Leto LXVII PoStnlna plaSans Naročnina mesečno 25 Din, ca inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja c©» loletno 96 Din, za inozemstvo 120 Din Uredništvo je ▼ Kopitarjevi al 6/111 <1 Ljubljani, V petek', "dne 14. aprila 1939 Štev. 85 i Cena 2 DIH 3VENEC 4 oprave: 40-01, 40-02, 40-03, 40-04, 404)5 — Izhaja vsak dan zlatraj razen ponedeljka In .dneva po praznika Cele. račun: Ljubljana it. 10.650 in 10.349 za inserato; Sarajevo 6tv. 7563. Zagreb itv. 39.011, Praga-Dnnaj 24.797 U prava: Kopitarjeva ulica štev, 6, Belgrad Ko danes v Belgradu odpirajo tamkajšnji ivelesejem, ki naj pokaže gospodarsko, pa tudi 'kulturno rast glavnega mesta naše Jugoslavije, ki je ob enem gospodarsko in duhovno središče srbskega naroda, smo vpričo velikih dogajanj v nas in zunaj nas sklenili izdati tole belgrajsko številko >Slovenca«. Naša slovenska javnost z napetim pričaj ikovanjem in z neprikritimi željami spremlja vsa prizadevanja, da bi se čimprej našla za skladno sožitje Slovencev, Hrvatov in Srbov V Jugoslaviji tista potrebna rešitev, ki naj bd nas za vso prihodnjost v iskrenem in vzajemnem sodelovanju čim bolj družila, ne da bi bil pri tem kakor koli omejevan svobodni razmah katerega koli izmed nas treh, ki smo bistveni činilci Jugoslavije. Ob vseh dosedanjih brezuspešnih prizadevanjih smo navadno morali prebridko spoznavati, da se je vsako upanje v bratsko sporazumevanje razblinilo ob pomanjkanju medsebojnega poznavanja, Iki je prvi pogoj razumevanja. Brez razumevanja pa ni sporazumevanja. Zato smo izdali tole belgrajsko številko >Slovenca<, kakor hočemo čes 14 dni, ko bodo v Zagrebu odpirali zagrebški velesejem, izdati tudi posebno številko, ki bo posvečena hrvatskemu Zagrebu, kateri je drugo gospodarsko središče Jugoslavije ter obenem kulturno središče hrvatskega naroda, s katerim je Ljubljana kot središče vseh slovenskih dežel že od nekdaj bila v ozkih stikih. In prav sedanji veliki trenutki se nam zde za ta namen posebno primerni.. Belgrad je središče naše skupne države. To zgodovinsko mesto je bilo važno gospodarsko in prometno središče že takrat, ko je duhovno in kulturno središče srbskega naroda bilo še v Sremskih Karlovoih. Ko je pred sto leti zadnji turški vojak zapustil belgraj-ska in srbska tla ter je Kalemegdan postal zopet srbski, je tudi Belgrad vedno hitreje in silneje postajal ognjišče srbskega kulturnega ter narodnega preporoda, dokler ni po Kal-variji svetovne vojske postal prestolnica skupne države Slovencev, Hrvatov in Srbov. Dasi so v slovenski preteklosti vezi slovenskih dežel s srbskimi deželami bile le rahle, vendar brez njih ni bilo. Trgovina slovenskih dežel ter slovenskega središča Ljubljane je sicer imela svoje veliko in naravno izhodišče v svet skoai Trst, vendar sta že davno poprej, preden je v Evropi stekla prva železnica, Sava in Drava vezali slovensko trgovino z Zagrebom, Siskom in Belgra-dootn. Takrat je trgovina slovenskih dežel in tudi zahodnih ter severnih s hrvatskimi in srbskimi šla skozi Ljubljano. Od Belgrada skozi Ljubljano na Trst in na Koroško. Od kar pa je večjemu delu slovenskih dežel zaprto morje s Trstom, so se trgovinski stiki Ljubljane in Slovenije z Zagrebom in Belgradom še bolj poglobili ter utrdili. Danes ima Zagreb odprto pot na morje, Belgrad pa je po Donavi zvezan s Črnini morjem, pri Solunu je povezan z Egejskim morjem, z novo jadransko železnico pa je zvezan sedaj tudi z Jadranskim morjem. Brez dvoma je vse to mnogo pripomoglo k njegovemu razmahu ter njegovi veljavi kot trgovinsko središče. Toda pomen Belgrada je neizmerno zra-etel šele takrat, ko je postal giavno mesto 15 milijonske Jugoslavije. V 20 letih se je razvil v veliko svetovno mesto ker je pač postal prestolnica Jugoslavije. Veseli smo tega razmaha. Zavedamo pa se, da imamo v tem velikanskem dvigu Belgrada tudi ini, Slovenci, svoj veliki in težki delež, kakor ga imajo vsi drugi sestavni deli jugoslovanske državne skupnosti. Belgrad je rastel in raste ter bo rastel, kakor je rastla, raste in bo rastla ter se razvijala Jugoslavija. Moč in rast celote ter glavnega mesta pa je odvisna od moči in razmaha vseh sestavnih delov državne skupnosti. Zato mora in bo moral veliki Belgrad vedno upoštevati gospodarske, finančne, kulturne in tudi politične vrednote drugih delov Jugoslavije, ker bi bilo nekaj nenaravnega in bolnega, ako bi se glava razvijala, med tem ko bi sestavni deli telesa ginili. Veliki Belgrad je danes dovolj močan, da lahko v polni meri pTeokrene, kar je v preteklosti bilo napačnega in za skupno dobro škodljivega. Danes niso časi za kako čustveno razglabljanje o naših skupnih medsebojnih odnoša-fch. Danes sq časi trdega dela, odkritih be- za meje Grčije in Romunije Sedanje sfanje v Sredozemskem morju in na Balkanu se mora ohraniti Izjave Daladiera in Chamberlaina pred parlamenti Francije' in Anglije Angleški ministrski predsednik Chamberlain in francoski predsednik vlade Daladier sta danes pred svojima parlamentoma prebrala izjavi, da Anglija in Francija jamčita za meje Grčije in Romunije in da ne bosta več privolili v kakšne spremembe v Sredozemskem morju in na Balkanu. Stališči zapadnih velesil bosta pomagali razčistiti položaj, ki je postal zadnje čase precej napet. Mnogo bo pripomoglo k pomiritvi tudi dejstvo, da je Mussolini obljubil, da bodo italijanske čete v kratkem zapustile Španijo. 0 Albaniji se sliši, da bo postal prvi podkralj v tej podrejeni državi — zunanji minister Italije gro! Ciano. Chamberlainov govor razpolaga britanska vlada samo s poročili iz italijanskih in albanskih virov o dogodkih 7. t. m. „Svet globoko presunjen" Vsekakor je nova uporaba sile globoko presunila ves svet. Medtem ko je svet z dvomi sprejel poročila o tem, kako so v Albaniji grdo ravnali z italijanskimi državljani, se je zasedba Albanije začela 7. t. m. zjutraj. Zdi se, da 6e je italijanskim četam posrečilo ta dan zavzeti štiri albanska pristanišča. Po naših informacijah so albanski kralj Zogu in člani albanske vlade zapustili Tirano v noči od 6. na 7. april in po njihovem odhodu iz albanske prestolnice so, če verjamemo poročilom iz italijun-.4kega vira, v Tirani nastali neredi. Zdi se, da (o italijanske čete vkorakale v Tirano 8. t. m„ to je\isti dan, ko so kralj Zogu, kraljica, Geral-dina iri njun novorojenec prispeli na grško ozemlje, kjer jim jo grška vlada izkazala najlepšo gostoljubnost. (Te Chamberlainove besede so člani spodnje zbornice pozdravili z viharnim odobravanjem.) To je vse, kar vem o dejstvih, ki so v zvezi z italijansko zasodbo albanskega ozemlja. Kar se tiče ozadja te zasedbe, vam spričo tega, da so poročila protislovna, ne morem dati nobene konkretnejše in podrobnejše izjave. Mnoge medklice je povzročila v 6podnji zbornici Chamberlainova izjava, da so Albanci ponudili svojo krono italijanskemu kralju. Še zmerom čakamo, je rekel Chamberlain, na italijanski odgovor na to albansko ponudbo. V zvezi s tem je predsednik britanske vlade pripomnil, da ima italijanski odgovor, ki pravi, da je bodočnost Albanije odvisna od želja albanskega naroda. Govoreč o razgovrih pred zasedbo Albanije med Rimom in Tirano, je Chamberlain dejal: „...proti Jugoslaviji?" 4. t. m. sem dobil obvestilo, da je albanski kralj Zogu predlagal italijanski vladi okrepitev pripravljajoče se zveze med Italijo in Albanijo. Dalje je omenil, da je albanski kralj baje prosil 20. marca za pomoč italijanskih čet, ki naj bi »e baje uporabile proti Jugoslaviji, a so Italijani ta predlog albanskega kralja London, 13. apr. AA. Reuter: Na današnji seji 6podnje zbornice, ki 6e je vršila v nabito polni dvorani, se je predsednik britanske vlade Chamberlain dotaknil nedavnih mednarodnih dogodkov in rekel med drugim: Dogodki, zaradi katerih se jc sestal britanski parlament, so vzbudili na vsem svetu veliko vznemirjenje, posebno v vzhodnem delu Sredozemlja. Ne da se še popolnoma točno ugotoviti, kako so se razvijali dogodki v Albaniji, ker so mnoga poročila o teh dogodkih protislovna in pristranska. Iz istih razlogov jc tudi težko popolnoma razsvetliti ozadje teh dogodkov. Spričo raznih dogodkov, ki so skalili velikonočne praznike in ustvarili vznemirjenje v Evropi, zlasti v vzhodnem delu Sredozemlja, je predsednik britanskega parlamenta po sporazumu s člani vlade ugotovil, da državni interesi zahtevajo sklicanje parlamenta zaradi nujne proučitve teh dogodkov. 8. aprila se je albanski poslanik v Londonu obrnil do britanske vlade s prošnjo, da stori vse, kar je v njeni moči, da podpre mali narod, ki so obupno bori, da obvaruje svoje ozemlje, ffŠe vedno brez poročil o albanskih dogodkih" Chamberlain je podrobno orisal potek dogodkov po tej demarši albanskega poslanika, in nadaljeval svoja izvajanja z besedami: 6. aprila so se ob albanskih mejah pojavile ladje italijanske vojne mornarice in začele izkr-cavati italijanske podanike. Isti dan zvečer so v pristaniščih Bari in Brindisi druge italijansko ladje vkrcale italijanske čete in odplule proti Albaniji. Ves čas albanskih dogodkov so bile zveze z Anglijo zelo otežkočene, tako da britanska vlada še zmerom pričakuje podrobno poročilo od britanskega poslanika iz Drača o tem, kako so se dejansko razvijali dogodki v Albaniji. Za zdaj sedi ter še bolj iskrenih dejanj. Življenjska stvarnost nam danes narekuje besede in dejanja: Veselimo se razmaha velikega Belgrada, ker je glavno mesto naše Jugoslavije, saj v njegovem razvoju gledamo razvoj in moč svoje države, kalere potrebe se zaveda zlasti naš slovenski narod. Prav tako pa nam resnica veli tudi tole: Skladni, vzajemni in z umevanjem povezani svobodni razvoj sestavnih delov velike Jugoslavije je trdi življenjski pogoj za nadaljno rast Belgrada, kakor je obenem trdi življenjski pogoj rasti in razmaha Slovencev, Hrvatov in Srbov, nas — yseh trehl odklonili in takoj sami predlagali utrditev itali-jansko-albanske zveze po prejšnji želji kralja Žoga. Italijani trdijo, da italijanski načrt ni spremenil položaja Albanije, in da tudi ni v zvezi • tem načrtom dobila nobenega ultimata. Poročila albanskega poslanika Govoreč o italijanskih trditvah, da 60 v Albaniji bile demonstracije proti Italiji, je Chamberlain dejal: O tej stvari se albansko poročilo ne ujema z italijanskim. Chamberlain je podrobno orisal potek dogodkov, kakor so ga popisale albanske oblasti in nadaljeval: Neko pismeno poročilo, ki ga je albanski poslanik v Londonu predložil britanskemu zunanjemu ministrstvu 8. aprila, poudarja, da je italijanska vlada po jalovih poskusih. da vsili albanski vladi nekatere predloge, ki niso bili v skladu z albansko neodvisnostjo in nedotakljivostjo, poskušala vsiliti svojo voljo po ultimativni poti. Albanski parlament jc ta ultimat soglasno odklonil in da so se nato italijanske četo med hudim bombardiranjem iz zraka in z morja, dno 7. aprila izkrcale v štirih albanskih pristaniščih. Albanski poslanik v Londonu mi je rekel, da še ni dobil podrobnega poročila o italijanskem predlogu. Toda sodeč iz nekaterih poročil, jo Italija v svojih predlogih zahtevala upravno nadzorstvo v Albaniji in zasedbo nekaterih strateških postojank na albanskih tleh s svojimi četami. V zvezi z italijanskimi predlogi, je albanski kralj Zogu imenoval odbor in mu dal nalogo, da to predloge prouči. Člani odbora pa so ugotovili, da gredo italijanski predlogi za tem, da se uvede italijanski protektorat v Albaniji, protektorat, ki bi v resnici pokopal neodvisnost, suverenost in nedotakljivost Albanije. Kralj Zogu se je obrnil na italijansko poslaništvo v Tirani z vprašanjem, kaj more pričakovati, če Albanija ne bo sprejela italijanskih predlogov. Na to vprašanje so mu odgovorili, da bi takšno postopanje od njegove strani spravilo Albanijo v veliko nevarnost. Kralj Zogu pa je vendar zavrnil italijanske predloge ter sklenil, da se mora Albanija braniti. Po krajšem odmoru je Chamberlain nadaljeval: Potem ko je albanski poslanik navedel zgoraj omenjene razloge za zavrnitev italijanskih predlogov, se je obrnil na angleško vlado ter jo zaprosil, naj stori kar more in priskoči na pomoč mali državi, ki se srdito bori, da ohrani svojo lastno zemljo. Glede dogodkov, ki so se odigrali pred zasedbo Albanije, moram povedati, da so poročila o teh dogodkih protislovna, in je za zdaj najboljše, da si o tem ne ustvarjamo nobene končne sodbe. Ni dvoma, da bomo pozneje o vsem tem dobili mnogo točnejša obvestila, kakor pa jih moremo dobiti danes. Nikomur pa ni treba med tem časom dvomiti, da je italijanska zasedba Albanijo zbudila v vsem svetu zelo težak vtis. Ta najnovejša uporaba sile je globoko pretresla javno mnenje (Nadaljevanje na 2. strani) Daladierov govor Pariz, 13. aprila, c. Francoska vlada je danes objavila proglas na francoski narod, ki obsega govor Daladiera na seji parlamenta. Ta govor je I) a 1 a d i e r prebral še prej pred zastopniki tiska in mikrofoni raznih radijskih postaj. Daladier je najprej poudaril, da je politiko svoje vlade in Francije že pojasnil v svojem govoru dne 29. marca. Včeraj in še prej pa je vlada izdala več odlokov tudi vojaškega značaja, in Daladier se tem potem vsem najlepše zahvaljuje, ki sedaj na svojih mestih ščitijo varnost in nedotakljivost Francije. Nato je prešel na zunanjo politiko, ponovil, da je vlada v stalnem tesnem stiku z angleško vlado, prav tako pa je vlada v stalni zvezi z vladami Amerike, Rusije, Poljske in pa z vladami držav Balkanske zveze. Naš cilj je namreč ta, da sklenemo tesno sodelovanje z vsemi tistimi, ki hočejo ohraniti mir in sodelovanje v ozračju lojalnosti. Naše sodelovanjo z Anglijo ni bilo nikdar tesnejše kakor pa v teh dneh in trenutkih. Zato objavlja francoska vlada s posebnim proglasom naslednje: Francoska vlada pripisuje največjo važnost ohranitvi sedanjega stanja na Sredozemskem morju in na balkanskem polotoku, ki mora biti ohranjen. V skladu z angleško vlado je zato Francija sklenila zajamiiti Grčiji in Romuniji njeno nedotakljivost, če bosta vladi obeh držav sklenili braniti svojo neodvisnost. Francija bo za njuno obrambo dala na razpolago vsa svoja sredstva. Angleška vlada je sprejela isti sklep. V nadaljevanju poveličuje proglas zavezništvo med Francijo in 1'ol.jsko in poudarja, da sta Poljska in Francija odločeni boriti se proti vsaki nevarnosti, ki bi jima pretila. 4K v 3 * v ^11 ■ - . « ' ■ ' v. T* Zrmunst« vremitnofa itMftA: Jasno in lepo vreme. Toplota bo poahoifU. Zagrebška vremenska Bapovpd: Stalno, jasno. Dunajska vremenska napoicd: Milo in jasno. M I I I « I ■ t ■ —\ I III III II TU r~s 2 12-, Zuoa PREDS TAVE ob i C . 19.21 h Poljaki so ustvarili največje in najboljša slovansko filmsko delo Hrabra dela in herojstva poljskega naroda v tako svojevistni izvedbi m režiji, da bo ta film zasenčil vse dosedanje slovanske mojstrovine.-* Film bo na sporedu od jutri dalje v kino MATICI Chamberlainov govor (Nadaljevanje s 1. strani) v vseh državah. Naj bo to prav ali napačno, gotovo je, da so bile govorico o nevarnosti, ki je pretila italijanskim interesom v Albaniji, o navdušenju, s katerim so Albanci sprejeli italijanske čete. so bile sprejete tako, kakor da je bilo vse to treha pričakovati. Brez ozira na svojo narodnost in veroizpoved so ljudje po vsem svetu sprejeli z nezadovoljstvom dejstvo, da je močna država i nasiljem vsilila svojo voljo mali državi, ki se ni mogla braniti. »Anglija jamči za meje Grčije in Romunije" »Preprečiti je treba vsako spremembo položaja na Balkanu in v Sredozemlju" V želji, da točno podam svoje stališče in da ne pustim nobenega dvoma glede tega stališča, jc angleška vlada smatrala za potrebno naglasiti, rla pripisuje poseben pomen ohranitvi miru in poprejšnjega stanja tako na Sredozemskem morju kakor tudi na Balkanskem polotoku, ter da ne želi, da se ta mir moti z oboroženo silo ali grožnjo. Z ozirom na to je angleška vlada sklenila, da se bo v primeru, če pride do kakršnega koli koraka, ki bi očividno ogrožal neodvisnost Grčije ali Romunije, ali v primeru, da bi vladi teh dveh držav prišli v tak položaj, da bi morali poseči po svojih obrambnih silah, smatrala za obvezno priskočiti na pomoč romunski in grški vladi z vsemi svojimi silami (navdušeno odobravanje). Kljub temu, da so člani angleškega parlamenta globoko razočarani nad vladnim korakom italijanske vlade, korakom, ki je spravil v dvom prejšnje obljube le vlade, moram še dalje poudariti potrebo po dobrih odnošajih med Veliko Britanijo in Italijo. Italija pa mora od svoje strani praktično dokazati, da trna tudi ona takšne želje. ¥. aprila je italijanski zun. minister grof Ciano izjavil, da bo italijanska vlada v popolni meri spoštovala neodvisnost in nedotakljivost Albanijo kakor tudi poprejšnje stanje na Sredozemskem morju. !t. aprila je bila Italija obveščena, da jo angleška vlada tudi kljub fem italijanskim obljubam, ki jih je dobila, resno vznemirjena nad poročili o nenadnem italijanskem vdoru v Albanijo. Angleška vlada je v zvezi s torn poudarila, da ii je težko verjeli, da so po tej zasedbi Albanije prejšnjo stanjo med Italijo in Albanijo ni spremenilo. Njej je to posebno težko verjeti zaradi tega, ker je ilalijanski zunanji minister Ciano poudaril, da je alhanskn-italijanske razprtije nemogočo rešiti s pogajanji. Nam in vsemu svetu pa je ie težje razumeti, kako fe mogoče izkrcavanje italijanskih čet na albanski obali spraviti v sklad z nadaljno ohranitvijo albanske neodvisnosti in nedotakljivosti. Sredozemsko morje V zvezi s tem smo dolžni sebi zastaviti vprašanje, v koliki meri se italijanski korak v Albaniji sklada z določbami angleško-ita-lijanskega sporazuma od 16. apr. 1938. Prepričan sem, da ta država in ves svet smatra, da italijanski korak v Albaniji ne samo, da ne služi delu za ohranitev miru in varnosti, pač pa, da ta korak še bolj poostruje mednarodno napetost in nezadovoljstvo. Ko imam pred očmi ta dejstva, smatram za potrebno poudariti, da sta angleški veleposlanik v Rimu in angleški zunanji minister Halifax jasno naglasila, da sedanji položaj zelo lahko, in to v zelo krepki obliki spravi v negotovost obstoječe stanje v Sredozemskem morju, kar predstavlja zelo važen činitelj v omenjenem italijansko-angleškem sporazumu. Jadransko morje Jadransko morje brez dvoma predstavlja del Sredozemskega morja, in italijanska vlada ne more trdili, da nas zadnji dogodki v Albaniji ne zanimajo. Zato je naš veleposlanik pri Kvirinalu lord Pertli obvestil italijanskega zunanjega ministra, da angleška vlada smatra za potrebno, dobiti najobširnejša in najiskrenejša obvestila o italijansko-albanskem položaju. Obvestila, ki jih je dobila angleška vlada iz Rima, pa so bila takšne narave, da je njihov pravi smisel bilo zelo težko ugotoviti in se zaradi tega s temi poročili angleško javno mnenje ni moglo zadovoljiti (navdušeno odobravanje). Ko je lord Perth 20 let Glavne zadružne zveze »r. Prvi odbor Glavne zadružno zveze Glavna zadružna zveza je vrhovna zadružna ustanova v naši državi. Njen idejni oče je pokojni dr. Janez Evangelist Krek. V začetku meseca februarja 1910. leta, torej kmalu po narodnem zedinjenju, je imela sejo zadružna sekcija poverjeništva za agrarno refor no pri Narodnem viječu v Zagrebu ter je bilo na njej sklenjeno, da se pozovejo vse zadružne organizacije v državi na sestanek zaradi ustanovitve vrhovne zadružne organizacije. V smislu sklepa le seje je oče srbskega zadrugarstva Mihajlo Avra-movič sklical konferenco, ki se je vršila v Belgradu 12. in 13. aprila 1919 — torej ravno pred dvajsetimi leti — na kateri so sodelovali zastopniki naslednjih zadružnih zvez: Glavne zveze srbskih kmetskih zadrug v Belgradu. Hrvatsko-slavonskega gospodarskega društva iz Zagreba. Hrvatsko-slavonskega gospodarskega društva iz Osijeka, Zveze srbokih gospodarskih zadrug na Primorju iz Dubrovnika, Zadružne zveze iz Ljubljane, Zveze slovenskih zadrug iz Ljubljane, Goriške zveze iz Ljubljane, Zveze srbskih kmetskih zadrug iz Zagreba, Osrednje zveze hrvatskih kmetskih zadrug iz Zagreba, Deželne osrednje kreditne zadruge iz Zagreba, Deželne osrednje kreditne zadruge iz Zagreba, Zveze srbskih kmetskih zadrug iz Sarajeva in Zadružne zveze iz Splita. Na konferenci je imel najvažnejši govor Mihajlo Avramovič o potrebi, vaftiosti in možnosti skupnega sodelovanja vseh jugoslovanskih zadružnih zvez«. Konferenca je sklenila, da se v Belgradu ustanovi centralna zadružna organizacija z imenom »Glavna zadružna zveza v kraljevini Srbov, Hrvatov in Slovencev«. Ustanovni občni zbor Giame zadružne zveze je bil 14. junija 1919. leta v Belgradu. Za prvega predsednika Glavne zadružne zveze je bil izvoljen sedanji predsednik senata dr. Korošec, ki je !o mesto zavzemal vsa poznejša leta ter je še tudi danes predsednik vrhovne zadružne organizacije v Jugoslaviji. i Glavna zadružna zveza je imela naslednje naloge: da predstavlja in zastopa povsod celokupno jugoslovansko zadrugarstvo, da širi povsod zadružno misel in neguje pouk o zadrugarstvu, da skrbi za celokupno zadružno udejstvovanje, daje iniciativo za ustanavljanje novih zadružnih organizacij in potrebnih ustanov, kakor tudi za izboljšanje že obstoječih zvez, da skrbi za dvig kulturnega nivoja naših vasi, da izvršuje revizijo zadružnih organizacij, po potrebi dotične zadruge, da zbira gradivo za izdelavo in formuliranje zadružnega prava in da v tem pogledu stavi potrebne predloge mero-dajnim in pristojnim činiteljem, da proučuje in predlaga ukrepe, ki bi jih bilo treba mlati zaradi pospeševanja poljedeljstva ali pa za odstranitev raznih motenj uspešnemu razvoju gospodarstva in boljšega življenja na deželi. V zadnjih dvajsetih letih je Glavna zadružna zveza izvrševala zelo važno poslanstvo v jugoslovanskem zadrugarstvu. Z izdanjem novega zadružnega zakona pred poldrugim lelom, za katerega ima največ zaslug Glavna zadružna zveza, je Glavna zadružna zveza postala še važnejša ustanova. Glavna zadružna zveza je po tem zakonu postala prisilna organizacija za vse jugoslovansko zadrugarstvo ter je sedaj vrhovna revizijska centrala vseh revizijskih zadružnih zvez v Jugoslaviji. V Glavni zadružni zvezi je dane« včlanjenih 36 zadružnih zvez g približno 10.350 zadrugami. vztrajal na tem, naf mu grof Ciano razloži bodoče namer« Italije, mu f« italijanski zunanji minister odgovoril, da bodo te namere odvisne od želja albanskega naroda. Iz zadnjih vesti sledi, da je albanski začasni upravni svet ponudil albansko krono italijanskemu kralju Viktorju Emanuelu. Španija Chamberlain se je zatem bavil z obljubami, ki jih je dal Mussolini 4. aprila in ki pravijo, da se bodo italijanski prostovoljci umaknili iz Španije takoj po zmagoslavni paradi čet v Madridu, ter da bodo istočasuo zapustila Španijo tudi vojna letala in piloti. Med drugim je dejal tole: Angleška vlada je vzela na znanje ta najnovejša zagotovila italijanske vlade in pričakuje, da bodo le obljube v najkrajšem času izpolnjene. Kljub temu pa da smo doživeli veliko razočaranje in smo so na vso moč trudili, da odstranimo napetost in vzpostavimo dobro voljo ter ohranimo mir, še vendar ne moreni verjeti, da naša prizadevanja ne bi obrodila sadu, čeprav bi se nam zdela bodočnost še tako mračna. Sodelovanje s sovjetsko Rusijo Če pri današnjih svojih izvajanjih nisem omenjal Rusije, to ne pomeni, da mi nismo več v najtesnejših stikih z zastopniki Rusije. Nam je bila poverjena dolžnost, da rešimo številne težke naloge. Pri reševanju teh nalog imamo, pred očmi ne samo to, kar mi želimo, pač pa tudi ono, kar si žele drugi narodi. Mi pa moramo tudi v bodoče trdno vztrajati pri svojem sklepu ne samo da bomo sposobni sami sebe braniti, pač pa da bomo sposobni postaviti se na stran tistih, ki bi utegnili biti napadeni ali ogroženi in bi se bali za svojo svobodo. Prepričan sem, da bodo vsi koraki, ki smo jih v tej smeri storili, naleteli na popolno odobravanje tega doma, te države in vsega imperija. Debata London, 13. aprila, c. Za Chamberlainom se je razvila obširna razprava o zunanji politiki in je seveda prvi govoril major Atlee v imenu delavske stranke. Rekel je, da ni nikdar verjel v iskrenost pogodbe med Italijo in Anglijo in so mu sedaj dogodki v Albaniji dali prav. Pri tem pa mu je posegel v besedo Chamberlain in rekel, da je ob podpisu pogodbe z Italijo tudi sam gledal na to pogodbo zelo drugače kot pa gleda na vse to sedaj. Atlee pa je nadaljeval, da je za to, da Anglija jamči za meje Grčije, Romunije in Poljske, toda ta jamstva so za Anglijo tudi zelo nevarna. Tej nevarnosti se bo Anglija lahko izognila samo tedaj, če bo močna in oborožena. Pozdravlja izvajanje načela o kolektivni varnosti, toda v ta okvir je treba takoj vključiti tudi sovjetsko Rusijo. Za njim je govoril voditelj liberalne opozicije [Sinclair, ki je ostro obsojal zasedbo Albanije. Zahteval jc, ■ da naj se izvede načelo kolektivne var-jj noflti s sodelovanjem sovjetske Rusije. i. • , Winston Churchill je v svojem govorU' podprl vlado in pozdravil jamstva za grško, romunsko in poljsko neodvisnost Prepričan je, da je za ta jamstva velika večina parlamenta in tudi ves imperij. Toda to politiko bo mogoče izvajati samo tedaj uspešno, če se priključi k sodelovanju sovjetska Rusija in če se 2. ustvari enotnost med balkanskimi državami. Lord Perth zapusti Rim London, 13. aprila. AA. Reuter: Britanski poslanik pri Kvirinalu lord Perth bo zapustil svoje mesto in se bo čez 10 dni odpeljal iz Rima. Na njegovo mesto pride bivši britanski poslanik v Turčiji in Belgiji, 6ir Percy Loraine. Ljubljana v temi Ker je velenjska elektrarna snoči odpovedala, se je tramvajski promet ustavil za dve uri Šele ko je ljubljanska mestna elektrarna pognala stroje so tramvaji zopet redno začeli voziti ob pol osmih. V predmestju pa siioči ni bilo luči. Celje dobi avtomatsko telefonsko centralo Celje, 13. aprila. Na posredovanje poslanca za celjski okraj in skupščinskega podpredsednika g. Alojzija Mihel-čiča je ministrski svet odobril, da se bo gradila avtomatska centrala v Celju, Z deli se bo pričelo v najkrajšem času. »Za dobro stvar ni nikdar prepozno!« »Hrvatski Dnevnik« od 13. aprila prinaša uvodnik o zunanji politiki ter o najnovejših dogodkih v Albaniji. Nato pa prehaja na naše notranje razmere ter pravi med drugim: »Vsekakor bi bilo bolje, ko bi bili naši medsebojni odnosi danes že urejeni... Vendar za dobro, pravično in pošteno stvar nikdar ni prepozno. Zato še tudi sedaj ni prepozno s pravičnim sporazumom urediti položaj hrvatskega naroda. Hrvatov prav v zadnjem času ne vodi nobeno sovraštvo ter jim je le na tem, da se hrvatskemu narodu zagotovi tak položaj, ki mu omogoči svoboden razvoj. V teh 20 letih bi bilo raznim ambicijam že lahko docela zadoščeno. V vojni razdejani Belgrad je bil po vojni na novo zgrajen ier je dobil vse, kar mu srce poželi. Vse torej govori za to, naj se stare metode končajo, ker bi se nenasitnost utegnila maščevati. Dogodki po svetu nam govore, da nismo sami na zemeljski obli, da so na njej še drugi ljudje in narodi, ki z njimi prihajamo v prijetne ali neprijetne stike. Vsaka urejena država mora doseči enoten nastop in vzajemnost na zunaj, kar pa se da doseči zgolj s tem, da se notranje razmere urede. Kakšni pa naj bi bili ti odnošaji, zlasti pa, na katere dežele naj bi se raztezala in kakšno vsebino naj bi imela oblast posameznih dežel novo organizirane državne skupnosti, to javno v časopisih obravnavati ne bi bilo umestno, ko je izmenjava misli med poklicanimi činilci že v teku. Sedaj te stvari javno obravnavati nikakor ne bi bilo primerno. Zaradi tega, čeprav ne bi v celoti mogli sprejeti naziranja dr. Laze Markoviča v »Politiki«, vendar ne vidimo razloga očitati mu, ker ni podrobno navajal, kako on misli izvesti novo organizacijo države. Dr. Lazar Markovič se gotovo zaveda, da ni merodajno zgolj njegovo mnenje ter da je treba upoštevati tudi mnenje drugih. Zato mislimo, da je prav, ker se je v svojem članku izognil temu, da bi bil priobčil svoj načrt. Tak načrt bi bil brez dvoma dal povoda za časopisne obravnave. Sedaj pa ne gre za članke, marveč za stvarno delo. Zato tudi razumemo, da je Dragiša Cvetkovič že vnaprej odklonil vsako željo pogovarjati se o tem, kaj je treba storiti. Zaradi tega je mnogo važneje brez šuma obravnavati vse vprašanje in ugotoviti, kaj se da in koliko se da sporazumno izvesti ter šele nato zavzeti svoje stališče. Kar se nas Hrvatov tiče, je brez dvoma to, da dr. Maček tudi doslej ni ljubil grmečih besed, pa je vseeno ohranil potrebno odločnost.« Srbi na Hrvatskem v preteklosti »Hrvatski Dnevnik« v domačem članku nagaja zgodovinske podatke, kako- je srbska samo-stalna stranka na Hrvatskem leta 1887 in pozneje^ leta 1902 izdelala svoj srbski narodni pjrcwram, .kjer od Hrvatov zahteva ravnopraVriošt,''fceYkveno in kulturno avtonomijo, priznanje srbske" "zastave in srbske narodnosti ter srbskega jezika. Nato pa pravi: Leto 1902 ni predaleč. Še žive ljudje, ki so takrat politično delali. Ako so tedaj Srbi na področju banske Hrvatske mogli zahtevati priznanje svoje narodne individualnosti, ali 6e potem kdo sme in more čuditi, ker hrvatski narod na svoji zgodovinski zemlji in življenjskem prostoru zahteva položaj, ki je dostojen naroda? Pametni in pošteni ljudje nas bodo lahko razumeli. Iz Davidovičeve demokratske stranke Belgrajski »Socijalni vesnik« prinaša tole pismo, ki ga je pisal ob zadnjem sestanku demokratskih voditeljev v Belgradu dr. Ivan Ribar: »Čeprav 6em član glavnega odbora, nisem bil povabljen na sestanek, medtem ko so bili povabljeni tisti, ki so bili zapustili demokratsko stranko takoj po 6. Januarju 1929 ter so pristopili režimskim 6. januarskim strankam ter so v njih aktivno delovali kot poslanci, ministri, strankarski funkcionarji itd. Vodstvo je začelo 6tranko narobe organizirati. Vodstvo samovoljno postavlja delegate, namesto da bi jih za kongres volile strankarske organizacije. Zanikam zaradi tega veljavnost vsakemu sklepu tega sestanka. Ugotavljam, da sem ostal član demokratske stranke in da me noben forum te stranke ni v smislu pravil izključil ter da sem še dalje predsednik 8, rajona demokratske stranke v Belgradu.« " ? Naj čiste j š a b e I i n a je RAD I ON bel in a šahovski turnir v Zagrebu - Zagreb, 13. aprila. 