede površine bo vsekakor zanimivo, da ima naše mesto obilo njiv, vrtov, travnikov, gozdov in celo pašnikov. Izmed 17 katastrskih občin ima največ vrtov št. Peter, največ travnikov Karlov-ško predmestje, največ njiv Moste, največ gozdov Zg. šiška, največ pašnikov pa zopet Moste. Nerodovitnih tal je nad 700 ha, in v to rubriko spadajo seveda predvsem ceste, ulice, trgi ter ona površina, ki jo zavzemajo poslopja.
Na tej površini je živelo, životarilo, delalo, se ubijalo in vbadalo, vsak po svoje, 87.425 prebivalcev, kar pomeni, da se bližamo počasi, polagoma in zelo zložno prvi stotisočici. V zadnjem desetletju je znašal prirastek 6470 duš, toda prirodnl prirastek znaša po demografskem indeksu za desetletje 1921—1931 le 972 duš, vse ostalo je pripisati priseljevanju. Porok je bilo lani ravno 1000, živorojenih otrok 1088, smrtnih primerov 863, prirodnl prirastek je bil tedaj 225. V tem pogledu se je stanje precej zboljšalo, saj je imelo mesto še 1. 1935 prirodnega prirastka le 30 duš, leto dni prej pa je bilo število umrlih celo za 21 večje nego število živorojenih. Kar se tiče števila porok, je bilo samo L 1938. boljše, takrat je bilo sklenjeno 1112 zakonov. Ženini med 26 in 35 let starosti so najrajši jemali neveste od 21 do 25 let, sedem nevest je bilo pod 21. letom, ravno toliko pa nad 50. letom. Domačini so se v veliki večini (776) zvezali z domačimi dekleti, le 20 jih je vzelo za žene tujke. Pri tujcih je slika nekako obratna: 145 se jih je šlo ženit na tuje, 59 pa si jih je Izbralo življen-ske družice med domačinkami. Po stanu je bilo največ ženinov (718) zaposlenih v trgovini, obrti industriji in prometu.
živorojenih otrok je prišlo lani na svet 1088, od teh 80 nezakonskih. Največ (893) so jih rodile matere v starosti 21 do 40 let, od teh jih je prvič rodilo 494, desetič le 3, več ko desetič pa 9. Izmed nezakonskih mater je imelo 56 svoj prvi porod, dočim Je ena rodila že sedmič. Po stanu staršev se je rodilo 179 otrok delavcem, 278 obrtnikom in 189 nameščencem, kar zgovorno priča, kateri sloji imajo največ zaslug, da naš rod ne izumre.
Lani je v Ljubljani umrlo 84 otrok v starosti pod 1 letom. Ta številka nekoliko pade do starosti 10 let in znaša v tem razdobju 27, za dobo od 11 do 20 let zraste na 31 ter skokoma raste v naslednjih starostnih letih. Svoj višek doseže v razdobju
61 do 80 let, kar je prirodno, ter potem vse bolj ln bolj pada, kajti vrste ljudi nad 80 let so Itak že redke. Med smrtnimi vzroki prednjačljo bolezni srca ln žil (133) ter rak ln novotvorbe (109), tuberkuloza Je s 77 smrtnimi primeri šele na tretjem mestu. Močno so zastopane tudi bolezni dihal (71), živčne ln duševne bolezni (70), ter bolezni prebavnih organov (54). Smrtne nezgode dosegajo visoko številko 29, samomori pa tudi kar 23. Prlrodna ostarelost je bila vzrok smrti v 171 primerih. Nalezljivih obolenj je bilo 380, od teh s smrtnimi izidom le 3.
Hiš je bilo lani zgrajenih 173 s 602 stanovanjema. Za te gradnje je bilo Investiranih skoro 63 milijonov dinarjev, od katerih odpade 14 milijonov na investicije mestne občine. V 602 novih stanovanjih je 361 kopalnic. Vsega skupaj je bilo lani 6665 hiš, ki so imele 21.583 stanovanj ter 4687 kopalnic. Eno in dvosobna stanovanja so bila v večini, bilo jih je 14.676.
Velika Ljubljana je imela lani 403.704 m občinskih, banovinskih in državnih cest ter mestnih ulic. Tlakovanih je bilo ob koncu leta 184.061 m2. Mreža kanalov se je lani povečala za 2.484 m in je znašala skupno 78.744 m.
Preskrba Ljubljane z živili se kaže v naslednjih številkah: goved, prašičev in drobnice je bilo lani zaklano 58. 674 komadov; v tej številki je zapopadenih tudi 130 konj. Velike perutnine (gosi, puranov) je mesto použilo preko 20.000 komadov, male (kokoši, piščanci) pa ceio 164.000. Uvoz vina je znašal 4 milijone litrov, mleka 5 milijonov litrov, piva pa 1,100.000 litrov; masla in sira 463.000 kg. moke vseh vrst 10.121.000 kg, testenin 80.000 kg, jajec pa 17,737.919. Od specerije ima riž številko 468.650 kg, sladkor 1,641.344, jedilno olje skoro pol milijona litrov.
Svežega domačega sadja, jagod, gob in drugih gozdnih sadežev je bilo pripeljano v mesto preko 3 milijone kg, južnega sadja nad 100.000 kg, krompirja, zelja in repe nad 6 milijonov kg, drv 132.000 m*, neindustrijskega premoga pa 48 in pol milijona ton.
Statistični letopis nas tako vodi po vseh mogočih rubrikah in nam kaže življenje našega mesta z vseh strani in z vseh mogočih vidikov. Zelo podrobno je obdelano socialno skrbstvo in zdravstvo, veliko prostora je odmerjenega našim šolam, od osnovnih do univerze, nato pa pridejo trgovina, obrt in promet. Za konec so statistično obdelana mestna podjetja (voda, plin in elektrika), mestne finance in organizacija mestne uprave. Gradivo je zelo dragoceno in priča o veliki marljivosti mestnega statističnega urada. Podatki bodo v veliki meri lahko služili tudi za razna znanstvena raziskavanja.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Mestni pogrebni zavod Občina Ljubljana
#
Dotrpel je po dolgi mučni bolezni ln nas za vedno zapustil naš ljubljeni soprog, tatek, sin, brat, zet, svak ln stric, gospod
JOŠKO ŠKOF
višji knjigovodja zavarovalnice »Sava« in rezervni kapetan I. klase, odlikovan z redom Jugoslovanske krone in dobrovoljskim odlikovanjem
dne 9. t. m., ob 16. uri.
Na zadnji poti ga spremimo v četrtek, dne 11. t. m. ob 4. uri popoldne lz 2al — kapela sv. Nikolaja k Sv. Križu.
Ljubljana, PiSece, Bajhenburg, Zagreb, dne 9. julija 1940.
Žalujoči: MAJDA roj. STRITAR, soproga; MILAN, VLASTA, MILICA, otroci — in ostalo sorodstvo.
RUSIJA
RUMUNJSKA
CrQO More
UGARSKAC-
E.VR TURSKAV^ššdHsisa
ftociostg. "
More
AZIJSKA TURŠKA
Samo'
Egejsko Mor?
3no more
suqar

HICHEL ZfiVACO:	loa
Don Juan
BOHAN.
»Čista resnica je,« se je oglasil Lure. »A gospod plemič ti je rekel, da stopi v skrinjo po zlatnike.« »Po pest zlatnikov,« je dodal Pankracij. Klotar je bil slišal samo imeni: grof de Loray-dan ... in veliki profos ...
Brisardovo svarilo se je kaj hitro uresničevalo! Torej je nesreča že iztezala kremplje po Klo-tarju Ponthuškem?
»Gospod,« je nadaljeval Bel-Argent, »grof de Loraydan je naznanil velikemu profosu. da vas najdejo tu, v hiši gospe Dimancheve, nasproti .Vedeževalke'. Preden mine ura, morate biti zaprti v Templu. Preden mine ura, gospod, tako sta dejala ... in ura je že minila! Če vam je kaj do življenja, ne ostanite tu!«
Klotar se je zlovestno nasmehnil. Naglo in hladnokrvno je pretehtal svoje možnosti. Ostati je pomenilo boj, in boj je pomenil upanje, da enkrat za vselej opravi z Loraydanom.
Da. Toda ostati je hkratu pomenilo zapustiti Leonoro. Kaj bo z njo, ako ga zgrabijo ali ubijejo? Sama bo, in vse hudobne moči bodo zoper njo! Klotar je vzdrhtel.
»Pojdimo, gospod, pojdimo! Pravim vam, da je
ura minila!«
»In ,Jež' je dobro, varno zavetje!« je rekel Pan-
kracij.
»Noben vohun se ne upa v njegovo bližino!« je Lure dodal.
»Pojdimo!« je mahoma rekel Klotar.
Krenili so na pot. Rokovnjača sta šla spredaj. Za njima je korakal Ponthus. Bel-Argent je stopal za njim kot zadnji voj.
Za Bel-Argentom pa sta jo ubirala Lepoglavec in Grobar kakor dva nedolžna pariška brezdel-nika, ki kradeta Bogu čas.
»Si slišal?« je rekel Grobar. »Pravi, da se noben vohun ne upa k ,Ježu'! Midva sva vohuna, ali nisva?«
»Oh,« je odvrnil Lepoglavec, »tako strašna pa Alcindora vendarle ni. Sicer pa. če gredo k nji, saj jih ne bova sledila prav v krčmo. Da se približava le na sto korakov.«
»Vidiš, nato pa nisem pomislil! Ali sem neumen ...« Grobar je vzdihnil, kakor bi bil res ves nesrečen nad svojo kratko pametjo. Tolikokrat je bil že ponovil, da je bedak, da so mu vsi verjeli — vsi razen velikega prof osa. »Kaj meniš, kaj je temu krivo?« je klavrno dodal.
Lepoglavec ga je krivo pogledal in odgovoril:
»Pametni ljudje so navadno plešasti. Ti imaš
pa grivo kakor lev.«
»A, to je tisto!... Saj sem si mislil! Nu, zdaj
vsaj vem.«
Tako sta se pomenkovala o vsem mogočem, samo da bi bila bolj podobna dvojici vrlih, zgovornih meščanov, hkratu pa nista niti za hipec odtrgala oči od plemiča, ki je, nič hudega ne sluteč, korakal pred njima... Mreža okrog Klotarja
Ponthuškega se je zadrgavala!
Lure in Pankracij sta se pogovarjala o skrinji ter ugibala, koliko vrčev medice bi se neki dobilo za prgišče zlatih pištol.