6anes se je odigralo 11. kolo- šahovskega turnirja v Zagrebu. Dr. Vidmar : Furlani. Parti ja je bila zaradi odsotnosti Furlanija, ki se je moral odpeljati na očetov pogreb v Ljubljano, najprej odložena. Dr. Vidmar je na to odobritev vodstva vložil protest, ker do sedaj ni bila na turnirjih navada, da se zaradi odsotnosti enega nasprotnika odgodi partija, temveč da se postavi pod kontumac, to je, ura teče, in partija pripade igralcu, ki je prisoten. Preden pa je bilo postavljeno rešenje, je Furlani javil iz Ljubljane, da se ne more pravočasno vrniti, in tako je točka pripadla dr. Vidmarju. Vukovič : Avirovič. Igrala sta damski gambit s konjem na d4. Iz otvoritve sa izšla enako. Avirovič se je dobro branil. Ker ni bilo izgleda za zmago, je Vukovič predložil remis, ki ga je Avirovič sprejel. Pete : Preinfalk. Igrala sta indijsko obrambo z damskim gambitom. Iz otvoritve sta izšla precej enako. Preinfalk je nasprotnika očividno podcenjeval. Spregledal je šah potezo in izgubil važnega kmeta. Menjala sta figure, kjer je Preinfalk pozicijo nekoliko popravil. V končnici dveh trdnjav proti kraljici je nekaj izgleda na remis. _ Filipčič dr. Kalabar. Igrala sta damski gam- bit v indijski obrambi po Niemčevičev! varianti. Iz otvoritve je izšel Filipčič nekoliko boljše, pozneje pa je dr, Kalabar izenačil. Nasprotnika sta se zedinila za remis, Kostič : Lešnik. Igrala sta špansko otvoritev. Oba igrata zelo močno. Lešnik se dobro brani in je vedno nevaren s svojimi dvoreznimi potezami. Partija bo verjetno končala remis. Tomovič : Pire. Igrata damski gambit v indijski obrambi po Niemčevičevi varianti. Pire se je dobro hranil. Ob prekinitvi pa je pozicija še precej nejasna. Vidmar ml. : Schreiber. Igrata kraljevo Indijsko obrambo. Iz otvoritve je Vidmar izšel boljše. Pozneje je kvaliteto žrtvoval za napad, toda Schreiber je napad odvrnil s tem, da je dal Vidmarju kvaliteto. Vidmar ima ob prekinitvi dobro pozicijo in izglede na zmago. Rožič : Broder. Rožič je nespretno manevriral in izgubil pešca. Broder je nato pritisnil na kraljevem krilu in po izmenjavi figure prisilil nasprotnika k predaji. Jutri za 12. kolo je žreb določil sledeče nasprotnike: Avirovič : Br8der, Schreiber ! Rožič, Pire i "Vidmar ml.. Lešnik : Jovovič. dr. Kalabar : Ko-slič, Preinfalk : Filipčič, dr. .Vidmar i Petek, Vukovič i Furlani, . Grčija na križišču dveh imperijev Borba Anglije in Italije za vodilni vpliv v Grčiji Včeraj smo brali, da je italijanski poslanik v Atenah po nalogu svoje vlade uradno sporočil predsedniku grške vlade, da Italija nima nobenih zieh namenov do Grčije in da hoče v vsakem pogledu spoštovati nedotakljivost vsega grškega ozemlja in da želi z Grčijo gojiti posebno prijateljske zveze. Grški poslanik v Rimu se je v imenu svoje vlade uradno zahvalil za zagotovilo Italije, da bo spoštovala neodvisnost Grčije, ter dodal, da tudi Grčija želi ostati v kar najboljših prijateljskih odnošajih z Italijo. Nevaren položaj... Ta izmenjava zagotovil, ki se tičejo neodvisnosti in nedotakljivosti Grčije, je to državo potisnila prav v ospredje vsega evropskega zanimanja in nam v blesteči luči pojasnjuje razne vesti, ki so se zadnje dni po italijanski zasedbi Albanije širile po vsej Evropi ter i gotovostjo napovedovale politična hudourja nad državo kralja Jurija II. Grška vlada sama se je ob spominu na avgust 1.1928, ko so italijanske čete zasedle grški otok Kri, s strahom spraševala, ko je postalo gotovo dejstvo, da stojijo Italijani vzdolž severne grške meje. Grška vlada je bila sicer v posesti angleške ponudbe, da vsa angleška oborožena sila prevzame jamstvo za grške meje na kopnem in na morju, toda spričo suhega dejstva, da se je Italija usidrala na tleh Balkana in da bi rimska vlada angleško jamstvo lahko smatrala ,za izzivanje in proti Grčiji podvzela varnostne ukrepe, je razumljivo, da je predsednik vlade Jletaksas okleval sprejeti ponudbo, da ne, bi s^oji državi nakopal presenečenj, ki bi jim spričo cincanja zapadnih velesil prav gotovo ne bila kos. Obrnil se je neposredno na italijansko vlado « vprašanjem, kakšni so nameni Italije in ker je evropska napetost zaradi silno ostrega časopisnega boja med obema taboroma velesil, posebno pa zaradi albanskih dogodkov prišla do vrhunca in je tudi italijanska vlada smatrala, da je bolj modro, če Grčije ne potisne popolnoma v naročje svojih sovražnikov, je Mussolini takoj poslal grški vladi pomirjevalne izjave, ki so napetost ublažile in Grčiji vrnile ravnotežje. Krščanski humor Veliki škof Sailer, eden prvih preporodi-feljev katoliškega življenja v začetku devetnajstega stoletja, ko je bilo še v cvetu tako imenovano prosvetljenstvo, v eni svojih knjig lepo piše o humorju, ki ga naravnost imenuje krščansko čednost. Humor, tako pravi svetniški škof, ki je predvsem znan po svojem prevodu »Hoje za Kristusom«, izvira iz krščanskega gledanja na življenje in mu je podlaga prava krščanska ljubezen. Kjer krščanstvo v posamezniku in družbi gineva, tam gi-neva tudi humor in na njega mesto stopi ozka zagrizenost in sektarski fanatizem. Gorje vsaki dobri ideji in resnici — vzklika ta veliki mož — ako jo dobi v roke človek brez humorja! Kaj bo z njo naredil? Nič drugega, kakor da jo bo brezupno kompromitiral ali pa jahal na njej, dokler se ne bo pod njim mrtva zgrudila. Pravi kristjan se zmeraj zaveda, da ne ve vsega, da je človek prav za prav velika reva in da se ne sme preveč zanašati na svojo modrost, ampak predvsem zaupati v neskončno božje usmiljenje. Tudi kadar oznanja kristjan resnico, se zaveda, da je Bog poklical v njem samo nevrednega služabnika svojega odrešujočega oznanila. Zato mn je tuja nestrpnost, s katero se odlikujejo ošabni »borci za kulturo«. Zato kristjan pri svojem resničnem kulturnem delu v svojem nasprotniku ne vidi samo tepca ali včlove-čeno hudobijo, ampak ga gleda in presoja vedno kot človeka, kateremu je sam podoben. On je vesel, da ga je Bog poklical, da svojemu sočloveku pri iskanju resnice pomaga, in se zato ne bo vrgel nanj, kakor se viže gozdna zver na svojo žrtev; zver pa, kakor vemo, ne pozna nobenega humorja. Jaz sem se zmeraj — pravi Sailer — moral smejati, če so se idejni nasprotniki vrgli drug na drugega kakor dva divja petelina. Humor pa ve, kaj je človek, in zato vedno najde pravo pot do človeka in nad njim nikoli ne obupa, kakor tudi naš Zveličar ni nad nikomer obupal in je tudi pod najbolj izpačenim obrazom in dejanjem videl človeka. Le, če drugega človeka razumem z očmi ljubezni, ki nikoli ne zataji v sebi humorja, ga bom mogel izpreobrniti. Človek se zmote ali zmotnega sistema ne sme ustrašiti in takoj zagrabiti kol, če ga sreča, ampak se mora zavedati, da bodo njegovi protirazlogi učinkovali le, če jih bo zastopal na človeški način. Do človeka najde pot samo le človek, ne pa abstraktna resnica sama kot taka. In najlepša resnica, s katero koga suvam v nos, da ga boli in žali, namesto da mu jo ponudim v vsej njeni človeški ali nadčloveški lepoti, bo zavrnjena, čeprav tvoj nasprotnik po resnici hrepeni. Nasprotnika moraš namreč pridobiti tudi s svojo človeškostjo, ker mu boš le tako do resnice pomagal. Vsak pravi krščanski mislec, umetnik in politik je imel oziroma ima humor človekoljubca. Vsak, kdor človeka ljubi, ima humor, ki šele stori, da človek najde pot do človeka in prepreči, da človek ne postane nečlovek. Le tako razumemo svojega sočloveka in tudi same sebe spoznavamo v pravi luči, kaj smo in česa ne zmoremo. Resnično veren človek ni iahkomišijen, toda je poln pravega in prisrčnega privlačujočega humorja ali. če hočete, dobre volje. Nauk zgodovine: Ne vezati se na nobeno velesilo Toda ti najnovejši dogodki, ki so tako silno vztrepetali okrog Grčije, nas silijo, da pogledamo nazaj v polpreteklo zgodovino in v luči njenih naukov skušamo razumeti položaj, ki nastaja pred našimi očmi na balkanski Evropi in v vzhodnem delu Sredozemlja, kjer leži grška država. Grčija se je zadnje svetovne vojne vsaj v njenem zaključnem delu udeležila na strani zapadnih velesil, a je pozneje v borbi proti Turčiji podlegla, ker so jo njene nekdanje zaveznice enostavno pustile na cedilu ter si nad njeno usodo umile roke. Za to dragoceno preizkušnjo bolj bogata se je Grčija potem skrbno izogibala vsaki vabi, da bi se naslonila samo na eno državo ali da bi dala videz, da je njena politika usmerjena proti kakšni velesili. Posebno glede Italije je bila grška vlada skrajno previdna in se je pošteno trudila, da je ne bi dobila proti sebi, čeprav so v Atenah dobro vedeli, da bo tudi Italija z ozirom na važno lego Grčije gledala, da je ne požene na primer v angleški tabor. Grčija si hoče zavarovati hrbet Zgodovina zadnjih 10 let nam v tej zvezi pravi, da se Grčija ni hotela udeležiti italijanske balkanske politike 1. 1928., da se ne bi zamerila Jugoslaviji in tudi v prijateljski pogodbi med Grčijo in Italijo, sklenjeni leta 1928., grška vlada ni dopustila nobenega videza, da se je komu podredila ali proti komu postavila. »Grčija je balkanska država, ki ima svoj obraz obrnjen proti zapadu.« Tako je svojo domovino opisal njen največji sodobni državnik Venizelos. Iz tega pa nujno izhaja, da se mora Grčija, ki gleda proti zapadu, zavarovati za svojim hrbtom in je bilo za njo naravno, da je skušala urediti svoje spore s Turčijo, s katero je dne. 14. septembra 1933 podpisala prijateljsko pogodbo, v kateri druga drugi jamčita za nedotakljivost državnih ozemelj. Dne 27. aprila 1938 sta obe državi prijateljstvo še izpopolnili z dodatno pogodbo, v kateri druga drugi obljubujeta prijazno nevtralnost, ako bi katera izmed njiju bila neizzvano napadena. Dalje Grčija ni marala iti, da ne bi vznevoljila svoje italijanske sosede, katere na noben način ni smela dražiti. Balkanski sporazum Dne 9. januarja 1934 so štiri balkanske države, Grčija, Turčija, Romunija in Jugoslavija v Atenah podpisale Balkanski sporazum, ki pa zaradi silno previdne grške politike stvarno ni jamčil za ničesar drugega, kakor za meje proti Bolgariji. Ko se je napravil poskus, da bi se štiri zaveznice v tajni pogodbi obvezale, da bi druga drpgi pomagale proti vsaki izvenbalkanski nasprotnici, ki bi ogrožala njihove meje, se je Grčija temu' uprla, da ne bi s tem prevzela obveziiosti, ki bi jo kdaj mogle spraviti v navzkrižje z Italijo, ki je bila pri načrtu te tajne pogodbe tudi mišljena kot mogoča napadalka na kakšno balkansko državo — skozi Albanijo. Balkanski sporazum torej nikdar ni okvira obrambne zveze proti Bolgariji in je smela ohraniti zavest, da se nobeni državi ni zamerila. Na usodnem križpotju Grška politika je zadnje leto tudi trdno računala s tem, da bo le prišlo do angleško-italijan- prešel Grčija veliki skega sporazuma, ki bi za dolgo dobo let zavaroval mir na vseh morjih, ki obdajajo Grčijo. Tudi to prepričanje je Grčijo oviralo, da se ni naslonila ne na eno ne na drugo velesilo, Češ, saj bo enkrat prišel čas, da bo lahko objela obe, Anglijo in Italijo. Te sanje so se sedaj razblinile in Grčija je spet prišla pred nevarno izbiro, da se bo končno le morala odločiti ali za enega ali za drugega teh, med seboj sprtih imperijev. Ponudba angleške vlade, da zajamči grške meje, je imela namen Grčiji olajšati odločitev za Anglijo, toda italijanska zagotovila, ki so bila te dni dana v Atenah, so te račune spet prekrižala in Grčijo vrgla nazaj v omahovanje. Prihodnji dnevi bodo pokazali, kakšna usoda čaka Grčijo, ki leži danes prav na križišču vplivov angleškega in italijanskega imperija in ki predstavlja za Italijo in za Anglijo enako dragoceno postojanko, od katere je stvarno odvisno, kateri bo pripadala premoč v Sredozemlju. | Vsi v Ameriki ne odobravajo Roose« veltove evropske politike Washington, 13. aprila. Izjava Rooeevelta, ki je dejal, da je on osebno za to, da bi Amerika, če bi bilo potrebno, opustila svojo nevtralnost, v nekaterih krogih ni nažla odobravanja. Tako na primer piše »New York Post«, ki sicer podpira Roosevelta, da se Združene države ne 6ejo spustiti v nobeno vojno avanturo, ker Albanija Amerike nič ne briga. Roosevelt meni, da bo rešil notranjo gospodarske krizo Amerike, ki ima 11 milijonov brezposelnih, s posegom v evropske zadeve, toda ta eksperiment bi bil skrajno nevaren. Podobno piše »New York Journal«, ki meni, da je ameriško ljudstvo že večkrat izreklo svoje mnenje, da naj se Amerika varuje vsake zveze z Evropo. New York, 13. aprila. AA. Reuter: Po podatkih glavne državne blagajne je znašal ameriški izvoz zlata v mesccu marcu 365 milijonov dolarjev, kar predstavlja največjo vsoto od češkoslovaške krize v septembru lanskega leta. Iz Anglije znaša uvoz zlata 250 milijonov, iz Belgije 37 milijonov, Iz Nizozemske 27 miljionov, iz Japonske 11 milijonov in z Švice 8 milijojiov dolarjev. Poštni minister je izdal odredbo, da se prepove preko pošt pošiljati več kot za 50 dolarjev zlata. Poljska - Nemčija Nemci že poročajo o preganjanju Nemcev na Poljskem Varšava, 13. aprila. A A. Havas: Poljski poslanik v Berlinu Lipski je odpotoval snoči iz Varšave v Berlin. Pred tem je bil sprejet pri Bec.ku, ki mu je dal navodila glede nemško-poljskih spornih vprašanj. Jutri pričakujejo prihod v Varšavo nemškega poslanika von Moltkea. V Varšavi se je zbralo sedaj več poljskih diplomatov, ki delujejo v Nemčiji, da poročajo poljski vladi o položaju v Nemčiji, posebno pa o postopanju s poljsko manjšino. Gdansk. 13. aprila. AA. DNB: Na poljsko-gdanski meji se je pripetilo več iucidentov in je okoli sto poljskih Nemcev pribežalo v Gdansk. Prepeljali so jih v Fraust in jih nastanili v neki šoli, kjer so jim organi narodnosocialistične organizacije izkazali prvo pomoč. Begunci so izjavili, da preganja Nemce v glavnem neka poljska zveza, ki je bila zmerom srdit sovražnik Nemcev. Begunci pravijo, da se je zadnje čase pripetilo mnogo podobnih incidentov in da so Nemcem požgali hiše. Albanija ® novih razmerah Italijanski strokovnjaki prevzemajo vodstvo države Tirana, 13. aprila, b. Nova albanska vlada, ki je bila izvoljena po ustavotvorni skupščini v teku včerajšnjega dne, je že prevzela oblast in od danes naprej se emisarji narodne vlade nahajajo v vseh državnih ustanovah, kjer je bilo delo, ki je . nekaj dni povsem mirovalo, spet vzpostavljeno. Zunanji minister, dosedanji albanski poslanik v Sofiji, je dobil nalog, da se po najkrajši poti vrne v Albanijo in da v Tirani prevzame mesto, ki je zanj določeno, ker manjka samo še on od mini-stj-ov. Vsi ostali resorji so po sporazumu z italijansko vJado že pepolnjeni.. Vlada je današnji in ( jutriskjudan proglasila za državni .praznik, ki velja za vse prebivalstvo. V teh dneh bodo velike svečanosti v znak sklenitve personalne unije med Italijo in Albanijo. Po ulicah Tirane se sprehaja veliko število ljudi, ki z zanimanjem pričakujejo potek svečanosti. V ministrstvih in v pokrajinskih državnih oblastvih so imenovani italijanski strokovnjaki, ki so že prispeli z armado v Albanijo, da zavzamejo določena mesta. Ti strokovnjaki bodo spočetka nadzirali delo albanskih državnih ustanov, ki jih bodo pozneje postopoma prevzeli v svoje roke. Ti strokovnjaki so povečini Italijani, ki so že preje bivali v Albaniji in so stvarno že dosedaj tajno nadzirali delovanje albanskih državnih uradov ter neopaženo o tem obveščali svojo vlado v Rimu. Glavna in drugorazredna pomorska oporišča v Sredozemlju Pozor! Dne 29. aprila f. 1. ob otvoritvi zagrebškega velesejma l>o izšla posebna številka »Slovenca«, ki bo posvečena Zagrebu. Naklada te številke bo podvojena. Oglase za zagrebško številko »Slovenca« sprejemamo do 28. t. m. popoldne pri upravi v Ljubljani. Oglase pa tudi lahko naročite pri vseh naših zastopnikih, podružnicah po Sloveniji in pri vseh oglasnih zavodih po Jugoslaviji! Oglašujte v »Slovencu«, ki je vodilni in daleč najboij razširjeni dnevnik Dravske banovine! Glede dvorca pobeglega kralja Zoga poročajo, da bo spremenjen v bivališče predstavnikov italijanskega kralja in cesarja. Isto se bo zgodilo z raznimi drugimi dosedanjimi kraljevskimi dvorci v Albaniji. Grof Ciano je odšel davi iz palače italijanskega poslaništva in se z avtom odpeljal na letališče, kjer so se od njega poslovili člani nove albanske vlade ter italijanski general.!in ,j)pveljnikj posji-meznih armadnih zborov z vrhovnim poveljnikom generalom Guzionijem na čelu. Navzoči »o bili tudi predstavniki usJavotvorne skupščine, razni plemenski [VjfcH»Varjr#r viSjl W3»vni1tfhWtonarji, ki niso pobegnili s kraljem Zogom iz Albanije. Potem, ko je grof Ciano pregledal častno četo, je stopil v letalo, ki je v spremstvu dveh italijanskih bombnikov odleielo proti Italiji. Ciano bo podkralj Albanije London, J 3. aprila, b. »Times« poročajo iz Rima, da je grof Ciano določen za podkralja Albanije in da bo njegov naslednik v zunanjem ministrstvu morda postal italijanski veleposlanik v Londonu gosp. Dino 6 r a n d i. Mussolini je odredil, da se imajo v nedeljo v vsej državi razobesiti od zore do mraka italijanske in albanske zastave v proslavo zedinjenja Italije in Albanije. Nova albanska vlada brzojavlja Mussoliniju Rim. 13. aprila. AA. Štefani: Predsednik albanske vlade Derlaci je poslal Mussoliniju tole brzojavko: Kot predsednik vlade obnovljene Albanije 6em tolmač enodušne volje albanskega naroda, ki nas danes navdušeno pozdravlja. Pošiljam vam naše misli, našo globoko zahvaio in izraze brezmejne udanosti. Albanija izreka svojo voljo, da se za zmerom združi z Italijo v znamenju fašističnih snopov in je ponosna, da se neločljivo združi z usodo velike cesarske in fašistične Italije. Albanski poslanik v Parizu se noče vkloniti Pariz. 13. aprila. AA. Havas: Albansko ]>o-slaništvo je poslalo zunanjeu ministrstvu v Tirani tole brzojavko: Albansko poslaništvo v Parizu, ki zastopa kr. vlado svobodne in neodvisne Albanije, bo nadaljevalo svoje poslanstvo kakor doslej in ne prizna upravnega odbora, ki ga je postavila Italija nad Albanijo. Italija v nedeljo v zastavah Tirana, 13. aprila. AA. Štefani: Izvedelo se je, da pojde v nedeljo v Rim posebna albanska nn sija, ki bo ponudila italijanskemu kralju albansko krono. Kraljici Geraldini bolje Atene, 13. aprila. AA. Havas: Neki grški zdravnik-specialist, ki je obiskal kraljico Geral-dino, je izjavil, da sta bila kraljica in novorojenček v ponedeliek ob 23 zvečer v dobrem zdravstvenem stanju. Toda včeraj so zdravniki izjavili, da se je zdravstveno stanje kraljice poslabšalo Kraljici streže neki ugleden dunajski specialist. Po najnovejših poročilih iz Lerine sta kraljica in novorojenec popolnoma zdrava. Kraljica je včeraj dolgo govorila s kraljem Zogom. Friedrichshafen, 13. aprila. AA. DNB: V tukajšnji letalski delavnici sc jc dsr.es dopoldne pripe-tila eksplozija. Leseno poslopje je uničeno Ni še znano, ali jc tudi kaj človeških žrtev. Ekaplozijt j« nastala pri polnjenju nekega balona, Gaspodakstvo Povečanje izvoza v Italijo iz Belgrada poročajo, da bo v kratkem prišlo kmalu do dopolnilnih trgovinskih pogajanj, ker je ostalo pa zadnjem zasedanju mešanega jugoslovansko - italijanskega stalnega gospodarskega odbora odprtih nekoliko vprašanj. Na novo pa so se pojavila tudi nova vprašanja, katera ba treba rešiti. Za bodoči razvoj naše trgovine z Italijo je omeniti razvoj našega kliringa z Italija. Po dolgih letih stalne naše aktivnosti smo postali v klirinškem prometu z Italijo pasivni. To naravno povečuje možnosti izvoza v Italijo. Tudi obstoja na italijanski strani dobra volja povečati uvoz ne- katerih predmetov iz naše države. Zaradi tega bo tudi Italija te dni predložila naše državi konkretne predloge glede povečanja uvoza nekaterih predmetov v Italijo iz naše države. Predvsem bi tu prišli v poštev rezervni kontingenti, katere imamo na razpolago v prometu z Bolgarijo. Do-sedaj je znašal rezervni kontingent za nenave-dene in premalo dotirane predmete okoli 8 milij. lir. Po novem predlogu naj bi se ta rezervni kontingent povečal na 30 milij. lir. Kako se bo to izvedlo, zlasti pa za katere predmete bodo veljali ti naknadno povečani rezervni kontingenti, 6e bo pokazalo pri bližnjih pogajanjih. Poraba Internih dinarjev za turistične svrhe Narodna banka je o porabi internih dinarjev razposlala naslednjo okrožnico: V zvezi z odlokom finančnega ministra z dne aprila 1939 obveščamo pooblaščene zavode, da si morejo inozemske banke in turistični uradi iz neklirinških držav tvoriti »turistične« dinarje pri pooblaščenih zavodih ter pri »Putniku« v Belgradu poj navedenimi pogoji: 1. 50% te vrste dinarskih terjatev inozemcev se more stvorit z nakupom internih dinarjev upnikov iz neklirinških držav, kateri jih imajo pri pooblaščenih zavodih. 2. 50% se mora istočasno stvoriti t vnosom svobodnih deviz v našo državo, katere je treba v celoti odstopiti Narodni banki na podlagi tečaja v svobodnem prometu na domačih borzah. 3 Na ta način etvorjeni »turistični« dinarji se morejo porabiti: a) za izplačilo inozemcem za stroške vzdrževanja za časa bivanja v naši državi in sicer do 4000 din na 10 dni. V kolikor bi obstojali upravičeni razlogi za izplačilo tudi sorazmerno višjih zneskov z ozirom na družabni položaj inozemca aLi neke druge upravičene razloge, se bo mogla odobritev dobiti od najbližje podružnice Narodne banke; b) Za Inozemce ee smejo smatrati samo osebe, ki niso stalno nastanjene v naši državi. Zaradi tega se inozemski državljani, stalno nastanjeni v naši državi nad 3 mesece, ne morejo okoristiti z nabavo turističnih dinarjev; c) Inozemci morejo nabavljati »turistične« dinarje samo v inozemstvu. Zaradi tega veljajo za devize in valute, katere vnašajo inozemci v našo državo, splošni devizni predpisi, ki se nanašajo na šalterske devize; d) Eventuelno neporabljene zneske turističnih dinarjev po inozemskih potnikih in turistih, je vračati samo na isti način inozemskega zavoda pri pooblaščenem zavodu v državi, s katerega so bili prvotno plačani. Neizkoriščeni ostanki se morejo pilo na bclgrajskcm velesejmu do sedaj sozidanih ■iad 50 poslopij in so vsa določena za potrebe vele-ojmov in razstav, ki se vrše na belgrajskem velesejmu. Vendar vso to ni dovolj za razstavi jalce, ki o prijavljajo za belgrajski velesejem. Zato je odstvo belgrajskega velesejma sklenilo, da raz-'iri dosedanje sejmišče. Trenutna razširitev se bo raztezala na 3.5 hektarja zemljišča in bo z do-odanjim sejmiščem tvorila celoto. Na tem pro- Belgrad — trgovsko Belgrad je zaradi svojega zemljepisnega položaja, pa tudi zaradi odnosa do naše države, Srednje Evrope in Balkana, po usodi določen za veliko trgovsko in prometno središče. Prometno središče je Belgrad že danes. Ves naš železniški promet se steka v njem. Vsa velika mednarodna železniška in avtomobilska pola na Balkan, bližnji Vzhod in preko njega tudi v Indijo, morajo iti skozi Bel- Miljutin Stanojevič predsednik belgrajske trgovske zbornicc grad. Isto velja glede velikih letalskih, mednarodnih prog, ki peljejo preko belgrajskega aerodroma. Končno se tudi klasična mednarodna vodna pot Evrope, Donava, lomi pod zidovi Bolgrada, da nadaljuje svoj tok na Vzhod, proti Črnemu morju. Kjer pa so prometna središča in prometni vozli, mora iti tudi trgovina, ki je navezana na promet. Zato vidimo, da se Belgrad sicer polagoma, pa vendar sistematično razvija v veliko trgovsko središče naše države — za vse tiste dele naše lepe Jugoslavije, ki po svoji naravi in svojem prometu absolutno teže k njemu. Glede mednarodne Jugoslavije trgovine pa ima Belgrad vse naravne pogoje, da na prometnih zvezah, ki tečejo skozi njega, postane posredovalec. Belgrad v tej smeri trgovsko tudi napreduje. Zlasti bo k temu mnogo doprinesel belgrajski velesejem, ki se je že izkazal kot pomemben mednarodni sejem Evrope, zlasti pa Balkana. Prav tako današnja gospodarska politika prestolne občine, ki ji načeljuje g. Vlada Ilič, predsednik belgraj-industrijske zbornice, daje možnost, da se izvedejo te naravne možnosti Belgrada kot trgovskega središča. Trgovina po svoji naravi služi prometu z dobrinami. Trgovina daje v promet in omogoča potrošnjo izgotovljenih proizvodov. Trgovina unov-čuje poljedelske in zlasti pa industrijske proizvode. Industrije brez trgovine si ni mogoče misliti, brez sodelovanja trgovine oz. brez trgovske spretnosti in pronicljivosti je industrija prazna. Belgrad kot veliko trgovsko mesto je zaradi tega pereča potreba našega celotnega gospodarstva, zlasti pa industrije. Naša mlada, pa že močna nacionalna industrija je večinoma na zapadu in severozapadu naše iepe Jugoslavije. Potrošniki pa so v največjem številu na njeni vzhodni polovici. Napredek naše industrije je torej nujno vezan na razvoj in normalno delo trgovine v teh pokrajinah potrošnikov, v katerih je Belgrad nesporno središčno trgovsko mesto. Pametna vzporejenost naše nacionalne industrije in naše nacionalne trgovine bo največ doprinesla k splošnemu gospodarskemu napredku. Trgovci s področja Trgovinske zbornice v Belgradu so vedno zastopali misel, da je to delo nujno povezano med seboj, ker v tem vidijo edino pravo in trdno poroštvo splošnega uspeha. Trgovsko močan Belgrad bo za vse naše narodno gospodarstvo pomenil veliko pridobitev in mi z vedrim delom gledamo v bodočnost. »Slovenec« je dobro zadel, ko izdaja posebno številko, posvečeno Belgradu, ker se bodo po naših skromnih prispevkih najbolj pokazali široki vidiki, ki se nam odpirajo v slogi in bratskem sodelovanju. Gospodarstveniki so po tem vedno hrepeneli in so bili temu delu vedno na čelu. Danes i>olj kot kdajkoli prej. Belgrad pripada Jugoslaviji in Belgrad kot veliko trgovsko mesto bo tudi služil skupnim interesom celokupnega jugoslovanskega nacionalnega gospodarstva. Dr. Steva Popovičt Industrija Belgrada Dimu ut>lgraj«ke občine Po osvoboditvi od Turkov je Belgrad poznal samo malo domačo obrtno delavnost. Bilo je potrebno mnogo časa, da je svobodna kneževina uveljavila svoj prvi zakon o reguliranju gospodarskih odnošajev. Ta zakon je izšel leta 1818, toda v njem ni govora o industriji. Ko je postajal državni aparat vse močnejši, se je pojavila tudi potreba | po zakonu, ki bi omogočal zgraditev domače industrije. Mestno prebivalstvo je postajalo v resnici mestno in njegove potrebe so se vedno bolj večale Poleg povečanja uvoza iz inozemstva pa se je že tudi pojavilo gibanje za emancipacijo od inozemskega uvoza. Interesi države so zahtevali zgraditev domače industrije, ki bi prevzela predelavo domaČih surovin. Leta 1873 je bil objavljen zakon o pomoči industrijskim podjetjem. Po 25 letih pa je izšel drugi zakon o podpori domače delavnosti (industrije). Prvo podjetje, ki se je tedaj moglo imenovati industrija, je bila majhna »Livnica lopov«, katera je bila zgrajena za časa Karadjordje-vih vstaj leta 1810. Dvajset let pozneje je bila zgrajena tvornica špedija, kasneje kleja, ki še danes dela v Belgradu. Leta 1848 je dobil Belgrajčan N. Kotula izključno pravico za proizvodnjo sveč in mila za 14 let. Leta 1850 je država zgradila v Topčideru tvornico vojnega sukna in obleke. — Istega leta je začela delati tudi Kneževa pivovarna, čez dve leti pa 'parni mlin, ki ga je dal zgraditi sam knez. Ta prva doba dokazuje, da sla tedaj snovala nove industrije samo država ali knez. Zasebna podjetja so bila zelo redka, v kolikor jih je sploh bilo. Druga doba, ki se začenja z dokončnim odhodom Turkov iz mest, je pokazala ugodnejše | pogoje za ustanavljanje "industrije. Ze pred tem je bila odprta prva pošta v Srbiji, prvi brzojav. — Kreditni posel se je začel z ustanovitvijo uprave j fondov leta 1862 Leta 1809 je bila osnovana'prva banka, leta 1884 pa Narodna banka. Leta 1884 je dobil Belgrad tudi železniško zvezo s svetom. Na koncu 19. stoletja je Imel Belgrad že okoli 20 raznih industrijskih podjetij, v katerih jo bilo inve-siirano okoii 5 milij. din in zaposlenih okoli 500 delavcev. Vsa ta industrija je imela krajevni značaj in je bila večinoma le nekoliko večja obrt. Toda z njo je bila dana osnova za nadaljne delo. Trgovski kapital, ki se je že obilno tvoril, je začel posegati tudi v industrijo. Že statistika za 1. 1908 kaže, da je imel Belgrad tedaj 52 industrijskih podjetij z glavnico okoli 25 milij din in okoli 4000 delavcev. Vrednost proizvodnjo je znašala tedaj 30 milij. din, t j. več kot polovico vse vrednosti industrijske proizvodnje v Srbiji. V nekaterih panogah je sploh imel Belgrad največji del: v pivo-varstvu in mlinarstvu Statistika uvoza strojev v dr. Stevan Popovič tajnik belgrajske industrijske zbornice, tajnik Združenja industrijcev v Belgradu in občinski svetnik ža tudi pri opekarnah, kar je posledica povečanja Belgrada in so potrebni opekarniški industriji tereni, ki so postajali vedno dražji. Pri ostalih strokah je število podjetij le malo ali nič naraslo. O vrednosti v belgrajsko industrijo vloženega kapitala je danes težko dati točne podatke. Zaposluje pa belgrajska industrija okoli 15.000 delavcev. S priključkom Zemuna je bila belgrajska industrija povečana z znatnim številom zemunskih industrij, ki so se lepo razvile zaradi dobro vodene gospodarske politike Zemuna. Napredek je nesporno velik, čeprav ni tak kot bi mogel biti in bi moral biti. Prirodni pogoji so dali Belgradu značaj velikega gospodarskega središča. Da se Belgrad še ni prej razvil v veliko središče, je iskati vzroka v gospodarski politiki prejšnjih občinskih uprav. Električni tok in voda sta bila predraga. Trošarinska politika ni šla v korist domače industrije, ker je poleg izdelkov obremenjevala v veliki meri tudi surovine in polizdelke. Tedaj je bilo opaziti veliko več novih industrij v Zemunu in so celo nekatera belgrajska podjetja prenesla svoje naprave v Zemun. Ko je prišel na upravo belgrajske občine gospodarski človek gosp. VI a d a 11 i c , je prenehala dotedanja občinska gospodarska politika. Ze štiri leta se kaže več razumevanja za gospodarska vprašanja in se sistematično pospešuje gospodarski napredek Seveda se ni dalo v tej kratki dobi vse popraviti, toda dosedanje delo kaže, da bo na tem polju storjeno vse, kar je mogoče. Elektrika za belgrajsko industrijsko delavnost postaja cenejši. Ukinjena je nepravična mernina, ki je bremenila promet. Trošarinska tarifa je bila novelirana z ozirom na potrebe mesta Bolgrada in gre ta razvoj še naprej. Med najvažnejšimi problemi belgrajske industrije zlasti v bodoče je odreditev terenov za industrijo in njena preskrba z dovoznimi cestami, električnim tokom in vodo. Tudi je zabeležiti v najnovejšem času z uveljavljenjem splošnega načrta za bodoči Belgrad napredek pri reševanju tega vprašanja. Zato pričakujejo belgrajske gospodarske organizacije močnejši razvoj industrije. Prirodni pogoji, dobra volja in razumevanje s strani belgrajske občine delujejo tako, da moremo z mnogo upanja gledati na bodočnost industrijskega razvoja Belgrada. Palača priv. Agrarne bank«. Inž. Miloslav Vasiljevič: Belgrajski velesojinski prostor središča. Zato lahko z jasnim pogledom gledamo v bodočnost in upamo, da bodo vsi trije naši jugoslovanski velesejmi doživeli še vse lepše uspehe in razmah, ker bodo tako koristili našemu in svetovnemu gospodarstvu. Srbijo kaže velik napredek industrijalizacije v tej dobi. Leta 1908 je bilo v Belgradu osnovano tudi 6trokovno združenje industrijcev. Čez dve leti nato je dobila Srbija moderen obrtni zakon, ki je 6tvo-ril Industrijsko zbornico v Belgradu. Svetovna vojna je zatekla mnogo Industrij v Belgradu v lepem razvoju. Za časa vojne so bila mnoga podjetja znatno poškodovana, nekaterim so sovražniki odpeljali stroje, številna pa med vojno sploh niso obratovala. Po vojni je bilo treba vse začeti na novo. Razvoj po vojni Ze samo dejstvo, da je postal po vojni Belgrad prestolnica velike države in da so se državne meje odmaknile daleč proti severu, je vplivalo na ugoden razvoj industrije v Belgradu. Statistika nam kaže naslednje število industrijskih podletij v Belgradu: 1919 67 1925 99 1927 137 1932 156 1935 173 1938 okoli 250 V zadnji številki so všteta tudi zemunska podjetja. Najbolj se je po vojni razmahnila tekstilna industrija, za njo kemična (tu prihaja tudi proizvodnja mila in kozmetičnih higienskih sredstev v poštev). Nato prihaja v razvoju metalurgijska industrija, ki je napredovala po vojni v zvezi z ostalimi industrijami kot dopolnina. Tudi industrija usnja in obutve je po vojni lepo napredovala. Število pivovaren je ostalo isto. Stagnacija se opa- Inž. Milosav Vasiljevič Miljulin Stanojevič: Belgrajski velesejem štoru bo belgrajski velesejem sezidal svoj šesti paviljon. V paviljonu ne bo nobenega stebra in bo tako ves paviljon ogromna dvorana, ki ne bo na razpolago samo razstavljalcem, ampak tudi prirediteljem koncertov, gledaliških predstav, predavanj in slično. Dvorana bo merila 3500 kvad. metrov površine in bo gotovo ena največjih dvoran v tem delu Evrope. Taka dvorana je bila Belgradu že dolgo potrebna in belgrajski velesejem prihaja s svojim načrtom ravno pravočasno. Belgrajski velesejem postaja že tradicija Belgrada in kot tak bo lahko tudi opravljal svojo nalogo doma in pri naših sosedih. Točno ob določenem času se bodo v Belgradu sestajali trgovski in poslovni ljudje z vzhoda in z zapada. Sklepali bodo svoje kupčije in širili svoje trgovinske zveze. Taki splošni gospodarski stiki na velesejmih so se izkazali kot najlepše prilike za sklepanje mnogih vezi, ki bi se sicer najbrž nikdar ne mogle oblikovati v taki meri brez navzočnosti tolikih interesentov na istem mestu. Mi smo srečni, da so nam izkušnje v tem kratkem času pokazale, da je naše središče že začutilo potrebo za tako velike gospodarske manifestacije kakor so mednarodni vzorčni velesejmi. Belgrajski velesejem je skupno z Ljubljanskim velesejmom in Zagrebškim zborom, s katerima je v najtesnejših vezeh sodelovanja, uspel samo zaradi tega, ker je bil gospodarska potreba našega Gradbena dela pod Kalemegdanom. Na levi: zgradba obalnega zidu ob izlivu Save y Donavo, na desni: Ista gradbena dela z drugo strani. Inž, Dragotin Nihitič: Novi Belgrad Belgrajska mestna občina se je odločila, da zboljša stanje obobrežnega terena vzdcdž obrežja reke Save in Donave. V ta namen je ustanovila Sekcijo za meliorizacijo belgrajske okolice. Za šefa sekcije je postavila strokovno naobražena moč: inž. Dragomira Niketiča. V progTam meliorizacije terena in asapacije neposredne belgrajske okolice je vneseno: »Novi Belgrad«, Ada Huja, Ada Ciganlija itd. Belgrad 6e je v zadnjem času vse bolj razvijal v smeri Banavega brda, Višnjice in Mirijeva. Najbolj prirodno bi pa bilo, da bi se to razvijanje usmerilo proti Zemunu. Zato je bilo sklenjeno, da se usposobi zemljišče, ki se nahaja na levem obrežju reke Save, od mosta Kralja Aleksandra navzdoil proti izlivu Save v Donavo, kjer bi se zgradil elitni del Belgrada. Ves ta teren je treba dvigniti za 60 cm nad najvišjo do 6edaj ugotovljeno vodno stanje reke Save. Ves teren, ki se razprostira med cesto, ki vodi iz Belgrada v Zemun in med obrežjem Save in Donave, meri okoli 150 ha. Predsednik mestne občine, človek velike aktivnosti in volje, znan po 6voji iznajdljivosti, da zagotovi potrebne kredite za koristne stvari splošnega značaja, ni mogel takoj najti patrebnega kredita za zasipanje vsega terena od mosta Kralja Aleksandra I. do Zemuna. Zahteval in tudi dobil je samo kredit 30 milij. din,, s katerim je s pogodbo zagotovil melioracijo 750.000 m5 omenjene površine. Belgrad bo s to melioracijo veliko pridobil v zdravstvenem pogledu, ker bodo zginili V6i močvirni tereni in mlakuže, ki so bile dat sedaj leglo komarjev in malarije. Belgrad bo s to melioracijo pridobil tudi v estetskem in reprezentativnem pogledu, ker pred prestolnico ne bo več omenjenih ml»kuž in druge nesnage. Pa tudi v urbanističnem pogledu bo Belgrad imel samo karist, ker se bo razvijanje same prestolnice pravilnejše usmerilo. Sama belgrajska občina bo pa imela od te melioracije tudi materialno korist, ker bo lahko odprctdajala zboljšana zemljišča in stavbišča. Dela obstojajo iz nasipanja okoli 3,150.000 kubičnih metrov materiala, ki se z izčiščevanjem donavskega korita v bližini nanaša do višine 4.20 metrov. Za sedaj bo zasuta površina 75 ha. Vsa dela izvaja danska skupina Hoygard, Sghultz A. D. in Kamposaks iz Koipenhagna po pogodbi, ki je bila sklenjena z belgrajsko mestno občino. Razen zasipanja terena mora danska skupina še zgraditi 350 m pristaniškega zidu iz armiranega betona za bodoče pristanišče na donavskem delu v vrednosti 5,775.000 din, ali 16.500 din za en dolžinski meter. Vzdolž obale nasuti material ho omenjena danska skupina morala obložiti s kamenitim materialom v debljini 70 cm. Kot zaščita se bo ta kamenita obloga nasipa 'ob podnožju naslanjala na armirano beto.nsko gredo. Omenjena dela je pričela danska skupina izvajati 2. marca 1938 ter morajo biti po sklenjeni pogodbi gotova do 1. oktobra 1940. Za vsak mesec zakasnitve je predviden penal 300.000 din. Finančno vprašanje izvedbe teh del je rešeno na tale način: Belgrajska mestna občina je najela posebna posojilo pri Državni hipotekami banki v Belgradu v znesku 30 milij. din. Posojilo se uporablja v obrokih po pet milijonov din, kolikor pač zahtevajo izvršena dela. Od 750 000 ms na novo zasutega terena ba 35% odpadlo na ulice in križišča. Čista površina za parceliranje znaša 487.000 m2. Pričakovati je, da se bo en kvadratni meter 6tavbišča lahko pro- Ministrski del Belgrada v ulici Miloša Volikega. Na desni: predsedstvo vlade in finančno ministr-»tvn: na levi: ministrstvo za notranje zadeve in ministrstvo za trgovino in industrijo dajal po srednji ceni 250 din. Seveda potem, ko bodo izvršene razne instalacijske naprave, kakor kanalizacija, vo,dovod, polaganje električnih ka-bl ov in tlakovanje ulic. S prodajo vseh stavbišč bo mestna občina belgrajska dobila 121.875.000 dinarjev. Po odbitku hipotekarnega dolg a 30 milijonov din, bo mestni občini o,stalo čistih 91 milijonov 875.00 din. Od tega zneska bo treba še odbiti 37%, t. j. 34 milij. din za kanalizacijo, vodovod in druge neobhodne naprave in instalacije, kakor tudi za ureditev cest in križišč. Na ta način o/stane znesek 57.875.000 din, ki je čisti dobiček belgrajske občine. S tem kreditom bo občina ustanovila poseben sklad za saniranje in melioracijo ostalih vodoplavnih terenov v Belgradu, t. j. na še nezasutem zemljišču proti Zemunu, zatem na Adi Ciganliji, Velikem vojnem otojku, Malem vojnem otoku, Adi Huji, Makišu in drugod. Dosega gornjega finančnega efekta v celoti je pa na prvem mestu odvisna od rezultata mednarodnega natečaja za ureditev obale reke Save in Donave ter še neizkoriščenih obobalnih terenov v zvezi z ostalimi vprašanji, t. j. z rešitvijo vprašanja donavskega pristanišča, železniškega vozla, železniške tovorne postaje, modernega savske ga kopališča v bližini velesejma, stadiona za •olijjipijske prireditve itd. Omenjeni natečaj je že objavljen. Od del pri zasipanju leve savske obale je do 6edaj že zgrajen betonski pristaniški zid. Sedaj se nadaljuje izdelava kamenite obloge tega zidu vzdolž obale. Nasutega je pa do sedaj okoli 1,300.000 m3 finega peska od 3,150.00 m:! peska, ki ga bo treba nasuti. Za do sedaj izvršena dela je bilo že izplačanih 10 milij. din. Nasipanje izvršuje danska skupina s posebnimi sesalnimi napravami na ladji, ki jo je podjetje za to svrho najelo. Ker vsa ta dela lahko izvede tudi belgrajska o.bčina sama, izgleda, da v bodoče občina teh del ne bo več odstopala inozemskim podjetjem, temveč domačim, ki so za taka dela tudi sposobna. Pri vsesavanju materiala iz Donave, je ladijska sesalka z močjo 740 HP pobirala tudi najrazličnejše predmete, kakor človeške in živalske kosti, razna kopje, orožje, orodje vseh dob, zlat, srebrn in ostali kovinasti denar. Razen tega tudi več granat in šrapnelov iz svetovne vojne, ki so 6e zarile v mehek pesek ter niso eksplodirale. Sedanji predsednik belgrajske mestne občine g. Vlada Ilič ima poleg ostalih zaslug za vsestranski razvoj našega prestol nega mesta, tudi zaslugo za ustvaritev »Novega Belgrada«, Miodrag Indjič: Prve banke v Belgrada in Srbiji Povojni razvoj bank v Belgradu V novih, povojnih gospodarskih razmerah je ostala struktura belgrajskih in srbskih bank sploh ista kot pred vojno. Prevladovalo je veliko število bank in bančic z majhno delniško glavnico, neznatnimi tujimi sredstvi, od katerih jih je še največ dala Narodna banka. Obrestna mera je bila visoka, ker se je gospodarsko življenje izredno hitro razvijalo. Te banke so bile večinoma last majhnega števila delničarjev in bi jih lahko po sestavi kapitala imenovali družinske ali prijateljske banke. Naslednja statistika nam kaže stanje belgrajskih bank na koncu leta 1923, torej na koncu prve inflacijske dobe. Od skupnega števila bank (64) jih je bilo iz predvojne dobe do leta 1900 13, od 1900—1913 jih je bilo ustanovljenih 41, po vojni dp leta 1923 pa 20. Po kapitalu in bilančni vsoti je bila tedaj največja Jadranska banka, ki pa je šele leta 1921 prenesla svoj sedež iz Trsta v Belgrad in se je njena delavnost bolj raztegala po slovenskem in hrvatskem ozemlju kot pa na področju Srbije. Tudi belgrajske banke niso posegale čez Savo, dočim so nasprotno po vojni številne prečanske banke ustanovile svoje podružnice v Belgradu ter se delno tudi udejstvovale v kapitalu belgrajskih bank. Podružnic bank je bilo tedaj v Belgradu 43. Statistični podatki o povojnih belgrajskih bankah nam dajejo naslednjo sliko (v milijonih din): Miodrag Indjič Vse do leta 1862 v Belgradu in provinci tedanje Srbije sploh ni bilo nobenega denarnega, kaj šele kreditnega sistema. Srbija ni imela svojega denarja. Dinar je obstojal, toda samo v zlatu, poleg dinarja pa je imel v prometu polno veljavo še avstroogrski, romunski in turški denar. Skupno je bilo tedaj v Srbiji v prometu 39 raznih vrst denarja. Niti kmet, niti čaršija (t. j. trgovski stalež) ni imel zaupanja v papirnata plačilna sredstva. Rajši so jemali bakreni denar kot bankovce. Sploh je bilo glavno plačilno sredstvo zlato. Zato so se lahko velika bogastva vzdržala neokrnjena brez izgub zaradi valutnih in drugih razmer. Leta 1862 je bila osnovana uprava fondov, katere cilj je bil dajati kmetu kredit na osnovi hipoteke. Tako je ostalo mestno gospodarstvo brez kredita. Prva zasebna banka v Srbiji je bila »Prva 6rbska banka« v Belgradu, ki je pa po kratki dobi svojega obstoja propadla. Zaradi tega tudi še dolgo ni bilo misliti na nadaljne snovanje zasebnih bank v Srbiji. Zato so tem bolj delale v Srbiji tuje banke, ki so se v glavnem udejstvovale v trgovini med Srbijo in Avstroogrsko, saj je vsa trgovina Srbije šla samo skozi Avstroogrsko. — Tedaj je osnovala Liinderbanka drugo srbsko banko pod imenom Srbska kreditna banka, ki je postala ena največjih denarnih zavodov v Srbiji kralja Milana. V tej dobi so bile izvrševane vse finančne transakcije v notranjosti Srbije še na besedo in obligacije, odnosno na besedo ali navadno potrdilo. Leta 1871 je osnovala belgrajska čaršija svojo prvo banko Belgrajski kreditni zavod, ki obstoja še danes. Nadalje so bile tega lela osnovane še tri banke v provinci: Smederevu, Valjevu in Požarevcu. Glavnica teh bank je bila plačevana v zlatu. Obrestna mera teh bank je bila izredno visoka. Leta 1872 je bila osnovana v Belgradu druga velika banka, Belgrajska zadruga, po belgrajskih trgovcih. Glavni nj »n delničar je postal Luka čelovič, ki je po svoji smrti zapustil ogromno premoženje v dobrodelne in kulturne namene. V tej dobi je Srbija že začela kovati tudi svoj lastni denar, in sicer bakren denar za 10, 5 in 1 davčno paro. Leta 1873 je bil zakonito uveden kot plačilno sredstvo dinar (po prvotni zamisli naj bi se dinar imenoval »srbljak«). Leta 1878 je Srbija uvedla zlato valuto, vendar ne čisto, ampak dejansko mešano valuto s srebrom. Tedaj so tudi že nastali prvi projekti Narodne banke. Veudar je do uresničenja te zamisli bilo potrebno še mnogo časa. Šele leta 1883 je bila ustanovljena Narodna banka. Začela je delati leta 1884 ter se je morala dolgo časa tudi zaradi neurejenih finančnih razmer države boriti z velikimi težkočaini. število glavnica bil. vsota čisti dobi 1923 64 304.8 55.5 1924 60 466.5 57.76 1925 60 480.36 62.1 1929 71 702.86 4024.9 84.6 1930 73 1424.8 4649.2 88.16 1931 73 1463 1 4626.8 89.26 1932 77 1510.8 4376.9 63.4 1933 74 1409.0 4077.6 54.5 1934 76 1339.3 4043.6 49.1 1935 72 1341 37 4027.26 42.4 1936 1315.6 4355.17 34.9 1937 68 1303.9 4114.2 Kadar potrebujete tiskovine, kataloge, ilustracije, prospekte in se ne morete odločiti, v kakšni tehniki naj se izdelajo, se blagovolite obrniti na luoostoinuiske tiskarne v UiiblMinl Brzojavni naslov: Jugotiskarna Ljubljana Umetn. grafitni zavod v katerem so zastopane vse moderne grafične panoge. — Vsa grafična dela se izvršujejo lepo, solidno in po zmerni ceni KNJIGOTISK IN UMETNIŠKI TISK LITOGRAFIJA IN OFSETNI TISK KEMIGRAFIJA BAKROTISK KNJIGOVEZNICA K tem ££>vilkam je še pripomnili, da obsegajo i poslovanje' Priv. agrarne banke i Obrtne banke kralj. Jugoslavije, torej njih poslovanje za vso državo. Niso pa upoštevane podružnice izvenbel-grajskih bank, ki delajo v Belgradu, kot n. pr. Praštediona, Jugobanka, Združena banka itd. Od 63 belgrajskih bank jih je 13 pod zaščito. V Pan-čevu in Zemunu, ki spadata pod Belgrad, je 5 zavodov, od katerih so 3 pod zaščito. Če izločimo privilegirane zavode, znaša bilančna vsota pravih belgrajskih bank samo 22198 milij. din ali 52.15% vse vsote. Bilančna vsota pančevskih in zemunskih bank je znašala 1. 1937 122.7 milij. din. D. P. Belgrajski župani Ob koncu leta 1018, je bil župan mesta Belgrada Kosta G lavi nič; v začetku leta 1919 je postal mestni župan odvetnik Mihajlo Ma rja novic ter je ostal na tem svojem položaju do 9. novembra 1919; za njogovega naslednika je bil imenovan dr. Kosta J o v a n o v i č, ki jo ostal na tem mestu do 25. avgusta 1920; na seji občinskega odbora je bil dne 2. septembra 1920 izvoljen za začasnega predsednika mestne občine Djoka Kara - Jovanovič, odvetnik, ki je ostai na tem mestu do 3. marca 1921; dne 6. marca 1921 so bile v Belgradu prve občinske volitve in je bil za župana izvoljen radikal Dobra M i t r o v i č, odvetnik. Na svojem mestu je ostal do 12. marca 1923; pri naslednjih občinskih volitvah dne 10. avgusta 1923 je bil za župana izvoljen bivši župan radikal Mihajlo Marjanovič, ki je županoval do 5. januarja 1925; pri tretjih občinskih volitvah dne 22. avgusta 1926 je zmagal kandidat demokratov Kosta Kuni a n u d i, ki je nato županoval do 18. februarja 1929, ko je bil imenovan nov mestni svet; jx> novem zakonu o belgrajski mestni občini je bilo nato s kraljevim ukazom dne 14. februarja 1929 imenovano mestno županstvo, čigar predsednik je bil inž. Miloš S a v č i č, bivši minister, podpredsedniki pa so bili: dr. Miloslav Stojadinovič, Vojislav Zadjina in Izidor Oratič; ta uprava je vodila občino do 23. maja 1930, ko je bila imenovana nova uprava, ki ji je načeioval Milan N e š i č, inženir in vseučiliški profesor, ter opravljal te svoje posle do 12. maja 1932; nato je bila imenovana uprava z Milutinom Petrovičem na čelu, ki je vodila občinske zadeve do 5. januarja 1935; nato je prevzel občinsko upravo sedanji načelnik mestne uprave, Vlada Ilič, ki še sedaj vodi zadeve belgrajsko občine. 'oslopje generalnega štab« Belgrad čez 50 let ~ milijonsko mesto Mednarodni natečaj bel grajske občine za načrt velikega Beigrada — 900.000 dinarjev nagrad Belgrulska občina bo v kratkem razpisala velik mednarodni natečaj za urbanistično in regulacijsko ureditev velikega Beigrada v bodočnosti. Belgrajski župan g. Vlada luč je pred meseci imenoval poseben odbor, ki je dobil za nalogo, da do podrobnosti prouči V6e urbanistične in prometne probleme Beigrada in da pripravi gradivo za osnovo natečaja. Odbor je zbral gradivo in hkrati izdelal podrobno statistiko Beigrada v vseh njegovih socialnih, kulturnih, političnih, gospodarskih, zdravstvenih in prometnih razmerah. Iz tega 60 bile dane glavne smernice za pripravo razpisa, ki naj uredi vse probleme Beigrada najmanj za 50 let naprej, torej Se za čas, ko bo Belgrad verjetno imel že en milijon prebivalcev. V tem primeru mora generalni regulacijski načrt vsebovati težke rešitve železniških, rečnih in cestnih prometnih zvez, ki se križajo prav v Belgradu. Splošni pogoji osnutka za razpis so obsežni in zahtevajo ustvaritev urbanistične celote za veliki Belgrad in vso njegovo daljno okolico. Ustvarijo naj možnost sodobne ureditve Beigrada kot prestolnice jugoslovansko države in kot najvažnejšega mednarodnega prometnega križišču na jugovzhodu Evrope. Da bi arhitekti, ki bi se lotili te veličastne naloge, povsod mogli čim lepše rešili postavljene naloge, jim bodo dani na razpolago tudi podrobni zgodovinski podatki Beigrada od davnih dni do danes. Prav tako bodo dobili na razpolago točne karte z višinskimi kotami posameznih okrajev, podatke o podnebju in hidrografiji, opise rek in podatke o geološki formaciji sveta, na katerem stoji Belgrad. Razumljivo je, da bodo morali graditi novi načrt glede na vse statistične podatke po nacionalno politični, socialni in gospodarski strukturi, nadalje glede na število prebivalstva in na njegovo gospodarsko, zdravstveno in socialno obeležje. Priloženi bodo tudi natančni podatki o vodovodu, elektrarnah in mestnem prometu. Odbor za pripravo razpisa glavnega regulacijskega načrta je seveda določil tudi vodila, po katerih naj arhitekti določajo oblike bodoče kraljice Donave. Največ pozornosti je posvetil vprašanju rečnih pristanišč, železniških postaj, industrijskih okrajev in športnih naprav ter ureditvi ulic, trgov in parkov. Iz teh splošnih smernic lahko razberemo, v kako mogočno prestolnico se bo razvil Belgrad v prihodnjih desetletjih. Rečna pristanišča Donavsko pristanišče v Belgradu je že danes eno najmočnejših pristanišč na Donavi. Pomembno pa je še posebno zato, ker je Belgrad po vodni nrmn n e cr»cm I 11 i tli i H r¥n vn m i v miikraiši črti. poti zvezan s sosednimi državami v najkrajši črti. Ze danes je promet v belgrajskem pristanišču prekoračil en milijon ton. V nekaj desetletjih pa bo dosegel pet milijonov ton. Zaradi tega bo treba bodoča pristanišča smotrno vezati z železniškim omrežjem in oskrbeti pristanišču vse naprave za iztovarjanje in nakladanje kakor tudi omogočiti najbolj enostaven način odvoza pripeljanega blaga. Za bodočnost naj se uredijo potniška in tovorna pristanišča, zadosti razsežna skladišča, carinsko pristanišče in pristanišče za tranzitni promet. Dolžina operativnega obrežja vseh belgrajskih pristanišč bi v tem primeru merila okrog 20 km. Razširjeno pristanišče naj dobi tudi sodobno ladjedelnico in prezimovališča za ladje, nato posebno pristanišče z bazenom in platformo za hidroavione s potrebnimi hangarji Tovorna pristanišča naj se zgrade tako, da ne bodo zapirala predelov obrežja, ki zaradi estetske zunanjosti mesta ne smejo biti zazidani. Na teh delih obrežja naj se uredo nasadi. ki bodo najlepša in najsodobnejša sprehajališča. , ^ Železniški vozel Železniško mrežje prestolnice naj se preuredi tako, da bo enako služilo pristaniškemu prometu, osebnemu prometu s središčem mesta in prometu z industrijskimi in trgovskimi okraji mesta. Skrbeti pa je treba, da bo kljub gostemu železniškemu omrežju prebivalstvo imelo lahek dostop do nabrežij Save in Donave. Določiti je tudi zveze glavnih postaj in pristanišč z oddaljenimi okraji mesta, ki bodo nastali v bodočnosti na sedanji periferiji. Glavna železniška postaja mora imeti kapaciteto 600 vlakov na dan. Poleg nje naj se zgrade še štiri stranske postaje, in 6icer Dunav, Topčider, Zemun in Cukarica. Posebej naj bodo urejene tri postaje za tovorni promet, prva za savsko pobočje, druga za donavsko pobočje, tretja pa za najvišje ležeče dele Beigrada. Vsaka od tovornih postaj naj ima kapaciteto 1800 vagonov dnevnega tovora. Vpošteva naj se tudi obstoječa postaja v Pančevu, na novo naj se urede v okolici Beigrada tri ranžirne postaje in pomožne ranžirne postaje v Zemunu in Pančevu. Kapaciteta glavne ranžirne postaje naj bo 3000 vagonov na dan, kapaciteta pomožnih pa 2000 vagonov na dan. Kurilnire naj se postavijo izven obsega Velikega Beigrada, a vendar v bližini postaj. Za postaje s potniškim prometom je določena ena sama glavna kurilnica. V zvezi s tem osnutkom se sme preložiti tudi obstoječi železniški most čez Savo. Glavna postaja za potniški promet mora imeti kar najbolj ugodno zvezo s središčem mesta, lokalne postaje pa morajo služiti svojemu okolišu. V sploš- nem velja, da železniško omrežje niti najmanj ne sme ovirati bodočega razvoja mesta, hkrati pa naj bodo vse železniške naprave za tovorni promet v najugodnejši zvezi z bodočimi industrijskimi okraji. Za glavne prometne smeri iz Zemuna, Topčidera in Topčider—Pančeva naj bo glavna postaja prehodna postaja, nikakor pa ne čelna. Industrijski okraj Veletrgovine in trgovine na debelo bodo dobile svoj okraj v bližini pristanišč in železniških skladišč. Industrijski okraji pa bodo postavljeni na mestih z ugodnimi prometnimi zvezami, vendar tako, da bodo vetrovi odganjali dim v zunanjo okolico mesta. Za posamezne vrste industrije bodo določeni posebni okraji, vendar težka in zdravju škodij iva industrija v belgrajskem območju ne bo imela mesta. Za industrijo so določeni okoliši na, desnem bregu Donave nad Zeniuinoin in niže od Višnjice in v predelu Velikega sela in niže od njega; na levem bregu Donave v območju Pan-čevskega Rita in za mejo sedanjega belgrajskega okoliša v smeri proti Pančevu. Na savskih obrežjih proti otoku Adi Ciganljiji in naprej od mesta proti vodnemu toku pa se industrija no bo sm£la pas. seliti,, ker so na tem ozemlju vodovodne"'nri[V'r$'ve. Velike industrijske okraje pa je treba od stanovanjskih okolišev ločiti z nasadi in zelenjem. Delavske kolonije bodo postavljeno v bližini industrijskih okrajev in bodo imele svoje krajevne trgovine, kulturne in socialne institucije in športna igrišča. Ozemlje na levem bregu Save pa je prepuščeno svobodni fantaziji projektantov. Športne naprave in parki Za športne naprave, športna igrišča, sejmišča in parke pridejo v poštev otoki na Savi in Donavi. Največji belgrajski park Topčider s Košutnjakom naj se ohrani in poveže z obrežjem Save. Nasadi naj se podaljšajo tudi na otok Ado Cigaijjo. Značaj parka naj dobijo tudi Lavdonove šattCe, ki jih je pa treba še pogozditi. Ustvari naj se tudi velik ljudski park, ki naj bi se spuščal proti Donavi in po možnosti končal na otoku Adi Hujl. Poleg lokalnih športnih središč je v načrtu tudi velik športni okraj s stadionom in telovadiŠČem za lahkoatletske nastope, za tekme vseh športnih panog, z vsemi napravami za vodne športe, nadalje kopališči s plavalnimi bazeni itd. Prav tnlsb bodo tu zgrajena pristajališča za jadralni letalski šport ali pa bo v ta namen služil eden od otokov, Priča slavne zgodovine Ralemegdan z zgornjim in spodnjim gradom pa je najlepša točka Beigrada, ne glede na Jo, da s staro trdnjavo predstavlja najbolj odliSetl zgodovinski spomenik. Vse urbanistične naprave naj sg v njegovi okolici izpeljejo tako, da bodo Dvor Nj. Vel. kralja na Dedinju. še povečale lepoto Kalemegdana in vseh zgradb na njem. S tem bo dosežen najlepši pogled na ta dokument slavne preteklosti z obeh rek. Dokončna restavracija naj napravi iz tega najlepšega predela mesta tisto privlačno točko, ki bo kot simbol mesta kraljevala nad ogromnim okolišem v sedanji dobi zgrajenega modernega mesta, Velikanske nagrade Sedanje pogoje za regulacijski načrt Velikega Beigrada bo belgrajska občina dostavila posameznim ministrstvom in vsem drugim ustanovam, ki bi mogle še oplemenititi zasnutek z novimi zamielimi. Hkrati naj bo ta načrt tako izročen javni kritiki in oceni strokovnjakov, zaradi česar bo končno mogoče izdelati podrobne in de-1'initivne pogoje in razpisati natečaj. Za najboljše rešitve, h katerim bodo pripuščeni najbrž tudi zamejski strokovnjaki, so določene za naše razmere skoraj neverjetne nagrade. Prva nagrada znaša 300.000 din, druga nagrada 200.000 din, dve tretji pa po 100.000 din. Za odkup načrtov pa je na razpolago še 200.000 din. Skupno bo torej občina žrtvovala za najboljšo rešitev regulacijskega načrta 900.000 din. Če vpoštevamo, da bo ta načrt določal vso nadaljnjo investicijsko politiko bel-grajske občinske uprave in zasebne gradbene podjetnosti, ki bo v prihodnjih desetletjih preisegla številne milijarde, potem je gotovo nagrada za najboljši načrt pravilno ocenjena. Hkrati pa gre največje priznanje belgrajski občini, da pravočasno misli na bodočnost mesta in ga tako zavaruje pred urbanističnimi napakami, ki bi utegnile skaziti našo prestolnico in ji odvzeti romantični čar že po naravi ob Donavi najlepše postavljenega mesta. Tehstam koncem Koste Ilica sinovi A. D* Eno od najbolj znanih industrijskih podjetij v Jugoslaviji je podjetje Koste lliča sinovi d. d. Sedež podjetja in njegovi dve veliki tovarni so v Belgradu, toda brnenje njegovih strojev se sliši tako v Leskovcu, kakor tudi v Karlovcu, Petrovgradu in Konaku. Njih lastnik je Vlada Ilič, predsednik jugoslovanske prestolnice. Pri tem pa moramo takoj poudariti, da g. Ilič ni samo imenovani nli častni predsednik, tega ogromnega podjetja, temveč njegov stvar* ni in aktivni vodja. Seveda je pri spoznavanju jugoslovanske industrije to podjetje prvo, ki je po svojeffi obsegu na prvem mestu. O osebnosti in karijeri g. Vlade lliča bi se dala spisati velika knjiga. Njegov oče je bil izdelovalec voska v Leskovcu in je imel šest sinov. Najmlajši je bil Vlada, današnji predsednik belgrajske občine, lastnik največjega industrijskega koncema. Ker njegov oče Kosta s svojo izdelovalnico voska ni mogel vzdrževati svoje številne družine, je ustanovil v Leskovcu tkalnico. Vlada je še zelo mlad odpotoval v Nemčijo, kjer je dokončal tekstilno šolo. Potem je nekaj časa delal v tovarni svojega očeta. Pozneje je prišel v Belgrad, kjer je s svojo neverjetno genialnostjo odkupil od nekega angleškega društva tovarno sukna, čeprav je razpolagal s sorazmerno majhnimi sredstvi. Njegova neverjetna odločnost in prefinjena. občutljivost sta bila njegova vodnika. Neverjetno aktiven in danes lastnik petih velikih tovarn, je aktivni predsednik Trgovske banke v Leskovcu. Seli dvor na Dedinju, r katerem stanuje Nj. kr. Vis. knez namestnik Pavle, Vzdržal jc vse vojne napore in po vojni so se vsa njegova podjetja razcvela z neverjetno hitrostjo. Še pred vojno je g. Ili6 postal trgovski družabnik petrovgrajske tovarne preprog; v Leskovcu je dokupil tudi Mauthnerjevo tekstilno tovarno. Danes v njegov koncem spadajo naslednje tovarne: Tekstilne tovarne Koste lliča sinovi d. d. v Beogradu, ki izdelujejo svilene in polsvilene tkanine, enobarvne in tiskane svilene brokate, podloge, brokat, satene, svilene rute, buret bla-gove za poletne obleke, razne vrste amerika-nov, parkete, materije, strukse, rjuhe, serviete, flanele, angine, lanene in konopljcve tkanine, bombažaste odeje — velike in otroške. Podružnica tekstilnih tovarn v Leskovcu izdeluje bombažaste, konopljene tkanine, kot kepere za delavske obleke, bombažaste podloge, amerikane različnih kvalitet, bombažasti gradi, platno za izdelavo vagonske opreme, blago za slamnjače, konopljeve vreče in drugo. Tovarna volnenih tkanin Koste lliča sinovi d. d. v Belgradu izdeluje vsakovrstne poletne in zimske blagove za moške in ženske obleke, suknjiče in suknje, volnene odeje in druge tkanine. Tovarn a volnenih tkanin »Vuna« d. d. v Karlovcu izdeluje razen vsakovrstnega modnega sukna tudi valjane in tkane rute, kakor tudi volnene odeje; razen tega izdeluje še raznovrstno sukno od najboljšega do najcenejšega. Kraj tovarne volnenih tkanin v Belgradu, ki izdeluje tudi vsakovrstno moško in žensko zimsko in poletno trikotažo, kopalne kostume, žemperje, puloverje, majhne šale, čepice, ben-kice, tkanine za rute, žensko svileno perilo, moške svilene srajce v bogati izbiri, triko-sukna, bombažasta in svilena, za izdelovalce konfckcijc, je tudi vredno omeniti. Tekstilne industrije d. d. v Karlovcu, ki imajo tudi poseben oddelek za konfekcijo. Srbska tovarna preprog »Lazar Duderski« d. d. v Petrovgradu izdeluje vsakovrstne preproge iz prvovrstne volne, kot »Turne«, »Vel-vet«, »Kajiestru«, »Holander«, »Buklc«, »Slavia«, »Pcrsia«, »Aksminster« in znane, ročno izdelane »Smirna« preproge v vseh barvah in vzorcih. Prva srbska tovarnn mrež d. d. v Petrovgradu izdeluje vsakovrstne mreže: konopljene za rečno ribarstvo in bombažaste za morsko ribarstvo; vrtne gugalnice, mreže za zavese, oddelek za zavese v Belgradu pa izdeluje vsakovrstne zavese in posteljna pokrivala, namizne prte iz filea, markizeta in svile, in sicer v največji izbiri in v prvovrstni izdelavi. Tovarna čcpic in vrvnrne d. d. v Kragu-jevcu izdeluje vrvi v vsaki kvaliteti in debelosti, barvast sukanec za sedlarje, izdelovalce odej in lekarnarje, konopljeno prejo, čevljarski sukanec, vrvice za zavese, vrvarije v raznih kvalitetah, gugalnice, torbice, Transmisijska Jer* mena, vreče, cevi za vodovode, vodnjake in gasilce,- Prva srbska iovarna konfekcije d, d. v Belgradu in Konaku izdeluje vsakovrstne moške in otroške obleke, moške zimske suknje, »Mi-kado« jutranje suknje, nepremočljive Hubertus plašče, ženske plašče z znano znamko »Soko«. Vse tovarne koncema Koste lliča sinova d. d. so opremljene z najmodernejšimi in najpopolnejšimi stroji ter uporabljajo samo prvovrstne surovine omenjenih tovarn. S svojo prvovrstno izdelavo, kakor tudi z zelo ugodnimi cenami izključujejo vsako konkurenco. Prodajni urad tovarn je v Belgradu, Kneginje Olge ulica št. 29. Če hočemo dobiti jasno in točno sliko o vseh ustvarjalnih zmožnostih teh tovarn, moramo omeniti tole: pri polni izrabi tovarn gosp. Vlade lliča iste lahko izdelajo blaga za eno milijardo dinarjev na leto. V tovarnah g. Ilica predelujejo laneno konopljo in bombaž. Iz tega materiala izdelujejo na stotine in stotine tekstilnih izdelkov: perilo, obleke, preproge, trikotažo, odeje, vreče, platna, z eno besedo vse, kar se da tkati in plesti. O sodobni opremi posameznih tovarn zaradi pomanjkanja prostora v listu ne moremo obširneje pisati, Kdor gre mimo teh stotin strojev, ki stalno ropotajo in brnijo, in posluša šum neprekinjene delavnosti in ko pregleda vse od sirovin do gotovih izdelkov, mora tudi nehote iskreno in globoko spoštovati um in voljo, ki sta vse to ustvarila. Zunanje ministrstvo Gradbena delavnost v Belgradu po vojshi Nobeno mest« v naši državi po vojni ni doživelo tolikega razmaha kot prav Belgrad. Število prebivalstva je v Belgradu skokoma naraščalo. Pa tudi posli so se vedno cnsredotočevali v Belgradu, kjer sa rasle nove državne in zasebne stavbe skoraj ameriškega obsega leto za letom v večjem obsegu. O tem nam pričajo zanimivi statistični podatki o novih stavbah in njih vrednosti v Belgradu. nove število vrednost r zgradbe prostorov milij. din 1919-20 111 1.848 54.7 1921 184 2.666 66.7 1922 429 9.968 261.8 1932 437 13.742 533.04 1924 298 9.605 299.8 1925 259 5.930 175.3 1926 477 10.939 225.9 1927 692 17.311 334.1 1928 585 16.031 317.64 1929 342 8.698 164.4 1930 323 9.000 153.94 1931 445 . 9.441 185.55 1932 695 13.893 261.45 1933 404 14.258 157.65 1934 289 9.468 88.9 1935 312 10.909 93.57 1936 291 13.765 106.4 1937 354 15.824 134.44 1938 441 20.583 189.87 upno 7.368 213.879 3.795.35 Belgrajske ceste nekdaj in sedaj Ceste najlepše dokazujejo skoraj pravljični razvoj naše prestolnice v zadnjih 20 letih Po svoji veličastni legi na ustju dveh veleto-kov, Save in Donave, inia Belgrad prav gotovo prvenstvo med vsemi mesti v Evropi. Njegova romantična lega, ki jo še povzdiguje valovito gričevje, na katerem se razprostira današnji Belgrad, je edinstvena. Zaradi vsega tega ima Belgrad vse pogoje, da tudis tvarno postane eno najlepših mest v Evropi. Da kot prestolnica predvojne Srbije tega ni mogel doseči, je jasno, saj so stoletne borbe za obstanek srbskega naroda nalagale njegovim voditeljem važnejše naloge kot skrb za olepšavo pre-stolnega mesta. Kratko razdobje 20 let v povojni dobi pa je zadoščalo, da se je zunanje lice Belgrada popolnoma spremenilo. Stavbarska živahnost, ki je nastopila v povojnih letih, je ustvarila v sredini mesta cele bloke novih mogočnih palač, ki so nekdanjemu središču mesta dali velikomest-no obeležje. Prav tako so zrastle velikanske četrti novih družinskih, stanovanjskih hiš in vil v zunanjih območjih mesta, kjer pred 20 leti ni bilo niti koče. Vzporedno z živahnim gradbenim napredkom v stavbarstvu je šla tudi ureditev belgrajskih ulic, trgov in cest, zlasti pa moderno tlakovanje najvažnejših prometnih žil. Pregled napredka v sodobnem tlaku na belgra.jskih cestah najlepše pokaže tudi silni napredek mesta v celoti. Poglejmo v predvojni Belgrad. Do leta 1911 so bile nekatere ceste v Belgradu tudi tlakovane, vendar je bil tlak iz navadnega lomljenega kamna, tako zvane turške kaldrme, katere se gotovo dobro spominjamo vsi, ki smo v prvih povojnih letih prišli pogledat našo prestolnico. Prav malenkost cestnega tlaka je bila tedaj napravljena iz polob-delanega kamna, a po nekaterih najvažnejših ulicah pa je bil tlak napravljen iz kamenitih kock, položenih na pesek. Leta 1911 in 1912 so v Belgradu prvič začeli z modernim tlakovanjem cest v sredini mesta. Položili so nekaj tlaka iz kamenitih in tudi lesenih kock, medtem ko so hodnike asfaltirali. Tako so uredili Krez Miha.jlovo ulico, Terazije, Ulico kralja Milana, Ulico kralja Petra, Vuka Karadžiča in Ulico Cika Lubine. Te ulice tudi danes predstavljajo najožje središče velikega Belgrada. V tem času je bila tudi zgrajena Ulica Miloša Velikega, ki je dobila tla iz kamenitih kock in katera glede na svojo lepo lego še danes velja za eno najlepših belgrajskih ulic. Balkanska vojna in nato sledeči svetovni požar sta preprečila nadaljnjo ureditev Belgrada. Še hujše pa je bilo to, da je po okupaciji Belgrada bilo uničeno skoraj vse to, kar je bilo zgrajenega in urejenega v predvojni dobi. Po svetovni vojni je več let čakalo v Belgradu na rešitev še polno nujne.jših nalog in zato v prvih povojnih letih ureditev ulic ni napredovala. To je tem bolj razumljivo, če upoštevamo, da ureditve cest zahtevajo velike materialne izdatke. Občina je sicer z večjimi in manjšimi posojili skušala reševati najbolj pereča prometna vprašanja, radikalno pa se velikanske naloge ni mogla lotiti. Z letom 1927 pa je nastopila za Belgrad nova doba, v kateri je začela ureditev ulic in trgov hitro napredovati. Ta živahna gradbena doba je trajala do leta 1932 in je bilo v tem času tlakovano vse ožje središče mesta Belgrada, hkrati pa so bili trgi urejeni po sodobnih načelih. Prav tako so bile glavne prometne žil£,..ki vodijo z vseh strani proti središču, mo(Jerm®irane in tlakovane. Druge ulice pa so dobile^e začasen tlak, pri mnogih pa je belgrajska občina napravila le navadno cestišče. Od leta 1932 naprej je gospodarska kriza nekoliko zavrla veli-kopoteznost modernizacije belgrajskih prometnih žil, vendar je občina z vztrajnostjo nadaljevala začeto nalogo in je danes ureditev ulic in trgov v Belgradu nadvse zadovoljiva. Šele primera s številkami nazorno pokaže vso ogromnost opravljenega dela v zadnjih 20 letih. Velemestni Belgrad, kakršen je danes, ni niti najmanj podoben po ureditvi ulic in trgov Belgradu pred 20 leti. Območje občine same se je sicer silno povečalo, vendar se je kljub temu razmerje med neurejenimi ulicami in tlakovanimi ulicami zbolj-šalo. Leta 1919 je bilo v Belgradu tlakovanih približno prav toliko ulic kakor leta 1912. Mnogo ulic v najožjem središču mesta ni imelo niti navadnega tlaka. Bližnje ulice ob središču mesta pa niso imele niti navadnega makadamskega cestišča. Po 20 letih pa je začetek leta 1939 slika popolnoma drugačna. Vse mnogo večje središče Belgrada je moderno tlakovano. Prav tako imajo sodoben tlak vse prometnejše ulice celo na periferiji. Na bližnji periferiji mesta so ceste dobile navaden tlak — makadamsko cestišče in je netlakovano ostalo v glavnem le nekaj nepomembnih ulic, ki so pripadle območju Belgrada z zadnjimi razširitvami njegovega okoliša. Razvoj modernizacije cest in povečanja ulic pa še lepše kaže naslednja primera: Leta 1918 je imel ves Belgrad samo 309 ulic. Z nastankom Jugoslavije pa so začele ulice rasti v številu in v dolžini. Tako je imel Belgrad leta 1928 že 576 ulic, leta 1930 že nad 700 ulic, leta 1933 okrog 950 ulic, letos pa ima Belgrad že 1680 ulic in cest z imeni. Je pa še precejšnje število neimenovanih ulic, ki se grade na periferiji ob novih parcelacijah. Razmerje tlakovanih cest govori še nazorneje. Leta 1919 je merila vsa površina belgrajskih ulic 1;738.000 kvadr. metrov. Od teh je bilo samo 63.000 kv. metrov ali 3.6% moderno tlakovanih, 818.000 kvadr. metrov ali 47% je imelo običajen tlak — turško kaldrmo, skoraj polovica, 857.000 m® ali 49.4% pa sploh ni imelo urejenega cestišča. Konec leta 1938 pa se nam pokaže vse drugačna slika. Površina belgrajskih ulic in cest meri danes 3,650.000 m2, torej več kakor še enkrat toliko kot leta 1919. Vendar je moderno tlakovanih že 1,710.000 m! ali 46.8% obstoječih cest. To so pravi, da je danes sodobno tlakovanih cest v Belgradu toliko, kot jih je Belgrad pred 20 leti sploh imel. Navadnega cestnega tlaka je 1,094.000 m«, ali 30% vse površine