Ko je naša četvorica zapustila Ulico svetega Dioniza, je mislila, da je vsa nevarnost minila. Bel-Argent se je pridružil gospodu Ponthuškemu in jel pripovedovati, kako je bilo pri velikem profosu. Ponthus ga je pazljivo poslušal.
»Poplačan boš.« je rekel čez čas. »Zanesi se!«
»Saj sem že poplačan, gospod, saj sem poplačan!«
»Bel-Argent, tu se ločiva. Pojdi neutegoma h gospe Dimanchevl, ki ti bo dštela dva tisoč pištol. Te so tvoje.«
»Dva tisoč pištol! Kaj je spet to, o Gospod!«
»Dobro poslušaj. Vzemi iz skrinje vsoto pet in dvajset tisoč liber, ki jo še hranim v nji. Nesi jo k mojstru Jossu, vozarju v Ulici svetega Dioniza, ter jo položi v kočijo, ki sem jo kupil s konji in voznikom vred. Glej, da ne pozabiš mojega potnega plašča. Zase kupi dobro jezdno žival. Bodi oborožen. Drevi ob desetih vzemi pri ,Vedeževalki' mojega rjavca, pojdi po kočijo in me čakaj pri Tempelskih vratih. Kmalu po enajstih bom tam. Si me razumel?«
»Pet in dvajset tisoč liber, zapreženo kočijo pri mojstru Jossu. Vaš plašč, vašega rjavca. Konjiča zame. Orožje. Ob desetih pred Tempelskimi vrati.«
»Posebno pa glej, da se pred večerom nikjer ne pokažeš. Zakleni se in nikar preveč ne pij.«
»Gospod, saj pijem samo takrat, kadar sem lačen. Dokler ne boste zunaj Pariza, ne bom čutil ne lakote ne žeje.«
»Idi torej: zanesem se nate, Bel-Argent.«
»Bog vas obvaruj, gospod plemič!«
Klotar Ponthuški je krenil naprej za Pankraci-jem in Luretom, ne sluteč, da sta mu Lepoglavec in Grobar za petami. Bel-Argent se je vrnil v Ulico svetega Dioniza, kjer sta ga čakali dve presenečenji: prvo, ko je videl, da stanovanja pri gospe Dimanchevi še niso zasedli profosovi ljudje, kakor je pričakoval; in drugo, ko je držal Ponthu-sove zlatnike v rokah, pa ni čutil ne veselja nad njimi ne poželjenja, da bi jih sunil.
»Človek je bogme muhasta stvar!« je dejal sam pri sebi. »Ta vrečica s pet in dvajset tisoč librami pomeni zame bogastvo. Na perigordskih cestah bi bil naskočil živega vraga, da se jih polastim, tu pa bi rade volje tvegal glavo zoper vsakogar, kdor bi jih hotel vzeti gospodu Ponthuškemu. Kako se izpreminjamo! Pariški zrak ima res čudno moč ...«
Klotar de Ponthus je bil dospel v Sekirno ulico, majhno, komaj dve sto korakov dolgo uličico, pretesno, da bi trije vštric jahali po nji, ter obrobljeno s snažnimi, tihimi hišami. Tu je bil eden izmed najmirnejših kotičkov v Parizu, in krčma pri »Ježu« s svojim kričavim izveskom je v tej okolici nalikovala vojščaku, ki je zašel med nune.
Tu so se radi gostili petični meščani, ki so bili za nekaj ur ušli izpod zakonskega jarma; semkaj so prihajali pustolovščin željni plemiči in častniki, kadar so si hoteli za trenutek odpasati široki meč in odložiti težko čelado; tu so se zbirali šolarji, da so ob polnem vrču modrovali o filozofiji, jezikoslovju in bogoslovju, skratka, »de omni re sci-bili«.
Prebod iz črnega v Sredozemsko morje
Hitro rastoči topoli
Kakor poročajo z Dunaja, je nemškim gojiteljem rastlin s sokom podleska uspelo doseči veliko rast topolov.
Drevesa, ki so jih obravnavali s tem sokom, rasejo tudi na slabih tleh tako hitro, da je mogoče njih les uporabiti že po dveh iletih. Donos je na hektar po novi metodi šestkrat tako velik kakor donos gozdnega lesa. Nemške oblasti mislijo sedaj na to, da bi zemljo, ki ni za drugo uporabna, nasadile s topoli, les teh dreves pa bodo uporabljali za izdelovanje celuloze.
Min. predsednik Mussolini si je na svojem inšpekcijskem obhodu italijansko-franco-skega bojišča ogledal tudi neki lazaret v Alpah
Osebnost Itala Balba
Dirkač Stuck se spominja slavnega letalca
Vojna in živci j
O enem izmed najbolj nenavadnih učin- j kov vojne poroča neki list iz švicarske Jure. Prebivalci tega obmejnega gorovja so bili nedvomno na zelo izpostavljenem mestu. Tega ozemlja vojna sicer ni neposredno prizadejala, vendar pa je videti, da so njena bližina, ropotanje letal in grmenje topov zelo vplivali na živce ljudi. Tako trdi vsaj omenjeni list, da n: bil J v območju švicarske Jure še n koli toliko mrtvih j zavoljo srčne kapi, kakor ob tem času. Isti list pravi, da je nemara v zvez: švicarskih pretresov tudi to, da ie bilo v teh krajih nenavadno mnogo prezgodnjih porodov.
Doživljaj pssadke italijanskega bombnika
Dvoboj z angleškim lovcem nad Malto
O maršalu I. Balbu, ki je nedavno padel v boju z angleškimi letali,' poroča znani av-tomobilist dirkač Hans Stuck v nekem berlinskem listu nekatere značilne zgodbe.
Ko je bil Stuck nekoč pri njem na obisku v Tripolisu. so maršalu sporočili slabo vest. Balbo je planil pokonci in se oprostil za dve uri. Po tem času se je vrnil v družbo in ji razložil z nekoliko besedami: »Dva moja moža so kakšnih 100 km od tu umorili Sam sem poletel tja, da ju maščujem. Nisem si dal preprečiti, da bi tega sam ne storil!«
Med znamenitim poletom v Ameriko, so italijanski aparati srečno pristali v Haagu in so vsi udeleženci tega poleta sedeli že pri jedi, je stal Balbo še pri telefonu in je govorili z ženami, materami, sestrami, celo prijatefljicami svojih mož. Ni šei prej jest, dokler ni vsem sorodnikom in znancem svojih »■fantov« povedaL da se ti vsi dobro počutijo.
Na Stuekovo vprašanje, da-li je občutil kdaj v svojem življenju strah, je Balbo menil z nasmehom: »Da, in sicer pred telesno malim in plašnim meteorologom Bau-mannom.« Balbo si je naročil Baumanna iz Wamemiindeja za svoj množestveni polet v Ameriko. Ko so biili že določili vzlet, je vremenoslovec izjavil, da se je vremen-
Če še ne veš, zdaj izveš:
da je bil general de Gaulle, vodja francoske emigracije v Londonu, obsojen samo na štiri leta ječe, ne pa, kakor so vsi pričakovali, na smrt;
da so na Norveškem razpisali obnovitveno posojilo, ki znaša 150 milijonov kron in da je bila ta vsota dvakrat prekoračena;
da so za letos v Italiji odpovedane vse avtomobilistične dirke, izvzemši dirko za Grand Prix d'Italie, ki bo dne 15. avgusta v Pescari;
da se bo boksar Joe Louis na svoji veliki tekmi spoprijel z Maksom Baerom;
da so na francoskem ozemlju osnovali 150 zbirališč za nizozemske begunce, ki naj se jim omogoči povratek v domovino;
da pripravljajo v Mehiki zakon v uvedbi splošne vojaške obveznosti;
da so odpremili mnoge dragocenosti Britskega muzeja v Kanado. Med temi redkostmi so tudi deli atenske Akropole;
da je angleški vojni minister imenoval generala Giffarda za poveljnika vseh brit-skih vojaških edinic v Zapadni Afriki;
da je v Londonu umrla Zena barona Charlesa Rotschilda;
da je Nemčija dobavila Italiji v teku meseca junija nad milijon ton premoga;
da bo Rumunija dobavila Nemčiji 6000 kilogramov stearina;
da bodo na predlog župana v Genovi imenovali enega izmed tamošnjih največjih trgov z imenom maršala Itala Balba;
da se je 1. julija obnovil letalski promet med Kodanjem in Malmojem;
da je prispelo v Milan posebno odposlanstvo španskih letalcev, ki si bodo pod vodstvom italijanskih pilotov ogledali letalske naprave v Lombardiji;
da je tujcem na Angleškem prepovedano imeti zemljevide Ve-like Britanije; da se je belgijski kralj zavzel za repatriacijo belgijskih beguncev.
Vprašanje Dardanel stopa spričo ruske politike zopet v ospredje
Hitrostni rekordi v človeškem telesu
Impulzi volje in drugi fiziološki dogodka
Svet občuduje tekača, ki preteče v sekundi do 10 m m napravi pri tem do 7 korakov. Le malo ljudi pa se zaveda, kaj pomeni teh »7 m v sekundi« m koliko fizioloških dogodkov n. pr. impulzov volje, ki gredo skozi živčne vode do mišic, raztegov in skrčitev mišic itd., je treba, da se opravi vsak posamezni teh korakov
Pri tem je zmogljivost mišičja, ki opravlja korake, neznatna v primeri z brzinsko zmogljivostjo mišic v drugih delih telesa. Že dalj časa je znano, da se živčni dražljaji prenašajo od možganov do mišic z brzino 30 do 50 m na sekundo, torej s precejšnjo hitrostjo, ki se pa seveda ne da primerjati s hitrostjo zvoka ali celo elektrike. Ta brzina je za vsakega človeka malo različna, pri nekaterih ljudeh celo precej počasna. Astronomi čutijo vsekako potrebo, da registracije, ki jih fiksirajo opazovalci ob daljnogledih s pritiskom na električno tipko, popravijo s pomočjo
»osebne enačbe«.
Zelo znatne brzine dosegajo mišice dobro izvežbanih prstov dobrih pianistov. Kadar izvajajo trilčke. opravijo 10 do 11 zvokov na sekundo, pri igranju tonske lestvice 13 do 14 zvokov, pri drugih prstnih vajah pa 16 do 17 zvokov. Posebno hitri so pa gibi mišic pri govorjenju in petju.
Jezik oziroma jeziček zaniha pri izgovorjavi ostrega »r« 30 do 90krat na sekundo sem in tja Še hitrejši pa so gibi glasilk. Normalno zanihajo te 1000- do 1300-krat na sekundo in fiziologi trdijo, da je treba za to pospešitev, ki so večje nego • zemeljska pospešitev. Pri visokem c pevk zanihajo glasilke celo 2070-krat na sekundo, pri čemer pa je upoštevan le temeljni zvok. Kajti vsak glas je sestavljen, kakor znano iz temeljnega in višjih zvokov, ki določajo njegovo »barvo«, in ti višji zvoki potrebujejo še znatno večjega števila nihajev.
Volkovi napadli strežnico
Neka 601etna ženska, ki je bila že mnogo let nameščena v žhalskem vrtu v Opo-1 ju, se je približala kletkam z volkovi kakor običajno s hrano. Eden izmed volkov je hlastnil pc njeni ro-ki, drugi je priskočil in roko potegnil skozi mrežo v kletko, nakar so ji začele zveri trgati meso s kosti. Na klice na pomoč so pritekli možje, ki so zverine prepodili z železnimi drogi. Po-škodovanko so prepeljali v bolnišnico, kjer so ji morali roko odrezati.
General Winkelmann vojni ujetnik
Italijanski listi poročajo o junaških de- j janjih posadke nekega bombnika, ki je i pred dnevi dobiila povelje, naj napade an- | gleške pristaniške naprave na Malti.
Letalo je iz višine 4000 m odvrglo svo- i je bombe in se »krenilo z namenom, da se ! vrne domov. Nenadno se je pojavilo angleško lovsko letalo, ki je obsulo italijanski bombnik s točo krogel iz strojnic.
Strojnik italijanskega letala je dobil po obrazu in nogah hude poškodbe, navzlic temu pa je odgovarjal na Angležev ogenj. Tovariš radiotelegrafist mu je hotel priti
Nasveti za gospodinjstvo
Stene, ki so pobarvane z oljnato barvo, očistimo s poparkom iz kvilajske skorje Na .50 g skorje zli jemo 0.3 lutra vrele vode in pokrito posodo pustimo naito do naslednjega dne. Tekočino nato precedimo in ji dodamo 1 liter hladne vode. Steno umijemo s to tekočino in nato še z mrzlo vodo. Končno odrgnemo steno z dobro ože-tim usnjem, kakršno uporabljamo za umivanje oken.
Če okenske šipe od časa do časa dobro odrgnemo s časniškiim papirjem, nam jih ni treba tako pogostoma umivati.
Če so postale barve preprog motne, jih najprej dobro iztepemo m nato skrtačimo z jesihovo vodo. Barve bodo spet dobile sijaj. Če hočemo preproge očistiti, jih skrtačimo s salmiakovo vodo in nato še s čisto, hladno vodo.
Ko zlagamo plišaste odeje, moramo paziti na to, da so zunanje strani vedno na-zven, da se dlake ne uležejo.
Cinaste predmete zelo lepo osnažimo na ta način, da jih najprej prekuhamo v vodi, ki smo ji dodali nekaj narezane čebule. Nato se osnažijo na običajni način.
Postani in ostani član Vodnikove družbe!
Po določbah premirja med Francijo in Nemčijo morajo vsi civilisti v Franciji izročiti
orožje nemškim vojaškim oblastim
ski položaj spremenil m da je treba odhod preložiti. Balbo ni hotel ničesar slišati o tem. Vztrajal je na tem. da se dvignejo ob določenem času. Tedaj je Bau-mann besno za vpil: »Ne boste odeteli, a če to storite, tedaj z bogom vi in vaše letenje!« To je napravilo na pokojnega maršala takšen vtis, da je start odložil, dokler mu ga ni Baumann dovolil. »In prav je imel!« je dodal Balbo.
Lov na zločince po mestnih ulicah
V nekem varšavskem predmestju je prišlo do razburljivega lova na zločince. Zakrinkani roparji so vdrli v neko stanovanje o katerem so mislili, da je zapuščeno. V njem pa so bile ženske, ki so začele kričati na pomoč.
Razbojniki so začeli nanje streljati in so eno ubili, nakar so zbežali. Na ulici so jih začeli zasledovati kriminalni organi in civilisti in prišlo je do srditega streljanja. Eden izmed razbojnikov in en civilist sta bila pri teu ubita, več o6eb je bilo ranjenih. V splošni zmešnjavi je ostalim razbojnikom uspelo, da so pobegnili
125 m sukanca
za eno obleko
Nemška oblast za oblačilno industrijo je določila, koliko sukanca smejo izdelovalci oblek uporabiti za poedine kose obleke. Tako je dolžina sukanca za celo obleko določena na 125 m, za suknjo 50 m, za bluzo 80 m, za otroško obleko 70 m in za otroški plašč 90 m.
ANEKDOTA
Igralec Lochfeld je igral skoro izključno vloge kraljev. V svojem zasebnem življenju je zaradi tega ponovno porabil kakšen drobec iz teh vlog kot trik. Po neki predstavi »Riharda III«. je prišel domov. Večerja, ki mu io je žena prinesla na mizo, mu ni dišala, pa je zavpil nad njo: »Kaj je to jed za kralja?«
Francozi izročajo orožje
VSAK DAN ENA
»Tolsti prijatelj, aK ne bi hoteli malo ulekniti trebuha, da bi se mogel vsaj enkrat tudi jaz potopiti pod vodo?«
(»College Humor«)
na pomoč pa je bil pri tem sam ranjen. Ranjena sta bila. tudi opazovali ni častnik in fotograf, ki sta isto tako ostala na svojih mestih.
Strel iz angleške strojnice je zadel dovodno cev za bencin in samo pilotovi prisebnosti se je bilo zahvaliti da ni gorivo izteklo. Končno je strojniku uspelo, da je angleško letalo, z dobro pomerjenim strelom prisilil k umiku Italijanski bombnik je bil tedaj že v najslabšem stanju. Le z nadčloveškim naporom ga je mogel pilot voditi proti domačemu letališču. Ko je tam pristal, ni bilo v bencinskem tanku niti kapljice goriva več. Na trupu letala so našteli nič manj nego 150 zadetkov, večji del posadke je krvavel iz težkih ran. Svojo nalogo pa je ta posadka le opravila.
Iz Amsterdama poročajo, da so Nemci odvedli v ujetništvo vrhovnega poveljnika nizozemske vojske generala VVinkelmanna, baje zavoljo tega, ker se ni v celoti pokoril nemškim ukrepom glede demobilizacije
Položaj v zrcalu listov
Nemški prikaz razmer v Kanadi — Nova francoska politika v italijanski luči — Nemške ugotovitve
v Turčiji
Dobro informirani nemški list »Ham-burger Fremdenblatt« Drinaša članek o »Kanadi v voini«. Iz članka posnemamo naslednie informaciie:
Življenje v Kanadi se ie v t>osledniih šestih mescih do temelia spremenilo Posledice voine se opažajo povsod. Z ameriškim potnim listom ie sicer še vedno mogoče prekoračiti kanadsko meio vendar ie nadzorstvo večje. kar ie spričo strahu pred vohuni in saboterii razumlii-vo. Na stotine Nemcev ki žive v Kanadi, ie v koncentracijskih taboriščih, v velikem številu t>a so pozaprti tudi komunisti in delavski voditelji, zlasti v pokrajini Ontario. kier vlada reakcionarni Hupbar-nov režim V Montrealu. kier so bile nekoč zelo a silne razne protižidovske organizacije ni sedaj o kakem antisemitizmu niti sledu. Napetosti med Francozi in Angleži ki so bile nekdaj tu zelo iake so do izbruhu voine takoj popustile Podtalno i>a še vedno rujeio razne pacifistične in an ti britanske organizacije.
V nekem pogledu se je stanje Kanade v zadnjih mescih zelo izboljšalo Zdi se. da voino vodstvo danes z lahkoto obleče in obuje vse prostovoljce, ki se zglasiio. Večina prostovoljcev ie iz siromašnih slojev, ki so se javili v vojsko zaradi visokih dnevnic, medtem ko so bili prei nezaposleni. Mnogi so predvidevali, da bo Kanada središče britanske voine industrije Namesto projektiranih 115 pilotskih šol pa deluje samo ena in romanikanie pilotov se zelo občuti. Nič bolje ni s proizvodnjo letal. Kanada svoie bogate industrije. ki lahko dobi iz Zed:nienih držav vse. kar hoče. še vedno ni spremenila v voino industrijo.
Protinemška propaganda je v Kanadi zelo razvita. Vprašan ie ki trenutno najbolj zanima Kanado in Zedinjene države, je naslednje: kaj bo s Kanado v primeru angleškega poraza in če 9e zruši britanski imperij? Prevladuje mnenje, da bi v tem primeru Kanada postala pokrajina Zedinjenih držav. V Kanadi celo priznavajo. da bi Priključitev k Zedinienim državam pmmenila v gospodarskem pogledu idealno rešitev.
*
»II Popolo di "Roma« ie objavil pred dnevi dopis svojega panškesa poročevalca. ki takole piše o novem položaju Francije:
> Petainova odločitev za prenos vladnega .sedeža v Clermont Ferrand nekoliko komplicira problem stikov med francosko vlado in nemškimi oblastmi, medtem ko bi bili stiki v primeru povratka v prestolnico ob Seini (v Pariz) zelo olaišani. Vprašanje ie sedaj, ali bo imela Francija svojega uradnega predstavnika v Parizu ali bo Nemčija imenovala svoieea uradnega zastopnika v Cermo^t Ferrandu. ali pa bo enostavno Wiesbaden (sedež komisije za izvajanje premirja) središče francosko-nem5k;h stikov.
Ako bi bil Pe+ain hotel nadaljevati borbo. bi bil mogel zatrjevati v Berlinu in P mu. da se je znašel pred uoorom svojih generalov in da i;h s sredstvi, ki so mu na razr>ola?o ne more pripraviti do po-cfnšnosti Pešitev takšnega zapleHiaia ne b: bila lahka Na srečo pa niti Nogues, rit; Mittelhauser nista kitajska ffenerala i" sta prav tako kakor sreneral Wevgand takoi razumela, da bi borba, ki bi se začela v takšnih okoliščinah. l-"hko sicer vedla do lokalnih uspehov, da bi pa Italija
P?e&sedmk vlade prevzel prsle notrassfega niissistra
Ministrski predsednik Dragi ša Cvetkovič je včeraj dopoldne prevzel posle notranjega ministrstva od dosedanjega ministra Stanoja Mihaldžiča.
Beagrafske feoitference dr. Mačka
Včeraj so se vrnili v Beograd podpredsednik vlade dr. Maček ter ministri dr. Šu-tej, Smoljan in Torba*. Dopoldne je imel dr. Maček najprej konferenco z ministrskim predsednikom Cvetkovičem, pozneje pa so razgovorom prisostvovali tudi nekateri drugi ministri Po tej konferenci je imel dr. Maček sestanek z ministri dr. An-dresom, dr. Budisavljevičem in dr. Šutejem.