cest, netlakovanih cestnih površin pa je le 846.000 m« ali 23.2%. Tem ogromnim številkam ustrezajo še ogrom-nejše številke izdatkov za modernizacijo ulic in cest. Belgrajska občina je samo od leta 1927 do leta 1939 izdala za tlakovanja in ureditve cest v svojem območju 390,204.000 din. Od tega odpade za moderno tlakovanje cest 265,454.000 din, za običajna cestišča pa 57,195.000, za vzdrževanje cest pa 67,604.000 din. Od leta 1919 do leta 1927 pa je bilo porabljenih za tlakovanje belgrajskih ulic 97 milijonov 221.000 din. Skupno je torej šlo za ureditev in tlakovanje belgrajskih ulic v 20 letih 487,464.000 din ali skoraj pol milijarde dinarjev. Danes merijo belgrajske ulice v skupni dolžini 300 kilometrov; od teh je tlakovanih 240 km, 60 km pa je netlakovanih. Te velikanske številke veljajo za Belgrad v ožjem smislu, ne pa za Zemun in za druge predele na levi obali Save in na desni obali Donave, ki so bili priključeni Belgradu leta 1933. V teh predelih so ceste seveda mnogo manj urejene kakor v samem pravem Belgradu. Okoliš pravega Belgrada meri 8.500 ha, če pa vključimo Belgradu Zemun, meri veliki Belgrad danes 14.000 ha, kar najlepše priča, kako velikanski je Belgrad postal v zadnjih 20 letih. To razdobje je prineslo Relgra-du razvoj in modernizacijo, kakršne v tako kratki dobi ni doživelo nobeno mesto v Evropi. Dr. Janko Grampovčant Belgrad - železniško in rečno prometno središče v državi Palafc*. proi Zemljepisna lega naše prestolnice nudi mnogoštevilne možnosti prometnega razvoja. Kamor koli obrneš pogled, povsod se ti odprejo široka pota v 6vet. Ne da se tajiti, da je postal Belgrad že danes osrednja prometna točka v naši državi, okoli katere se nizajo vse širši in širši kolobarji prometa, ki dosegajo vse kraje v naši državi. Iz Belgrada izhajajo v dolgih pramenih vse glavne železniško-prometne linije in v njega se stekajo po isti poti iz vseh prometnih notranjih središč vse glavne prometne arterije. Mnogim, ki gledajo v naši prestolnici neko umetno, naravnim pogojem neustre-zajoče železniško-prometno središče, pozabljajo, da leži naša prestolnica na glavni prometni poti, ki pelje po suhem in po vodi iz zapadne in srednje Evrope na vzhod. To se vidi popolnoma jasno že po ogromnem prometu, ki se odvija v obe smeri, bodisi po železnici, bodisi po Donavi. To so pred veem tovori namenjeni iz srednje Evrope za balkanske države, potem iz zapadne in južne Evrope dalje v Turčijo. Belgrad predstavlja na tej prometni poti dragoceno prometno postojanko, katero ni mogoče zamenjati z drugimi v sosednjih državah. Elektrokeiiiična industrija v službi kmetijstva! V Rušah pri Mariboru je naša največja Apneni dušik prodira na elektrokemična industrija: TVORNICA ZA DUŠIK D. D. RUSE. Izdeluje umetna gnojila: apneni dušik — calcijev cianamid, nitrofoskal in sečnino (kar-bamid). Poleg tega izdeluje še: karbid, ferro-chrom iz kromove rude, ki jo dobiva v Južni Srbiji, elektro-korund, amonjak in amonjačno vodo ter suhi led (trdo ogljikovo kislino). Karbid služi poleg acetilenske razsvetljave v zvezi s kisikom še za avtogeno varenje in rezanje kovin (dissous-plin). Glavni proizvod je apneni dušik. Apne-nega dušika proizvajajo v Jugoslaviji (Ruše in Dugirat) letno okrog 30.000—60.000 ton. Leta 1929/30 je znašala proizvodnja 63.000 ton, leta 1934/30 pa samo 23.000 ton (gospodarska kriza!). V Jugoslaviji se porabi le neznaten del celokupne proizvodnje apnenega dušika, okrog 10%! Ostalih 90% se izvaža v Avstrijo (sedaj Nemčijo), Italijo, Nizozemsko, Egipt, Grčijo, Britansko Indijo, Ceylon, Avstralijo, Kanado, Argentino itd. Ker naše gospodarstvo in kmetijstvo ni urejeno po načrtu, se dogaja, da poleg tako velike domače proizvodnje dušičnih umetnih gnojil uvažamo draga inozemska dušična gnojila ter s tem otežavamo in oviramo domačo produkcijo. Apneni dušik prodira na inozemskem trgu v modernem kmetijstvu, vse bolj in bolj ter spodriva ostale vrste dušičnih gnojil. — Apneni dušik ima gnojilno in desinfekcijsko moč. To dvojno dejstvo daje apnenemu dušiku prednost pred ostalimi gnojili. Apneni dušik je izredno učinkovito dušično gnojilo za vse kulturne rastline in vrste zemlje, se ne izpira iz zemlje, zboljšava kemična, fizikalna in biološka svojstva zemlje, razkužuje tla, uničuje plevel in razne škodljivce v zemlji, povzroča hitrejšo presnovo organskih odpadkov v humus. Vsi ti mnogo-brojni učinki za povzdigo rodovitnosti zemlje, zboljšanje kakovosti pridelkov, uničevanje plevela in škodljivcev, pospeševanje bakterijskega življenja v zemlji iz komposta itd., ki so združeni v enem samem elektrokemič-nem produktu: APNENEM DUŠIKU — CAL-CIJEVEM CIANAM1DU — dvigajo ta proizvod iznad povprečnosti ter ga stavljajo v red najvažnejših sredstev za povzdigo in napredek kmetijstva. Želeti bi bilo, da se naše kmetijsko gospodarstvo in agrarna politika ter tozadevne ustanove in organizacije bolj temeljito poglobijo v to vprašanje. V našem načrtnem gospodarstvu in kmetijski proizvodnji mora zavzeti apneni dušik vidno mesto! Ing. T. ministrstva. Računi v tem pogledu ne varajo. Trajno in brez škode se Belgradu ne morejo ogniti transporti blaga v smereh zapad-vzhod in obratno. Belgrad kot politično središče naše države nima bistvenih vplivov na razvoj tega prometa, ker je ta razvoj izsiljen po naravnih pogojih in skoraj da bistveno neodvisen od političnega položaja, ki ga uživa prestolnica. To se vidi že po velikem porastu celokupnega železniškega in rečnega tranzitnega prometa v zadnjih letih, kar ni posledica političnega položaja prestolnice, marveč ekonomekopolitične penetracije in pritiska na naša pota, preko katerih se pride najhitreje in najudobneje na vzhod. To so neovrgljiva dejstva. Za sam razvoj prometa naše prestolnice pa je v mnogem zelo odločilno delovalo tudi njeno go-podarsiko zaledje, ki se je v zadnjih letih dvignilo na zelo visoko stopnjo. V tem pogledu je ta naravni prometni pot skozi prestolniško prometno središče pritegnil na &ebe prostrane in bogate pokrajine na levem in desnem bregu Save in Donave. Gravitacijsko področje belgrajskega prometnega središča zavzema neposredno donavsko, mo-ravsko, vrbasko in delno savsko področje. Če vzamemo v obzir zlasti še rečno-prometno pot, ki dopolnjuje železniški promet posebno v našem izvozu in prevozu, moremo reči, da je ogromen del našega izvoza iz teh gospodarskih področij usmerjen neposredno k belgrajskemu prometnemu središču, bodisi v železniških, bodisi v rečnih tranzitih, ki gredo skozi prestolnico k Črnemu morju. Poleg gornjih dveh glavnih prometnih smeri: zahod vzhod, sečejo našo prestolnico še smeri: sever-jug in obratno Živahen promet, katerega je bilo mogoče vsa povojna leta zaznamovati v teh zadnjih smereh, se je v zadnjih mesecih zaradi ztianih političnih dogodkov sicer zmanjšal, vendar pa se ni treba bati, da bi te prometne arterije ohromele, ker se je tudi v teh smereh izkazal Bel- Narodna skupščin« Zvezdama v Belgradu grad kot nenadomestljiva prometno-privlačil a točka, ki veže severne krnje Evrope z jugom. Stranske prometne žile, ki napajajo te glavne prometne arterije pa se stekajo iz vseli krajev, ki gravitirajo gospodarsko k prestolnici. Naravnost ogromen pa je promet blaga, katero je namenjeno samim prestolniškim prebivalcem. Če pomislimo, da je treba dnevno oskrbovati skoraj štiristotisoč ljudi z življenjskimi potrebščinami, potem nam mora biti takoj jasno, da so za tako število ljudi potrebne ogromne količine živil in drugih življenjskih potrebščin. Tovorni kolodvori naše prestolnice sprejemajo letno desettisoče vagonov blaga, ki je namenjeno samo potrebam prestolnice. Temu se ne bomo čudili, če pomislimo, da se v Belgradu letno sezida, adaptira ali pre-naredi več tisoč zgradb in da je v ta namen potrebno ogromno stavbenega materiala. Belgrad pa postaja tudi čim važnejši zaradi svoje industrije, ki se zelo ugodno razvija. Industriji, katera se je vgnezdila v prestolnici namreč zelo prijajo ugodni davčni in delavski pogoji. Ne smemo prezreti tudi enega zelo važnega dejstva, da znaša narodni dohodek v belgrajski prestolnici več kot dve in pol milijarde dinarjev letno in da se ves ta denar uporabi skoraj izključno na samem prcstolniškem trgu. Da to blagodejno vpliva na sam razvoj prometa je razumljivo. Čeprav ni nacionalni dohodek prestolniškega prebivalstva enako razdeljen na glavo, vendar pa se zaradi njegove izredne višine (6250 din na glavo, medtem ko znaša za vso državo približno 2800 din) ustvarjajo dovoljj ugodni pogoji za življenje posameznikov, ki so vešči, sposobni, vztrajni ie marljivi. Ta denar namreč kroži z veliko intenzivnostjo iz rok v roke in plodi trg. Nobenega dvoma ni, da obstoji v naši prestolnici tudi izredno mnogo revščine in siromaštva, vendar pa moramo reči, ako hočemo biti resnicoljubni, da so v Belgradu zelo redki propadli, ki so prišli v prestolnico duševno in telesno visoko razviti in z namenom, da si pribore s skromnimi sredstvi svoj življenjski obstanek, zametajajoči mnogoštevilne ma-mljivosti velemestnega življenja. Res je, mnogi tisoči so utonili v belgrajskem dnu in socialno in moralno propadli. Vendar pa so glavni vzroki v tem, ker so se zatekli v Belgrad nepripravljeni na težko socialno in moralno borbo, ki ji morajo bili kos vsi tujci v tej sredini. Za tako liorbo pa morajo biti ljudje tudi duševno in telesno popolnoma dorasli. V tem obstoji tudi tragika mnogih naših ljudi, ki so prišli semkaj s sanjami* ki se. niso uresničile, da ne omenjamo nesreč, ki se ne dajo odvrniti. m \ Belgrajska prestolnica je in oslane prima in-ter partes med tremi našimi prestolnicami. To dokazuje tudi osebni promet, ki postaja čim dalje večji. Nekoliko se človek začudi dejstvu, da na primer belgrajska železniška postaja ne izkazuje tolikega števila odpravljenih potnikov kot pa jih izkazujeta na primer Zagreb in Ljubljana. Posebno jo zanimivo to, da izkazuje na primer Ljubljana, ki šteje 80.000 prebivalcev mnogo večje število potnikov kot pa štirikrat večji Belgrad. T) prihaja od tega ker prestolniško prebivalstvo zadovoljuje vse svoje potrebe v svojem območju, ki pa je po obsegu relativno neprimerno večje kot pa je območje katerega koli mesta v državi. Poleg tega ne smemo pozabiti, da obstojajo v prestolnici nešteviina druga komunikacijska sredstva, kakor avtomobili, parniki itd., ki dovažajo dnevno tisoče in tisoče ljudi. Razstave, sejmi, dirke, koncerti, kongresi in mnogoštevilne druge prireditve privabijo v našo prestolnico letno 6totisoče in stotisoče gostov, katere pri odpravljanju iz Belgrada železnice ne registrirajo, ker imajo že plačano voznino za nazaj zaradi polovičnih in večjih olajšav. Z izvedbo načrta o zgraditvi prestolniškega železniškega omrežja pa bo Belgrad dobil v osebnem železniškem prometu povsem nov značaj in ni nobenega dvoma, da bo bodoči prestolniški železniški osebni promet po številu daleč prekašal vsa ostala mesta v državi. Sedanje glavno železniško postajno poslopje je skromno in je bilo zgrajeno še leta 1884 in je tedaj staro že 55 iet. Ne more se trditi, da bi tudi ostale presitolniške železniške postaje (Sava, Dunav, Klavnica, Tovarna sladkorja, Topčider itd.) predstavljale kaj posebnega. Vse je prav skromno in skoraj bi rekli siromašno. Če bi glavno postajo v naši prestolnici primerjali z ostalimi prestolniški-mi postajnimi zgradbami na Balkanu, tedaj bi mogli reči, da je najsiromasnejša na Balkanu. Ob tej priliki bi mogli reči, da zaslužijo vse tri jugoslovanske prestolnice z ozirom na njihovo prometno važnost, da pridejo čim prej do novih modernih postajnih zgradb, da nas ne bo treba biti sram na primer pred Turki, ki so zgradili celo v Anatoliji (Ankara), sredi puščave enega izmed najmodernejših kolodvorov na svetu. Da ne govorimo o lepih in naravnost impozantnih postajnih zgradbah na primer v Luxenibourgu. Dunaju. Slrassbourgu, Miinchenu, v Parizu in drugod, ki so sicer starejšega datuma, vendar pa so zgrajene z velikim okusom in rekel bi z umetniškim nav-dahnjenjem, poleg tega pa so še pri današnjfcn. modernem prometu praktične. Gotovo je, da ie treba tudi pri nas začeti z novograditvijo postaj v vseh treh naših prestolnicah, ker sedanje zgradbe že davno ne odgovarjajo več svojim namenom in predstavljajo pravo nakazo v arhitektonskem pa tudi v železniško-prometneni oziru, ker se ne dajo niti povečali niti preurediti novim potrebam časa. ^ Sava in Donava, ki z dveh strani obkrožata našo prestolnico, jasno govorita o lopi prihodnjosti rečnega prometa Belgrada Z regulacijo Save, Donave in njunih pritokov, na kar merodajni krogi že dolgo mislijo, in z zgraditvijo novega rečnega pristanišča pa se bo razvil brezpogojno tudi notranji rečni promet do velikih razmerij, kar bo utrdilo vero v naravno pro>melno pot, po kaleri so se naši slovenski splavarji že pred davnimi leti spuščali v široki svet, noseči s seboj globoko prepričanje, da je naša bodočnost tamkaj, kamor tečejo naše slovenske reke in da bi brez njih in brez vodovja, ki se steka v rečna korita Skozi vsa ozemlja tja doli preko slavonskih in sremskih polj in drugih krajev naše domovine, naša leoa prestolnica malo ali nič — pomenil*. IKARUS NaSa letalska Industrija je brez dvoma že mlada, toda s ponosom lahko ugotovimo, da je že prekoračila detinska leta in da se iz leta v leto čedalje bolj uspešno razvija. Zadnji dve leti svetovne vojne, t. j. 1917 in 1918, sta bili za letalsko industrijo posebno važni, ker se je žele tedaj ocenila prava vrednost te nove vrste orožja. Vse po svetu že obstoječe letalske industrije, kahor tudi take, ki so jim že po sami naravi dela sorodne, so prevzela velika naročila letal in letalskih motorjev. Delavnice in hangarji tovarne >Ikarus<. Po končan! vojni je v vsej letalski industriji nastopil zastoj. Ta zastoj je bil opravičen, ker so v deželah antante in Zedinjenih ameriških držav bile velike zaloge dovršenega in nedovršenega letalskega materiala. Z druge strani pa je z nastopom miru odpadla vsaka potreba, ker zračnega prometa tedaj še ni bilo. V naši državi je tedaj bilo še zelo malo takega materiala. En del je prišel z solunske fronte, kjer so naši piloti skupno s Francozi in Angleži sodelovali pri zgodovinskih zmagah. Drugi del je ostal in je bil rešen na ozemlju, ki je bil v sklopu z bivšo avstro-ogrsko monarhijo. Ves ta vojni material, ki je bil izdelan v naglici in z omejeno kvaliteto surovin, je postal iz leta v leto čedalje bolj obrabljen, novega materiala za izmenjavo in obnovo pa ni bilo. Tedaj so uvideli, da je naše mlado letalstvo potrebno obnovitve in so izgotovljen letalski material začeli naročevati v inozemstvu. Samo odločna volja in vztrajnost, združeni z ljubeznijo in vdanostjo do letalstva, sta mogli v teh letih prodreti tudi v državi brez potrebnih surovin, brez avtomobilske ali druge sorodne industrije — in ustvariti letalsko industrijo. Podjetje >Ikarust d. 3., naSa prva in danea vodilna največja letalska industrija, je bila osnovana leta 1923 kot komanditno društvo pod imenom »IKARUS, I. Srpska industrija aeroplana, automobila i strojeva Kovačevič i drugovi, Novi '—mmmmmmmmm^mmmmmmmmmmmmammm društvo s kapitalom 2 milijona dinarjev, 5n že leta 1925 je bila glavnica povišana in vplačana na 5 milijonov dinarjev. Leta 1927 je bila z državo sklenjena petletna pogodba za naročilo vojaških letal in je bila zgrajena druga, večja in modernejša delavnica v Zemunu. Istega leta je podjetje sklenilo z državo petletno pogodbo za naročilo letalskih motorjev in za zgraditev zasebne tovarne. Ta specialna vrsta letalske industrije jo bila pozneje izločena iz podjetja »Ikarusc d. d. in je bilo ustanovljeno zasebno delničarsko društvo pod imenom »Industrija aeroplanskih motora A. D. u Ra-kovicic. Leta 1932 je bilo delo v tovarni v Novem Sadu ustavljeno in je sedež podjetja bil prenesen v Zemun. Sedaj je v obratu samo tovarna v Zemunu. Leta 1936 je bilo zgrajeno posebno poslopje s pripravami za anomizacijo, za kadmiomizacijo, za snemanje masti, za lakiranje in s kovačnico. Naročenih je bilo določeno število strojev in izvršene so bile notranje preureditve. ■* Leto 1937 je bilo leto priprave in razŠirjevanfa tovarne, obnovitve obrabljenih strojev in dobave novih strojev po najnovejših zamislih svetovnih konstruktorjev. Leto 1938 je očrtalo obrise tehničnega napredka »Ikarusa< d. d. veliko bolj kot pri ostali domači industriji. „,,.,., i-i^.u.,, Razmah' napredka letalstva je čedalje jačji, hitrejši in večji. Omogočiti pravočasno oskrbovanje z letalskim materialom pomeni ustvariti možnost za zadostitev potreb tega materiala v državi sami, obenem pa dvigniti gospodarstvo in naše domače delavstvo poučevati v izdelovanju najbolj delikat-nih in najbolj kompliciranih delov modernih letal. Delo leta 1937 na razširjevanju in tehničnem napredku domače letalske industrije »Ikarust d. d. je eden izined postopnih korakov, ki so bili predvideni in ustvarjeni že v teku zadnjih let. Hvalevredna je uvidevnost in tudi tehniško razumevanje vodstva te tovarne, ki je ves svoj trud vložilo v to, da naši mladi domovini ustvari povsem domačo letalsko industrijo, ki bo po svoji tehnični opremi in po kvaliteti svojih izdelkov lahko tekmovala z najpopolnejšimi in najbolj naprednimi industrijami katerekoli druge držaVe. Okrog pet desetin najmodernejših in najpopolnejših delovnih strojev, nabavljenih leta 1938, so izpopolnile strojno dvorano in omogočajo normalno tehnično zasledovanje razvoja sodobnega letalstva. Med naročenimi stroji so nekateri zelo redki in edinstveni, n. pr. stroj za izdelavo zakovic, električne peči z metodično cirkulacijo toplega zraka, različni univerzalni in specialni stružni in vrtalni stroji, stroji za šablonsko avtogensko sekanje, stroj g dvema brusoma za glajenje itd. Vsi ti delovni stroji imajo posebno prednost pri izdelavi občutljivih delov letalskih elementov. Tovarniški laboratorij za preizkušnjo materiala in za kntrolo izdelanih delov je izpopolnjen in obogaten z mnogimi kontrolnimi instrumenti in stroji za preizkušnjo materiala. Vpeljane so moderne instalacije za stisnjeni zrak z avtomatskim kompresorjem, ki omogoča hitro in racionalno delo s pnevmatičnim orodjem. V novem reprezentativnem poslopju so nameščeni: uprava komercialnega in tehniškega oddelka, urad za konstrukcije, urad za evidenco dela in vojna kontrola. Vsi ti oddelki so po svoji enostavni lepoti in dovršenosti v popolnem skladu a napredkom in potrebami takega letalskega podjetja. Posebno se odlikujejo prostori in oprema urada za konstrukcije. Zgrajena je posebna dvorana, kjer je nameščena mizarska delavnica in v kateri so zgrajene moderne poti ter sezidane mnoge pomožne zgradbe. r™ — ' Jk. A ^ < . tjk fv ' • t ■ Specialni, na novo ^pcljpi i stroj za struženje osovin. Letalo Bristol-Blenhajm v serijski izdelavi tovarne ilkarus«. Leta 1933 je tovarna »Ikarus« d. d. sodelovala na prvi mednarodni letalski razstavi tako z letali v naravni velikosti kakor tudi z množino maket. Zaradi pomanjkanja domačih delovnih moči je tovarna »Ikarusc za svoje ogromne potrebe priredila specialne tečaje za vzgojo in poiik delavcev v letalski industriji. Ti tečaji so v kratkem času ustvarili delovni element, ki je od neprecenljive koristi za to vrsto industrije, posebno pa za splošno narodno gospodarstvo. Podjetje »Ikarus« d. d. dela že dolgo vrsto lef izključno s slovenskimi bankami (z Zadružno go-sjjodarsko banko in z Ljubljansko kreditno banko), ki so že pred desetimi leti uvidele potrebo in vrednost te domače industrije, V teku svojega dosedanjega delovanja je podjetje »Ikarus« d. d. delalo na popolno zadovoljstvo pristojnih vojaških poveljstev, ministrstva vojne in mornarice, po načelu: solidna izdelava, velik promet — majhen zaslužek. Verjamemo, da bo to načelo tudi 7 bodoče najsigurnejša podlaga za nadaljnje uspešno delo tovarne »Ikarus«, , , Belgrad - središče našega letalskega prometa Behgrad, o katerem poje že naša narodna pesem, je od nekdaj bil najvažnejše križišče potov, ki so vodili iz zahoda na vzhod. Številne vojske križarjev so v davnini korakale mimo njegovih obzidij naprej prati Carigradu in čez Malo Azijo v Sveto deželo. Ko je prišla doba turških vpadov, so zopet šle vse vojne vihre mimo njega. Sijaj turškega polumeseca je obledel v krvavih bitkah za posest Belgrada, ki jc že tedaj pomenil najvažnejša vrata za vstop v ostalo Evropo. Prav boji za ta ključ do Evrope 60 vedno toliko oslabili udarno silo turških vojska, da so jih lahko ustavile krščanske vojske že v Podonavju in jim tako preprečile prodiranje v nove pokrajine. Z nastopom zadnje dobe, ki je vsa v znamenju tehnike, je Belgrad kot prometno križišče, na katerem si segata v roke vzhod in zahod, le še pridobil na pomenu. Mimo njega gredo najvažnejše cestne in železniške zveze za ves promet z Balkanom, mimo njega se vije edina plovna pot Srednje Evrope, ki ima po Donavi zvezo s Črnim morjem in vzhodnimi deželami. Tudi nova mednarodna avtomobilska cesta, ki bo vezala Evropo s Carigradom, bo šla skozi Belgrad. Zato ni čudno, če tudi letalski promet, ki si je v povojni dobi začel plesti prometno mrežo nad najvažnejšimi križišči Evrope, ni mogel mimo Belgrada. 2e v času, ko tudi v mnogo večjih in naprednejših državah letalski promet ni prišel čez prve pogumne poskuse, je vznikla v Belgradu misel za ustanovitev letalske družbe, ki naj bi postopoma povezala med seboj najvažnejša prometna križišča v državi z letalskim potniškim prometom, Tedaj so obratovale velike evropske družbe za letalski promet izključno z letali, ki so imela le po en motor in skromno število sedežev za potnike. Poljska letalska družba »Lot« in italijanska letalska družba »Ala Littoria« sta po ustanovitvi komaj začeli organizirati svoje omrežje, ko se je tudi pri na6 že ustanovila družba za letalski promet. Seveda bi samo prometna važnost Belgrada in drugih naših prometnih križišč še ne privedla tako zgodaj do ustanovitve jugoslovanske letalske družbe, če ne bi imeli -tedaj na odločujočih mestih pravih mož. Tako pa bo z vsem veličastnim razvojem našega letalskega prometa za vedno združeno ime njegovega prvoboritelja in sedanjega (generalnega ravnatelja našega »Aeroputa« g. Tadija Sondermajerja. Društvo za letalski potniški promet »Aeroput«, je bilo osnovano že leta 1927 z nominalnim kapitalom 9 milij. din, Od 36.000 delnic, ki so bile izdane, so večino pokupili močnejši domači denarni zavodi, po ostanku pa je segla domača zasebna podjetnost. Tako je ta družba bila osnovana z docela domačim — jugoslovanskim kapitalom in je še danes izključno last našega narodnega kapitala. Pomembnost belgrajskega prometnega vozla za sever in jug, zahod in vzhod, najlepše dokazuje izredni razvoj našega letalskega prometa, ki je bil in je v glavnem še danes usmerjen na našo državno prestolnico. Tako je naš »Aeroput« leta 1927 naročil 4 francoska letala tipa »Potez«, ki so omogočila začetek letalskega prometa pri nas Leta 1928 je začela že obratovati ietaiska prometna siuzba na progi Belgrad—Zagreb. V letu 1929 je »Aeroput« dokupil ie dve letali istega tipa in odprl dve novi progi. Letalska mreža 6e je podaljšala za progo Belgrad—Skoplje in za progo Belgrad— Zagreb—Gradec—Dunaj. V letu 1930 je »Aeroput« izvedel modernizacijo svojih potniških letal, hkrati se je vedno bolj pojavljala želja, da se uvedejo v promet večmotorna letala, ki bodo omogočala bolj varno letenje po hribovitih predelih naše države. Leta 1931 je bilo zato nabavljeno novo trimotorno letalo »Farman« in istočasno je bila odprta nova letalska proga Belgrad Sarajevo—Split—Sušak—Zagreb. Istega leta je napravilo društvo odločilen korak naprej, kupilo je delavnice za popravila letal in jih moderno preuredilo. Nabavilo je tudi za posebne polete in za svojo lastno službo mali angleški avion »Puss-Moth«. Leta 1932 je v prejšnjem letu kupljeno letalo »Puss-Moth« bilo zamenjano z modernejšim letalom iste angleške tovarne. V zameno dobljeno letalo »Fox-Moth« je imelo prostora za tri potnike. Prav tako je bil nabavljen mali dvosedežnik »Gipsy-Moth«, ki je bil potreben društvu za fotografska znemanja iz zraka in ki je bil hkrati primeren za trenažo. Vsa ta mala letala — izdelek angleške tovarne de Havilland — so se izvrstno obnesla in zato je leta 1933 bilo nabavljeno od iste tovarne trimotorno nizko-krilno letalo »Spartan«, ki je bilo tedaj eno najsodobnejših potniških letal. Letalo je imelo prostora za 6 potnikov in za dva člana posadke. To letalo je imelo tudi avtomatične naprave za pravilno letenje v megli. Leta 1934 jc bilo kupljeno drugo letalo tipe »Spartan«, delavnice »Aeroputa« pa 60 bile preurejene tako, da jc bilo mo- goče v njih" opravljati generalne revizije motorjev »Gipsy«, ki so bili vgrajeni v »Spartane«. Zaradi tega je naš »Aeroput« dobil pravico, da opravlja revizijo teh motorjev za ves Balkan. Leta 1935 je naše društvo kupilo licenco za izdelovanje letal tipa »Spartan«. Še istega leta je naro.čilo društvo pri domači tovarni »Zmaj« v Zemunu tako letalo, ki je bilo tudi izdelano. V to letalo pade tudi začetek graditve lastnih letalskih konštruk-cij. V delavnicah društva so začeli graditi za poštni promet in taksi-vožnje letalo M. M. S. 3 po načrtu inž. Mitroviča. Prav tako so v tem letu opremili vsa letala za redni potniški promet s sprejemnimi in oddajnimi radijskimi aparati. V letu 1936 je bilo kupljeno brzo letalo »Dragon-Rapid« z dvema mojtorjema po 200 k. s. in s povprečno brzino 220 km na uro. »Potezi«, ki so doslej bili še na progah, pa se docela umaknejo modernejšim letalskim tipom. Leta 1937 se je letalski park društva povečal kar za 4 nova moderna letala. Nabavljeni sta bili dve ameriški letali »Lockheed Electra« in dve francoski letali tipa »Caudron«. Ameriški letali sta popolnoma kovinski in pri poletu se podstavek s kolesi lahko potegne v trup letala. Tako je v desetih letih našega letalskega prometa, v katerem je bil Belgrad vedno najvažnejše središče, nastalo poleg tovarn za izdelovanje letal v bližini Belgrada tudi dovršena organizacija letalske službe, ki se najlepše vidi v velikem številu obstoječih letalskih prog za potniški promet. Naš »Aeroput« z uspehom prevaža potnike na sledečih progah: Belgrad — Zagreb, Belgrad—Skoplje—Solun, Ljubljana —Sušak— Zagreb—Belgrad, Belgrad—SarajevoDubrovnik, Belgrad—Dubrovnik, Dubrovnik—Sarajevo—Zagreb— Zagreb —Dunaj —Brno — Praga, Belgrad — Sofija, Bukarešta—Belgrad —Zagreb —Benetke—Milan in Belgrad—Podgorica—Tirana. Francosko poslaništvo v Belgradu, V desetih' letih' svojega ob«toj'a pa Je nal »Aeroput« prepeljal 40.000 potnikov in 350.000 kilogramov prtljage. Poštnih pisemskih pošiljk je bilo prepeljanih 25.000 kg, poštnih zavojev pa 450.000 kg, celotna dolžina vseh službenih poletov pa je znašala 3,600.000 km, Te številke same najlepše dokazujejo, da je naš letalski promet prav glede na važno lego naše prestolnice po/stal važen činitelj v medsebojnem prometu nad nami in našimi sosednimi državami. Palača belgrajske univerze — staro poslopje. V njem je sedaj filozofska fakulteta. Belgrajshi promet Do leta 1919 sta bili električna centrala Belgrada in tramvaj last belgijske delniške družbe. Tedaj je imel Belgrad 21 km tramvajskih prog z 26 motornimi vozovi in 12 priklopnimi vozovi v prometu. Leta 1919 je prevzela centralo in tramvaj belgrajska o.bčina. Nato je promet silno narastel. Na koncu leta 1938 je imel Belgrad 80.7 kdometrov tramvajskih prog in je bilo povprečno na teh linijah v prometu 139 voz. Tudi število potnikov je stalno naraščalo. Leta 1926 je bilo prevoženih 29.2 milij. potnikov, lani že 59.8 in so tudi letni dohodki narasli od 46.3 milij. din leta 1926 na 72.5 milij. din leta 1938. Tramvajska -tarifa je zelo nizka. Najdražja vožni a stane 2 din, 6 porabo kartonskih kart pa samo 1.50 ind. Dne 5. maja 1935 je dobil Belgrad po novem mostu tramvaj v Zemun. Poleg tega je dobil Belgrad v prometu leta 1928 tudi avtobuse, katerih ima sedaj 12 v pro-5'et" in so prevozili lani 3.2 milij. potnikov t dohodkom 6 milij. din. Velik de! teh vozov {e bil izdelan v Ljubljani v delavnicah Avtomontaže, d. d., ki je pokazala, da je tudi naša industrij« sposobna takih del. Profesor Silvo Kranjec: Naša prestolnica v zgodovini Malo je mest na svetu, ki bi imela tako lego kot naša prestolnica. Predvsem je Beograd res »grad«, trdnjava na hribu, ki kot zadnji odrastek šumadijskm hribov moli v Panonsko nižavje na severu, pod njim pa se stekata dve mogočni reki — Sava in Donava. Beograd je torej prav tako »mesto na pomolu«, kot Sta v malem naš Kranj ali pa Škofja Loka. To strateško vrednost njegove krajevne lege pa stopnjuje še posebno važna prometna lega. Pri Beogradu in v njegovi bližini se stekajo velike reke, z njimi pa vodna pota in kopna pota ob njih; tu se odpira po moravski dolini pot v osrčje Balkanskega polotoka in na prej ob Vardarju do Soluna, ob Nišavi v Sofijo in še naprej ob Marici v Carigrad. Ni čuda, da je bila tako važna točka že davno obljudena in da je ta kraj na meji Srednje Evro pe in Balkana imel skoraj brez presledka važno vlogo v zgodovini, predvsem v vojni zgodovini. Tudi v mestu samem so se našle prazgodovinske najdbe, še več pa v neposredni bližini, kjer je Vinča znamenito najdišče iz zgodnje bronaste dobe. Po vpadu Keltov na Balkan v 4. stoletju pr. Kr. so se tod naselili Skordiski in njihov Singidunum je prvi z imenom znani prednik današnjega Beograda. Ko so kmalu pred Kristusovim rojstvom Rimljani, prodirajoč iz Makedonije in od jadranske obale v notranjost, prišli do sotočja Save in Donave, je nastal iz sedanje severne Srbije provincija Gornja Mezija. Njeno upravno središče je bil sicer Viminacium, današnji Kosto-lac pri Požarevcu, zato pa Singidunum ni izgubil svojega strateškega pomena. Se važnejši je postal, ko so segli rimski cesarji s svojimi osvajanji čez Donavo v sedanjo Romunijo in pa, ko so se morali konec 3. stol. od tam umakniti. Sedaj je bil Singidunum močna mejna trdnjava in je dobil pravice rimske kolonije. Že v začetku 4. stol. je bila tu številna krščanska občina, iz katere so izšli mnogi mučenci. Singidunski kristjani so pa menda kmalu postali krivoverci, kajti že v drugi polovici stoletja stoluje tu arijanski škof in zboruje arijanska sinoda. Kot za druga mesta na severni meji rimske države, so tudi na Singidunum prišli težki časi, ko se je začela tako imenovana selitev narodov. Sredi 5. stoletja so ga osvojili Huni, po Atilovi smrti je šel še večkrat iz rok v roke, v 6. stoletju pa je okušal že napade Slovenov in Avarov, ki so ga — najbrž okoli 1. 600 — zavzeli in tako zdelali, da za dobri dve stoletji izgine iz zgodovine. Ko se pa v 9. stoletju zopet pojavi, nosi že novo slovansko ime »Beli grad« in je obmejna trdnjava Bolgarov, ki so prav tu sprejeli nekatere učence sv. Cirila in Metoda, izgnane iz Moravske. Po propasti prvega bolgarskega carstva pride Beograd zopet pod Bizantince, ki se tu vojskujejo z Madžari, svojimi novimi sosedi na severu. V teh bojih je Beograd marsikaj prestal, dokler ni okoli 1. 1200 za daljšo dobo prišel v roke Ogrom. Ko ga je ogrski kralj Ladislav IV. 1. 1284 prepustil svojemu zetu, bivšemu srbskemu kralju Dragu-tinu, je prišel Beograd prvič v srbsko oblast, v kateri pa ni dolgo ostal. Ogri so ga kmalu po Dragutinovi smrti zopet vzeii in so poslej tudi ostali vladarji v Beogradu in Mačvi, odkoder jih tudi car Dušan ni mogel pregnati, ker je bil preveč zaposlen osvajanji na jugu proti Grkom. Ko se je Srbija po Dušanovi smrti začela na jugu umikati pred Turki, je morala iskati na severu varstva pri Ogrski. Prvi srbski despot Štefan Lazarevič je priznal nadoblast ogrskega kralja Sigismunda in dobil od njega v dosmrtno last Beograd in Mačvo. Sedaj je Beograd prvič postal srbska prestolnica in dobil kot »svobodno mesto« razne predpravice, tako da se je zlasti v trgovskem oziru lepo razvijal. Toda tudi njemu se je že bližala turška sila. Štefanov naslednik Jurij Brankovič je vrnil Beograd Ogrom in si sezidal za novo prestolnico Šmederevo. L. 1439 so Turki prvič zasedli Srbijo in naslednje leto so skozi šest mesecev oblegali Beograd, a so bili pod vodstvom Hrvata Ivana Talovca hrabro odbiti. Še hujši je bil drugi turški naval 1. 1456, ko je sultan Mohamed II. oblegal mesto z veliko vojsko na suhem ln še z 200 ladjami na Donavi in Savi in ga obstreljeval s težkimi kamenitimi kroglami. Beogradu so prišli na pomoč križarji pod vodstvom frančiškana Ivana Kapistrana, večinoma kmetje in dijaki, ki so bili sicer navdušeni, toda slabo izvežbani bojevniki. Bolj važno je bilo, da je ogrski vojskovodja Ivan Hunjadi s svojo vojsko razbil turško ladjevje in da so v turškem taboru izbruhnile kužne bolezni. Tako je bil glavni turški naskok, ki je trajal vso noč in do opoldne drugega dne, srečno odbit, pri čemer je bil sultan sam ranjen. Turki so zdaj obupali, požgali svoje ladje, pustili topove in odšli. Kuga se je pa razširila tudi v krščanski tabor in pobrala med drugimi Hunjadija in Kapistrana. (Pri tej priliki je v beograjski trdnjavi Hunjadijev sin Ladislav ubil zadnjega celjskega cfrofa Ulrika II.) Tako se je Beograd že drugič izkazal kot »predstraža krščanstva« in ta njegova slava se je sedaj raznesla križem Evrope. Tudi ko so Turki tri leta nato zasedli vso Srbijo, se je Beograd držal še dobrega pol sto- T- Spomenik hvaležnosti do Francije. V ozadju vojno-geografski n>oil na Kalcmegdanu. letja. Šele sloviti sultan Sulejman II. ga je 1. 