Politično stališče ju£oslovenskih socialistov
V nedeljo je bila v Beogradu seja glavnega odbora socialistične strank" Dr. Živko Topalovič, ki je predsedoval, je podal obširno poročilo o notranjem in zunanjem položaju. Po debati, v katero je posegel tudi delegat g Josip Peteian iz Maribora, je bila sprejeta resolucija ki odobrava dosedanje delo vodstva stranke, zlasti pa sodelovanje z opozicijo ter pooblašča predsedstvo. da svoje delo v tej smeri nadaljuje. Pri sodelovanju z ostalo oprTičijo bodo zastopali stranko dr. Živko Topalovič, Josip Pctejan in Jovo Jakšič. Ne glede na izpre-membe, ki bodo izvedene v organizaciji države, ostanejo socialisti idejno in organiza-torično povezani in se bodo še nadalje borili za ohranitev državne zajednice vseh Jugoslovanov, za sporazumno reorganizacijo države in za ljudsko vladavino v njej. Mednarodni položaj zahteva čim tesnejša sodelovanje vseh balkanskih in podunav-skih držav, kar zahteva obenem likvidacijo vseh sporov brez vsakega tujega vmešavanja. Načrtna organizacija narodnega gospodarstva je nujno potrebna, toda to veliko delo se ne sme izvesti birokratično. Načrtno gospodarstvo mora zajamčiti deflo i<n kruh vsem slojem naroda.
Resolucija na koncu pozdravlja vzpostavitev odnošaiev z Rusijo in izraža pričakovanje, da se bode tako na gospodarskem kakor na političnem področju razvijali ti odnošaji v duhu dobrega sosedstva in spoštovanja medsebojne neodvisnost..
Učiteljski zastopniki pri ministru dr. Korošcu
Minister prosvete dr Anton Korošec ie sprejel predsednika Jugoslovenskeea učiteljskega udruženja Ivana Dimnika, ki
smatrala premirje za prekinjeno in bi seveda takoi nadaljevala z ofenzivo proti Franciji.«
Na koncu opozarja dopisnik na delo generala de Gaullea. ki ga naziva »nevarnega norca«, češ da bi bil sposoben izkoristiti ooložai za najhujše udarce republiki. »kajti, žal moramo poudariti, da se Francija, ki jo vidimo v Clermont Ferrandu. še ne razlikuje mnogo od Francije, kakršno smo nekoč poznali. Politiki, ki nosi i o glavno odgovornost za stare napake. so sicer zbežali. Morda je tudi katerega izmed njih na begu doletelo najhujše, dasi to ni še povsem gotovo, kajti zdi se, da ie na primer Pierre Cot (bivši letalski minister ljudske fronte) še vedno živ. glede nesreče, ki ie doletela bežečega Rev-nauda. pa še ne vemo. ali io moramo pripisati atentatu ali navadni avtomobilski nesreči. Toda režim kot tak se nadaljuje. Frossard in Chautemps sta še vedno člana kabineta, kar pomeni, da ie framazon-stvo še vedno na svojem mestu. Senatorji in poslanci na se še nadalje sestajajo, kakor da bi se nič ne bilo med tem zgodilo ...«
*
Dunajski tednik za vprašanja jugovzhodne Evrope »Siidost-Echo« objavlja v svoji poslednji številki članek o turški politiki iz katerega posnemamo med drugim:
»Ako sedaj turška republika uradno razglaša, da se noče udeležiti voine. in ako sporoča, da od ni e v ankarskem paktu podpisana menica o podpori in pomoči zapadnima velesilama, to se pravi samo Angliji, ni še zapadla, ker to izkliu-čuie izrecni pridržek v tem paktu — da se namreč v nobenem primeru ne sme zaplesti v voino z Rusijo —. potem imalo vse te uradne iziave en sam pomen: da se namreč v knjigi turške zgodovine spet obrača list in začenia novo poglavje.
Pravkar zaključeno poglavje ie traialo okoli dve leti in se ie začelo s smrtio Atatiirka. »očeta Turkov«, ki je zares poznal svoje »otroke« in vedel, kako iih mora speljati spet na »svoio pot«. Z vstopom Italije v vojno pa se ie to poglavje zaključilo. Tega dne ie Turčiia podoisala že dolgo pripravljeni trgovinski sporazum z Nemčijo V Ankari so spoznali resnost položaja. Toda ta sporazum mora biti za Turčijo samo začetek, ako noče ostati samo polovičarsko delo. Tudi politična i ara Turčije mora sedai dobiti nove znake. Na osnovi zemljepisne posesti morskih ožin ni več mogoče medsebojno izigravati velesil ...
Nekai je sedaj že jasno: novi turški kurz mora priti, kaiti vloga enega izmed oporišč britanskega sredozemskega sistema je odigrana. Novi kurz ie v ostalem že na vidiku, če pa ga bodo mogli voditi isti ljudje, ki so bili apostoli ankarske<?a pakta, znabiti ni več odvisno samo od Turčije. Politična sprememba Turčije ni namreč izšla iz nie same. Nien vzrok ie dejansko zmagovita bliskovita voina Nemčije. ki se je začela s Polisko ter nadaljevala preko Danske. Norveške. Nizozemske. Belgije in Francije Nujnost, da se mora Turčiia odločiti so že prehiteli dogodki. ko se Turčiia odkrito še ni hotela odločiti. Gotovo je. da se bo morala Turčija zadovoljiti s tem. kar ii po pravu in pravičnosti pripada Tudi v tem pogledu bo spregovori en a zadnja beseda šele ob novi ureditvi Evrope.«
sta ga spremljala še podpredsednika udruženja Todor Dimitrij evič in Peter Madža-rec. Predstavniki učitelj stva so obrazložili novemu ministru prosvete težave, s katerimi se morajo boriti učitelji na osnovnih šolah. Izjavili so svoio pripravljenost, z vsemi močmi podpreti ministra prosvete pri njegovih akcijah za izboljšanje našega šolstva. Naprosili so ga obenem, naj se zavzame za upravičene želie učiteljstva po izboljšanju materialnega položaja, ki postaja zaradi stalno naraščajoče draginje vedno težje. Položaj mlajših učiteljev z malimi plačami je skoraj brezupen
Dr. Korošec ie obljubil, da bo zastavil vse svoje sile za izboljšanje materialnega položaja našega učiteljstva. Obenem pa ie napovedal, da se bo v kratkem ponovno sestal s predstavniki učiteljstva in se z niimi podrobno pogovoril o vseh perečih vprašanjih.
Seja vodstva SDS
V Zagrebu je bila včeraj konferenca prvakov SDS, ki so se je udeležili predsednik stranke minister dr. Budlsavljevič, senator Večeslav Vilder, glavni tajnik stranke senator Kosanovič in dr. Krizman.
O davčni morali
Zagrebški »Jutarnii list« posveča svoj uvodnik slabi davčni morali hrvatskih davkoplačevalcev. Objavlja izjave uglednih hrvatskih gospodarstvenikov, ki sede v davčnih odborih in pregledujejo prijave za odmero davkov ter pravi:
»Mnogi naši ljudie imaio silno čudne pojme o svobodi, samostojnosti in potre-
bah naše narodne zajednice. Davčna morala ie pri naših ljudeh nadvse majhna. Ako bi odmerjali davke na podlagi prijav za odmero davkov, potem bi ti davki ne zadoščali niti za vzdrževanje nekaj srezov banovine Hrvatske. Tako ie prijavil neki odlični Hrvat, ugleden zagrebški gospodarstvenik ki mu posli naravnost cveto, da je zaslužil celo lansko leto vsega sikupai 5000 dinarjev, to ie 500 din mesečno. Kdor ga pozna. ve. da potroši toliko samo za pivo. Drug zagrebški meščan, ki je povrh še politik, je prijavil tudi 5000 letnih dohodkov Ko mu ie odmeril davčni odbor 20.000 letnih dohodkov to ie 1666 din mesečno se ie prišel pritožit in dokazovat, da je siromak in da dela vse brezplačno za ljudstvo Neki drugi največji zagrebški podjetnik ie izkazal za vsa svoja podjetja nekaj tisoč dinarjev dobička in napovedal da ima vsega skupaj za 100.000 din zalog blaga. Stvarno oa je vreden več samo eden od njegovih številnih avtomobilov
Preie so vsi ti možje govorili, da taie pravo stanje svoiih dohodkov, ker nočeio. da bi šel hrvatski denar v Beograd. Taie pa svoje dohodke tudi sedaj, akoravno ve vsa Hrvatska, da ostanejo vsi davki sedai banovini Hrvatski.«
Borba dveh kmetijskih zbornic v Banjaluki
Ponovno smo že poročali o dveh kmetijskih zbornicah v vrbaski banovini. Prvo, ki so jo tvorili po veliki večini člani JRZ. ie razpustil minister za poljedelstvo dr. Branko Čubrilovič. Druga ie bila nato izvoljena z naknadnimi volitvami ter ima večino članov, ki so pripadniki zem-ljoradniške stranke in Hrvatske seljačke stranke. Medtem pa ie državni svet razveljavil razpust prve zbornice, ki se sedaj smatra za polnopravno in posluje naprej.
Te dni je izdal banovinski odbor JRZ za vrbasiko banovino sporočilo, v katerem opisuje potek razpusta prve kmeti 1-ske zbornice. Pravi da je bil razpust »protizakonit in narekovan samo iz strankarskih interesov. Kljub razsodbi Državnega sveta o razveljavljeniu razpusta prve kmetijske zbornice nemoteno posluje naprej druga, naknadno izvoljena zbornica Minister za poljedelstvo mirno prehaja preko razsodbe najvišjega našega upravnega sodišča in ščiti delovanje ilegalne druge kmetijske zbornice.«
„Apoteoza osi"
Pod tem naslovom je milanski »Corriere della Sera« objavil krajši redakcijski komentar k Cianovim razgovorom v Berlinu. V članku beremo:
»Z vojaškimi zmagami Italije in Nemčije triumfira zunanja politika osi, kajti vojna je njen potreben izraz in mogočno orodje. Z vojno, ki je bila neizogibna spričo odpora temnih sil demoplutokracij, triumfira skupnost idej ter programov za politično in socialno obnovo Evrope, na čemer sporazumno delata Italija in Nemčija. Nihče ni mogel bolje od grofa Ciana, stvaritelja te vzajemne politike in podpisnika zavezniške berlinske pogodbe z dne 22. maja lanskega leta, predstavljati v tem veselem trenutku Mussojinijeve Italije, Italije, ki je z vsemi svojimi razpoložljivimi silami prevzela nase sicer drugačno junaško nalogo kakor Nemčija, pa zato nič manjše od one, v kateri se je Nemčija tako slavno izkazala. Sedaj sta obe totalitarni velesili na tem, da izvršita v popolni skladnosti naporov poslednji del svoje skupne naloge: zrušen je britanske hegemonije v svetu. Apoteozl osi Rim—Berlin daje navzočnost grofa Ciana dvojni pomen: ona poudarja dokončno sankcijo zveze, ki je že doslej dala tako odlične rezultate, obenem pa izraža gotovost, da bodo z naporom obeh prijateljskih držav v kratkem doseženi še drugi, slavnejši uspehi.«
Prvi
z ljubljanskih žal
V nedeljo slovesno blagoslovjene Zale so bile včeraj izročene svojemu namenu. Ob 16. popoldne so z njih prenesli na sosedno pokopališče pri Sv. Križu prvega umrlega. Bil je to, kakor smo na kratko že poročali, 70-letni preužitkar Anton Plevnik iz SlapničaTjeve' ulice v Mostah. Njegova krsta je bila položena na oder v kapelici sv Miklavža, takoj na desno od velike molilnice kamor so jo bih prepeljali v ponedeljek popoldne. Kot prvemu Ljubljančanu, ki je ležal na Žalah na mrtvaškem odru, mu je mestni pogrebni zavod priredil pogreb na svoje stroške.
Kljub slabemu vremenu se je ob priliki tega prvega pogreba iz nove mrtvaške veže zbralo na Žalah izredno mnogo ljudi, ne dosti manj kakor k nedeljski blagoslovitvi. Krsto s truplom rajnkega so postavili na ovenčani oder pred molilnico duhovnik pa je z leče opravi! mrliške obrede ter v svojem nagovoru v katerem se je spominjal pokojnika, poudarjal tudi pietetno urejenost Žal. Vsa velika množica pogrebcev in gledalcev je nato pokojnega Antona Plevnika spremila prav do groba.
Postani in ostani član
i
Vodnikove družbe!
Velika okrepitev škoifeloškega vodovoda
Zdaj ima škoSja Loka vode več kakor dovolj
Škofia Loka. 9. julija.
Navadno so vodovodi v rokah občin. Škofjo Loko pa oskrbuje z vodo Vodovodno društvo, ki deluje že od leta 1901. dalje. Škofjeloški vodovod ie bil slovesno odprt 14. septembra 1. 1902. Seyeda ne smemo pri tem prezreti, da so bile takratne zahteve mesta na Vodovodno društvo od onih danes ko noč in dan Vorav zato se vodovodne naprave od časa do časa ne le izpopolnjujejo, marveč tudi širijo. Škof-ja Loka se širi in raba vode stalno narašča.
Od leta 1929. dalje so zajemali vodo iz treh studencev, ki so dajali 11 sekundnih litrov vode Sest let pozneje so zajeli še dva izvirka pod Sv. Lovrencem, kar vse pa ni nudilo zadostne garnaciie. da bi bil problem pomanjkanje vode za vedno odpravljen. Tem resnejše je postajalo vprašanje sotričo dognanja., da na zajetje še
kakih novih, res izdatnih izvirkov izpod loških hribov ni računati.
Več ko posrečena ie bila zato rešitev, ki je društvo poseglo no njej lani. V Vir-škem. ki je v bližini mesta so sredi travnika začeli kopati vodnjak. Preskuš-nje so uspele. Dosegli so nele izredno veliko množino vode. marveč tudi iz zdravstvenih pogledov neoporečno vodo. ki se bo lahko porabljala za javne namene. Pod strokovnim vodstvom nadsvetnika Higienskega zavoda inž. Stojana Guzelja so pričeli delo. Okrogli, poldrugi meter široki vodnjak so poglobili na šest metrov. Delo ie bilo združeno z znatnimi težkeča-mi zaradi preobilnega dotoka vode. Za delo neroden, a sicer zelo razveseljiv pojav. V vodnjak so vstavili dve centrifugalna sesalki Garvensovega sistema z Dunaja. ki sta sposobni dvigniti v sekundi 14 litrov vode s pomočjo elektromotorjev. Sesalki sta med seboj neodvisni. Jakost
Protiletalska zaščita
v Nemčiji in Angliji
Organizirana je v obeh državah zelo velikopotezno, opravljajo pa jo po večjem delu prostovoljci
Zračna vojna med Anglijo in Nemčijo postaja vedno bolj ostra. Letalske eskadri-le izmenoma bombardirajo nasprotnikovo ozemlje. Ne mine dan brez poročil o večjih in manjših poletih angleških bombnikov nad Nemčijo in nemških nad Anglijo. Skupno z njimi prihajajo tudi vedno nova poročila o poslovanju organizacije za zaščito civilnega prebivalstva pred zračnimi napadi v Angliji in Nemčiji.
V Angliji vodi vso zaščito civilnega prebivalstva posebno ministrstvo, ustanovljeno takoj ob izbruhu vojne. Organizacija za zaščito civilnega prebivalstva ima okoli 1500 krajevnih odsekov, ki štejejo okoli dva in pol milijona članov, samih prostovoljcev. Država daje organizaciji podporo 24 milijard dinarjev na leto! Organizacija je izvedla med drugim evakuacijo šolske dece iz angleških pokrajin, ki so najbolj izpostavljene letalskim napadom. Doslej je bilo evakuiranih okoli pol milijona šolskih otrok, ki so nastanjeni v posebnih taboriščih, kjer je vse preskrbljeno za nadaljevanje šolskega pouka, za prehrano, oskrbo in zdravniško nadzorstvo. Organizacija za letalsko zaščito je izvedla tudi brezplačno preskrbo civilnega prebivalstva s plinskimi maskami. Doslej je bilo razdeljenih že okoli 40 milijonov plinskih mask, tako da ima vsak angleški prebivalec svojo masko.
Pod nadzorstvom organizacije so bila zgrajena tudi številna javna zaklonišča. V vsakem je prostora za 100 do 200 oseb. So pa seveda tudi večja zaklonišča, največje ono pri letališču v Craydonu, kjer je baje prostora za 30.000 oseb. Ker je večina hiš v Angliji brez kleti je izdelalo angleško ministrstvo za zaščito prebivalstva pred letalskimi napadi posebna zložljiva jeklena zaklonišča znamke »Anderson«, v katerih je prostora za 6 oseb in ki nudijo zaščito pred drobci letalskih bomb. Postavljajo jih navadno v nalašč zato izkopanih rovih na dvoriščih in vrtovih stanovanjskih hiš. V najbolj ogroženih pokrajinah Anglije je bilo do sedaj razdeljenih brezplačno okoli 850.000 teh Andersonovih zaklonišč, v katerih je prostora za več ko pet milijonov ljudi. Za zaščito delavstva v industrijskih podjetjih so izdelali posebna jeklena zaklonišča, ki ščitijo pred bombami do teže 225 kg. Doslej je bilo zgrajenih že v raznih angleških tovarnah takih zaklonišč že za milijon delavcev. Stroški so znašali okoli pol milijarde dinarjev.
Vse nove zgradbe morajo imeti v kleti aH prizemlju zaklonišča, v katerih mora biti dovolj prostora za vse stanovalce v zgradbi. Prav tako so zgradili v vseh javnih poslopjih protiletalska zaklonišča.
Posebno poglavje tvori zdravniška pomoč ob letalskih napadih. Sanitetsko osebje v službi protiletalske obrambe šteje okoli četrt milijona ljudi. Med njimi je 30 do 40 tisoč zdravnikov. Za prvo pomoč je bilo posebej izvežbanih 30.000 sanitejcev. Organizacija razpolaga z 220.000 nosili za
ranjence, 1.500 reševalnimi avtomobili In 3.000 postajami za prvo pomoč.
V	zvezi z obrambo proti letalskim napadom je bila tudi povsem reorganizirana gasilska služba, v kateri je zaposlenih sedaj okoli 300.000 poklicnih in prostovoljnih gasilcev. Posebne gasilske komisije so pregledale na stotisoče podstrešij in odstranile z njih vse vnetljive predmete. Na podstrešjih vseh angleških hiš se nahajajo vreče s peskom za dušenje požarov.
Anglija je že od pričetka vojne sem zatemnjena.
Odlično je organizirana protiletalska obramba civilnega prebivalstva tudi v Nemčiji. Kakor angleška sloni tudi nemška organizacija protiletalske zaščite na prostovoljnem sodelovanju prebivalstva. Vso organizacijo vodi državna zveza za protiletalsko obrambo, ki je podrejena letalskemu ministrstvu. Organizacija Šteje 12 milijonov oseb. Od tega jih je bilo izvežbanih okoli pet milijonov v posebnih tečajih za protiletalsko zaščito. Organizacija ima širom Nemčije 3700 šol za tečaje o protiletalskimi obrambi.
Opazovalna služba neba, ki je v Angliji sestavljena tudi iz prostovoljev, je v Nemčiji v rokah vojske. Središče te službe se nahaja v Berlinu, kjer so zgradili posebno ogromno telefonsko in telegrafsko centralo, ki ima telefonske in telegrafske zveze s tisoči opazovalnih straž širom Nemčije in zasedenega ozemlja. Centrala je nameščena v posebni železobetonski zgradbi, ki je prej podobna trdnjavi, kakor pa telefonski centrali. Po mnenju strokovnjakov lahko zdrži vsako bombardiranje iz zraka. Poleg te glavne centrale so zgradili pred mesci še drugo pomožno, ki bi stopila v funkcijo, če bi se glavna pokvarila. Slične podcentrale so zgrajene tudi v vseh večjih nemških mestih in so enako močno zavarovane.
Posebno pozornost posvečajo Nemci obrambi industrijskih podjetij pred letalskimi napadi. Vsa industrijska podjetja v Nemčiji imajo zaklonišča za vse zaposleno osobje in posebno organizirano zaščitno službo pred letalskimi napadi.
Kakor v Angliji, tako je tudi v Nemčiji odlično organizirana gasilska služba.
V	obrambo pred nočnimi letalskimi napadi je odrejena popolna zatemnitev nemškega ozemlja že od pričetka vojne sem. Vsi prometni signali in vsa razsvetljava na javnih prostorih je urejena tako, da je že iz višine 100 m ni mogoče opaziti.
V	vseh nemških mestih so zgradili javna zaklonišča za slučaj letalskih napadov. Samo v Berlinu je nekaj desettisočev zaklonišč.