1521 zavzel, potem ko so ga bili Srbi in Ogri dva meseca hrabro branili. Turki so del beograjskega prebivalstva s silo preselili v Carigrad, kjer je nastalo posebno predmestje »Beligrad-mahala«. Še danes stoji tam stara cerkev Matere božje, ki so si jo priseljenci zgradili, notri pa visi ikona sv. Nikolaja s staroslovenskim napisom. Iz Beograda so Turki napravili mogočno trdnjavo, naselili so sem 3000 janičarjev in postavili 200 topov. Beograd je bil sedaj pravo turško mesto; potniki 17. stoletja hvalijo njegove dolge, široke in ravne ulice, pripovedujejo, da je imel čez 30 džamij in 2700 trgovin. Poleg Turkov je živelo v mestu še dosti Srbov, Armencev in Židov, zlasti pa številna kolonija dubrovniških trgovcev, ki so imeli tudi svojo cerkev in tiskarno. Zanimivo je, da je bil v turškem Beogradu celo frančiškanski samostan in seveda tudi pravoslavna cerkev. S propadanjem turške sile v Evropi se je začel tudi propad Beograda. Po dobrih 250 letih je prišlo mesto iz sredine države zopet na mejo in je zopet postalo bojišče. Po turškem porazu pred Dunajem so cesarski vrgli Turke iz Ogrske in v letih 1688—1690 je bil Beograd v cesarski oblasti. Že 1. 1717 ga je po sijajni zmagi nad Turki vnovič osvojil princ Evgen Savojski in nato so ga Turki s severno Srbijo vred odstopili Avstrijcem. Avstrijska vlada v Srbiji je trajala samo do 1. 1739, ko so se po novi nesrečni vojni umaknili Avstrijci nazaj na Savo in Donavo. Vendar so Avstrijci pustili v Beogradu mnogo sledov. Predvsem so po najmodernejših takratnih načrtih^iz-popolnili beograjsko trdnjavo, od katere stoji še med drugim »Karlova Kapija«, imenovana po cesarju Karlu VI.; pri svojem odhodu so seveda vse zunanje utrdbe zopet porušili. Ta čas se je v Beogradu naselilo tudi veliko Nemcev, ki so imeli posebno predmestje »Karlstal«. V avstrijski dobi je imel Beograd kar šest katoliških cerkva in bil nekaj časa tudi sedež škofije. Še enkrat so Avstrijci vzeli Beograd Turkom. Za cesarja Jožefa II. ga je osvojil 1. 1789 general Lavdon, pri čemer mu je veliko pomagal naš učeni rojak Jurij Vega s svojo inženirsko znanostjo. Da je bilo v Lavdonovi vojski še več Slovencev, nam priča znana narodna pesem o Lav-donu in Belem gradu, kjer »teče rdeča kri, da b'gnala mlinske kamne tri«. Ob sklepu miru čez dve leti so dobili Turki nazaj tudi Beograd, ki je bil sedaj predvsem trdnjava brez posebnega gospodarskega pomena in je prišel na glas umazanega, propadajočega mesta. S to vojno je Avstrija svojo zgodovinsko nalogo^ borbe proti Turkom za vedno opustila in razočarani Srbi so vzeli svojo usodo sami v roke. Leta 1804 so začeli osvobodilni boj pod Kara-dordem in o božiču 1. 1806 je njegova vojska zavzela že sam Beograd. Propast Karadordeve Srbije 1. 1813 je privedla Turke nazaj v Beograd, kjer jih je previdni Miloš Obrenovič ob drugem uporu pustil na miru. Sistematično pa je pospeševal naseljevanje srbskega prebivalstva in začel s prvo regulacijo mesta. Sam je sicer navadno bival sredi Šuniadije v Kragujevcu, ker turškemu vezirju in njegovim vojakom v Beogradu ni zaupal. Njegova naslednika, kneza Mihajlo in Aleksander, sta pa že vedno pogosteje bivala v Beogradu, kjer je mesto postalo že skoraj čisto srbsko, samo v trdnjavi so še bivali Turki. Ta Beograd izpred komaj sto leti seveda n; bil niti senca današnjega. Kjer je današnji Zeln- venac, je bilo takrat veliko močvirje, do srede 19. stoletja je bila okolica sedanjega dvora popolnoma prazna in pri današnji Slaviji so lovili divje race. Prav letos pred sto leti je dobil Beograd vojno šolo in prvo gimnazijo. Par let prej je bila prenesena sem državna tiskarna iz Kragu-jevca in ustanovljena bogoslovna šola. Tako je polagoma dobilo mesto različne kulturne ustanove in se razvilo v pravo prestolnico male kneževine Srbije. Vzporedno s tom razvojem je napredovalo mesto tudi v civilizacijskem in tehničnem oziru. L. 1830 je bila n. pr. odprta v Beogradu prva lekarna, štiri leta kasneje so prvič javno točili pivo, šele v naslednjem desetletju pa sta nastopila prva diplomirana babica in prvi zobni zdravnik. Razumljivo je, da so Srbi vedno teže gledali zastopnika turške nadoblasti, sultanovega namestnika, v beograjski trdnjavi. Mod srbskimi in turškimi uradi so se pojavljali neprestani spori, dokler ni iz malenkostnega prepira pri vodnjaku poleti 1. 1862 nastala velika diplomatska afera. Turški paša je dal iz trdnjave bombardirati mesto in samo posredovanje tujih konzulov je preprečilo hujše prelivanje krvi. S posredovanjem velesil je dosegel knez Mihajlo, da so se morali najprej civilni Turki izseliti iz srbskih mest, slednjič pa je 1. 1867 tudi turška vojska odšla iz Beograda in izročila knezu Mihajlu ključe od trdnjave. Poslej je samo še turška zastava, ki je poleg srbske vihrala na Kalemegdanu, pričala o sultanovi nadoblasti nad Srbijo, ki je končno prenehala z berlinskim kongresom 1. 1878 in Beograd je postal prestolnica neodvisne srbske države. Poslej je bil njegov razvoj še vse hitrejši, čeprav je bil še vedno obmejno mesto, ki so ga z one strani neprijazno gledali topovi avstrijskih baterij in donavskih monitorjev. Od okoli 30.000 probivalcev 1. 1878 je narasel do začetka svetovne vojne na 90.000 prebivalcev. Nato so pa prišli nadenj zopet težki časi. Prva avstro-ogrska okupacija jeseni I. 1914 je trajala le malo časa, zato pa je naslednje leto z izmučeno Srbijo vred tudi Beograd podlegel sovražni premoči. Z nami vred je dočakal osvobojenja, ko so 1. novembra 1918 vkorakale vanj zmagovite srbske čete. Mesec dni kasneje je bilo v Beogradu proglašeno zedinjenje Srbov, Hrvatov in Slovencev v novo narodno državo, ki je mestu odprla nove, dotlej neslutene možnosti razvoja. D. P.: Beigraishe občinske finance Veliki povojni razvoj Belgrada je razviden tudi iz naraščanja preračunske vsote mesta Belgrada. Leta 1918 je znašal preračun dohodkov 11.1 milij., dejansko je bilo plačanih pa samo 6.4 milij. Preračun za 1939—1940 pa znaša v dohodkih 357,827.000 din in ravnotoliko v izdatkih. V preračunu za 1939—1940 so izkazane naslednje vsote dohodkov: 15.0 milij. din od doklad (belgrajska mestna doklada na državne neposredne davke je ena najnižjih v državi, t. j. 20%, kar pomeni zlasti mnogo, ker se v Belgradu ne plačujejo banovinske doklade na neposredne davke, ki so tudi razmeroma visoke), 91 milij. din od trošarin, 26 milij. od taks, 9 milij. din od imovine, 15.6 milij. raznih dohodkov. Dohodki od podjetij so ocenjeni na 199.2 milij. din, od tega največ od tramvaja in razsvetljave 159.8 milij. din, od vodovoda 26.25 in od klavnice 13.1 milij. din. Razni dohodki so ocenjeni na 2.0 milij. din. Med izdatki so določeni osebni na 105.96 milij., materialni na 232.7 milij. din, od tega največ za podjetja, izredni pa na 19.15 milij. din. Važno postavko med izdatki tvorijo anuitete za dolgove v znesku 75.1 mili j. din. Bila pa so tudi leta, ko je morala belgrajska občina dajati na anuitetah celo več: leta 1932 129.3 milij. din. Pozna pa se sanacija občinskih financ v letu 1935—1936, katero je izvršil sedanji župan g. Vlada Ilič. Predvsem je občina izplačala razne obveznosti iz prejšnjih let, najela več konverzijskih posojil z ugodnejšo obrestno mero in daljšim odplačilnim rokom. Zmanjšane oz. ukinjene so bile razne takse in druge dajatve. Sklenjene so bile nove pogodbe s švicarskimi in domačimi upniki. Sploh je bil preračun mesta Belgrada postavljen na realno podlago. Uspeh te akcije se vidi zlasti v tem, da so se dolgov mesta Belgrada, ki so 1926 na 1934—1935 narasli od 105.9 na 890 milij. din v zadnjih štirih letih zmanjšali na 585 milij., kolikor so znašali dne 31. marca 1939. Pri tem je bila služba za dolgove lažja, ker so bili tudi delno pre-tvorjeni v dolgoročne in je bila njih obrestna mera znižana. Z zdravimi občinskimi financami je lahko vodila občinska uprava tudi nadalje zdravo gospodarsko politiko. Zveza sladkornih tovarn priobčuje tole: Nedavno je bilo opaziti v javnosti gonja, ki naj bi imela namen, da javnosti prikaže, češ da se je vnel nekak spor med sladkornimi tovarnami in poljedelci. Taka gonja je neresna, ker se ne sklada s stvarnostjo. V dokaz, da je naša trditev resnična, naj bo dejstvo, da so se sladkorne tovarne že doslej pogodile s poljedelci glede tolikšne površine za nastopno setev, da bodo za časa prihodnje kampanje celo pri povprečnem donosu mogle ne samo pokriti potrebe, marveč tudi ustvariti znatno zalogo. Poskušajo tudi dokazovati, in glasovi se o tem širijo, češ da »te pogodbe niso stvarne«, toda bližnja bodočnost bo tudi to zanikala. Francoska cerkev v Belgradu. Glavna zveza srbskih kmečkih zadrug Srbski kmet se je prav tako kot slovenski oratar moral v vseh preteklih stoletjih boriti z neštetimi težavami, ki so ga ovirale v njegovem napredku. Posebno mu je škodovalo pomanjkanje /.t-mlje, pomanjkanje strokovne izobrazbe in mrtvega in živega inventarja. Zaradi vsega tega in zaradi [»manjkanja organizacije pri nabavi in prodaji je vedno trpel veliko škodo, zlasti ker mu oblasti skoraj nikdar niso znatno pomagale. Zato so srbski kmetje že pred 44 leti pristopili k načelu samopomoči ter se začeli zbirati okrog Glavne zveze srbskih kmečkih zadrug kot svoje vrhovne organizacije. Tako je postala Glavna zveza največja in najmočnejša gospodarska organizacija srbskega naroda in to no samo po številu za-Irug in j>o območju svojega delovanja, ampak tudi po obsegu vsega svojega poslovanja in uspehov pri gospodarskem in tudi socialnem napred- Palaža Glavne zveze srbskih kmečkih zadrug, v kateri ima svoj sedež tudi Glavna zadružna zveza ku vasi. Iz 8 banovin in It območja 237 okrajev od Timoka do bregov Jadranskega morja se je združilo okrog Glavne zveze srbskih kmečkih zadrug 3.342 zadrug z 225.000 zadružniki. S številnim porastom zadrug iz leta v leto se je povečal tudi skupni promet z glavnimi zadrugami kot poslovnimi centralami in znaša sedaj že letno okrog dve milijardi dinarjev. Lep razvoj Celotno delo od nastanka prva zadruge in Glavne zveze srbskih kmečkih zadrug moremo deliti na dve razdobji; prvo sega od začetka dO Jagodinskega kongresa leta 1927, drugo pa od 'tedaj do danes. V prvem razdobju je srbsko zadružništvo v glavnem predstavljalo kreditno zadružništvo. Glavna zveza srbskih kmečkih zadrug je le malenkostno omogočala nabave kmečkega orodja, semena itd., medtem ko vnovčeva-nja pridelkov ni posredovala. Leto 1927 pa po-menja mejnik v njenem udejstvovan ju. Poslovanje Glavne zveze srbskih kmečkih zadrug se 8 kreditnih poslov razširi tudi na nabave in na vnovčevanje kmečkih pridelkov. S tem se vsa organizacija zadružništva preusmeri. V tem času je Glavna zveza po načelu razdelitve dela organizirala štiri glavne zadruge, ki naj bi bile poslovne centrale kreditnih, nabavnih, živinorejskih in pa vnovčevalnih zadrug. V tej organizatorični obliki je zadružništvo doživelo nov razvoj in poslovanje zadrug in njihovo število vedno bolj raste. Zanimivo je, da je v dobi konjunkture od leta 1922 do 1928 število zadrug skoraj stalno; v razdobju od leta 1928 do 1937 pa je naraslo število zadrug za novih 1347, (ako da znaša število vseh zadrug včlanjenih v Glavni zvezi srbskih kmečkih zadrug 3342, medtem ko ji je bilo leta 1928 včlanjenih le 1995. Shrb za izobrazbo članov Z delom na izobraževalnem polju je Glavna zveza srbskih kmečkih zadrug skušala pomagati kmetu gmotno in kulturno in ga tako usposobiti za napredek. Posluževala se je vseh sredstev: zadružnih tečajev, predavanj, tiska, raznih brošur i.n revizijske službe. Med redkimi časopisi, ki posvečeni izključno srbskemu kmetu, je »Kmečka zadruga« (Žeml joradnička zadruga), ki ga je Glavna zveza začela izdajati že leta 1895. Brez vsake denarne pomoči od zunaj je vzdrževala zveza ta časopis in je stalno povečevala njegov obseg in njegovo naklado. Ta najstarejši in največji zadružni časopis je izhajal do leta 1931 enkrat na mesec v nakladi 2 do 3 tisoč. Danes pa že izhaja tedensko v 11.000 izvodih in je v •rbski vasi najbolj čitani list. — Drugi časopis Glavne zveze je >Mlad! zadružnik«. Njegova naloga je, da usposablja mladega človeka za napredek v gospodarjenju in v izboljševanju socialnih razmer na vasi. Kreditno zadružništvo Glavna zveza srbskih kmečkih zadrug opravila vse posle za dosego ugodnih kreditov, potrelv n h za nabavo kmečkega orodja po najnižji ceni, medtem ko na drugi strani skuša omogočiti vnov-čevanj* pridelkov po najvišji ceni. Vse druge panoge našega gospodarstva imajo lepo organizirane kreditne ustanove, naša osnovna pridobitna panoga poljedelstvo pa ni prav za prav do nastopa zadrug imela nikdar na razpolago zadostnih in ugodnih kreditov. Edina sredstva, ki so bila kmetu na razpolago, so bila posojila bank in vaških oderuhov Prav zaradi tega so se najprej razmahnile kmečke kreditne zadruge, ki so bile skozii dolgo vrsto let edina oblika kmečkih za-Irug in tudi edina šol« in osnova za snovanje drugih zadrug. Leta 1920 je bilo včlanjenih v Glavni uvezi srbskih kmečkih zadrug 800 kreditnih zadrug, leta 1925 že 1181, konec leta 1937 na jih ;e bilo 1126. Kreditno zadružništvo ni pomagala srbskemu kmelu le v gmotnih stiskah, n tn pa k ga je rešilo tudi krajevnih oderuhov ter naučilo solidarne odgovornosti, še bolj pa ee je poznala obrestna mera zadružnih posojil glede na navado, da so srbski kmetje deloma jemali t. fcan^nlh nafanov«h Upr *n mnmli f j »t., »M v«. » ----------- -----------' —--, J - - - 1— - plačevati visoka bančne obresti. Kreditni posli Glavne zveze srbskih kmečkih zadrug so bili letos preneseni na kmečko kreditno zadružno centralo, ki je bila ustanovljena po smernicah Jagodinskega kongresa. Z ustanovitvijo te centrale in z ureditvijo kmečkih dolgov se začenja nova doba kmečkega kreditnega zadružništva in gospodarstva. Nabavljalne zadruge Nabavljalne zadruge niso pomembne le zato, ker omogočajo kmečkemu prebivalstvu ceneno nabavo najrazličnejših potrebščin, ampak tudi kot regulator cen kmečkih proizvodov. Jagodinski kongres je zato predlagal nabavljalne zadruge kot prvi specialni tip, ki naj ga zveza prikliče v življenje. Kot poslovna oentrala je bila ustanovljena glavna nabavljalna zadruga kmečkih zadrug. Takoj po njeni ustanovitvi so se začele ustanavljati nabavljalne zadruge v velikem številu in kmalu skoraj ni blio večjega kmečkega kraja, v katerem ne bi uspešno delovala nabavljalna zadruga. Z nastopom nabavljalnih zadrug zlasti pa z ustanovitvijo naibavljalne glavne zadružne centrale se je položaj kmeta potrošnika znatno popravil. S pomočjo teh zadrug prav za prav kmet samo odločujoče vpliva na ceno življenjskih potrebščin in to ne samo v svojih zadružnih prodajalnah, ampak tudi v privatni prodaji. Vprašanje zaščite proizvajalcev je bilo 'v Glavni zvezi do leta 1927 le malo obdelano. Zato je bilo tudi število vnovčevalnih zadrug ie skromno, saj jih je bilo ekupaj le 36. V drugem razdobju od leta 1927 do leta 1937 pa se je vnovčevalno zadružništvo mogočno razvilo. Vnovčevanje kmečkih pridelkov je doseglo izredno mero in je zato bila tudi ustanovljena glavna kmečka vnovčevalna centrala, ki je povezala med seboj številne na novo nastale vnovčevalne zadruge, katerih je danes že 332. Vinogradniške zadruge Posebnega {»mena so še vinogradniške zadruge, katerim se je posrečilo tipizirati najboljše vinske vrste potem, ko 60 se združili vinogradniki v zadrugah. Zadružno vinogradništvo je privedlo do boljših vin, umnejšega kletarstva in hkrati je dvignilo cene vinu, ki ga razpečavajo zadruge^ To je bilo lahko doseči zaradi tega, ker je združitev vinogradnikov omogočila ustvarjanje kvalitetnih vin iste vrste v velikih množinah, kar kujici in preku|>ci vedno zahtevajo. Danes je že organiziranih 56 vinogradniških zadrug. Vinogradniki so že navajeni na novi način dela in na skupno prodajo vina |>o glavni centrali Vino vinogradniških zadrug, ki gre preko Glavne zveze na Irg, je označeno kot zadružno vino. Na|-različnejše vrste zadružnih vin se danes že prodajajo kot standartna vina pod imenom »zvezina vina« in uživajo povsod najboljši sloves. Živinorejske zadruge Tudi živinorejske zadruge so se začele razvijati šele po letu 1927, zlasti pa zadruge za vnovčevanje živine. Takih zadrug je bilo 1. 1935 samo 50. Leta 1936 jih je bilo že 117 in konec leta 1937 že 196. V letu 1938 pa je število teh zadrug še prav tako močno naraščalo. Živinorejsko zadrugarstvo je omogočilo, da se živina malega kmeta lahko prodaja na velikih svetovnih živinskih trgih od Dunaja do Londona in od Francije do Palestine. Zadružna prodaja živine je tudi prisilila prekupčevalce z živino, da so 6e odpovedali prevelikim zaslužkom in da so začeli plačevati kmetom boljše cene za živino. S tem pa je bila dana možnost za gospodarsko uspešno živinorejo, katero eo živinorejske zadruge tudi jMjdpirale s selekcijo in strokovno izobrazbo zadružnih članov. Tudi za to panogo zadrug je Glavna zveza srbskih kmečkih zadrug osnovala posebno centralo, ki vodi vse te številne zadruge. I)a je prav ta panoga zadružništva v tako živahnem razvoju, je vzrok velikanska korist, ki jo imajo kmetje od zadružnega vnovčevanja živine. Pri 1 kg žive teže so dosegli razliko v ceni, ki je znašala 0.25 do 1 dinarja v primeri s prosto prodajo. V zadnjih letih so vnovčile živinorejske zadruge naslednje množine živine: Leta Vagonov Vrednost 1933 . . . . . 780 ... . . 48.325.397 1934 . 20.540.309 1935 . • • • . 5H4 • • • • . 52,839.792 1936 . . . . . 1140 . 70,804.281 . 68,126.441 V primeri z razvojem zadružništva v vsej Jugoslaviji zavzema Slovenija s evojim zadružništvom zelo vidno, v nekaterih panogah pa celo prvo mesto. Zadružništvo vseh drugih delov države se je pogosto učilo od bratov r.a severu države. c""vonska vas in slovenski kmet se imata za s gmotni in kulturni razvoj največ zavalili slo.onskemu zadružništvu. Isto, kar je slovenski kmet s pomočjo zadružništva že dosegel, bodo dosegli tudi vsi drugi kmetovalci po svoji Glavni zvezi srbskih kmečkih zadrug v bližnji bodočnosti. Dr. Bojan Pire , šef odd. centr. higijenskega zavoda. Zdravstvena služba v Belgradu V Srbiji je bila pred vojno skoro vsa zdravstvena služba v rokah državne oziroma okrožne uprave. Posamezne občine se niso brigale za zdravstveno delo. Zato ni čudno, da mestna sani-tetska služba celo v Belgradu, kjer je bila organizirana sicer že leta 1894 s petimi zdravniki ostala neizpremenjena celo z istim številom zdravnikov vse do 1926. leta. Vse do tedaj mesto ni imelo nobenih zdravstvenih zavodov ali naprav razven ambulance za prvo jiomoč in pa mali bakteriološki laboratorij, čigar večina dela je obstojala v rednem pregledovanju belgrajske pitne vode. Zdravstvene ustanove, v kolikor so obstojale, so bile državne. O teh tukaj nimamo namena govoriti. Od leta 1926 pa do danes, a prav od leta 1935, so se v mestni zdravstveni službi zgodile take iz-premembe in dosegel tak napredek, da se državna prestolica brez sramu lahko postavlja v vrsto in da se meri ne samo z drugimi večjimi mesti v Jugoslaviji, ampak tudi s prestolnicami večjih držav. Mesto Belgrad daje sedaj največ od vseh jugoslovanskih mest za zdravstveno službo in sicer čez 67 din na enega' prebivalca (Ljubljana okrog 37, Zagreb okrog 49, druga mesta še manj. Budžeti se sicer ne dajo polnopravno primerjati, ker v nekaterih mestih del poslov, ki jih v Belgradu vrši zdravstvena služba, predviden v drugih mestnih administrativnih oziroma strokovnih službah, vendar razlike ne morejo biti take, da bi to moglo ovreči trditev, da Belgrad od vseh naših mest največ žrtvuje za zdravstveno službo). V službi mesta Belgrada je sedaj čez 60 zdravnikov, skoro 700 strokovnega in uradniškega osebja in čez 700 ročnih delavcev. S takim številom osebja se na zdravstvenem polju že moro nekaj doseči. To osebje deluje v lepem številu ne samo dobrih, pač pa zelo najmodernejše urejenih zdravstvenih institucij, kakor korativnih, tako tudi preventivnih. Po vojni pa vse do pred leti Belgrad ni bil v stanju, da daje svojemu prebivalstvu potrebno zdravstveno zaščito in nego. Treba je naglasiti in vedeti, da se je v Belgrad doselilo v zadnjih 20 letih fcz 250 tisoč ljudi, nekaj iz drugih mesij a posebno mnogo delavcev iz dežele. (Belgrad s l'an- čevom in Zemunom šteje danes čez 400 tisoč prebivalcev.) Omenjeno doseljevanje predstavlja vedno silno zdravstveno nevarnost iz različnih razlogov. Kmet — delavec je menjal svoje stanovanje, svojo hra-on, cel način svojega življenja, vse samo na slabše in to za toliko časa, dokler se v novi okolici — v mestu ni znašel in ekonomsko uspel, ako prej niso njegovo zdravje uničile nezdrave razmere v katere je prišel in v katerih je bil primoran živeti. Na periferiji mesta, kjer ves ta svet živi, so bile strašne stanovanjske razmere, ni bilo zdrave pitne vode, ne kanalizacije. Nikjer ni bilo potrebnih zdravstvenih naprav, kamor se bi mali človek mogel brez skrbi in poceni zateči, kadar bi mu zdrav-j epopustilo. To vse ne velja samo za delavca, to velja tudi za obrtnika in malega uradnika. Te trije stanovi pa predstavljajo v Belgradu okrog 90% vsega prebivalstva. Če vse to premislimo, vidimo, da je mestna uprava stala pred silnimi nalogami, za katere je bilo jiotrebno ne samo dobro poznati kako je treba problem rešiti, ampak bilo je treba mnogo, mnogo sredstev. Iz vseh teh razlogov torej ni čudno, da so ti problemi čakali celo desetletje po vojni, da so se sploh poskušali rešiti, in potem še skoro novo desetletje, da se je jx>trebna zdravstvena služba tudi izvedla. Poglejmo kratko zdravstveno stanje belgrajskega prebivalstva leta 1927., torej pred začetkom reševanja teh vprašanj in primerjajmo ga z letom 1936., poslednjim letom, za katere imamo podatke. Splošna umrljivost je leta 1927. znašala skoro 15 na tisoč j5rebivalcev, a leta 1936. samo 11. Umrljivost dojenčkov se je v 10 letih zmanjšala skoro za polovico; prej je umiralo 17.6, sedaj pa 8.9 dojenčkov v prvem lelu od 100 živorojenih otrok, kar predstavlja ogromen uspeli. Nalezljivih bolezni zadnja lela ni nič več, kakor v drugih starih največjih evropskih prestolicah, n. pr. Berlinu, Parizu. Umiranje na trebušnem tifusu, davici, a prav posebno škrlatinki, je občutljivo padlo. Zaradi smrti tuberkuloze umira brezdvoma še zelo visoko število prebivalcev, 225 na 100 tisoč prebivalcev letno, kar z ozirom na omenjeno doseljevanje in preoblikovanje podeželskega prebivalstva v mesto Tehnična fakulteta belgrajske univerze. Umetniški paviljon Cvijote Zuzoriž na Kalemegdanu, v katerem so stalno umetniške razstave ni čudno, ali se občutno tudi to zmanjšuje, saj je umrljivost na tuberkulozi bila še pred par leti iznad 300 na 100 tisoč prebivalcev. To je samo nekaj odlomkov slike ki nam kaže, kako se zdravstveno stanje belgrajskega prebivalstva menja in popravlja. Že to je dovolj dokaza za trditev, da gre zeglo uspešno na boljše. To pa seveda ne »samo od sebe« pač pa pod vplivom ekonomskega urejevanja razmer med prebivalstvom in pa ne v mali meri kot rezultat smotrene-ga dela na zdravstveni zaščiti prebivalstva, ki je izvedena v zadnjih letih. Lahko rečemo, da danes ni zdravstvene aktivnosti, za katero bi vedeli v najnaprednejših evropskih mestih, da je ne bi tudi Belgrad že uvedel ali pa vsaj načel. O vsem tem delu r>odrobnejše pisati, hi nas pa dovedlo preveč daleč od namena tega članka. Samo zaradi popolnosti navajamo najpomembnejše vrste tega dela. Na polju zdravilne medicine omenjamo moderno urejeno Mestno polikliniko z vsemi vrstami specijalističnega dela. Skozi to polikliniko (zgradba in ureditev je stala 3 in pol milijona dinarjev) gre letno čez 160 tisoč primerov. Posebej v svoji zgradbi se nahaja ambulanta za venerične bolezni (ureditev čez 1,200.000 din), ki ima letno čez 50 tisoč pregledov. Velika pozornost je obrnjena na pobijanje tuberkuloze. Saj je mesto tuberkulozno kot redko kako večje mesto v Evropi. Z ozirom na omenjeno strukturo prebivalstva bo tuberkuloza še dolgo igrala zelo važno vlogo v obolevanju in umrljivosti prebivalstva. Šele leta 1935 je mestni anlituber-kulozni dispanzer dobil take prostore, ki to mu omogočili uspešno delo. Sedaj se v njemu vrši letno preko 15 tisoč pregledov, a zdravi se brezplačno 7 tisoč bolnikov. Državna bolnišnica, ki stoji na razpolago bolnikom iz vseh krajev, je že zdavnaj premajhna. Leta 1935. je začela delovati mestna bolnišnica, ki je bila sezidana iz virov posebne dobrotvorne (Pa-šičeve) ustanove. Bolnišnica ima 150 postelj in je najmodernejše urejena. Zaradi olajšanja porodov siromašnim materam, katere so prej zaradi neznanja in nezdrave nege težko trpele, v velikem številu umirale, ali pa po porodu odnesle težke škode na njihovem zdravju, je bilo osnovano Mestno porodilište (ureditev 1 milijon din). Porodilište v državni bolnišnici, je kot bolnišnica sama, stalno prenapolnjena. Nič manj kot na polju omenjene kurativne službe in zaščite veneričnih bolezni in tuberkuloze, kol dveh akutnih problemov nastajajočega velemesta, je mestna zdravstvena služba napravila ogromen napredek tudi na polju javne higijene in druge socijalno medicinske zaščitne službe. Iz zdravstveno policijske službe omenjamo, da je na primer leta 1936. bilo v enem mestnem kvarlu toliko zdravstveno policijskih pregledov, ko-Iikov še v letu 1927 v celem Belgradu. Snažnost ulic, pregled dvorišč, trgovin z živili, nadzor nad donašanjem mleka je najintenzivnejše. Število pregledov gredo 200 tisoč letno, a ogledi na licu mesta sledi tudi kemična in bakteriološka analiza v mestnem laboratorij'!. Za pobijanje nalezljivih bolezni je zgrajen moderen desinfekcijski zavod. A cela epidemiološka služba je odlično urejena. Prav posebej pa je treba omeniti zaščito učencev osnovnih šol, malih otrok in dojenčkov, kar predstavlja center zdravstvene zaščitne službe. Zaščita učencev je urejena v sodelovanju z državno službo. Zaščita otrok je pa organizirana v delokrogu posebnega Centralnega urada za zaščito otrok. V varstvo tega urada je izročeno letno čez 6 tisoč otrok, ogromen napredek v tako nedaven začetek tega dela, a še ogromnejše je delo, katero čaka la urad, če se spomnimo strukture prej omenjenih 90% prebivalstva. Vsi ti bi prav za prav potrebovali, da jim občina pomaga pri zdravstveni vzgoji njihovih otrok. Otroške kolonije, letne kolonije, dajanje otrok brez staršev v rejo drugim družinam in nadzorstvo nad vsemi temi, delo otročje mlečne kuhinje, obilno delo otroških dispanzerjev, obdanišč, obisk zaščitnih sester po družinah, materialna pomoč družinam, vse to je na delu, da popravi zdravje belgrajskih otrok in jih reši pre-rane smrti. Leta 1938. je začel delovati nov Dom olroške zaščite (stroški ureditve okrog 9 milijonov dinarjev, ki predstavlja najmodernejše urejeno tovrstno institucijo. Vse to dokazuje, kako je v socialnem programu Belgrad postavil zaščito otrok na prvo mesto. Po tem kratkem pregledu zdravstvenih mestnih institucij in mestne aktivnosti na zdravstvenem polju vidimo, da je Belgrad danes čisto nekaj drugega, kakor je bil še pred par leti. ko so občinske zdravstvene institucije prišle tako daleč, da so dobila svoje prostore v bivših občinskih stajah. To je bil brezdvoma največji padec belgrajskega občinskega saniteta, kateremu je energično napravil konec sedanji predsednik preslolice, g. Vlada Ilič. Uvidel je, da ni prave komunalne politike brez investicij za zdravstvo in da je zdravje mestnega prebivalstva predpogoj za vsak drugi napredek mesta. Od tega sjioznanja je napravil uspešen korak dalje in zato je pod njegovo upravo prišlo do ustanovitve skoro vseh onienienlh ustanov in do ureditve zdravstvene službe, ki ie tako dobila nov polet za delo. S samim tem pa se očigledno popravlja zdravje prebivalstva, kakor smo že na-glasili. Kako se je v Belgradu menjalo tudi naziranje o snagi in potrebi osehne higijene, se vidi dobro že iz enega samega dejstva. Pred 25 leti ie Belgrad porabil 56 litrov vode dnevno na enega prebivalca, danes pa že 140. To dokazuje, kako se |r cela miselnost prebivalstva o zdravju predrugačila Belgrad je na polu ne samo da postane lepo velemesto, ako bo nadaljeval tako uspešno s svo jim zdravstvenim delom, bo postal tudi zdravo velemesto. V tej smeri je v zadnjih treh letih napravil ogromne korake napredka. Dušan Šijačkii Dan in noč na predstrazi Belgrada Spomini na junaške dni iz svetovne vojne Četrti bataljon 7. pehotnega polka Kralja Petra I., pod komando majorja Djukida, se je v prvih dneh svetovne vojske nahajal na položaju proti otokoma Cakaljanac in Stefanac na Donavi, nasproti Pančevu, ter smo imeli to {ast, da smo prvi zavzeli avstrijsko zemljo s tem, da smo zavzeli oba ta otoka, na katerih eo ostale naše predstraže. Odtod šele smo 6e preselili na otok Ciganlija, kjer smo preživeli ves prvi del vojske. In tudi tu smo takoj dosegli lepe uspehe, ker smo ee vrgli e Ci-ganlije preko Save na Malo ado (otok). Ko smo zavzeli prezimovališče avstrijskih parobrodov, smo vrgli sovražnika ob železniškem tiru v bližino Zemuna. Stalno pa smo imeli v oblasti svet do Be-žanije, katerega emo obenem z Zemunom dvakrat zavzeli. Skupina častnikov na Adi Ciganliji. Na levi dopisnik »Slovenca« Dušan Šijački Vsak dan smo imeli manjše praske, pa tudi topništvo je nas obstreljevalo, toda vse borbe so se vedno končale z našo zmago. Dobro smo se utrdili na tuji zemlji. V6ak dan se je menjala ena četa, ki je bila v prvi vrsti proti sovražniku, torej resnično na mrtvi predstraži. Danes je prišla vrsta na nas, da gremo >preko treh voda« na to mrtvo stražo. Rano smo vstali in se vrstili v red. Moj komandir Kuna je pedanten in čeprav ima v četi 6ame prijatelje, vendar misli, da mora svoj nos vtakniti v vsako stvar. Naš položaj na osvojenem svetu je bil vse prej kot varen, toda Kuna je sam pregledal vsak kotiček ter s svojo prisotnostjo in pogumom prinašal sile tudi v srca svojih mož. In to pomeni veliko. »Ordonancil« Tako vpije zvonki glas našega komandirja in odgovarjajo mu naši možje odsekano: »Izvolte, gospon poručnikt« Pregledali smo ves položaj, pomikamo se proti železniškemu mostu ter ob progi pridemo do naše »objavnice« ter poskačemo v rov, ki je komaj 500 korakov oddaljen od avstrijskega, iz katerega se prav tako pokaže kakšen vojak in skoči preko proge. Toda niti oni niti mi ne streljamo. Toda tudi to opazovališče ni bilo pravo. Komandir Kuna hoče dalje. Še sto korakov bliže k Avstrijcem se pomaknemo v pripravljen rov. V tem pa je z Bežanije priletel šrapnel in se razpočil blizu nas. In nato še drugi. Avstrijska pehota je V6e to mirno gledala in se ni pridružila. To je bila »toleranca«, ki ni redka med dvema rovoma, ki sta tako blizu vsaksebi... Gornje mesto — Kapija kjer je bila postavljena ruska težka baterija za obrambo Belgrada Nekaj se nas pomika drzno ob nasipu k opazovalnici na tej strani. Okrog nas je prava podoba bojnega polja: na eni in drugi strani nasipa je polno avstrijskih trupel 32. pešpolka, mnogo jih je brez čevljev in brez plaščev. Tu leže že od strašnega 29. septembra, pa jih zaradi avstrijskih pušk ni mogoče pokopati. Počrneli so že kot zamorci od sonca, nekateri so bili že napeti kot sodčki, eden tam plava na močvari... Na vse strani so razmetane puške, kape, pa tudi opanke, ki jih je pustil tu oni, kfeteri je pobral sovražniku dobre čevlje... Tu smo jih tedaj strašno potolkli — zdaj pa nas oni tolčejo... Kuna strelja vrabce, da pokaže svojo strelsko umetnost. Z vsakim strelom zadene... in voda nosi odjek strela po vodi k Belgradu, kjer mislijo: zopet se pričenja borba ... Glej, že smo na obali, kjer so moderne zgradbe Vodne zadruge za izeuševanje južnovzhodnega Srema. Ogromno so stali ti stroji, ki eo zdaj gotovo vsi uničeni... Okrog strojev so betonski kanali, s katerimi so se okoristili naši ljudje, da so napravili močne utrdbe, iz katerih jih ne poženejo niti 42 centimetrski topovi, in tu suše koruzo, ki bi sicer zgnila na polju. »Zakaj vam bo?« »E, pa za tobak!« »A tako, junaki 1« In gledamo rove, od koder smo 15. septembra pregnali sovražnike. Vojaki so bili dobro zavarovani, toda rovi so globoki in so streli leteli nam čez glavo in niso zadevali... Ko smo tako obgazili teren, smo se vrnili v svoj zaklon. In tedaj je komandant Djurič poslušal naš raport in pohvalil našo stražo. »Ne dam nikomur, da bi bil večji junak od mene!« mu je odgovoril komandir Kuna. V tem pada mrak in mir se vlega na »bojno polje«. Zgodaj smo povečerjali ter se položili na »postelje« in govorili, dokler nas ni obvladal sen. V komandlrjevi »vili« ležimo na eni »postelji« vsi skupaj: komandir Kunovič Pera, oficir-vodnik Marko, Nikola in Jova ter jaz. Med oficirji je razvita tovariška ljubezen, kakor ji ni primere. Da ubijemo dolgočasje, govorimo o ljubezni, a Kuna o svoji materi. »Moja majčiča,« je izgovarjal vedno s tako ljubeznijo in nežnostjo, kot da je še majhen otrok in mu je potrebna materina bližina. Med tem, ko mi v našem prstenem zaklonu filozofiramo o ljubezni, eo zunaj ves čas po malem basirale sovražne granate. Tedaj pa 6koči v naše »stanovanje« redov Djordjevič, v civilu igralec, ter javi, da je videl neko signaliziranje z one strani obale. Igralca smo zadržali, da nam je pripovedoval zgodbe o popu, oslu in kipu ter je že prijemal za gusle, da zapoje o Malem Radojici, kar zapoje telefon: zvr! zvrl zvrl Telefonist pade v rov in zavpije: »Gospod poročnik, kliče major!