Sanitetna služba ob letalskih napadih Je organizirana na prostovoljni podlagi. Vsa Nemčija je razdeljena na tisoče sektorjev za sanitetsko protiletalsko službo. V vsakem sektorju deluje odred sanitetske zaščite, kateremu načeluje zdravnik, ki Ima v odredu celo vrsto v sanitetski službi izvežbanih prostovoljcev.
znaša pet in pol konjske sile To novo napravo vodovoda so zazidali v poseben objekt. ki ie obložen v notranjščini z belimi in črnimi ploščicami. Stiskalna plošča z avtomatičnimi aparati za zagon in za ustavljanje ie zanimiva, sodobna novost Od objekta, ki ea ie gradil domačin Mo-linaro. drži 249 m dolgi vod cevi (100 mm) do stareaa omrežja v Karlovški ulici, kier se nova napeljava priključuje stari.
Kljub vsem skrbem in brigam pa bi bila prav letos skorajda Skofja Loka ostala brez vode. da ni stopil že virški zajem v akcijo. Nesreča ie hotela, da sta počili pri vodohramu dve glavni cevi. česar oa takoj niti opazili niso Vodohrama. ki drži normalno 150 m3 vode. ni bilo mogoče napolniti kljub vsem prizadevanjem Pri eni cevi je odtekalo dnevno 70.000 1. vode. Okvare pri starih vodih so sicer ugotovili. ali do najdbe napak in do popravila počenih cevi globoko v zemlji, ie minil gotov čas...
V tem času je prišla na pomoč ena se-saJka v Virškem ki se je odlično izkazala. Kljub temu. da se je črpala voda neomejeno. je ni zmanjkalo. Računajo, da je dotok vode v Virškem tolik, da bo zadoščal za okoli 7.000 prebivalcev, ako bi , porabljal vsak po 100 litrov vode na dan Za nadaljnji razvoi Škofie Loke in nienih predmestij je to velevažnega pomena. 2e zdaj se čedalje češče čuie želja, nai bi se vodovod speljal vsa i do Plevne. ako ne prav do škofjeloške oostaie. kier se morajo ljudje boriti z muhavostmi vodnjakov.
Nove vodovodne naprave so gotove Okolico zidanega objekta bodo sicer še preuredili in zagradili kar pa v vsem ustroju ni bistvena zadeva. Delali so od lanske pomladi do teh dni Upravičeno smemo pričakovati, da bodo te in one nevšečnosti. ki smo iih doslej doživljali odpadle. kajti celotne naprave zajemajo toliko vode. da ie ob normalnih razmerah in racionalni porabi nemogoče računati z nadaliniim pomanjkanjem vode. vsai za precej dolgo vrsto let.
Iz iivMvnfa m« deželi
Iz Trbovelj
t— Svinjska kuga. Veterinarsko oblastvo je v krajih trboveljske občine Gaberskem in Knezdolu ugotovilo svinjsko kugo, ki je bila vnesena z dovozom boflnih svinj iz banovine Hrvatske. Zaradi omejitve nalezljive bolezni so okuženi svinjaki pod strogo zaporo. Iz teh svinjakov se brez oblastvenega dovoljenja ne sme odprodati ali odstraniti nobena svinja, niti ni zanj dovoljeno nabaviti nove živali. V okužene svinjake je prepovedan vstop trgovcem z živino, mesarjem in drugim tujim c«ebam. V omenjenih vaseh je do nadaljnjega tudi prepovedano izvrševati laikom kastracije merjascev ter se morajo vsa sumljiva obolenja takoj prijaviti pristojni občini. Raz-kužba se mora vršiti po sprejetih navodilih. Gnoj iz okuženih svinjakov se mora odlagati v gnojne jame in vsak ikra t politi z apneno vodo. Prekrški se kaznujejo s strogo denarno globo.
t— Prebivalstvo se opozarja, da bodo v kratkem običajna zemljemerska dela tudi
na področju trboveljske občine in da je prepovedano ovirati navedena dela. Vsakdo, ki bi merila, odnosno naprave poškodoval ali samolastno prestavljal, je odgovoren po zakonu o katastru. Za poškodovanje ali celo uničenje triangulacijskih znakov v obliki lesenih piramid s kamnitimi alli lesenimi stebri se strogo kaznuje in plača škodo. Pri eventualnih sporih naj se prebivailstvo obrača neposredno m šefe odsekov ki sekcij.
Iz Litije
i— Odlikovani koroški borci. Na Vidov dan je izšel »Službeni vojni list«, ki prinaša seznam odlikovanih udeležencev koroških bojev. Med drugim ie odlikovsno tudi več članov litijske legije koroških borcev, ki se leoo razvija in io vodi naš priljubljeni lekarnar g. Hinko Brili. rez. apot. kapetan I. klase. Izmed članov naše lige so bili odlikovani s koroško spomenico in rdečim trakom: Drofenik Franc, upravnik Bogenšperka. Keber Draga zdravstveni pomočnik sreskega sanitetnega referenta. Jeriha Franc iz Smartna. Vuk Viktor, predilničar iz Gradca pri Litiji in Černec Ignacij, podpreglednik finančne kontrole. S koroško spomenico in modrim trakom pa so bili odlikovani naslednji člani litijske lige: predsednik lekarnar Brili Hinko, trgovec Beranič Jožko. posestnik Zupančič Anton iz Javorja in Kuheli Tomaž iz Primskovega. Odlikovanja bodo svečano izročena. Trenotno se mudi posebna deputacija koroških borcev in Maistrovih borcev na Oplencu. Delegaciji so se priključili tudi litijski člani. Pohvalno omenjamo, da je omogočila udeležbo pri delegaciji naša narodna javnost ki zmerom rada podpre težnje naših nacionalnih borcev in patriotov.
Sreda, 10. julija
Ljubljana 7: Jutrnji pozdrav, napovedi, poročila. — 7.15: Veseli zvoki (plošče). — 12: Slovanski skladatelji (plošče). — 12.30: Poročila, objave, napovedi. — 13.02: Radijski pihalni kvintet — 14: Poročila. — 18.30: Mladinska tira: Opazuj in poskušaj (prof. M. Adlešič). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Predavanje inšpekcije Nar. obrambe. — 19.40: Objave.
—	20.10: Zavarovanje samostojnih stanov (g. R. Smersu). — 20.30: Pevski koncert Friderika Lupše, na klavirju spremlja prof. M. Lipovšek. — 21.15: Koncert tria Dahlke. — 22. Napovedi, poročila. — 22.15: Lahka orkestralna glasba s plošč.
Beograd 19.40: Ruske romance. — 20.15: Verdijeva opera »Othelo« s plošč. — Zagreb 17.45: Pesmi. — 20: Plošče po željah.
—	20.30: Smetanova glasba. — Sofija 19: Violinske skladbe. — 19.40: Donizettijeva opera »Lucia di Lammermoor«. — 22: Bolgarska glasba. — Praga 19.10: Vesela mu-zika. — 20: Orkestralni in pevski koncert
—	21.30: Pester spored. — 22: Češka glasba — Berlin 19.15: Vesela muzika. — 20.15: Veliki in mali orkester. — 21.15: Zabaven spored. — 23.10: Nočni koncert — Rim 19.15: Mali orkester. — *0.30: Zvočna igra. = 22.15: Lahka godba in gtes, „
Sreda, K). VIL 1940.
MALI OGLASI
CENE MALIM OGLASOM
fo 60 par sa besedo. Din 8.— davka a raak oglas in enkratno pristojbino Din S.— sa Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, ki Iščejo Služb. Najmanjfil znesek sa enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopis) ta ienltve se earačonajo po Din t.— o vsako besedo, Din 3.— davka ■a vsak oglas tn enkratno pristojbino Din sa šifro ali dajanje ftaalovov. Najmanjši znesek ca enkratno objavo oglasa Din 20.—. Val ostafi oglasi ae zaračunajo po Din 1.— ea besedo. Din 3.— davka ga vsak oglas tn enkratno pristojbino Din 5.— sa šifro ali dajanje paslovov. NaJmaaJB «nwrt trn tokratno objavo agrlaaa Din 17.—-
Sluibo dobi
Beseda 1 din, davek i din, n lifro tli daianje naslov« S din. Najmaniii znesek 17 din.
Prekajevalca
dobrega, samostojnega potrebujem. Vpoštevam samo dobra izpričevala. Ivan Javornik, Ljubljana, Domobranska.
17408-1
Bolniška strežnica
verzlrana, dobi takoj mesto pri gospej na deželi. Ponudbe z navedbo dosedanje zaposlitve ln zahtevane mesečne plače pod »M. 22« na ogl. odd. Jutra.
17394-1
Plačilno natakarico
8 kavcijo iščem. Mesto stalno, nastop takoj. Ponudbe s sfiiko na: Re-Btavr. Zrtmec, Bled I.
17395-1
Šiviljsko pomočnico
Iščem za takoj. Salon Marina, Ljubljana. Kolodvorska ulica 34/1.
17420-1
Vajenca in šiviljo
za krznarsko obrt sprejme Josip Dolenc, Sv. Petra c. 19.	17417-1
Kovaški pomočnik
tn vajenec dobita takoj mesto z vso oskrbo v hiši. Zabrst Anton, Zg, Hudinja 112, Celje.
17436-1
Službe išče
■beseda 50 oai. davek i dm. « t dio a (itr° d*'» il« aasloTi - Maimaniii znesek dni 13.
Brivskega
pomočnika
dobrega, takoj sprejmem. Naslov v vseh poslov. Jutra. 17421-1
Ključavničarja
za izdelavo železnih rolet sprejmem. — Ivan Bernik, tov. rolet, Ljubljana. Linhartova ul.
17430-1
Kontoristinja
vešča slovenske, nemške in hrvatske korespondence, ter vseh pisarniških del, išče mesto, Grem tudi na deželo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Vešča«,	17368-2
Fotograf
kopist, retušer vešč vseh fototehničnih del, išče službe. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Foto«.
17412-2
Vajenci (ke)
3 šiviljske učenke
takoj sprejme modni salon. Najraje od želez-ničarske poštene druži-žine. Hrana in stanova-vanje v hiši brezplačno. Poizve se Gosposv-jtska c 13. Jesenice, trgovina Melhar. _37396-44
Vajenca
z dovršeno meščansko ali 3 gimnaz. razredi sprejme železnina. Naslov v vseh posl. Jutra.
17363-44
Frizerska vajenka
išče mesto z vso oskrbo v hiši. Ponudbe poslati na oglasni odd. Jutra v Ljubljani pod »Va-jenkac.	17386-44
Učenca
za špecerijsko trgovino v Ljubljani sprejmem. Naslov v vseh posl. Jutra.	17422-44
Zaslužek
Prepisovanje
na stroj
vsako. prevzamem na dom. Naslov pustiti v ogl. odd. Jutra.
17299-3
Prodam
Besed:. 1 dm. davek i din. za iifro ali daianje naslova 1 din Najmaniii znesek 17 din
Elegantna vitrina
ugodno naprodaj. Mir-je 27. Ogleda se med 8,-14. uro.	17393-6
Hišni posestniki!
Požarne kavlje, lopate, krampe, sekire, vedrice za vodo itd. vam nudi železnina Fr. Stupica, Ljubljana Gostx>svetska cesta 1	17115-6
Wertheim blagajno
srednje velikosti in pisalni stroj »Ideal«, vse v najboljšem stanju, prodam. Ogled od 13. do 15. -ure. Levstikova 21, HI., levo.	17440-6
Pohištvo
Beseda 1 din, davek 3 din: za iifro ali dajanje naslova 5 din. Najmaniii znesek 17 din.
L
Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Briljantne uhane
in prstane, tudi starinske, kupim. Prekupčevalci izključeni. Ponudbe pod >Briljant< na cgl. odd. Jutra.
17406-7
Stražnik
za železo, dobro ohranjen. kupim. Ivan Magdalene, Rače.
17401-7
Rabljene sode
vseh velikosti kupimo. Produkta, Ljubljana.
17933-7
Radio
Beseda 1 din, davek 3 din; za šifro ali dajanje naslova 5 din. Najmanjši znesek 17 din.
Radio
Telefunkeo, 8-cevni, popolnoma nov, predam. Naslov v /seh posl. Jutra.	17414-9
Orehovo spalnico
sperano, iz 11 komadov, prodam sa ceno din 5000. — Vrhove, mizar, Bevke, Vrhnika.
17411-12
Avto, moto
beseda 1 din. davek 3 din, '.2 5ifrc Ui aaianje naslova < din Najmaniii znesek 1» din
Ford limuzino
model 1937, amerikan-ski izdelek, v brezhibnem stanju in Har!ey Davidson motocikel s prikolico za din 2500.— proda DKW zastopstvo I. Lovše, Celovška c. 93.
17413-10
Motorno kolo
do 200 ccm kupim. — Strojna delavnica. Sv. Petra c. 85. 17935-10
Kolesa
Beseda 1 din, davek 3 din, za iifro tli daianje oaslova < din Najmaniii znesek 17 din.
Damsko in moško kolo
najboljša znamka, popolnoma novo, skoro za vsako ceno naprodaj, aH zamenjam za pohištvo, radio, šivalni ali pisalni stroj. Sv. Petra c. 85, dvorišče.
17934-11
Posest
Beseda 1 din, davek 3 din. za iifre ali daianje naslova 3 din Najmaniii znesek 17 din.
Parcele
•ia noaaj v centra St. Vida ob državni cesti in v Vižmarjih. Zelo ugodna lega za trgovino, obrt, vile m manjše hiše. Vižmarje 78, nasproti Mizarske zadruge.
17010-20
Hišo in
malo posestvo
v ljubljanski okolici zamenjam ali prodam za eno- ali dvostanovanjsko hišo v predmestju Ljubljane. Hiša je pripravna za letovišče in je blizu postaje. Naslov pove trafika, Celovška 34.
17419-20
Krasno posestvo
v bližini Smarjeteklh Toplic na Dolenjskem naprodaj. Naslov v vseh posl. Jutra. 17401-20
0?
o

U®«



rjOl' 4
očtv^ * ao 5.

o£
Aase
oe^*1
jot**'
ir
Broširana knjiga: din 10.-Vezana kn jiga: din 15.-
NAJLEPŠE CTIV9!
Ravijen. Zgodbe brez g ros®
Klabund: pj0|f . RaSPUtm Ravijen: (ffva VOjna
Thompson: j^IVl^O
Majerjeva: Rudarska balada
ZALOŽBA .CESTA
LJUBLJANA
KNAFLJEVA ULICA /5
Hranilnica in posojilnica sv. Martin pri Vurbergn naznanja tužno vest, da je njen velezaslužni ustanovitelj in nad 35-letni predsednik, gospod
IVAN KLEMENČIČ
veleposestnik, odlikovan z zlato kolajno danes po težki ln mučni bolezni preminul.
Blagega pokojnika spremimo na njegovi zadnji poti v četrtek, dne 11. julija 1940 ob 9. uri dopoldne iz hiše žalosti na domače pokopališče.
Ohranjen mu bode časten in trajen spomin.
Sv. Martin pri Vurbergn, dne 9. julija 1940.
Beseda 1 din, davek 3 din. za Iifre tli dajani« oaslova 1 din Najmanii« znesek 17 din.
Gostilno
v Sokolskem domu na Viču oddamo s 1. oktobrom 1940 v najem. Resni reffaktantl naj stavijo pismene ponudbe na SokolsKo društvo Ljubljana-Vič.
17399-19
Gostilno
odlično uvedeno, v centru Ljubljane, takoj oddam. Najsigurnejše plasiranje denarja, velika rentabilnost. Ponudbe pod »100.000< na ogl. odd. Jutra. 17415-19
Stanovanje
Beseda I din. davek 3 din; za iifro ali daianje naslova 3 din. Naimanjii znesek 17 din.
Stanovanje
obstoječe lz 1 sobe, kuhinje in pritiklin oddam mirni stranki brez otrok s 1. avgustom 1940. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra.
17398-21
Dvosobno
stanovanje
s kabinetom in kopalnico, krasno se i.dda s 1. avgustom. Marmon-tova ulica. Naslov Mar-ke!j, Bičevje 39.
17439 21
Stanovanja
Beseda 1 din davek 3 din: za iifro ali dajanje oaslova 3 din. Naimanjii znesek 17 din.
Dvo- ali trisobno stanovanje
s kopalnico v neposredni bližini centra iščem za avgust ali september. Ponudbe r.a ogl. odd. Jutra pod »S. September 976<.	17409-21a
Trisobno
stanovanje
s kopalnico in pritlkli-nami, solnčno, zračno in čisto išče 4-članska družina za 15. avg. ali 1. september. Ponudbe pod »Državni tožilec v v pokoju« na ogl. odd. Jutra.	17418-21a
Enosobno
stanovanje
malo, za dve osebi iščem ne daleč od centra. Ponudbe pod »Ne predra-drago: na ogl. odd. Jutra.	17424-21a
Eno- ali dvosobno stanovanje
Šiška aH Bežigrad išče državni uradnik broz otrok. Ponudbe na ogl. oddel. Jutra pod »Dober plačnik«
17423-21a
V Celju
v centru iščeta dve upo-kojenki-vdovi trosobno stanovanje s kuhinjo in pritik'inami. Ponudbe na podružnico Jutra v Celju pod značko: »Točni plačnici«.
17347-21a
KIISEJE
ENO VEČBARVNE
JUGOGUAHKA
HPETHAHASIP/3
Beaeda I din, davek 3 din. lifro ali dajanje naslova din. Najmaniii 17 dm.
Sobo
lepo, za dve osebi, s vso o6krbo ali brez, oddam. Borštnikov trg 1, H. nada, desno (za dramo).	17406-23
Soba
zračna, svetla, primerna za pisarno se odda. — Tyrševa 37, pritličje, desno.	17438-23
Prazna soba
za delavnico, skladišče ali pisarno se ugodno odda. šmartinska c. 10. ul. a.	17431-23
Opremljena soba
lepa, s posebnim vhodom, se odda. šmartinska 10.	17429-23
Sobo
prazno, za pisarno ah obrt oddam. Gosposka «1. -	17431-23
Opremljeno sobo
oddam takoj poleg Tabora. Ilirska 29, levo.
17442-23
Clasbila
Beseda 1 din, davek 3 din; za iifro ali daianje naslova 3 din. Najmaniii znesek 17 din.
Kratek klavir
(Stutzfllegei) Stingl, Bo-sendorfer ali Steinbock kupim. Ponudbe ra ogl. odd. Jutra pod šifro »Takoj gotovina«.
17427-26
1}
Beseda 1 din. davek 9 din. za iifre ali dajanie oaslova 3 din. Najmaniii znesek 17 din.
Pisalni stroj
zelo dobro ohranjen, poceni naprodaj. Naslov se ooizve pri Gruden Jakoblnl, Tyrševa 11.
17083-29
Izgubljeno
Beseda 1 dio. davek 3 din; za iifro ali daianje oaslova 3 din. Naimanjii znesek 17 din.
Najdeno
Ob Savi na Ježlcl se Je našla moška zapestna ura. Lastnik jo dobi v Baragovi ul. št. 8 pri Rusjan.	1740-128
Dopisi
Vsaka aeseda 2 din: davek 3 din Za dajanje oaslova 3 din. Naimanjii mesek 20 din.
»Breg«
Dvigni pisno v ogl. odd. pod zadnjim naslovom.
17397-24
Ana Marija 24.
Dvignite pismo 2550.
17445-24
Razno
Beseda 1 din, davek 3 dio;
za šifro ali daianje	oaslova
3 din. Naimaniši	znesek 17 din
Od Vas je
odvisno, da imate obleko vedno kot novo zato )o pustite redno Kemično čistiti ali barvati v tovarni
JOS. REICH
Ljubljana
Poljanski nasip 4-6
Pnlni« — «*■"'
L M!

PSSZCJIt
trgovci z drvmi
m
^avo s
Potrebujem nekoliko firm, ki imajo dobra bukova drva za kurjavo in ki bi mogle dajati večje količine prvorazrednih drv. — V obzir prihajajo samo resne, točne in poštene firme. — Posel je zelo nujen. — Naslove pošljite na Mile S. Majstorovič.
tigovec, Beograd, Kosovska 30.
Oglas licitacije
Osrednji urad za zavarovanje delavcev bo imel v prostorih Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Nišu dne 29. julija 1910 ob 11. uri ofertalno licitacijo za oddajo mizarskih in okovnih del sana-torija »Knez Pavle« v Knez selu pri Niša.
Podloge za sestavljanje ponudb se lahko dobe dnevno pri Okrožnem uradu za zavarovanje delavcev v Nišu med uradnimi urami proti plačilu 150.— din ter pri tehničnem odseku Osrednjega urada za zavarovanje delavcev v Zagrebu, pri katerem se lahko dobe tudi vsa potrebna pojasnila.
V Zagrebu, dne 1. julija 1940.