« Poročnik odhiti k telefonu, mi pa smo zadržali zdaj telefonista, ki je zapel pesem, ki jo je napravil kaplar Ristič: Dok je meni moj komandir Kuna, biče meni vrlo dobro tuna i iiveču uvek bez računal Komandir se je vrnil resen in pravi: »Pripravlja se napad; moramo dobro paziti in biti pripravljeni!« »Lepa je ta priprava — a tam na mrtvi straži so naSi kuharji in komesar!« sem napadel komandirja, ki se je šele tedaj spomnil, da je vse kuharje poslal na mrtvo stražo, da je zadovoljil četo, ki je izjavila, da se magari za teden dni odreče kuhani hrani, samo kuharji naj enkrat poizkusijo, kaj je to — »zort«. Komandir pošlje kaplarja s tremi vojaki v rov, naj kuharji takoj pridejo sem, sam pa naj zadržuje Švabe, če bi hoteli že zdaj navaliti na na6. Kuna se praska za ušesi, mesec pa sveti po bleščeči se Savi, ki Se vedno nosi konje in junake. Ko sem se vrnil v »vilo«, je tam sedel podporočnik Simid, hladen kot vedno in miren, kot da se nič ne dogaja okrog nas ter da se pripravlja napad, krvava borba. Sedel je ob sveči, ki je dogorevala v prazni steklenici za pivo in — pisal. Do tedaj nisem vedel, da je pesnik. Ko pa je končal svojo pesem, jo iztrga iz svojega notesa in mi jo da v spomin. In tam sem bral: O spavaj mirno, gordi Beograde, na straži stoje s one strane Save sinovi tvoji, čuveni sa Slave! O spavaj mirno, gordi Beograde! Nikad ne posumnaj, ta oni se divi, kost od kosti nekada predaka im slavnih, po junaštvu svi su Obiliču ravni. Nikad ne posumnjaj: ta oni su divi! Umede da brane amanet predaka što su evoju krvcu oko tebe lili. Zmajevi su ljuti, zmaje izrodili. Umede da brane amanet predaka. Veruj im, kad kažu, da 6e slatko gine, na domaku tvome, na pragu slobode. Kada dušman htedne amo preko vode. Veruj im, kad kažu, da ee slatko gine! V trenutku, ko sem prebral poslednji verz, nekaj strašno zagrmi, da se potrese in vzdrhti zemlja in voda. Kaj je? Kaj je? Da ni že začetek napovedanega napada? Ne, to je eksplodirala mina v vodi, ki jo je sprožila neka klada. Vso noč spimo samo na eno oko v pričakovanju prve puške, ki naj naznani napad. Topniška kanonada ni prenehala, temveč je od časa do časa trgala tišino. Toda te smo že bili vajeni in ni pomenila spremembe položaja. Smrad od smodnika nas v »vili« 6koraj duši. Tedaj udari prav v našo »vilo«, malo nad mojo glavo granata, ki pa ni eksplodirala. Tedaj so se vrnili kuharji iz prvih rovov, vsi veseli, da jim Švabi dajejo zopet priliko, da se za Božič pošteno oblečejo. Borba je namreč za našega vojaka pomenila novo obutev in tudi plačilo: kajti po borbi so imeli dovolj prilike za to... Toda noč je prešla brez pričakovanega napada —. Še nikjer ni zore, ko se mi dvignemo, kajti to jutro se bomo menjali. Zal nam je in vojakom še bolj, da bodo drugi tako srečni, ki bodo šli v boj in izvojevali zmago, v katero smo verovali vsi. Moj pesnik, nadporočnik Nikola Simič, ki tako junaško priporoča Belgrajčanom, da naj kar mirno spe, dokler imajo take branilce, ki sladko umirajo za svobodo Belgrada, je resnično že nekoliko dni nato sladko padel za ta svoj ideal, braneč Belgrad na Monatci, po junaštvu enak Obiliču. Belgrajski ieleiniiki most, porušen v vojni. Iz obrambnih bojev v svetovni vojni. Na levi: Angleški top pri Karaburmi. Na desni: Čete kapetana ■Kunovčiča na Adi Ciganliji. In tako so padli tudi drugi. Nekoliko dni kasneje podporočnik Mladenovid prav tam na Ko-natci: strel ga je zadel v grudi in je padel brez besed prijatelju v naročje. Tretji od teh, poročnik Marko Mehovid je leto kasneje obležal na solunski fronti, junak nad junaki, ki je do zadnjega vztrajal pri obrambi domovine ob svojih dveh strojnih puškah in v trenutku, ko je sovražna bolgarska konjenica prodirala v njegovo skrivališče, po zgle- du junaškega prednika Sindjeliča Steve, s bombo uničil mitralieze, sebe in konjenike ... Marko Mehovid je bil Črnogorec. Taki so bili branilci Belgrada ln taki osvoje-valci! Naj jim bo svetla čast v spomin, junakom nad junaki! (Iz zbirke vojnih spominov »Veliki časi in slavna imena«, ki bo v kratkem izšla v Belgradu.) Stanislav Sumarevič: Medsebojno sodelovanje jugoslovanskih gledališč Slovenski delež v belgrajskem Narodnem gledališču Jugoslovansko narodno gledališče se je sno- | valo v preteklem stoletju od petdesetih let dalje, | najprej s sodelovanjem Srbov in Hrvatov, potem ; pa tudi Slovencev. ; Znano je dejstvo, da so srbski igralci iz No- j vega Sada, sicer še začetniki in diletanti, osnovali v juniju leta 1840 prvo hrvatsko gledališče ovctislav Šumarcvič novinar in književnik v Zagrebu v narodnem jeziku. Novosadska gledališka družina je šla v Zagreb na povabilo Ilirske čitalnice. Dobili so jx>vrnjene stroške in vsak član je bil angažiran z lepo mesečno plačo. V gledališki zgradbi Krsta Stankoviča (tedaj že v narodni lasti) na Markovem trgu je bila igrana dne 10. junija 1840 prva domača drama »Juran i Sofija«, delo Ivana Kukuljeviča Sakcinskega, ki mu je prolog napisal Ivan Mažuranič. Tedaj se je »srečno preizkusilo to, kar še nikdar ni bilo poizku-šeno«. Uspeh je bil ogromen. Potem so prišle na vrsto igre iz domačega 6poreda: zgodovinske drame in komedije Ivana Sterije-Popoviča ter ena igra Laze Lazaroviča. Zagrebško občinstvo je bilo pri vseh teh predstavah »vžgano od domoljubnega ognja«. Klicalo je navdušeno slavni narodni preteklosti ter se veselilo tako bratskemu delovanju Srbov in Hrvatov. Srbska gledališka družina, ki so se ji pozneje pridružili tudi hrvatski igralci in igralke, so igrali že dalj časa v Zagrebu ter gostovali tudi po drugih mestih (Karlovac, Sisak). Vse do konca leta 184-1. Tedaj pa se je osnovalo v Belgradu prvo diletantsko gledališče. Navdušeni gledališki človek in pisatelj Ioakim Vujič je sicer že leta 1834 ustanovil prvo diletantsko gledališče v Srbiji. On je tudi tvorec misli, da je gledališče izredno potrebna šola za izobrazbo naroda ter narodne zavesti. Po njegovem odhodu iz Srbije je to gledališče prešlo v Kragujevac in pozneje v Belgrad. Tedaj se je ponovilo isto, kar pred letom v Zagrebu: knez Mihajlo in njegova vlada povabi gledališko družino iz Zagreba, pošlje ji denar za potne stroške ter angažira vse njene člane z lepo mesečno plačo. Igralci so v februarju leta 1842 potovali v slabem vremenu in velikem dežju 16 dni iz Zagreba v Belgrad. In ko so srečno prispeli, so dali kot prvo igro dne 26. februarja »Kneza Miloša«, dramo Sterije Po-poviča v carinarnici na Savi (Teater na Djumruku). Novi Sad—Zagreb; Zagreb—Belgrad: tako so je končal prvi krog v oblikovanju naših narodnih gledališč. Uspeh je bil ogromen. Pod samimi zidovi belgrajske trdnjave, kjer so stolovali še Turki, eo se Srhi navduševali nad staro slavno preteklostjo ter pozdravljal: igralce in igralke, ki so prišli gostovat iz samega Zagreba. Veselili so se bratski slogi med Srbi in Hrvati. Ta gledališka družina je ostala v Belgradu do avgusta leta 1842. Pa tudi ',>oznej so bile tesne zveze med Belgradom, Zagrebom in Novim Sadom, posebno pa so se stiki okrepili v sedmem desetletju prejšnjega veka, med leti 1860 do 1870. To desetletje je sploh zelo pomembno v zgodovini jugoslovanskega gledališča. V tem času so bila izoblikovana tri stalna jugoslovanska narodna gledališča: « Zagrebu, Belgradu in Novem Sadu, pa tudi narodnemu gledališču v Ljubljani je bil postavljen v teh letih temelj z ustanovitvijo Dramatičnega društva leta 1867. Zagrebško in no-vosadsko gledališče imata velik delež pri ustanovitvi belgrajsk. gledališča, Slovenci pa so mu dali potoni, ko je bilo že ustanovljena, najprej Davorina Jenka, potom pa veliko Velo Nigrinovo. Istega leta — 1861 — je ustanovljen stalni oder v Zagrebu in Novem Sadu. Eno leto pozneje sta obe gledališči gostovali v Beigradu. Najprej zagrebška drama, v avgustu leta 1862, takoj po bombardiranju Belgrada, ko so še stale barikade po belgrajskih ulicah in v njih srbski vojaki... Novosadčani pa so prišli v novembru istega leta. Obe gostovanji sta sicer med seboj povzročili nekaj ljubosumnosti, toda v občinstvu sta pa želi veliko navdušenja in bratske ljubezni! Adama Maštroviča iz Zagreba so nosili na rokah, kakor tudi Jovana Djordjeviča iz Novega Sada. V tedanjem belgrajskem tisku so pisali po zagrebškem gostovanju: »Mi se bomo dolgo, zelo dolgo spominjali vaše družbe, ki nam je dala toliko užitka in nam toliko veselja prinesla v naše mesto, še toliko bolj pa, ker v njej vidimo misel in čustvo bratskega hrvatskega naroda.« Belgrad je v tem času imel samo eno nestalno diletantsko gledališče. Šele drugo leto po gostovanju obeh imenovanih gledališč je odbor gledališkega društva napravil važno potezo, s katero se je poskusilo utrditi srbsko-hrvatsko gledališko edinstvo. Obrnil se je na zagrebško in no-vosadsko gledališče s predlogom,, da se medsebojno zamenjavajo dela v rokopisih ter obveste o namenih prevodov, da bi se istočasno ne prevajalo na obeh straneh v isti jezik... Toda poleg teh gest med posameznimi odbori je bilo še drugih podobnih manifestacij. Tudi od igralcev samih. Zagrebški in novosadski igralci so namreč začeli smatrati Belgrad kot svoj »gledališki reon<', pa so poedinci zelo radi prihajali v Belgrad. Ta velika bratska naklonjenost je pripravljala celo v trenutno zadrego gledališča, odkoder so igralci prihajali. O tem najboljše govori članek v novo-sadskem listu »Srbski dnevnik« od 18. aprila 1863. V članku se opozarjajo gledališča v Zagrebu, No vem Sadu in Belgradu, da »ne bi smeli sprejemati igralcev izven gledališča v drugo, preden tam ne preživi določen staž«. Po petih letih, leta 1868, je dobil Belgrad svoje stalno gledališče ter eno leto pozneje tudi svojo posebno gledališko zgradbo. V dobi največje gledališke vzajemnosti med Zagrebom, Novim Sadom in Belgradom, leta 1863, je prišel iz Slovenije v Pančevo Slovenec Davorin Jenko. V neposredno bližino Belgrada je prišel že kot kompozitor slovenske marseljeze »Naprej zastava slave!«. To svečano pesem, ki je danes sestavni del jugoslovanske državne himne, so že leta 1803 peli v Pančevu (tri leta po nastanku!), kjer je Jenko vodil zbor cerkvenega društva, čez dve leti je Jenko prišel v Belgrad, kjer je bil najprej pevovodja belgrajskega pevskega društva, potem pa kapelnik v Narodnem gledališču od leta 1871. Celoten uspeh belgrajskega narodnega gledališča tekom 25 let je povezan z imenom Slovenca Davorina Jenka. Davorin Jenko je tudi skladatelj srbske državne himne, ki je danes prav tako sestavni del jugoslovanske državne himne... Kmalu po njegovem prihodu v belgrajsko gledališče je bila uprizorjena (10. avgusta 1872) ob svečani proslavi polnoletnosti kneza Mihajla Obrenoviča IV., opera »Markova sablja«, ki jo je spisal Jovan Djordjevič. Pripravljena je bila poseboj za to svečanost. Glasba pa je Jenkovo delo. Na koncu opere poje zboi pesem: Bože pravde, ti što spase od propasti dosad nas! Čuj i odsad naše glase, i od sad nam bodi spasl Pesem in melodija sta postali zelo popularni in /i a rod jo je sprejel kot svojo molitev in himno. Pozneje je, malo popravljena v tekstu poslednjih kitic, postala tudi državna himna: tako 6e je zgodilo, da je slovensko in srbsko narodno himno ustvaril isti skladatelj, Slovenec Davorin Jenko. Naključje je hotelo, da se je belgrajsko gledališči' tako oddolžilo ljubezni in navdušenju dveh velikih ljudi: Jovanu Djordjeviču, tvorcu novosad-skega in belgrajskega gladelišča, ter Davorinu Jenku, tvorcu glasbe belgrajskega gledališča. Davorin Jenko je zložil do 90 let prejšnjega stoletja nebroj pesmi in skladb večjega obsega. Od domačih del je na prvem mestu ze imenovana »Markova sablja«, potem pa »Djido«, »Potera«, »De-vojačka kletva« itd, Jenko je skladal in dirigiral v belgrajskem gledališču tri desetletja. On je predstavljal ves glasbeni program belgrajskega gledališča vse do konca preteklega stoletja ter je predstavnik slovenskega deleža pri belgrajskem Narodnem gledališču. Poleg Jenka je pomembna za razvoj belgrajskega gledališča še ena velika umetnica, rojena v sami Ljubljani, namreč velika Vela Nigrinova. Na belgrajski oder je stopila leta 1882 ter je predstavljala velik repertoar, tisti, ki je najbolj ugajal občinstvu in ga je kritika najlepše sprejemala. Od Margarete Gotje, Mone Vane, Ane Karenine in Teodore, pa vse do najznamenitejših vlog je Vela Negrinova predstavljala pravo umetnost in polel belgrajskega narodnega gledališča, kakršen se javlja samo na velikih odrih. Nigrinova je delala čast dramskim igralkam v naprednem, toda ši skromnem in mladem gledališču v Belgradu. Ni grinova je prav tako kot Jenko prispevala s slo venskim deležem k duhovni zgradbi belgrajskega gledališča. To »lo?en«ko sodelovanje bo vedno imelo vinoko mesto v zgodovini Narodnega gledališča v Beigradu ter bo vedno po zaslugi tudi visoko cenjeno. Razvoj in pomen petrolejske industrije Nastanek surove naite in nje nahajališča Shell — instalacija na Čukarici pri Beigrada. Shell — rafinerija v Ca pragu. Shell — instal. v rafinerije v svrho nadaljnje predelave. Često se odvaja nafta od izvirka neposredno po ceveh v rafinerijo. Ti cevovodi takozvane pipelines utegnejo biti po nekaj tisoč km dolgi. Vmes mora nafta pasirati seveda številne črpalne postaje, kjer jo črpalke zmeraj iznova poganjajo naprej po ceveh. Znani so taki cevovodi od izvirov nafte v Texasu do rafinerij do Ne\v-Yerseja, kakor tudi tisti od naftinih polj pri Mosulu do pristanišča Haife v Palestini, ki so zaradi sedanjih nemirov nenehoma ogrožena od Arabcev, pa potrebujejo Angleži celo vojsko, da jih lahko vzdržujejo v obratu. Predelava surove nafte Sestava surove nafte je glede na njene derivate lahko zelo različna. So vrste, ki vsebujejo mnogo — do 60% bencina in spet druge, ki ne vsebujejo ne kaplje bencina in petroleja. Nekatera nafta ima mnogo parafina, dočim ga druga vobče nima. Od narave surove nafte je tudi odvisno, kako so rafinerije urejene kakor tudi sam način predelovanja. S predelovanjem v rafinerijah se pridobivajo iz surove nafte: bencin, petrolej, plinsko olje in njeni ostanki, ki služijo ali kot kurilno olje, ali se pa z nadaljnjim rafiniranjem dobivajo iz njih razna mineralna olja, asfalt in parafin. Čeprav so rafinerije urejene na razne načine, vendar delujejo vse po istem osnovnem principu, ki je destilacija. Pri destilaciji ee najprvo dobivajo derivati, ki prehlapevajo pri nižji temperaturi, potlej pa vse gostejši in gostejši proizvodi, ki so za posamezne temperaturne stopnje že v naprej določeni. Ti primarni produkti, ki jih dobimo po prvi destilaciji še ne predstavljajo uporabnega blaga, ampak se morajo še nadalje predelovati v bolj ali manj kompliciranih aparaturah, dokler po mehaničnih ali kemičnih procesih slednjič ne dobe tistih svojstev, ki jih od njih zahtevajo potrošači. Zaradi silno naglega razvoja motorizacije zlasti avtomobilizma in aviacije, se je počasi pokazalo, da' naravna količina bencina v surovi nafti več ne zadostuje, da bi se pri normalni produkciji lahko krile vse potrebe. Z napredkom tehnike pa so se našla pota in načini, da se je tudi ta ne- Rafinerija v Bosanskem Brodu. dostatek odpravil s takozvano destruktivno destilacijo (craking), s pomočjo katere se težka mineralna olja pretvarjajo v lažje frakcije. Je pa ta destruktivna dietelacija zaradi dragih strojev, ki so v ta namen potrebni, zelo nevšečna reč, ki samo podražuje blago in povzroča velike izgube. Nehaj o naftinih derivatih Bencin: S proučevanjem prirode bencina in njega rabe v strojih so prišli učenjaki do povsem novih kriterijev za oceno njega kvalitete. Dočim je bila poprej merodajna samo specifična teža in kasneje poleg te tudi še hlapi ji vost bencina, sta danes ti lastnosti bolj postranskega pomena. Za ceno uporabnosti bencina kot motornega goriva je danes v prvi vrsti važna njegova antidetonatorsk« vrednost, t. j. njega odpornost, da se pri gotovi kompresiji, ki je utemeljena v sami konstrukciji motorja, prezgodaj ne užge. To svojstvo bencina se izraza s tako imenovanim oktanskim številom. Tehnika je namreč stremela za tem, da bi se dosegel čim večji učinek motorja, ne da bi bilo treba prostornino njegovih cilindrov povečati. To se je okušalo doseči s postopnim p^ečanjem kom-presije, kar pa je zahtevalo tudi od goriva nekih posebnih svojstev. Ker ima naravni bencin maksimalno oktansko število 73, dočim ie danes veliko povpraševanja za gorivo z 80, 87 in celo 100 okta- ija v Dubrovniku. nov, se je tehniki posrečilo ustvariti taka goriva z dodatkom raznih kemičnih preparatov. Petrolej: Petrolej se še zmerom rabi največ za razsvetljavo. No, tehnika je tudi tu storila velik korak naprej in je stare petrolejke na stenj že precej nadomestila s konstrukcijami, pri katerih se petrolej najprej razplini in plin potem izgoreva v gorilcih z mrežicami, ki dajejo neprimerno boljšo svetlobo. Razen tega 6e petrolej uporablja še za kuho in za pogon petrolejskih motorjev zlasti v traktorjih. Plinsko olje: Inž. Diesel je z izumom svojega motorja prinesel v izdelavo eksplozijskih pogonskih strojev velikanski preobrat. Dočim so poprej najboljši stroji izkoristili le 10 do 12% energije goriva, danes ti stroji izkoriščajo 18 do 20%, parne turbine in motorji na upojni plin 20 do 22%, je Dieselov motor izkoristil do 36%. Diesel je prvotno zamislil svoj motor na pogon s premo-govim prahom, kasneje pa je prešel na mineralno olje. Ker v obeh primerih ni dosegel večjega uspeha, je posegel po derivatu surove nafte, ki ga prav imenujemo plinsko olje in ki se je v njegovih strojih prav posebno obneslo. Diesel je s tem utrl plinskemu olju pot do vseh velikih pogonskih strojev v industriji- ladjeplovbi in zadnji čas zelo v avtomobilizaciji in aviaciji. Mineralno olje za mazanje: Z izumom mineralnih olj za mazanje so dobili konstrukterji vseh vrst strojev v roke sredstva, ki jim omogočajo dvigniti koristni efekt njihovih konstrukcij. Poprej n. pr. ni bila mogoča uporaba pregrete pare v parnih strojih in turbinah, niti olja, ki so se prej splošno uporabljala, niso bila za tak obrat dovolj uporabna Pod vplivom toplote in atmosferskega kisika 60 se razkrajala, tvoreč pri tem kisline, ki so nevarno razjedale strojne dele. Mineralna olja za mazanje,, ki se izdelujejo v tovarnah po modernih metodah iz izbranih surovin, so nasproti omenjenim kvarnim vplivom indiferentna in zaradi tega neomejeno stanovitna. Za strojna mazila se danes splošno uporabljajo. Kurilna olja: Ostanki nafte po izdestiliranju bencina, petroleja in plinskega olja se, v kolikor ne služijo za izdelovanje mazilnih olj, porabijo kot gorivo pod parnimi kotli, v centralnih kurjavah, v topilnicah in livarnah železa ter drugih kovin itd. Je to pač idealno gorivo s toplotno vrednostjo 10.000 kalorij, ki ne daje pepela, ki se da naj-racionalneje transportirati in shranjevati. Posebno pripravno je kot kurivo pod ladijskimi kotli, kjer se tudi. tako v trgovski, kakor tudi v vojni mornarici vse češče uporablja. Domača petrolejsha industrija Glede na velikansko važnost in pomen industrije surove nafte v dananšjem stoletju tehnike, je povsem naravno, če so se v to industrijo investirali velikanski kapitali. Dominantno vlogo na vsem svetu igra tu angleško-ameriški in holand-ski kapital. Najmanjši poganjki tega kapitala so zastopani tudi v naši državi, in sicer po petrolejskih družbah Jugoslovensko Shell d. d. in Jugo-slovensko Standard-Vacum Oil Cie d. d. Čeprav v naši državi doslej 6urove nafte še ne pridobivamo v zadostni množini, imata omenjeni družbi v Capragu in v Bosanskem Brodu svoje najmodernejše urejene rafinerije, ki pač predstavljajo višek današnje tehnike. V teh rafinerijah družbi predelujeta romunsko sirovo nafto, iz katere dobivata vse vrste bencina, petrolej za svečavo in pogon, plinsko olje za pogon Dieslovih motorjev, kurilno olje. vse vrste olja za mazanje, kakor tudi mineralne masti in asfalt. Obe rafinerije lahko pri normalnem obratu predelata letno 250.000 ton, t. j. 25.000 cisternskib vagonov sirove nafte, za primer potrebe pa se njib kapaciteta avtomatsko lahko poveča še za nadal|njih 100.000 ton, t. j. 10.000 cisternskih vagonov. Glede na današnjo stvarno potrebo naftinih derivatov v naši državi, obratujeta obe rafineriji zdaj samo s 40% normalne kapacitete. Ker ie bila vzeta za osnovo transporta surove nafte do rafinerij pot po rekah, sta bili rafineriji zgrajeni pač na reki Kolpi odnosno na Savi. Razen tega sta rafineriji spojeni z industrijskim tirom normalneg« in ozkega tira z najbližnjima železniškima postajama. V rafinerijah je zaposlenih okrog 600 delavcev, dalje specialno tehnično osebje in uradništvo, ki je vse izključno samo jugoslovanske narodnosti. Rafineriji razpolagata seveda tudi s potrebnim specialnim voznim parkom za transporte Tega tvori 450 železniških cistern za normalni tir in 25 cistern (Nadaljevanje na naslednji strani) Instalacija 0 tem, kako je v zemeljski notranjščini nastala surova nafta, se je razvilo več teorij, od katerih pa sta doslej samo dve obveljali. Po eni je nafta nastala iz velikanskih množin odmrlega rastlinstva, ki je v milijonih let, pod velikanskim pritiskom zemeljske gmote in o prisotnosti vodika, preživelo kemični proces, po katerem se je spremenilo v tekoče ogljikovodike. Po drugi teoriji, ki ima dokaj večje število pristašev, pa izvira surova nafta od ogromnih praživali, ki so že zdavnaj vse izumrle in ki so nekoč v pradavnini padale v velikanskih hekatombah kot žrtve elementarnih potresnih katastrof, kakršne je prav pogosto doživljala naša zemlja, preden se je na njej pojavil človek. Velikanska grobišča milijonov dinozavrijev, mastodontov in drugih orjaških plazilcev so v zemlji razpadala in pod vsakovrstnimi zapletenimi kemičnimi presnovami so slednjič iz živali nastala pod zemeljsko skorjo cela jezera surove nafte. Na svetu je mnogo srečnih dežel, ki 6e lahko pohvalijo z izdatnimi ležišči surovega petroleja, za katerega se je zadnja leta razvnelo mrzlično tekmovanje, širše in silnejše od nekdanjega lova v Solinu. uspešno in na zemeljsko površje je privrela prva umetno pridobljena nafta, ki je poslej postala fundament velikanski industriji in silnemu razmahu tehnike. Drakejev prvi poskus je dal pobudo za iskanje novih metod in sistemov v globinskem vrtanju. Razvila ee je cela nova panoga znanosti, ki stremi za tem, da bi že v naprej čimbolj natančno določala položaj in obseg posameznih petrolejskih nahajališč in mest, ki bi bila za vrtanje najprimernejša. Za določanje takih mest je na poslu cela vojska geologov in geofizikov, ki opravljajo svoj posel na podlagi proučevanja jx>sebnih zemeljskih formacij. Ali jx>leg te znanstvene podlage, in praktičnih izkušenj je odvisen uspeh v premnogih primerih tudi od sreče. Ako strokovnjaki za neki teren doženo, da hrani verjetno v sebi petrolej, potlej se prične najprvo e takozvanim poskusnim vrtanjem, ki domnevno eksistenco petroleja ali jx>trdi ali ovrže Ze to vrtanje znači velikanski riziko, saj so zanj jrotrebne drage instalacije in kraji, kjer se vrta, leže včasih daleč proč od naselij, tako da je treba najprvo šele zgraditi do tja primerne komunika- Rafinerija v Bosanskem Brodu. za zlatom. In danes pomenijo petrolejski izvirki često večje bogastvo od zlatih rudnikov. V Evropi spadata med te srečne dežele tudi Romunija in Poljska, ki s svojim petrolejem ne krijeta samo V6eh domačih potreb, ampak lahko velik presežek celo izvažata za 6uho zlato v sosedne države, ki niso tako srečne, da bi imele petrolejske vrelce na domačih tleh. Predeli okrog Kaspiškega jezera in okolice Bakuja imajo zlasti bogate petrolejske izvirke. Dalje so tudi predeli Iraka in Mezo-jx>tamije, potem Južna Amerika, Zadnje Indije, otoka Borneo in Sumatra, Kitajska in še mnoge druge manjše dežele, ki po svojem bogastvu na petroleju ne zaostajajo mnogo za prvo petrolejsko deželo: Zedinjenimi državami, kjer je te dragocene tekočine zlasti obilo v Pennsylvani ji, Ochiu, Texasu in Kaliforniji. Tri četrtine celokupne potrošnje na proizvodih nafte krijejo Zedinjene države in 6amo četrtinko dobavljajo vsi ostali viri na svetu. V naši državi glede nahajališč nafte še zmerom nimamo dokončnih rezultatov. V kolikor so doslej znani uspehi prizadevanj odkriti petrolej-ska ležišča pri nas, bi bilo samo želeti, da bi ves trud in žrtve, ki so se doslej doprinesle v tej smeri, kaj skoro rodili sad, da bi se tudi naša država lahko štela med srečne zemlje z lastnimi petrolejskimi vrelci. Zajetje surove nafte Nafto so poznali že v predzgodovinski dobi Japonci in Kitajci. Biblija omenja, da je neka bitumenska smola služila kot vezivo pri gradnji babilonskega stolpa in očak Noe je najbrž tudi uporabljal tako smolo pri tesanju svoje barke, da je z njo zatesnil njen trup. Nafto omenjajo tudi Herod, Plinij, Plutarh in drugi klasiki in svete ognje, ki so jih poznala stara kulturnt ljudstva, moramo smatrati za goreče prirodne petrolejske izvirke, iz katerih je nafta vrela na dan, kakor vre drugod voda iz žive skale. Nafta pa prav redkokdaj sama prihaja na zemeljsko površje. Da bi prišel do nje, je leta 1859., pričel polkovnik Drake prvič z vrtanjem pri mestu Titusville v Pennsylvaniji. To prvo vrtanje, opravljeno z dokaj primitivnim orodjem na ročni pogon je bilo cije ter poskrbeti za vodo in za bivališče delavstvu, kar često ni mala reč, ako pomislimo, da so novi izvirki včasih v pravcatih pustinjah in puščavah. Šele ko je vse to opravljeno, se lahko začne postavljati vrtalni stolp. Sistem samega vrtanja se ravna po tem, s kakršnimi zemeljskimi plastmi imamo opravka in do kolikšne globine naj se vrta. So različne vrste svedrov in tudi način njih okretanja 6e menja. Svedre žene normalno motorna sila, le za prav majhna vrtanja zadostuje včasih ročni |>ogon. Sila se prenaša na sveder s pomočjo jx>sebnih verig ali pa vrvi, kakršna je pač globina vrlanja. Izvrtina 6e izplakuje z močnimi curki vode, a da se ne bi potem 6pet zasula, spuščajo vanjo po-stojioma Mannesmannove cevi, ki so zgoraj zaprte s posebnimi glavami, da služijo za odvajanje zemeljskega plina in nafte, ki navadno že zaradi lastnega pritiska eruptivno vreta na površje. Vrtanja so često podvržena nepredvidenim slučajem, ki utegnejo povzročiti obilo škode, ali pa lahko celo popolnoma prekinejo nadaljno delo. Lahko se zgodi, da v izvrtino udre voda, lahko se sveder zaskoči in celo zalomi, ali pa se slednjič cevi zaradi notranjega pritiska izkrivč Ako teh fKJŠkodb ni mogoče jx>praviti, je bilo vse delo pač zastonj. Če pa do takih nepredvidenih slučajev ne pride in ako so imeli strokovnjaki srečno roko, da so zadeli pravo mesto, potlej se sveder slednjič pregrize do tiste zemeljske plasti, v kateri je jezero nafte. Še preden pa pride sveder do teh kotičkov zemeljske skorje, ki so ostali skriti milijone let, se navadno izpraznijo skozi izvrtino z eruptivno silo zemeljski plini. Ti niso koristni samo zaradi tega, ker se lahko na licu mesta izkoristilo kot dragoceno kurivo za pogonske stroje, ampak se lahko tudi pod pritiskom spravi jo v rezervoarje in drugod služijo kot jKigonsko sredstvo ter za izdelovanje bencina po posebnih postopkih. Bazen ali jezera nafte, ki leže navadno v globočinah med 50 in 3000 m. pa niso zmerom izdatni. V posameznih primerih se izčrpajo v prav kratkem času in vrtanje je bilo skoraj izgubljen trud Izčrpavanje nafte, ki ne izvira pod lastnim pritiskom se vrši s f>omočjo jiosebnih posod ali zajemalk, iz katerih se nafta odvaja v rezervoarje, iz njih pa e pomočjo raznih transportnih sredstev Kogej Jože i Napori Srbov Univerza kot najvišja znanstvena ustanova je največjega pomena za kulturno - prosvetni, gospodarski in tudi politični razvoj vsakega naroda. Moč univerze leži namreč v odbiranju umskih moči in v njihovem specializiranju. Znano je, da so bile vprav nemške in italijanske univerze, ki so goječ narodno zavest ter skrbon čuvajoč' narodno bogastvo, glavni činitelji, ki so pripravili delo njihovega zedinjenja. Srbija pa je bila skozi stoletja na braniku proti divjim azijskim napadom ter je njena zasluga, da je zapad lahko v miru razvijal svojo kulturo. Inter arma silent musae. Toda prvo zatišje v junaški borbi Srbov pod Karadjordjem s Turki je imelo globoke posledice v kulturnem in prosvetnem življenju srbskega naroda. Po zaslugi Ivana Jugoviča, enega najnadarjenejših tedanjih Srbov, se ie osnovala 1. 1808 v Belgradu Velika šola, kakršne po njegovi izjavi Srbi nikoli do tistega časa niso imeli. Na njej se j epoučevala zgodovina, zemljepis, matematika, nemščina, statistika, stilistika, državno in narodno pravo, etika itd. Ta šola, v katero so profesorji vložili mnogo truda in ljubezni, je -imela velik vpliv na celokupen razvoj narodnega življenja. Toda 1. 1813 je bila ta šola ukinjena in Karadžič tedaj žalostno ugotavlja, da se je učenje knjige povrnilo na staro stopnjo. Toda spomin na ta znamenit pojav kulturnega življenja je še nadalje živel v vseh zavednejših kulturnih slojih srbskega naroda. Tako je 1. 1830 knez Miloš odprl v Belgradu Veliko šolo, ki je bila nato v letu 1833 prenesena v Kragujevac in se je uradno imenovala gimnazija. Toda Karadžič, veliki srbski prosvetitelj, je stalno napadal kneza Miloša, da je potrebno ustanoviti šolo za višjo izobrazbo. lik za svojo univerzo hitckturo, torej skoraj vse predmete, ki so bili tedaj na tehniki predvideni. Poleg tega ie pa še zakon pritiskal na profesorje. Ce je kdo izostal od predavanju, ne da bi obvestil rektorja, so mu utrgali pri plači. Zato se je čim daiie bolj javljala težnja, da se pomnože stolice, aa šola iz strokovne postane bolj znanstvena, da bi profesorji bili predvsem strokovnjaki in ne enciklopedisti ter da se povišajo bucfžetske dotacije za znanstvene institute. Sploh se je mnogo pisalo o potrebi ustanovitve Karadjordjeve univerze. Tudi knez Miloš ni bil nenaklonjen tej zamisli. Toda politične prilike so bile krive, da je ta zamisel zamrla, ter se je gojila še naprej le v krogu liceiskih profesorjev. Tako je na posredovanje slednjih izšel 1. 1863 zakon o ustroju Velike šole ali Akademije, ki se je delila na tri fakultete: filozofsko, kjer je pouk trajal tri leta, in upravno ter tehnično, kjer je trajal štiri leta. Vsaka fakulteta je imela mnogo splošnih predmetov zaradi nepopolnosti srednjih šol. Zakon od 1871 je razširil univer-zitetsko avtonomijo, kar je predvsem ugodno vplivalo na izboljšanje profesorskega kadra in se je tako znanstveni nivo znatno dvignil. V naslednjih letih so sledile razne uredbe za izpopolnitev in izboljšanje Velike šole. Vse te mere so šle za tem, kakor pravi tedanji rektor Velike šole Stojan Markovič, da se pripravi teren z ačimprejšnjo ustanovitev srbske univerze, tega neizogibnega pogoja in najzanesljivejšega poroka za narodni obstoj in razvoj. Nadalje pravi, da Senat Velike šole želi in teši za tem, da današnja neodvisna Srbija postane močan faktor tudi v kulturno-prosvetiiem pogledu, središče vsega Srbstva, ter da vrši v svetovno zgodovinskem življenju naroda ono misijo, katero ji po močnih izvorih njene življenjske moči pristoja. gibano in je stalno ter uporno zahtevalo ustvaritev te velike zamisli. Končno je bil po raznih neuspelih poizkusih 27. februarja 1905 podpisan zakon o univerzi. Ta dan je prenehala obstojati Velika šola. Slovesna otvoritev univerze pa se je izvršila dne 2. oktobra 1905. Otvoritvi je prisostvoval tudi kralj Peter I., ki je v slavnostnem govoru proglasil, da je s tem dnem univerza odprta. Tako vidimo, da je borba za univerzo trajala skoraj sto let, Od skromne Karadjordjeve Velike šole, preko gimnazije, liceja, Velike šole se ie razvila univerza ter je bila naravna posledica razvoja srbske znanosti, otrok duševnih naporov mnogih rodov. Nova univerza je imela filozofsko, pravno, tehnično, medicinsko in teološko fakulteto. Zanimivo je, da je slavnostni otvoritvi srbske univerze prisostvoval tudi dr. Anton Trste-njak kot delegat Slovenske Matice iz Liubljane. V svojem pozdravnem govoru je med drugim dejal: »Nepopolna bi bila vaša slavnost, ako v kolu južnih Slovanov ne bi bilo danes sloven- skega zastopnika, to je onega čvrstega in žilavega, za svojo kulturo na severu južnoslovan-skega ozemlja borečegu se nuroda, kateri je tesno spojen s preporodom srbske književnosti, in kateri je venno branil vse one narodne svetinje, katere so našle v srbskem univerzitetu goreče gojitelje in neoborive branitelje.