OSREDNJI URAD ZA ZAVAROVANJE DELAVCEV
ŠPORT
Ludvik Starič - junak dneva
Tako so morali v nedeljo priznati tisoči ln tisoči Zagrebčanov, Id so se zbrali na veliki motoclklistični prireditvi L Hrvatskega motoklnba v Zagrebu. Kakor že dolgo ne, so bili na tej dirki zelo močno zastopani tudi dirkači lz Slovenije, ld so to pot pripravili svojim tovarišem lz Zagreba veliko presenečenje. V številnih discipli-
nah, predvsem pa v onih najvažnejših, v dirkah športnih motorjev do 500 in 1000 ccm, so zmagali oni, junak dneva pa je bil prav v teh dveh naš stari znanec in večkratni prvak na dirkališču, član Moto Hermesa Ludvik Starič, ki se je spet predstavil s svojim impozantnim stilom in spravil dve najvažnejši zmagi tega dneva. Kazen tega je bil »leteči Kranjec« obenem tudi najhitrejši vozač in mu tega nedeljskega rekorda ni mogel niti od daleč ogroziti nobeden izmed hrvatskih tekmecev. Skratka, Starič je pokazal, da je spet v veliki formi ln bo lahko letos najbrže še kdaj za-divil prijatelje motociklLstike!
Moje srečanje z letečim Kranjcem
Spet je zmagal v nedeljo na moto-dirki v Zagrebu naš prvak ali po domače »lete-
či Kranjecf. Okrog šestdeset tekmovale*? iz vse države je tekmovalo na tej dirki, sami priznani vozači. Toda naš »leteči Kranjec<r tudi to pot ni odrekel. Skromen kakor je sploh, se je branil ko so ma prerokovali zmago: »Ni da bi ravno mocai biti prvi — ako Bog da!«
»Veste, jaz sem pa le precej radovedne sorte* sem mu namignila. Zasmejal se je in takoj vedel kam pes taco moli.
»Ne bila bi sicer ženska« se je pošalit. Kaj bi Vas zanimalo o meni? Tehnika, stroji to je bilo od nekdaj moje veselje. Ze kot otrok sem sc zanimal za motorje, vedel, katere znamke je kateri in koliko ima cm*. Najsrečnejši sem pač na svojem jeklenem konjičku. Ko sem prvič dirkal, sem vedel, da ne bom nikoli nič drugega. Ne morem povedati, kako hudo mi je bilo po nesreči na Češkem, ko nisem vedel, bom H še kdaj sposoben za tekme ali ne. Toda narava in morda mnogo tudi nezlomljiva volja sta storili čudež.
Predolgo bi trajalo, če bi hotel praviti o tekmah. Vsaka moja zmaga je povezana s tolikimi doživljaji, da sem se odločil popisati vse to in izdati knjigo
Pregovorila sem ga, da mi je pokazal nekaj poglavij iz teh »Spominov letečega Kranjca«. Knjiga obeta presenečenje za športni in nesportni svet. Tako pestra, burna, a tudi trn jeva je pot slave našega prvaka. Marsikje se mi je pri čitanju oro-silo oko, na nekaterih mestih pa sem se nasmejala, da so mi solze smeha tekle po licu. Kako je že bilo v bolnišnici, ko si je pri nesreči v Pardubicah na Češkem pretresel možgane. Bolj ko je na opazovalnem oddelku trdil, da je zdrav, bolj so pazniki in zdravniki sočutno majali z glavami nad njim: »Ubožec si domišlja, da je slavni zmagovalec na dirkah«. .
Za slovo je še obljubil, da me popelje s svojim »železnim konjičkom«. Zmenila sva se, da bo vozil z vso brzino kakor na dirkah. Znanec me je še vprašal, ali se resno mislim peljati s tem norcem. —
»Ardun je šlo, kakor veter! To rd »leteči Kranjec«, to je — vrag.
hxka ŠoštedBč,
Državno kajakaško prvenstvo
Ljubljana, 8. junija Današnje športno poročilo v ponedeljskem »Jutru« o državnem prvenstvu s kajaki spopolnjujemo še s sliko, ki prikazuje člana zagrebškega Marathona Mirka Vincen-ca, (na levi), zmagovalca v enojkah in in-ženjerja Gabrščka ter Malahovskega (desno), člana Kajak kluba Ljubljana, ki sta
zmagala v dvojkah. Proga od železniškega mostu pri Preserjih do kopališča na Ljubljanici je bila dolga 13.800 m in so doseženi rezultati odlični tako za zmagovalca v enojki kakor tudi za zmagovalca v dvojki, pri katerih je treba še upoštevati, da sta tekmovala brez zadostnega treninga.
Danes: Gradjanski—Rapid v Subotlci
Okrog kraja, kjer bo odigrana tretja semifinalna tekma za mali srednjeevropski pokal med Gradjanskim in Rapidom, je bilo minula dva dni precej nejasnosti in ugibanja. Kakor smo objavili že v drugI izdaji naše zadnje številke med brzojavnimi vestmi, sta se oba kluba nazadnje le sporazumela, da bosta tretjo tekmo igrala v Subotici. Za sodnika je bil naprošen Du-najčan Beranek, tekma sama pa določena na 17.30 uro na eno izmed nogometnih igrišč v Subotici.
Beograjska »Politika« pa beleži kot edini izmed naših listov še eno informacijo, po kateri bo morda ta tekma v zadnjem hipu spet odpovedana. Po tej vesti je namreč rumunski zvezni kapetan prepovedal Rapidu, da bi danes nastopil v Subotici proti Gradjanskemu, češ da mora glavni del njegovega moštva v nedeljo igrati kot rumunska reprezentanca z Nemčijo v Frankfurtu in bi to mnogo škodovalo njeni formi. Predsednik madžarske nogometne zveze, ki je obenem predsednik odbora za odigran je teh tekem, je izjavil, da bo Rapid v tem primeru diskvalificiran in bo Gradjanski avtomatično proglašen za drugega finalista v tem tekmovanju.
Razpis
lahkoatletskega prvenstva mesta Maribora za poedince, ki ga priredi SK železničar v Mariboru v dne od 2G. do 28. t. m. na svojem stadionu ob Tržaški cesti z naslednjim sporedom:
Dne 2G. t. m. ob 18.: tek 800 m in tek na 5000 m.
Dne 27. t. m. ob 18.: predteki na 100 m, met krogle, skok v višino z zaletom, predteki na 400 m, 100 m finale, met kladiva, troskok, 400 m finale in predteki zapreke 110 m.
Dne 28. t. m. ob 8.30: tek čez zapreke 110 m — finale, met diska, 200 m predteki, skok s palico, tek 1500 m, met kopja, finale 200 m, tek 10.000 m, skok v daljavo z zaletom in štafeta 4x100 m.
Pravico nastopa imajo le verificirani atleti, člani mariborskih atletskih klubov, ki so včlanjeni v SAZ ali so člani VASKJ. Prvoplasirani v vsaki disciplini dobi naslov »Prvak Maribora za leto 1940« ter častno priznanico. Prijave je poslati najkasneje do 19. t. m. ob 12. na naslov: SK »železničar«, Maribor, stadion ob Tržaški cesti. Veljavne so le prijave klubov. Prijav-nina znaša za atleta din 3.—. Prijave brez prijavnin in tudi zakasnele prijave se ne bodo upoštevale. Tekališče je dolgo 428 m, ima dva nedvignjena zavoja in je posuto z ugaski.
Tekmovanje se vrši po pravilih in pravilnikih JLAS-a.
»Ilustrovane sportske novosti« št. 28. so
izšle. Vsebina: Gradjanski in Rapid sta igrala 180 minut brez gola — BSK je odpadel kot finalist. — Ljubljana je zopet na preokretu, ali naj uvede amaterizem ali osigura »dai-dam« sistem. — Hajduk je spet nezadovoljen zaradi hudih kazni iz Zagreba. — Organizacija slovanskega športa v Ameriki. — Veslaško prvestvo Jadrana. — Ali je odlični skakalec v vodo Branko Ziherl izgubljen za naš šport itd. Vmes je še mnogo pestrega drobiža iz vseh športnih panog. Posamezne številke
so po 1 din.
Slovenska table-teniška zveza obvešča
vse gg. odbornike, da bo redna seja jutri v četrtek ob 20. v prostorih SK Mladike. Tajnik.
SK Ljubljana. Izredni občni zbor, ld M se moral vršiti danes, je radi tehničnih zaprek preložen za nedoločen čas.
Ez Kranja
r— Drevi bo koncertni pevec Angel Jarc gostoval pri nas. Drevi ob 20.30 bo v dvo-Narodnega doma nastopil znani koncertni pevec, tenorist Angel Jarc, z izbranim sporedom iz domače glasbene literature. G Jarc ima za seboj lepo pevsko kariero in je nedavno z velikim uspehom nastopil v dvorani mariborskega Narodnega doma, lani pa je kot Vašek v Smetanovi »Prodani nevesti« gostoval v mariborskem Narodnem gledališču, kjer je prav tako navdušil številno občinstvo. Na sporedu ima Volariča, Gerbiča, Benjamina Ipavca, Kreka, Lajovca, Pavčiča, Adamiča, Mirka, Kogoja, Škerjanca in Osterca. Najbrž smemo upati, da bo pevec v Kranju deležen zanimanja in pozornosti, ki ju zasluži.
Združenju izvoznikov živine je čas* pozvati Vas na redno glavno skupščino, ld bo, po naknadno dobljeni odobritvi uprave mesta Beograda, št. 419 od 1. julija 1940, dne 28. julija 1940 ob 9. uri dopoldne v prostorih Saveza trgovačkih udruženja, Beograd, Brače Jugoviča ul. 16, z naslednjim DNEVNIM REDOM:
1.	Otvoritev skupščine;
2.	Izvolitev 2 overiteljev, zapisnika, ld sta obenem števca glasov.
3.	Poročilo upravnega in nadzornega odbora.
4.	Predlog uprave o znižanju doprinosa.
5.	Predlog proračuna za leto 1940.
6.	Prošnje, pritožbe in predlogi posameznih članov, ki so predloženi združenju do 10 dni pred skupščino.
7.	Podelitev razrešnic upravnemu in nadzornemu odboru.
8.	Volitev nove uprave.
9.	Slučajnosti.
V	■
0
*Si
Urejuj« Davorin Ravijen. — Izdaja a kooaonaj »Jutra« Stanko Virant. — Za Narodno tiskarno <*, d. kot tiskarnarja Fran Jeran — Za mseratni del je odgovoren Alojz Novak. — Vsi t Ljubljani.