« Čestitke pu so poslali tudi Slovensko akademsko društvo Slovenija na Dunaju, Akademsko tehnično društvo Tabor v Gradcu, Slovensko akademsko društvo Ilirija v Pragi in Ivan Hribar, predsednik mestne občine ljubljanske. Nove univerze so se Srbi oklenili z veliko ljubeznijo. O tem nam pričajo neštevilni meceni, ki so s svojimi znatnimi zapuščinami omogočili, da se je belgrajska univerza dvignila do zavidne višine. Seveda je tudi država, posebno od zedinjenja naprej, belgrajsko univerzo znatno bolj podpirala kot pa zagrebško in ljubljansko. Po vojni je belgrajska univerza dobila še tri fakultete: veterinarsko, poljcdelsko-šu-marsko in komercialno. Skoraj vse fakultete so v novih poslopjih in imajo vse pogoje za uspešno delovanje na znanstvenem polju. Črne Anton: Belgrajske knjižnice Knjižnice so poleg nekaterih drugih ustanov žive priče, kako silna je narodna zavest in kulturna moč ljudstva, ki jih je dvignilo in jih vzdržuje. Njihov pomen ni zgolj krajevni in trenutni, .marveč sega živo v celotno narodovo telo in zgodovino. V njih se zrcali delo in življenje prejšnjih generacij: koliko duhovnega bogastva in lepote, pa tudi koliko truda in napora je v njih prikritega. Obenem pa so te ustanove viri znanosti ln umetnosti za bodoča pokolenja, katerim bodo temelj pri oblikovanju njihovega duha in dobe. To je tem bolj postalo važno danes, ko so knjižnice dostopne za javnost in so tako postale družbene ustanove. Brez javnih knjižnic si ne moremo v današnji Vseučiliška knjižnica dobi zamisliti znanstvenega niti narodno prosvetnega dela. Zato je prva skrb vsake kulturne organizacije, da si osnuje svojo knjižnico. Pri tem delu čestokrat pomaga država, ki zakonsko ščiti njeno poslovanje. Tako so tudi pri nas zrastle impozant-ne knjižnice, ki se niso omejile samo na delovanje v prosvetnih središčih, ampak so ee razširile tudi | na deželo. Nekatere so Ba privatno pobudo in s pomočjo držitve dosegle 'ftoseben razmah in sloves. Med te prištevamo poleg »Državne knjižnice« v Ljubljani, »Biblioteke Jugoslavenske akademije« v Zagrebu, tudi »Narodno biblioteko« v Belgradu. Narodna biblioteka v Belgradu je najstarejša srbska knjižnica. Ustanovil jo je GliSa Vozarevič 1. 1882. V začetku se je imenovala »Novozavedena biblioteka«, nato »Beogradsika bliblioteka« in končno »Narodna biblioteka«. Bila je v teh letih po številu knjig, rokopisov in drugih dragocenih listin skromna. Tudi svojih lastnih prostorov ni imela. Bila je neurejena, kajti popis vseh knjig, se je izvršil'šele l. 1842., ko jih je bilo naštetih 1421. Prvi, ki je hotel, da bi se ta ustanova razmahnila, je bil njen knjižničar Filip Nikolič, kateri je tudi predlagal, naj se ji da narodno obeležje. Na tem položaju mu je sledil znameniti filolog Djura Da-ničič, ki je knjižnici dal ime: »Narodna biblioteka«. Ko je ta odšel predavat na Visoko šolo, je jiostal bibliotekar Slovaik dr. Jan Šafarik, znan kot zgodovinar in literat. Za njim je postal knjižničar Stojan Novakovič, ki je začel z izdavanjem kataloga »Stranjsika književnost«. Prvotno je bil z »Narodno biblioteko« združen tudi muzej, ki se je šele leta 1881. oddvojil od te ustanove ter se popolnoma osamosvojil. Nekaj let pozneje je »Narodna biblioteka« dobila priznanje z najvišjega mesta, ko ji je kralj odobril cilje in namen, ki so: 1. Gojenje srbske znanosti, 2. izoblikovanje narodne samobitnosti in 3. letno izdavanje biografije o srbsfkih delih. 1901. 1. je bil podpisan zakon o »Narodni bliblio-teki«, ki je takrat imela dva oddelka; tega leta so bila odobrena tudi pravila knjižnice. Na splošno se v teh letih, ko so ji bili na čelu Jovan Tomič kot pomočnik in književnika Glišič ter Ilič ml., omočjo Karne-gijevega instituta, ki je dal za zgraditev stavbe Vseučiliščne knjižnice 3 milijone din na razpolago. Tako ee je knjižnica vselila že leta 1926. v novo, krasno, moderno zgradbo, ki obsega poieg običajnih skladišč in drugih potrebnih prostorov za kni-ge, rokopise, raritete itd. 2 veliki čitalnici, 3 do-centne dvorane, čitalnico za časopise in drugo. Vsega skupaj ima 200 študijskih prostorov. Sama knjižnica je v nekaj letih zelo narasla. Leta 1926. je imela 10.000 del, L 1938. pa že 200.000 zv. in 143.692 drugih številk (kolekcij, brošur, revij in drugo) Izmed mnogo številnih posebnih kolekcij, ki si jih je knjižnica nabavila, doloma prejela kot darilo, naj omenim samo nekatere. Najštevilnejša in najdragocenejša jo knjižnica in bogata zbirka rokopisov znanega bibliografa Jovana Vuj.iča, daljo knjižnica filologa Budmanija, zbirka princa Božidara Karadjordjeviča, grška in cerkve-noslovanska zbirka rokopisov od nadšlkofa Jožefa Cvijoviča, ki vsebuje nekatera redka cerkvena dela, knjižnica zgodovinarja Stojana Novakoviča in Stanoje Stanojeviča in drugo. Univerzitetska biblioteka ie namenjena profesorjem, študentom in ostalim, ki se bavijo z znanostjo. Najlx>lj se je poslužujejo študentje. Čitalcev je bilo I. 1926./27. — 17.705! dočim I. 1907./38. jih je bilo 37 48(5. Kakor vidimo, se je Stavilo čitalcev podvojilo v enem desetletju. To nam je tudi dokaz, kako važno vlogo ima Univerzitetna biblioteka v kulturnem delovanju V Belgradu. Od I. 1931. je dostopna za Belgrnjčane še tretja večja knjižnica »Javna opštinska biblioteka«, ki je bila ustanovljena z namenom, da zbere domačo zgodovinsko literaturo in pa — belgrajske čitalce. Zlasti mladinskemu slovstvu posveča posebno skrb s tem. da si nabavlja najboljša in najkarakteristič-na mladinska dela. Knjižnica ima tudi muzejski oddelek za dokumente, diplome in drugo, ki je važno za zgodovino mesta. Ideal uprave je, da bi knjižnica postala zbirališče mladine, v kateri naj bi vzbudila ljubezen in navezanost do naše pre-stolice. »Javna opštinska biblioteka« se je razvila v zelo kratkem času in je poslala dobro urejena knjižnica. Pri poslovanju s knjigami je vpeljala moderni decimalni sistem. Knjižnica je tudi bogata: poseduje dragocene kolekcije, umetnostno galerijo s tipičnimi slikami mesta Belgrada ter redka dela, ki so važna za zgodovino mesta Belgrada. Število knjig znaša 19.003. Knjižnica se nahaja v lastni zgradbi v ulici Kneginje Ljubice. Vzdržuje jo mestna občina. Poleg teh treh javnih knjižnic so v prestolnici še druge, ki so privatnega oziroma upravniškega značaja. Tu predvsem spada »Biblioteka pravnega fakulteta«, ki po svojem bogastvu ni zadnja Je pa strogo znanstvena. Znanstvena je tudi »Biblioteka Kraljevsko Akademije«, pod okriljem katere spada tudi že prej omenjena Narodna biblioteka. Da bo poročilo popolno, naj omenim še strokovne in administrativne knjižnice. Strokovne so: Biblioteka Glavnog Saveza srpskih zcmljoradnika, Bebliotcka Rdečega križa, Bibl. Učiteljskega udruženja, Prof. društva in druge. Administrativne pa so knjižnice posameznih ministrstev in drugih državnih ustanov kot Biblioteka Glavnega Gencralštaba, Centralnega preshiroja. Higijcnskega zavoda, Državne statistike. Dvora, Narodne skupščine in Senata. V Belgradu sta tudi dve, večji ruski knjižnici: »Zcmgor« in »Ruska javna biblioteka«. Belgrajsko vseučilišče Ko je Srbija dobila samostojno notranjo upravo ter samostojno sodstvo in ni imela izobraženih uradnikov, je knez Miloš kmalu uvi-del potrebo ustanovitve tako šolske institucije. Zato je leta 1838 kragujevsko gimnazijo povišal v licej. Stanje v tej prvotni šoli je bilo žalostno;, brez ictrjig, brez laboratorijev in veliko pom&tljkattje profesorjev. Vsak profesor jfc moral biti enciklonedist ter je bil preobložen s predavanji. Da bi se to stanje izboHšalo, je bil licej 1. 1841 prenesen v Belgrad. Tedaj se je študij prava že tako izpopolnil, da je odgovarjal drugim univerzam v inozemstvu. L. 1844 je izšel prvi zakon o ustroju šolske nastave. Po tem zakonu se je licej delil na pravni in filozofski oddelek. _ Glavno obeležje licejske izobrazbe je bilo v tem, da je bila izvajana v klasičnem patriotskem pravcu. Licejci niso dobili temeljite znanstvene podlage, toda prepojeni so bili z globokim rodoljubjem in močno vero, da je nastopil čas osvobojenja in zedinjenja vsega Srbstva. .... Revolucionarno leto 1848 je tudi v Srbiji izzvalo živahnejši pokret v vseh pravcih javnega življenja. Po zgledu angleških univerz, ki so imele svoje zastopnike v parlamentu, je imel tudi belgrajski licej svojega zastopnika v skupščini v Kragujevcu. Tako je 1. 1853 izšla uredba o ustroju kneževsko srbskega liceja. L njo je bil ustanovljen tudi tehnični oddelek in licej je dobil tudi delno avtonomijo. S tem se je stanje nekoliko izboljšalo, toda profesorji so bili še vedno preobloženi. Naj navedem kot primer, da je en profesor predaval višjo matematiko, praktično geometrijo, mehaniko in ar- (Nadaljevanje s prejšnje strani) za ozkotirne proge. Razen tega imata rafineriji veliko število potrebnih lesenih in železnih sodov in balonov. Rečni tanki, s katerimi se dovajajo surova nafta, pristajajo v posebnih pnstaniscih ob rafinerijah, kjer so montirana najmodernejša postrojenja' za črpanje surovine iz tankov v rezervoarje, katerih kapaciteta seveda tudi ustreza kapaciteti samih rafinerij. V teh rezervoarjih je prostora za prav znatno količino surove nalte, kakor tudi njenih derivatov. Razen teh rezervoar-; jev imata petrolejski družbi tudi po vsej državi še nadaljnji sistem rezervoarjev, v katerih so tudi spravljene velike količine blaga, pripravljene za prodajo. Končno sta družbi v vsej državi po mestih iii ob vseh važnih prometnih potih postavili posebne bencinske črpalke s podtalnimi rezervoarji s pomočjo katerih se konsumenti najlažje postrežejo Dri'™ imntn tudi svoi lastni avto- Novo poslopje pravne fakultete Toda kljub vsej dobri volji se je stvar zelo počasi bližala ciliu. Razni dogodki so pa kljub temu pripomogli, da so se merodajni činitelji začeli resno baviti s tem vprašanjem. Srbija je 1. 1883 postala kraljevina. Leta 1886 je bila ustanovljena Akademija znanosti. Svet Akademije je na zahtevo ministrstva, prosvete izdelal načrt zakona o univerzi. Z nekaterimi izpremembami je bil ta projekt 1. 1896 uzakonjen. S tem novim zakonom je Velika šola veliko pridobila. Filozofska fakulteta je bila razdeljena na sedem odsekov, tehnična na tri, a pravna na dva odseka. Tudi pouk se je z novo uredbo znatno približal pravemu univerzitetnemu pouku. Dijaki so morali delati v seminarijih, zavodih in laboratorijih. Fakultete so dobile pravo notranje organizacije, in kar je najglavnejše, nihče ni mogel postati profesor, če ga ni sprejel fakultetski svet. Velika šola je bila nazvana v uredbi: znanstveni zavod za najvišji strokovni pouk. Toda kljub temu je postajala vsak dan večja težnja, da se delo fakultet razširi izven oykih mej, v katerih se je po namenu šole moralo gibati njihovo delovanje, ter da se iz strokovne preide do prave znanstvene šole. Tako je leta 1898 v parlamentu okoli 70 poslancev smatrajoč, da je želja srbskega naroda, da Srbija v središču Srbstva postane središče znanosti in književnosti, zahtevalo, da se osnuje univerza. Predlog je bil sprejet in izvoljena komisija, ki naj bi izdelala projekt. Toda izdelani osnutek ni bil predložen parlamentu, ker so merodajni činitelji brez razloga zavlačevali. Toda javno mnenje je bilo že tako raz- mobllski vozni park, sestoje« iz avtomobilskih cistern in specialnih naprav, s katerimi se poslužujejo tudi aerodromi. V samih rafinerijah so urejeni posebni oddelki za fabrikacijo lesenih in jeklenih sodov, pločevinastih posod in lesenih zabojev. Ne manjkajo seveda tudi ne tehnično naj-moderneje urejeni in kompletno opremljeni laboratoriji in instituti za raziskovanje. Tu se vsak posamezni proizvod temeljito preizkusi in prouči, preden se spusti v promet, tako da zanesljivo ustreza vsem zahtevam. Zdaj vidimo, kako ima proizvodnja in predelovanje surove nafte neizmerno važno vlogo v vsej industriji in motori-zaciji in zato je od nje odvisna v veliki meri tudi vojna pripravljenost in udarnost posameznih držav. Po vsem tem je pač razumljivo, da si vsaka država prizadeva, kako bi to važno panogo industrije čim bolj zaščitila in čim bolj pospeševala njen razmah. SV0K — rafinerija v Slavonskem Brodu ..■-■u"*. » <|i,i .ijii m^mn-m^ v a it K j ri » 'dfi Novi Bc!9rad: od leve na desno: Spomenik branilcem Belgrada — Poslopje belgrajske borze — Ministrstvo za pošto, telefon in brzojav ter Poštna hranilnica -Hipotekama banka — Meštrovičev zmagovalec na Kalemegdanu Tri Blatne gostilne: »Baba Jela« — »Složna brača« — »Kod sedam kočijaša«. Na desni: Slika iz belgrajskih predmestij. Spodaj: Turška džamija (molilnica) z Bajrakli. komestnega šundra in vrveža. V teh zamazanih, z ilovico grajenih kolibah stanuje prestolnični pro-letariat. Čez dan so ulice polne življenja. Iz vseh teh hišic se pripodi jata otrok, ki jih streha na hiši priklepa samo v času nočnega spanja. Na sredi ulice se odigrava vse njih življenje. Zamazani, oblečeni v raztrgane cunje se grejo vlake, avtomobile, tramvaje in tulijo šlagerje, stokrat odpete v koru pevačic, ciganskih zborov in godb prestolničnih kavarn... Prestolnično prebivalstvo je razdeljeno. Zgornji del se vozi v razkošnih avtomobilih, avtg- Na leris Slika Jz belgrajskih predmestij. Spodaj: Budistični tempelj Kal mikov v Belgrada Vi * ho Boj c: Na obronkih prestolnice Življenje v belgrajskih predmestjih — Domovi tisočev belgrajskih Slovencev enonadstropne hiše in Vilko Boj« hišice, zidane v sta- rem srbskem patriarhalnem, pa tudi turškem stilu z ul'cami, skriven-čanimi in tlakovanimi z grobimi kimni — kal-drmo. Predvojni Belgrad — lomišč" Evrope in Orienta. Palača Moskve na Terazijah je predstavljala v malem to, kar današnji nebotičnik v slovenski prestolnici. Slika danes? Ulice prostrane in ravne, tlakovane z asfaltom in granitom, hiše, palače, zelene trate, veličastni parki s številnimi spomeniki, konjska vprega — najmodernejšimi avtobusi, štiri-osni tramvaji in razkošne limuzine, skromni fe-njeri (petrolejske lampe in gola mesečina) — luksuzne svetlobne reklame, krvavi nočni sijaj ogromnih obločnic, skromne opanke in čojaste obleke — pariška moda, kožuhi, lakasti čevlji in suknje po zadnji mndi, šajkače — borsalino, pol-ciliuder. Nič več Belgrad oddaljena provinca Evrope, marveč petit Pariš — maji Pari6, in vendar —! In vendar je še ostalo mnogo starega Belgrada. Ne 6amo nekaj, še več, kot ga je bilo. Samo ta, stari in patrijarhalni Belgrad se je odmaknil daleč od nekdanjega središča Terazij, katerim je bila še Slavija predmestje, pomaknil se je v dolino Čuburskega potoka, na stari in novi Djeram, na Voždovac in Dušane-vac, na siromašno Čukarico in Makiš 'n sega prav tja na Paši no brdo do Kumo-d r a ž a in Mokrega 1 u k a in skoraj sega do pod same A v a 1 e. V večernih urah, ko zasveti iznad prestolnice milijon žarnic, so vsi ti 6krajni obronki Belgrada zaviti v temo ali v komaj od-razni soj megleno svetočih žarnic, ki so redko posejane niz glavnih, širokih cest — prometnih žil, ki vežejo prestolnico z notranjostjo... Samo še en predel sredi same prestolnice spominja na predvojni Belgrad. To je Jatagan Mahala izpod ministrstva za socialno politiko ob širokem bulevardu Miloša Velikog, ki pa čaka še v tem letu svojo smrt. Nizke kočice, bolj podobne barakam kakor hišam, so nudile prav do zdaj stanovanje ciganom, pa tudi najsiromašnej-šim Belgrajčanom, v stvari ciganska četrt prestolnice... * Življenje po belgrajskih predmestjih je verna slika socialnega položaja stotisočev, ki tod prebivajo. Ulice ozke, tlakovane s kaldrmino, hiše nizke in zamazane, prebivalci — delovni narod prestolnice. Le tu in tam je zrastla preko noči moderna, enonadstropna hiša. Zraven nje _toji kakor prilepljena garaža za limuzino, ki vozi vsak dan v središče mesta bogataša, naveličanega veli- slogi in medsebojni pomoči. Sami revni, z majhnimi zaslužki pomagajo drug drugemu v nesreči ne oziraje se pri tem na trenutni politični položaj, ne oziraje 6e na želje voditeljev svojih matičnih narodov. Pravijo, da živi v prestolnici okrog 15.000 Slovencev. Zdi se mi, da je to število močno pretirano, čeprav ne moremo nti z enim popisom belgrajskega prebivalstva priti na jasno, koliko Slovencev v Belgradu živi. Toda, naj bo to število manjše ali večje, večina naših ljudi živi po predmestjih prestolnice V teh nizkih, napol podrtih kolibah, v zatohlih kletnih sobah, v ilovnatih barakah žive naši ljudje. Njih življenje je podobno življenju vseh teh stotisočev, ki žive na obronkih prestolnice. Belgrad jih je zvabil v svojo sredino, upanje v boljšo bodočnost jih je gnalo daleč od ožje domovine, da bi si tu sredi velemastnega življenja ustvarili mirnejši, ugodnejši domek. Niso vedeli, da pozna vsako veliko mesto več siromaštva, solza in bridkosti kot bogastva in obil-nosti. Ko so stopili na prestolnična tla in se spu- stolniee? Kdo ve za vse te tisoče, skrušene v neprestani borbi za svoj življenjski obstoj? Kdo skrbi za našo kri v širokem, predmestnem pasu prestolnice ... busih in tramvajih. Njih dom so palače in razkošne vile in dvorci. »Spodnji« del hodi peš po dolgih, utrujajočih ulicah in cestah. Centruin mesta je za njih mesto čarobnih izložb, prikritih 6anj in čestokrat odkritega zavidanja. Skozi njihove roke se obrača skozi ves mesec boren tisočak ali še manj, s težkim delom zaslužen denar, ki jedva zadostuje za vsakdanji kruh in skromno enosobno stanovanje. V Belgradu je po najnovejši statistiki o d 405.000 prebivalcev 2500 milijonarjev. Tako pove statistika. Resnica pa je: vsaj 250.000 siromakov, katerih skrb in življenje je danes do jutri. Ne centrum, predmestja predstavljajo zmes narodov naše prestolnice. Tu stanujejo poleg domačinov Srbov, Slovenci, Madžari, Nemci, Rusi, Čehi, Slovaki, Grki in Kalmiki. Kalmiki so si postavili na Pašinem brdu celo svojo kolonijo. Njihova domovina — okončine Turkestana in Mandžurije — jim je vtisnila neizbrisen pečat. Široka,, čisto okrogla lica z ozkimi, poševnimi očmi, čokati in nizki, predstavljajo prav za prav zanimivost v prestolnici kjer koli se pojavijo. Še večjo pozornost vzbuja njihova budistična pagoda — edina v Evropi, ki so jo pred desetimi leti zgradili sredi svoje kolonije na Pašinem brdu. Njihovi braman-ski svečeniki, zaviti v kričeče rumene plašče, žrtvujejo pred kipom sedečega Bude ob velikih verskih prazniki simbolične žrtve. Budisti-Kalmiki se hodijo klanjat Budi in mu žrtvujejo naš ko-čanski riž, skromne dinarje in tanke, ostro dišeče i bilke, s katerimi zasmrajajo ves hram. j Vsa ta zmes raznih narodov živi tu v največji ' stili v težko borbo za vsakdanji črni kruhek, so videli, da so prevarjeni v svojem upanju. Povsod srečaš naše ljudi. Še v Makišu, v tem najrevnejšem belgrajskem predmestju, ki ga je vsa javnost že zdavnaj obsodila s socialnega stališča in mestna občina zapisala smrti. To predmestje se nahaja namreč na levi strani Save izpod Čukarice in ga Sava ob vsakem deževju preplavlja. Ljubljansko barje in tiste hiše v Mestnem logu so prava idila proti Makišu. Neznosna poletna vročina, legla milijonov komarjev, stoječe mla-kuže in prah z glavne ceste, ki veže Belgrad z Obrenovcem in Valjevim, zastrupljajo ozračje Ma-kiža in pospešujejo med tamkajšnjim prebivalstvom težko ozdravljivo malarijo. Tu, v Makižu stanujejo slovenski delavci, ki so našli težko delo v čukaričkem tovornem pristanišču ob Savi. V Makižu so si našli za slo in sts petdeset dinarjev skromno stanovanje — večno viažno luknjo, ki prinaša kal prezgodnje smrti vsem, ki so obsojeni, da stanujejo tod. Največ usmiljenja zaslužijo naši otroci, ki jim je usoda že v naprej določila žalostno in bolno pot njihovega življenja in prezgodnjo — smrt... Mi smo navajeni gledati Belgrad v polni paradi, v velikomestnem razkošju, sedeč na Terazijah ali na Slaviji, v prijetnem kramljanju s svojimi prijatelji, v živem zanimanju za tekoče vsakdanje probleme. Naša pota so ponavadi usmerjena v krasne palače ministrstev, v udobna stanovanja bogatašev in merimo življenje po konioditeti in zunanjih čarih. Kdo je pokukal na obronke pre- 1 Palača Narodne banke Razvoj Belgrada po vojni Razvoj Belgrada pc* vojni «e ne da primerjati z razvojem Belgrada pred vojno. To dokazujejo tudi številke o naraščanju prebivalstva pred vojno in po vojni. Leta 1910 je imel Belgrad okoli 91.000 prebivalcev, pa je to prebivalstvQ naraslo v desetletju do 1921 na 115.00, torej za komaj 14.000. Zemun je imel pri prvem ljudskem štetju v naši državi 18.500 prebivalcev, Pančevo pa 19.400, tako lahko cenimo da je imel veliki Belgrad lata 1921 152.700 prebivalcev. Leta 1931 je štel Belgrad z Zemunom vred 266.849 prebivalcev, če pa, prištejemo, še Pahčevo, je imel velifki Belgrad 288.938 prebivalcev. Po uradnih cenitvah za leto 1937 (Splošna državna statistika) je štel Belgrad 412.600 prebivalcev. Temu povečanju števila prebivalcev odgovarja istočasno tudi izprememba zunanje slike mesta Prodajale« bože, Arnavti, »Dzevreki« Slike z Notranje ministrstvo PV-V-t-t-tr^;; f '» '"Hf""'! .........I) hi !' M"! iifi-nn . tm.....- ■ ii ........... .1 n,...... Belgrajski kolodvor Gledališče in spomenik kneza Mihajla Prof. Vlagat Belgrad v očeh športnika Pod Kalemegdanom je prostor za najlepši stadion v Evropi Dasi je Belgrad za evropske pojme le srednje veliko mesto, predstavlja danes izredno zamotan urbanistični problem. Očitno je v Belgradu, ki se ponaša z edinstveno lepim naravnim položajem, pomanjkanje nezazidanih prostorov, ki bi naj služili zdravju in razvedrilu prebivalstva. Tu mislimo zlasti na parke, svobodna igrišča za mladino, telo-vadišča za vaje po zakonu o obvezni telesni vzgoji in na stadione za organiziran šport. Pomanjkanje travnikov za svobodno igranje otrok pogrešajo zlasti slovenske družine v Belgradu, ki so navajene na življenje v malih slovenskih mestih in na že-želi. Belgrad, ki je bil nekoč prestolnica male Srbije, je postal pred 20 leti glavno mesto nove skupne države Srbov, Hrvatov in Slovencev. Dejstvo, da ob tej zgodovinski spremembi vloge tega mesta ni bilo na vodstvu dalekovidnih mož, ki bi Skrbeli za velepotezne načrte za razvoj nove prestolnice je krivo, da se nam zdi danes Belgrad kakor ogromna tesno zazidana poljana, kjer ni prostora niti za razvedrilo otrok niti za športne vaje mladine. Akcije naprednih mož, ki so se borili za to, 'da se ohranijo potrebna zemljišča za parke in da se rezervira del Donavskega obrežja za lepa sprehajališča, je uspela le delno. Parki, katerih je zelo malo, so ostali in niso več ogroženi, ob Donavi pa je zmagalo načelo koristnosti: mesto obvodne promenade pod Kalemegdanom, ki bi se lahko primerjala z znanimi sprehajališči v Budimpešti, so zgradili nova skladišča in novo železnico ... Znan je izrek znamenitega nemškega kirurga prof. Avgusta Biera, ki je zaklical berlinskim mestnim očetom takole: Skrbite za zelena igrišča, da ne bo potrebno skrbeti za nove bolnišnice! Sledeč temu načelu so mnoge države sprejele zakone, ki nalagajo občinam, da morajo skrbeti za zadostno število športnih naprav v prid ljudskemu Zdravju in razvedrilu. Tovrstna stremljenja tolmačijo jugoslavnske občine z belgrajsko na čelu le enostransko: namesto igrišč, kjer bi se naj mladina v igri in borbi telesno krepila, gradijo in za-sajajo olepševalne naprave s plemenitimi rastlinami in vodometi, namesto travnikov za razvedrilo in oddih, gradijo le parke s sprehajališči. Sedenje v parku pa še ni šport, kakor tudi sončenje ne moremo prištevati med telovadne panoge. V Belgrada bi moralo bili nad sto igrišč Mesto, ki hoče v polni meri ustrezati telesno-Kulturnim potrebam prebivalstva, mora zgraditi odnosno urediti toliko igrišč, plavališč in javnih športnih travnikov, da pride na vsakega meščana 3.5 kvadratnega metra javnega prostora za telesne vaje. To se pravi, da bo moral imeti bodoči Belgrad s 300.000 prebivalci športno polje, ki bo obsegalo dober kvadratni kilometer površine ali 100 igrišč velikosti normalnega nogometnega prostora. Po mišljenju strokovnjakov, domačih in tujih, bo treba iskati zemljišča za športne potrebe v neposredni bližini mesta. Z nizom javnih igrišč krog Belgrada bi se dale storjene regulacijske in urbanistične napake vsaj delno popraviti. Da bi se merodajni krogi seznanili s telesno-vzgojnimi in športnimi problemi naše prestolnice, so povabili lansko leto v Belgrad znamenitega arhitekta za športne zgradbe prof. Wernerja Mar-cha, ki je zgradil Državno športno polje z olimpijskimi stadioni in Državno akademijo za telesno vzgojo v Berlinu. Naloga prof. Marcha je bila, da poišče najprimernejša zemljišča za ljudski šport in reprezentativna tekmovališča. Valoviti položaj naše prestolnice, z zgodovinskim Kalemegdanom ob izteku Save v Donavo, je napravil na pro. Marcha najboljši vtis. Kakor pred leti dr. Diem, ki se je pred berlinsko olimpijado mudil v Belgradu, tako je tudi prof. March takoj ugotovil mesto, ki je najprimernejše za reprezentativni jugoslovanski stadion. To je malo polje med Kalemegdanom in Donavo, takozvani Donji grad (Spodnje mesto), kjer so sedaj skladišča za drva in vojaške barake. Tu je najmikavnejši prostor, tu je narava prikladna za stadion, ki bo po svojem položaju najlepši v Evropi..., tako je govoril prof. March, ko smo se vračali iz Zemuna, kamor se je odpeljal, da bi v duhu gledal stadion pod belim mestom. „ , , , v Še bolj kot stadion pa so v Belgradu potrebna navadna šolska in javna igrišča. Za potrebe najširših slojev predlaga prof. March ureditev Ade Ciganlije na Savi in Ratnega ostrva na Donavi. Tu naj bi se uredila polja za meščanski vikend, za nedeljske odmore delovnega ljudstva, igrišča za šport itd. Za plavanje, veslanje in jadranje bi bilo na mirnih širokih rekah priložnosti več kot dovolj. . , v . , . To kar so Slovencem privlačne gore in planine za nedeljske izlete, morajo postati Belgrajča-nom, ki nimajo možnosti za kratke enodnevne ture, izleti s čolni po Savi in Donavi. Ker morajo biti igrišča ljudem pri rokah, to je lahko in po ceni pristopna in ker je mesto samo že preveč zazidano, bi bilo potrebno ograditi Belgrad z zelenim pasom gozdov, parkov in igrišč. Tako bi bilo vsem omogočeno zdravo razvedrilo v naravi v obliki športa. Na (lepši stadion v Evropi Vsaka napredna država stremi za tem, 3a bi v športnem oziru dosegla ono stopnjo, kiji daje legitimacijo fca organizacijo ohmpijskih Rer. Lan-ska »olimpijska borba« med belgrajskim in za-grebSk m tiskom j« bila brez dvoma pr=n-zakaj vsi vemo, da je čas, ko bomo dozorelza organizacijo olimpijskih iger v naš. držav, šezelo daleč. S tem pa ai rečeno, da še m čas, da se za to nalogo pripravljamo. Nasprotno! Kot država, ki še nima velike športne tradicije, moramo storiti vse za ugled in dobro reprezentiranje našega športa doma in v inozemstvu. V zvezi z dozorevanjem jugoslovanskega športa se jK)javlja vprašanje olimpijskega stadiona, ki je Belgradu, kot naši prestolnici brez dvoma potreben, ne glede na to, ce se bo vršila olimpijada pri nas čez 10 ali 50 let. Reprezentativni stadion, kjer naj bi se vršile velike mednarodne nogometne, lahkoatletske in druge športne tekme, Balkanske igre, gimnastične prireditve in narodne svečanosti sploh, je želja vseh belgrajskih športnikov in ob enem želja vseh Jugoslovanov, ki jim je na tem, da se dvigne ugled in privlačnost naše prestolnice. Ta stadion, katerega bi naj gradila občina ob pomoči državne in privatne inicijative, bi moral biti vzor, kateremu bi naj sledila vsa večja mesta širom domovine. Po tem, ko je prof. March proučil organizacijo našega športa in razvojne možnosti Belgrada, je Poslopje glavne pošte Izjavil, da bi bil za naše razmere potreben .s^Jlon olimpijskih dimenzij to je arena, obrobljena s 400 metrskim krožnim tekališčem in amfiteatralna tribuna za 50.000 gledalcev. Glavna tribuna hi bila po zamisli prof. Marcha na pobočju Kalemegdana, okrog pa nižja, da bi se ohranil lep pogled na Donavo, z druge strani pa pogled na mesto. Razen olimpijskega stadiona je predvideno, da se zgradi v Donjein gradu tudi Akademija za telesno vzgojo s pokritim in odkritim športnim kopališčem in drugimi potrebnimi napravami (internat, igrišča, zeleni nasadi itd.). Zgodovinska trdnjava Donji grad (Spodnje mesto), kjer je stoletja tekla kri za važno postojanko ob Donavi, naj bi postala šj>ortni center, namenjen za državno prvenstvo in izobrazbi šjx>rt-nih 'Mteljev. Vse zgoraj navedene naloge od malih šolskih igrišč in plavalnih bazenov do olimpijskega stadiona, so važne naloge bodočega Belgrada. Te naloge bo treba v interesu zdravja meščanov in v interesu dobrega vzlgeda prestolnega mesta kaj kmalu rešiti! Ravno te dni je belgrajska občina objavila mednarodni konkurz za izdelavo generalnega načrta za Vliki Belgrad. Prepričani smo, da se ga bodo udeležili sodobno razgledani strokovnjaki, ki bodo v polni meri upoštevali telesnovzgojne in športno reprezentativne potrebe naše prestolnice. Belgrad — mesto zaduzbin Vsak' narod ima institucije, s katerimi se lahko postavlja pred kulturnim svetom. Tako imajo tudi Srbi svoje zadužbine, ustanove, ki pričajo o veliki ljubezni bogatejših slojev do svojega naroda. Svoja velika premoženja je večina teh ljudi zapustila bodisi v dobrodeine ali v kulturne svrhe. Tem številnim ustanovam se ima Belgrad tudi mnogo zahvaliti za celo vrsto svojih najlepših palač v centru mesta. Prvi začetki zadužbin-ustanov segajo tja v XIV. stoletje, v dobo slavnih srbsikih vladarjev iz dinastije Nemanjičev, ki so bili prvi poborniki ustanov. Tako je začetnik te dinastije Nemanja 6am postavil temelje za celo vrsto ustanov, kakor znameniti samostan Studenica in Djurdjevi Stu-bovi. S svojim sinom sv. Savom je Nemanja kasneje poetal tudi utemeljitelj največje srednjeveške ustanove, samostana Hilendar na Sv. Gori. Njegovemu vzgledu so sledili tudi njegovi nasledniki, kasnejši srbski vladarji ter so predvsem ustanavljali cerkvene sklade v obliki zidanja cerkva, predvsem samostanov, ki so bila te- daj žarišče ne samo vere temveč Se v mnogo večji meri srbstva, narodne kulture in narodne zavesti. V vseh teh samostanih eo se šolali menihi, ki so pozneje širili med ljudstvom vero in izobrazbo. Vsled tega Srbi še danes časte sv. Savo kot varuha šol. Ta tradicija srbskih vladarjev se je obdržala skozi stoletja do današnjih dni. Tudi blagopokoini Viteški kralj Aleksander I. Zedinitelj je postavil trajno ustanovo, prekrasno cerkev sv. Jurija na Oplencu, v kateri so grobnice umrlih članov naše dinastije. Poleg te ustanove je blagopokojni kralj postavil med drugim kot svojo ustanove še Akademski dom v Belgradu ter gimnazijo na TopČi-derskem griču z internatom, kamor se sprejemajo najboljši dijaki iz cele države in rz vseh stanov. Ustanove srbskih vladarjev so dale dober vzgled ljudstvu. Prve zasebne ustanove se pričenjajo javljati 6redi XIX. stoletja. Tako so 1. 1856 belgrajski trgovci, rodom iz Bijelega polja v Hercegovini, zbrali nekaj zlatih dukatov ter jih poslali kot podporo tamkajšnji ljudski šoli. Njihov Kogej Jožet Mladina belgrafske univerze Samo kratek, bežen pregled o mladini, ki se je šolala in se še šola na belgrajskem vseučilišču od začetka do danes. Licejska mladina je bila borbena, prežeta s rodoljubjem. V sedemdesetih letih pa je socialistični pokret povedel za seboj veliko-šolsko mladino, navdušujoč jo s težnjami, ki so bile nasprotne težnjam licejcev. V začetku tega stoletja pa je znova vzplamtel patriotizem in to patriotizem, ki je bil zmožen velikih žrtev. Nad 160 akademikov je v svetovni vojni žrtvovalo svoje življenje za uresničenje stoletnih teženj, za porajajočo se Jugoslavijo. O težnjah in pokretih današnjih akademikov pa prepustimo sodbo bodočnosti. Zanimalo nas bo številčno stanje akademikov belgrajske univerze v zadnjih letih. leto moških ženskih skupaj Slov. inozem. 1932/33 5.537 1.534 7.071 70 642 1983/34 6.218 1.656 7.874 95 868 1934/35 7.081 1.720 8.801 1.160 1935/36 6.216 1.556 7.772 61 1936/37 6.412 1.415 7.827 64 1.018 1938/39 7.763 940 Število Slovencev, ki študirajo na bel- gra|SKl UlUVClfii JC tiiamv. V^JC, fJi iniiuujv univerzitetna statistika. Všteti niso n. pr. slovenski akademiki iz Julijske Krajine, ki so zavedeni v rubriki: inozemci. Velika večina tukajšnjih akademikov izhaja iz siromašnih in srednje premožnih slojev. To nam potrjuje dejstvo, da v letošnjem letu 65% akademikov ni plačalo šolnine. Iz tega lahko povzamemo, da je belgrajska akademska oniladina živela v zelo težkem gosj->odarskem položaju. To se je posebno občutilo v letih 1928 in 1929 ter pozneje, ko je nastopila splošna kriza. Tu so bili prepu- ščeni sami sebi ln so se morali oprijeti vsakega posla, da so lahko študirali; raznašali so na primer mleko, čistili parkete, žagali drva, vršili natakar-ske posle itd. To nevzdržno stanje jih je prisililo, da so se začeli resno baviti z vprašanjem, kako rešiti oziroma izboljšati svoj jooložaj. Plod njihovih najiorov so njihove gospodarske ustanove, deset po številu, katere so med seboj povezane. Na čelu je odbor akademskih ekonomskih organizacij. To je skupno telo vseh organizacij. Odbor ima redne tedenske sestanke, kjer razpravlja o nabavi živil, o nabiralnih akcijah itd. Hierarhija na temelju vzajemnosti in pa gospodarska povezanost so dve bistveni točki teh ustanov. Da je delo teh organizacij uspešno, razvidimo, če pogledamo da je lansko leto, ne vštevši mesec junij, znašal celotni promet 1,842.509 din. Hrana se v načelu plača. V splošni akademski menzi, ki jo največja, velja zadostna in zdrava hrana: kosilo in večerja za en mesec 280 din. Poleg tega pa je bilo izdanih za deset mesecev lanskega leta 68.000 brezplačnih obrokov in to najsiromašnejšim akademikom. Vse te organizacije vodijo akademiki sami, v nekaterih pod kontrolo profesorjev. Vsekakor največji uspeh, ki so ga dosegli akademiki za izboljšanje svojega gospodarskega položaja, je bil ustanovitev Podpornega društva.. Iz-poslovali so namreč pri vseučiliških oblasteh, da mora vsak akademik pri vpisu plačati 25 dinarjev za Podporno društvo. Za majhen odstotek bolj srečnih sta dva doma: Dom akademičark in Akademski dom. Tudi ta dva doma sta plod osebne iniciative. Za ustanovitev prvega gre predvsem zasluga Društvu akademičark v Belgradu, ki so z velikimi napori zbrale Ministrstvo za socialno politiko in ljudsko zdravjf namen je bil gmotno podpreti obstoj ljudske šole, ki je otroke vzgajala v strogo narodnem duhu. Omenjeni trgovci so ee zaobljubili, da ji bodo vsako leto pošiljali določeni znosek. Tako je ostalo vse do objave zakona o ustanovah iz leta 1930, s katerim je uredilo vprašanje vseh ustanov. Koristi ustanove omenjenih belgrajskih trgovcev uživa ljudska šola v Bijelem potoku še danes ter prejema letno od odseka za ustanove v prosvetnem ministrstvu 10—12 tisoč dinarjev podpore, ki se morajo porabiti za svrhe, ki so jih določili utemeljitelji. Prvi začetki zasebnih ustanov so bili seveda skromni. Toda kmalu so prvim vzgledom sledile nove ustanove ter je vsled tega nastal skoroda jiokret utemeljevanja ustanov. Bogatejši rodoljubi, predvsem trgovci in obrtniki eo smatrali za svojo narodno dolžnost, da vsaj nekaj od svojega bogastva zapuste v splošno koristne prosvetne in človekoljubne namene. Ustanove so se stalno množile, tako, da danes njihova skupna glavnica predstavlja ogromno in neusahljivo bogastvo, ki gre v sto in sto milijone in ki daje letno ogromne obresti. Glavnice ustanov 6e v večini slučajev stalno večajo, obresti se pa v glavnem uporabljajo točno po željah utemeljiteljev ustanov, izraženih v njihovih oporokah. Danes imamo v glavnem "dve vrsti ustanov: Ustanove, ki jih neposredno upravlja prosvetno ministrstvo in ustanove, ki jih po želji utemeljiteljev upravljajo posebni odbori. Nadzorstvo nad takimi ustanovami imajo pa banske uprave odnosno prosvetno ministrstvo. Poleg omenjenih dveh vrst ustanov obstojajo tudi cerkvene ustanove, ki ne spadajo pod nadzorstvo prosvetnega ministrstva temveč je njihov obstoj in poslovanje urejeno z zakonom o verqizpovedih. Iz številnih ustanov se po želji utemeljiteljev dajejo stalne podpore raznim društvom, štipendije dijakom, zidajo domovi, razna otroška zavetišča, zavodi za onemogle, vajeniški domovi, bolnišnice, cerkve, kapele itd. Glavnice ustanov obstojajo iz nepremičnin, vrednostnih papirjev in iz gotovine. Vrednost ustanov stalno raste, ker se leto za letom javljajo nove, namenjene za iste 6vrhe ter si tako utemeljitelji postavljajo sami sebi najlepši trajni živ spomenik. Med največjo ustanove v Belgradu, ki jih upravlja odsek za ustanove v prosvetnem ministrstvu, sipada/jo: Ustanova Vlajka Kaleniča iz Belgrada in Stevana Magazinoviča iz šabca. Med največje ustanove, s katerimi upravljajo posebni odbori pod nadzorstvom prosvetnega ministrstva pa spadajo: Ustanova Nikole Spasiča, ki je namenjena v gospodarske svrhe, Ilije Kolarca, določena v prosvetne namene, dalje ustanova Kra-manoviča in Širne Igumanova iz Prizrena. Iz ustanove Ilije Kolarca je zgrajena znana Kolarčeva ljudska univerza v Belgradu, ki ima do danes največjo prireditveno dvorano v Belgradu z 1040 sedeži. Poleg navedenih ustanov so v Belgradu posebno znane številne ustanove, namenejne belgrajski trgovski mladini, nadalje številne ustanove, ki jih uživa belgrajska univerza in druge kulturne in človekoljubne ustanove. Predvsem je treba tudi omeniti veliko število ustanov, ki jih uživa Srbska kraljevska akademija znanosti. Srbskim rodoljubom je treba za brezštevilne ustanove izreči polno priznanje, ker so res na najplemenitejši in človekoljuben način izkazali svojo globoko ljubezen do svojega, srbskega naroda in njegovega potomstva ter bi bilo samo želeti, da bi tudi pri nas v ožji domovini našli čimveč posnemalcev. potrebna sredstva. Tako Je bil EonČno leta 1938 dom izročen svojemu namenu. V domu je prostora za sto deklet. V njem imajo popolno oskrbo, knjižnico, amhulanto in vsa ostala ugodja. Drugi — Akademski dom belgrajske univerze pa spada brez dvoma v vrsto največjih kulturnih pridobitev, s katerimi se je po vojni obogatila naša država, kajti koristi, ki se z njim nudijo naši mladini, so mnoge in različne. Dom omogoča šolanje pridnim in siromašnim akademikom. Na dan svetosavske proslave 27. januarja 1926 je prejel rektor belgrajskega vseučilišča sledeče pismo: , Gospod rektor! Skrb za dobre in siromašne akademike !z vseli krajev naše države na belgrajskem vseučilišču me vodi, ko Vam javljam o svojem namenu, da jim zgradim dom v bližin njihovih bodočih šol. Upam, da se bodo oni, ki bodo na ta način rešeni vsakdanjih materialnih skrbi, mnogo bolj potrudili, da se temeljito pripravijo za poklic, kateremu se nameravajo posvetiti. Za mene pa bo posebno zadovoljstvo, da jih spremljam v njihovih najjorih, da bodo koristni vsak v svojem krogu in stem vsej naši državi. Želel bi, da bi bil ta dom čim bolj prostran in da že na jesen zaživi ob veselih glasovih naših mladeničev, ki srčno in pogumno gledajo na živ-ljeje pred seboj in na vlogo, ki jih v njem čaka, Ko bo ta dom zgrajen, ga bomo izročili vseučilišču. Sprejmite in izročite profesorjem in dijakom moj pozdrav in najboljše želje za napredek njihove šole. Aleksander s. r. S tem je kralj Aleksander I. ustanovil Akademski dom v Belgradu. Zemljišče, stavba, instalacije — vse to je bilo napravljeno iz osebnih kraljevih sredstev. Dom je bil odprt v letnem semestru 1938. leta in od tega časa deluje nepretrgoma. V domu je prostora za skoraj 500 akademikov. V začetku vsakega leta vlože prošnje za sprejem. Kriterij za sprejemanje je učni uspeh akademikov. Dom upravlja upravni in nadzorni odbor, ki ga postavlja prosvetno ministrstvo. Iz tehnične strani dom popolnoma zadovoljuje zdravstvene potrebe akademikov, ker v vsakem oziru ustreza modernim zahtevam medicine za dovršeno higiensko življenje. V vsaki sobi, ki ima 40 m " prostornine, živita po dva akademika. Poleg stanovanja imajo zdravo in zadostno hrano, centralno kurjavo, kopalnico, zdravilišče, knjižnico, čitalnico, pranje perila in drugo. Za vse to se plača 510 dinarjev na mesec. Največji del časa preživijo akademiki v domu, ki jim tako rekoč nadomešča domačo hišo s to razliko, da se v tako velikem internatu, kjer živi skupaj mnogo mladeničev, morajo spoštovati nekateri obziri, preko katerih bi se prešlo pri zasebnem načinu življenja. Število slovenskih akademikov v Belgradu stalno narašča. Prihajajo predvsem na fakultete, ki jih ljubljansko vseučilišče nima. Toda tudi pravniki so dobro zastopani. Organizirani so v Klubu slovenskih katoliških akademikov v okviru Prosvetnega društva in pa v Akademski sekciji Društva Slovencev v Belgradu. Nastanjeni so po večini v Akademskem domu. Upravnik doma dr. Radivoj Kašanin, vseučiliški profesor, gre Slovencem zelo na roko in jih rad sprejema v dom. Na moje vprašanje. kako ie kaj zadovoljen s Slovenci, mi je navdušeno odgovoril: »Izredno, ker so dobro vzgojeni ter resni in dobri dijaki.« fiJioAne novice Koledar Petek, 14. aprila: Justin, mufenec; Valerijan in tovariši, mučenci. Sobota, 15. aprila: Helena, kraljica; Teodor, mučenec. Osebne novice = Poročila sta se v župni cerkvi v Brežicah g. Grubič Ivan, občinski tajnik iz Brežic, in gdč. Šetinc Ivanka, hči posestnika in bivšega okoliškega župana iz št. Lenarta. Mlademu paru daj Bog blagoslov na novi življenjski poti! — Napredovali so za divizijskega generala topniški brigadni general Čedomir Jovanovič; za bri-gadnega generala generalštabna polkovnika Djor-dje Grujič in Milan Zelenika, pehotni polkovnik Matija Parac, topniški polkovnik Dragutin llanel, inženirski polkovnik Ljubiša lladži-Popovič, in-ženirako-tehnični polkovnik Ignac Kirhner, sanitetna polkovnika dr. Djordje Siber in dr. Vladimir Stanojevič. — Dalje so napredovali: za polkovnika pehotni podpolkovnik za generalšlabne posle Ivan Prezelj; za podpolkovnika mornariški intendantski major Jože Zupan; za kapetana I. razreda pehotni kapetani II. razreda Nikola Dobrila, Hermene-gild Vidmar, Leopold Vodeb, Pavel Potokar, Ivan Bizjak, Josip Kavalec, Anton Sekelj, Rudolf Sven-šek, Anton Cimerman, Rudolf Horaček, Franjo Nemec; inženirski: Zvonimir Knez, Velimir Bu-dak, Alojz Božič, Avgust Krapež, Miloš Cundrič; letalski: Teofil Šprajc, Rudolf Horvat, Albin Vesel, Ivan Prestini, Emil Brunskole. dr Miloslav Petrič; intendantski: Boris Kuret, Janko Jezernik; geodetski: Dragotin Prosen, Milan Dogan; sanitetni: dr. Stanislav Kolar. dr. Bogoljub Pagon; orožniški: Borivoj Kunej, Ciril Legat; za poročnika vojne ladje 1. razr. poročniki vojne ladje 2. razr. Aleksander Berič, Tomislav Mihelič, Oto Lubec. Albin Paulinič, Franc Zmrzlekar; za kapetana 2. razr. strojni poročnik Franjo čič; za poročnika pehotni podporočniki: Edvard Osojnik, topniški Anton Kr-žan, Alojz Pirnat, konjeniški Franc Pečan, inženirski Josip Sever, intendantski Milan Jesenko, mornariški intendantski Jurij Pregel; za nižjega vojaškega uradnika 1. raz. nižji vojaški uradniki 2. razreda: topniško-tehnične stroke Nikola Čulek, Josip Avčin, letalsko-tehnične stroke Ernest Turko, mornariške tehnične stroke Tgnac Štiglič, Aleksander Grega, Ladislav Kostanjevic; za nižjega vojaškega kapelnika 1. razr. nižji voiaški kapelnik 2. razr. Lojze Smrekar; za nižjega vojaško-tehnič-nega uradnika 3. razr, nižji vojaško-tehnični uradniki 4. razr. topniško-tehnične otroke Mihael Se-levšek; z rangom od 31. decembra 1038 so napredovali za kapetana 2. razr. poročniki Bartol Ka-ruza, Ivan Korent in Josip Brenholc. Slovenske igrače na belgrajskem velesejmu Zadruga Razvoj v Dnbrrpoljah nam sporoča, da je na belgrajskem velesejmu razstavila razne slovenske igrače iz lesa, iz tekstilnega blaga ter lutke v jugoslovanskih narodnih nošah. Zadruga vabi vse belgrajske' bralce ^Slovenca«, da si na belgrajskem velesejmu ogledajo njeno razstavo. Pogrešajo ga! Moj sin, Miroslav Repenšck je odšel 1. aprila od stare matere v Savinjski dolini neznano kam. — Prosim vsakega, ki bi ga videl ali vedel kaj o njem, naj sporoči staršem na naslov: Rcpenšck, Kolubarska ulica !>, Belgrad. _ Mednarodna železniška konferenca. Včeraj dopoldne se je pričela v Splitu mednarodna železniška konferenca, ki jo je v imenu prometnega ministra dr. Spaha začel ravnatelj zagrebškega železniškega ravnateljstva g. Terček. Otvoritvi konference so prisostvovali žc vsi delegati držav, ki se konfercnce udeležujejo. Na sporedu kanfereace so važne in pereče zadeve mednarodnega železniškega prometa v Evropi. Posamezni referentje bodo obdelali poedina vprašanja, nakar bodo po debati sprejeti primerni sklepi in resolucije, ki bodo poslane prometnim ministrstvom prizadetih držav. — Škofjeloško muzejsko društvo, ki sicer še ni slovesno odprlo svojih prostorov, deluje pa že nekaj časa, je priredilo v sredo 12. t. m., svoj prvi loški večer v risalnici nove šole. Kot se spodobi za muzejsko društvo- ki posveča starim navadam posebno pozornost, so prireditelji dali bobnati s starim mestnim bobnom po mestu vabilo na loški večer. Med udeleženci je bil tudi Jčaj plavite? Nekoč sem srečal dva, prno- ali drugošolca, ki sta se na poti v šolo takole pogovarjala: Prtu: »Ali danes znaš verouk?t Drugi: >Beži, beži, kaj bi se verouk učil!t Proi: >Saj to je res optika neumnost.< Drugi: >l'eš, daono bi ga lahko že vrgli iz šole I* — Kakšni morajo biti starši, ki že nežna otroška srca tako zastrupljajo? Saj ne more biti dvoma. da so se otroci tako lepih načel navzeli od staršev. Ali pa so iiii mar slišali iz usi svojih tolikih ozgojileljeof. tukajšnji poveljnik I. planinskega polka g. polkovnik Markulj, dalje loški poslanec Dolenc, župan Ziherl, banovinski svetnik Planina, mestni župnik Podbevšek, škofjeloško izobraženstvo, uči-teljstvo, dijaštvo itd. Uvodne besede je govoril podpredsednik društva g. notar Š i n k Števo, nakar jo učenka meščanske šole deklamirala Debe-ljakovo pesem »Škofja Loka«. Nato je govoril predsednik društva prof. dr. Pavle Blazni k o arhivalijah škofjeloškega gospodstva. Kot strokovnjak je pokazal, kje so viri za spoznavanje loške zgodovine, kaj je treba še vse preiskati, da dobimo čim popolnejšo podobo stare Loke in njene zgodovine. Pozval je občinstvo, naj mestnemu muzeju izroča domače hišne arhive v varstvo in študij. Za njim je deklamiral učenec Plestenjakovo pesem »Moji Loki«. Banovinski šolski svetnik prof. F. Planina je v nazorni obliki s skiop-tičnimi slikami podajal loške zanimivosti ter pokazal predmete, katere hoče muzej zbirati. Dotaknil se je vseh panog muzejskega zanimanja (politične zgodovine, narodopisja, kulturne zgodovine itd.) ter tako opozoril občinstvo na vsebino bodočega loškega muzeja ter njega pomen za ves okraj. Za zaključek pa je dal urednik dr. Tine D e b e 1 j a k pregled škofjeloškega prirtosa k slovenski kulturni zgodovini ter se spojnjil; pomembnih kulturnih delavcev iz vsega okraja, poudarjajoč, da bo naloga tega muzeja tud:i v tem, da zbere dela vseh teh delavcev v ,svoje prostore ter tudi hrani spomin nanje v zahvalo za njihov duhovni napor ter v zgled in vzpodbudo bodočim rodovom. I. loški večer je tako izredno lepo uspel ter bi bilo želeti, da se taki Večeri ponavljajo. Prav Loko, ki je tako bogata na zgodovini, je treba vzgojiti za pravo razumevanje in hranjenje spomenikov preteklosti. Med. univ. dr. Joža Herfort otvarja priv. prakso v Kranju Mencingerjev trg 5 (nasproti hotela »Stara pošta«) i — Nova jadralna skupina. Iz Ljutomera nam poročajo: Tudi tu ob severni meji naše lepe domovine smo se odzvali pozivu Nj. kralj. Vis. kneza namestnika Pavla z dne 26. marca t. 1., da stavimo svoje idealistične in viteške sposobnosti na razpolago letalstvu Jugoslavije. Ustanovili smo ja,-dralno skupino Aero-kluba »Naša krila« v Ljutomeru. Naš delovni program obsega gradnjo letal in šolanje jadralnih letalcev-pilotov. Da izvedemo to lepo nalogo, so nam potrebna večja gmotna sredstva. Pričeli smo z nabiralno akcijo in prosimo tukajšnja društva, gospodarske ustanove in zasebnike, da upoštevajo naše narodno-obrambne cilje in nas najizdatneje podpro gmotno in moralno. — Jadralna skupina v Ljutomeru. — Pri zaprtju, motnjah » prebavi vzemite zjutraj na prazen želodec kozarec naravne »Franz-Joselc grcnčice. Prispevajte za osrednji prosvetni »Slovenski dom« t Ljubljani! t — Žareči petelin se je pojavil na velikonočno nedeljo zjutraj v Zgornjih Žerjavcih v Slovenskih goricah. Zgorelo je gospodarsko poslopje s prešo in drvarnico kmetu Kremplu Juriju. Ogenj je uničil tudi vso krmo, stroje, drva, gospodarsko orodje, kadi, sode itd. Na pomoč so prihiteli okoliški gasilci, ki so obvarovali sosednja poslopjav Škoda se ceni na 50.000 din ter je le delno krita z zavarovalnino. Požar je bil podtaknjen. — Nove dr. Jeršetove Šmarnice »Luč« iz Nazareta« za letošnji majnik so pravkar izšle. KefT je »Luč iz Nazareta« obenem tudi lepa družinska knjiga, kakor je pohvalno poudarila kritika v »Slovencu« preteklo nedeljo, in ker je naklada le majhna, utegne kmalu poiti »Luč iz Nazaretaelnik povezal v stvar iz teh značilnih svojstev izhajajoče sposobnosti. Ta glasbeni sestav, ki je naslonjen prevesno na dognanja moderne šlagerske tvornosti, je prav tako oprt na trdno poznavanje vseh v to stroko posegajočih skladateljskih pravil in zato v svojem bistvu ne odbija, temveč prej poslušalca zamika. Toda pozorno uho si je kaj kmalu v sve-sti, da ta glasbena snov ni plod samobitne fantazije, temveč spreten posnetek operetne glasbe, kot so jo ustvarili svetovni mojstri moderne operete, med njimi zlasti Lehar, Abraham in Kalman; še celo Tijardovič bi utegnil biti skriven vzor. Vsa glasbena sestavina pa vendarle dokazuje, da se je skladatelj v ta tip umetnosti poglobil in ji s svojo sposobnostjo segel do bistva. Zalo mu je uspelo zadeti njen pravi značaj in zvočno barvo, ki se javlja predvsem v uspešni instrumentaciji — dočim so pevske melodije le deloma v ustroju posrečene in so drugje še zlasti spričo danih operetno pevskih sposobnosti premalo smotrne. Uprizoritev te nove operete je vodil na našem opernem odru pisatelj Danilo Gorinšek sam, s čemer je bilo morda najbolj ustreženo smotrom, ki so bili podlaga ustvarjanju operete same. Tako si je pridobilo delo na odru tudi dovolj dostojno podobo v razpostavljenosti in poživitvi vse skupine oblikovalcev in v ugodni karakterizaciji posameznih oseb. Primerna scenerija je doprinesla k uspehu. Življenje pa je bilo vendarle prerazvle-čeno in posamezni prizori bi mogli biti vse bolj zgoščeni in napeti, da si posamezne podobe in njih doživetja stopijo ostreje nasproti in da se krešejo kontrasti ter z njimi utrip odrskega življenja. Da so bila na razpolago tudi sredstva, je bilo stvari v prid in ugodno je učinkovalo, da so poleg dolge vrste oblikovalcev stopile v ospredje zlasti podobe gg. Daneša, Rakarjeve, Ribičeve, Sancina, Barbičeve, Pečka, Drenovca in Poličeve. Izkazalo se je, da bi ob umnem vodstvu tudi opereta mogla dobiti estetsko bolje podprt značaj. Glasbeno stran je vodil dirigent D. Žebre v smeri, kot jo pri njem že poznamo in kot razgibava zlasti ritmično in barvno prvino. Orkester pa je bil v prizadevnosti precej zadržan. V. U. stirsko zajel svojevrstno kraško podobo z močnimi in svojskimi barvami. Tone Čokan je napisal studijo iz francoske književnosti, namreč portret lani o Vseh svetih umrlega velikega katoliškega umetnika Francisa Jammesa, kateremu sta bili »dve taščici in kaplja rose edini pesniki sveta«. Kot v ilustracijo njegovega pesnenja je poslovenil isti lepo odlomek iz njegove zanimive in slavne pesnitve Krščanski georgikoni, v kateri v nasprotju in po zgledu Vergilovem v dvanajstercih opeva krščansko življenje ,na francoski vasi. Odlomek vsebuje pogovor očeta in hčerkfe, ki se mufi razodene, da gre za klicem v samostan: in prav, ko je Jammesova najmlajša hčerka hči delala večne obljube, je pesnik umiral in umrl. — Novo ime v slovenski književnosti nastopa z Viktorjem Zormanom, katerega prvenec Mariča zdaj tiska Dom in svet. V njem kaže Zorman življenje uboge žene Mariče s kopico otrok, ki jih preživlja s pletenjem košev, njene težave po smrti moža in strah pred novim otrokom, kar pa vse usoda iz-gladi, da je prav. Opisovanje je živo in priča o talentiranem pripovedniku. Fr. Bevk je prevel kitajski motiv pesnika Tu-Fuja Zmagovalec, ki lepo kaže, da ima žival — pes — več človeškega čuta v sebi, kakor človeški zmagovalec. Pesem stoji pred Žigonovo dramo Nikoli več vojske ter z njo vred protestira proti vojski bodočnosti. Ži-gonova podoba strašnega razdejanja bomb je zopet stopila po moči v višino prve podobe ter je dobro napeta in resnično pisana z dramatičnim in tudi oderskim živcem. Dr. Ivan Grafenauer nadaljuje svoje študije o slovenskih narodnih pesmih, v tem primeru primerja Poljsko kraljico z Lepo Vido, ki spadata med naše najstarejše narodne pesmi, tako da postavlja prvi osnutek Poljske kraljice v 11. stoletje ter jo skuša tudi zgodovinsko razložiti. — V oddelku Književnost ocenjuje z ostrimi besedami Mirko Javomik Novšakov roman Dečki ter ga odklanja kot nezrelo delo. Čampa piše o Zorčevem opisu dijaškega življenja, Janez Remic o Vazovljem romanu Pod jarmom, Cokan o novi francoski antologiji francoskih katoliških pripovednikov, Jesenovec pa o lsačenkovi Triglavski dan v nedeljo 16. aprila Tradicionalna tekma v smuku s Sedla iznad Staničeve koče med Rjavino in Ržjo, ki jo JZSZ že dolgo vrsto let prireja za zaključek smučarske sezone, kot veliko mednarodno prireditev, bo letos v nedeljo, dne 16. aprila. Idealno sončno vreme zadnjih dni je sicer pobralo veliko snega, vendar ga je v Triglavskem pogorju ostalo še vedno toliko, da bo tekmo v celoti možno izvesti, in če ostane vreme kakršno je sedaj, bo nedeljski Triglavski dan prireditev v idealnih vremenskih prilikah JZSZ je letos povabila na to prireditev najboljše nemške in italijanske smučarje, povabljeni so tudi Bolgari in prvič bo na letošnjem triglavskem dnevu v Jugoslaviji na startu tudi romunska ekipa. — Oficielnih prijav pa JZSZ še nima. Majhna senzacija bosta tudi dva Sarajevčana-tekmovalca, kot prva bosanska smučarja, ki se bosta pomerila z najboljšimi iz tu- in inozemstva na triglavskih smučiščih. Začetek prireditve bo postavljen tako, da bo gledalcem, ki bodo uporabili jutranji izletniški vlak še možno pravočasno priti na cilj v Krmo. Objava rezultatov in razdelitev daril pa bo v zgodnjih popoldanskih urah v Mostrani — točna ura in kraj bo objavljena na tekmovalnem prostoru JZSZ opozarja smiičarje-turiste na izredno priliko prisostvovati mednarodnemu smuku s Triglava, ter da je za to tekmo običajni izletniški vlak. Po športnem svetu Poročevalci na olimpijskih igrah leta 1940 Poročevalski odsek organizacijskega odbora za XII. olimpijske igre je predlagal naslednjo razdelitev prostorov na tribunah za poročevalce: 1. Na 6tadio.nu bo 600 pultov, odnosno prostorov za poročevalce, od katerih jih odpade 150 na domače in 450 na tuje poročevalce. V Berlinu je bilo na primer 900 takih prostorov in jih je odpadlo 225 na nemške poročevalce. 2. Velesejmska dvorana (rokoborba, boks) — 300 prostorov. 2. Plavalni stadion — 300 prostorov. 4. Nogo.metno igre — 300 prostorov. 5. Jahalni stadion v Tali — 200 prostorov. 6. Veslaški stadion — 200 prostorov. 7. Kolesarski stadion — 200 prostorov. 8. Za zasledovanje poteka tekem na jadrnicah so določili 100 prostorov za poročevalce na hitrih motornih čolnih. 9. Westend (sabljanje) — 100 prostorov. 10. Streljanje — 50 prostorov pod streho. 11. Na cilju za cestni tek so predvideli za poročevalce tribuno. Za jahanje čez zapreke, jadralno letalstvo in terenske discipline modernega peteroboja niso predvidene nikake tribune, ker si tekme bolje lahko ogledajo, če se svobodno gib-Kejo. fV' Povsod so predvideli četrtino prostorov za domače poročevalce. Za inozemske poročevalce bodo porazdeljene vstopnice potom pristojnih narodnih olimpijskih odborov, ki bodo prejeli sorazmerno število vstopnic po udeležbi aktivnih športnikov, pri čemur se bodo upoštevale one športne panoge, ki posebno zanimajo dotično državo. Na stadionu samem bodo preskrbeli še 200 prostorov brez pultov za poročevalce. 36 narodov je že prijavljenih za Helsinki Pri organizacijskem odboru za XII. olimpijske igre se je 6edaj prijavila še Poljska, tako da se je zvišalo število prijavljencev na 36 narodov. i> ■ Parižani so v rugbiju enkrat zgubili, enkrat pa dobili napram Nemcem Pariška petnajstorica od Red Star 01ympique je nastopila proti nemškemu rugbi moštvu Ein- ' razpravi o narečju vasi Selo na Koroškem. France Žen opisuje Cudermanove freske v frančiškanski cerkvi v Kamniku. Članek ilustrirajo tri podobe, ki predstavljajo umetniške priloge številke (strop, Sv. Družina, angel). V Zapiskih podaja Tone Potukar lep in zgoščen pregled srbskega knjižnega življenja v 1. 193S ter načenja probie-me, ki bodo zanimali vsakega opazovalca srbskega knjižnega trga. tracht iz Frankfurta. Parižani so podlegli x rezultatom 8:3 (5:3). Nato so pa nastopili še proti klubu SC Frankfurt 80 in ga premagali z 22:16, Celjski šport Smučarski klub Celje je priredil svojo j^vo tekmo v veleslalomu e Savinjskega sedla do Okrešlja. Snežne razmere so bile zadostne, vendar je bil sneg zaradi močnega sonca precej mehak, kar je oviralo tekmovalce, da niso dosegli boljšega časa. Najboljša mesta 60 dosegli: Herle Franc (SPD Celje) 6.13, Jelen Fric (SMK Celje) 6.16, Zadravec Drago (SK Laško) 6.42, Dvoršak Friderik (SPD Celje) 6.45. Ostali fekmovalci so prispeli v kratkih presledkih do cilja. Prvoplasirani so prejeli po tekmi praktična darila in spominske diplome. Razpis propagandnega cross-country teka, ki ga priredi SK Celje dne 23. aprila ob 3. popoldne na Glaziji. Proga za seniorje znaša 5000 m, za omladince in juniorje »C« 3000 m, za juniorje »B« 1500 m. Tekmovanje bo na Glaziji na progi 850 m. Pravico starta imajo vsi verificirani in neverifici-rani člani klubov članov JAS. Tekmuje se po pravilih in pravilnikih JAS. Prijavnine ni. Prvi trije v vsaki kategoriji prejmejo priznanice. Prijave je poslati na naslov: SK Celje, Celje, Gosposka ul. 36. Klub slovenskih kolesarjev v Celju priredi v nedeljo 16. aprila otvoritveno dirko na progi Celje—Velenje—Šoštanj. Start v Celju pred Gla-zijo ob 2 popoldne, cilj v Šoštanju v drevoredu. Prijavnina 5 din. Prijave sprejema trg. Šumer, Celje, Prešernova ulica. Dirka 6e po pravilniku KSKKJ. Lahkoatletski miting SK Železničarja Maribor Razpis medklubskega tvoritvenega atletskega mitinga za juniorje razreda C, B ln A, ki ga priredi SK Železničar v Mariboru dne 3i,. aprila 1839 ob 10 na svojem stadionu ob Tržaški ce6ti. — Tekmovanje bo na tekališču, ki je dolgo 428 m, ima dva nedvignjena zavoja ter je posuto z ugaski. Pravico nastopa imajo vsi verificirani in neverificirani atleti klubov, ki so včlanjeni v JAZ. — Prijavnine in nagrad ni. PiBmene prijave je poslati na naslov: Jenko Jože, stadion SK Železničar, Maribor Tržaška cesta, najpozneje do 23. aprila 1930 do 12. Prijave, ki bi prispele po 23. aprilu, se ne bodo upoštevale. Tekmovanje ne vrši po pravi, lih in pravilnikih JAZ. Točke in vrstni red tekmovanja: Juniorji razreda C: predtek 200 m, met diska, skok v višino, tek 1000 m, tek 200 m finale, met krogle, skok v daljavo, tek 4 krat 100 m. Juniorji razreda B: tek 100 m, met krogle, tek 1000 m,' skok v višino, Juniorji razreda A: tek 60 m, met krogle, skok v daljuvo. Razp is propagandnega atletskega meetinga, ld ga priredi SK Planina v Ljubljani, dne 22. aprija 1939 ob 3 pop., združen z olimpijskim petobojem na Stadionu ob Tyr-ševi cesti. Teknuijc se po pravilih in pravilnikih JAS. a) Tekališče je dolgo 400 m, pokrito z uga&ki in ima dva nedvignjena zavoja. Pravico nastopa imijo vsi verificiram! in neverificirani atleti, člani klubov JAS. Prijave je poslati najkasneje do 20. aprila do lfi opoldne na naslov Jeglič Franc. Ljubljana, Kongresni trg št. 2. — Prijavnine ni. nagrad ni. Program in vrstni red disciplin je naslednji: Skok v daljavo (seniorjl, omladincl in jun. C), kopje (800 gr — sen., omladincl in jun. C), tok 200 m (sen., omlud., jun. C), skok v višino (juniorji, omila-dinci C), met diska (2 kg — omladinci in seniorji), met diska (1.75 kg — juniorji C), tek 1500 m (sen, omladinci in Juniorji C), tek 2000 m (omladinci), 100 m (seniorji, omladinci in juniorji C), tek 1000 m (juniorji B in C). * SK PLANINA. Pozivajo se atleti: Lozar, Smolej, Jeglič, Drenik, Klinar. Lebinger. Potočnik in Košir, da rq brezpogojno udeleži io izbirnega meetinga za revanžni dvoboj Julijska Benečija : dravska banovina .ki ho v nedeljo ol) 10 dopoldne. Glede kraja, kje se ho vršil, pa zasledujte dnevno časopisje. Poleg navedenih pa štartajo lahko tudi vsi atleti, ki se lipajo doseči v tistih disciplinah kak dober rezultat. Tajnik. Izlet planincev v bolgarske planine priredi Slovensko planinsko društvo v čnsu od 17. do 31. avgusta t. I. Pogoji za udeležb so. da je udeleženec filnn SPD in da imn svoj potni list. Vizum preskrbi SPD. Celokupni stroški so proračimani na največ 1700 din skup-no z voznino in prehrano ki si jo vsak udeleženec sam izbere in plača. Planinci naj računajo z navedenim izletom, -in si pravočasno preskrbijo dopust in zberejo potrebno gotovino za potovanje. Odhod planincev bo v četrtek, dne 17. avgusta z brzovlakom ob 20 zvečer. Tz Sofije nndalju.in'0 oot v soboto, dne IS. avgusta do kočo Mnsnla, prihodnji dan do koče na Maljovlei. naslednji dan sestop v Tlilski samostan, v torek, dne 22. avgusta vznon na Pirin do koče Bande-rice. v četrtek sestop v Bnnsko ter nadnljevanie noti do Varne ob Črnem morj". kamor prispelo izletniki v soboto, dne 2fi avgusta. Ena »Vimlna nadal.inie oot s pnrnikom v Carigrad. kar podaljša t lilo za štiri dni in povečn stroške zn ee a 500 din rlrnga =knninn pa se vrne v ponedeliek dne 28. avgusta iz Varne preko Sofiie nezni domov kamor nrisne v četrtek, dne 31. R. zvečer V«e nodrobne i"formaeilp dobite v ni^arni SPn T.inblinna, Aleksandrova ees+p 411, VI sprejema prijave vsaj do 15. i"nii» 1929. primernejše pa je, da ne udeleženci prej prijavijo. Vendar mu je hotel nastaviti limance, da bi ga videl, kako se bo izmotal iz njih. S kretnjo ga je ustavil in ga smehljaje se vprašal: »Vse, kar pravite, je res, Neighbour in ne po-mišljam se niti za trenutek, da ne bi soglašal z vami. Samo...« »Samo? Kaj hočete še več?« »Samo sprašujem se, če niste vi Devil Path!« »Jaz!« Časnikar je osupnil. Monar je izkoristil to priliko in pristavil: »Da, vi! Rad bi vas vprašal, kdo je ugrabil Emilijo?« »Kdo je ugrabil...« »Da. Ali niste v resnici vi? Ali je niste pregovorili, da se je pustila ugrabiti?« »Odgovorite jasno.« je pristavil mehko Tor-kanay. »Verujte mi: to bo boljše.« Vendar se je časnikar obotavljal za hip, preden je odgovoril. in Monar je rogajoče se ponovil svoje vprašanje: »Ali nisle prav vi ugrabili moje seslre, Neighbour?* »Da. jaz sem,« je odvrnil časnikar. »Ah! Ko ste mi sporočili stvar, ste vendar dol-žili Devila Patha. Ali vztrajate pri svoji trditvi?« »Kakor vidite ne. Jaz nisem Devil Path.« »Torej... Zakaj ste lagali?« »Ker sem vas hotel prisiliti, da se odpoveste svoji neumni taktiki « »In zakaj ste hoteli ono noč bitke nad Miehi-ganskim jezerom pripraviti Emilijo do tega, da bi lagala? Zakaj ste jo prosili, naj reče. da je prebila večer z vami v Mac. Vickersu in Caritonu?« »Ker sem vas ono noč nadziral. Ker sem vas videl, ko ste nesli truplo .ločja Roseya v mrtvašnico osrednjega pokopališča. Ker sem va« videl potem med bitko na obali Michiganskega jezera. Je vam dosti?« »t)a ... Seda j upam, da naan boste dokaeali, da vi niste Devil Path?« časnikar je skomiznil z rameni: »Zaka; govorite vedno neumnosti? Ali bo treba, da vas ubije, da jih ne boste več govorili ?« »Odgovorite na moje vprašanje, Neighbour. ...Dokazi... « " »Odgovorile,« je dodal Torkanay. Časnikar se je obrnil proti njemu. »Glej, nadzornik, ako bi bil jaz Devil Path, ne bi izgubljal časa s tem, da bi igral to nevarno igro prikazni.« »Oh! Zakaj ne? Na boljši način nam dokažite svojo nedolžnost!« »Nadzornik Torkanav,« je povzel resno Neighbour, »to so moje roke Če res mislite, da sem jaz DevH Path, denite jih v okove. Ako ijnate le najmanjši dvom o moji iskrenosti, aretirajte me, prosim vas. Vnaprej se podvrženi vašemu pravdoreku. Če pravite, da sem Devil Path, bom to lepo priznal vpričo sodnikov Priznal bom!... Kaj pravile, nadzornik Torkanay?« Mož od Scotland-Yarda se je nasmehnil in odgovoril na veliko začudenje Monara in vrhovnega načelnika: »Svobodni ste. Neighbour. Gotov sem. da vi niste Devil Path.« V istem trenutku so se odprla vrata pisarne in prisopihal je računski podčastnik Dayton: »Hitro, načelnik! .. Pravkar so telefonirali iz Savoy Hotela. Eden izmed gostov je nenadoma znorel. Ubil je neko ženo in tri služabnike, ki so ga hoteli ukrotiti. Mislijo, da je to Devil Path...« XVI. »Neko ženo je že ubil!« John Neighbour je stisnil zobe. Ni mogel, ni hotel ver,eti, da hi to mogla biti Emilija. Ni mogoče. Ali naj s tako ceno plača zmago! Ne, ne. ni si mogel "misliti. Najbrž je šlo za katero drugo. To so bile ie težke sanje, ki so kmaiu ponehale. Neighbour se je zbudil. Da je bil v Chicagu v spalnici svojega stanovanja! Vse to ni res. Čisto gotovo! Vendar... Neighbour se je z vsemi močmi boril proti obupu, proti oni slutnji, ki se ga je polaščala že tedaj, ko je zapuščal ženo. Tega ni hotel veneti Ali zastonj se je skušal prepričati, da so bile to le 6atije. Poleg njega je sedel nadzornik Torkanay, a pred njim Farringdon in Monar; bili 6o tihi kakor priklenjeni na sedeže, kajti avtomobil je vozil s peklensko brzino Še prej kol v petih minutah so se vrnili. Savoy Hotel... V sobi se je gnetlo mnogo ljudstva ... Osupli obrazi, zamolklo mrmranje, groza v pogledih... Neki mož, ki je moral biti direktor poslopja, prihitei k nadzorniku Tor-kanayu: »Hitro, hitro!... « »Katera soba?« je vprašal Neighbour. »Vrata 23...« Časnikar je bil že na stopnicah. V prednji sobi v prvem nadstropju se je prerivala pred zaprtimi vrati gruča ljudi... Neighbour jih je odrinil in se zagnal proti vratom. »Ni pomoči,« je rekel nekdo. »Potegnil je zapahe!« V notranjosti sobe je vladala grozna tišina. Smrlna tišina Skoraj pol minute ni časnikar slišal ničesar, čeprav je prisluhnil na vrata uho; potem je ujel hripav dih kot hropenje kake živali, neprestano vzdihovanje, zamolkle udarce, sopihanje. »To je strašno!« je dejal neki možakar. »Treba je počakati, da preneha živčni napad,« je zamrmral drugi. Neighbour se je obrnil: »Počakati? Vi ste neumni! To je vaša krivdal Zakaj nisle vrat podrli? Ubiti bi ga moralil...« Časnikar se ni več obvladal. Tulil je in ee zvijal. Nadzornik Torkanay, ki je prihitei z nekaj poiicaM, ga je prijel za roko: »Pomirile ee, Neighbour. Ne smete obupavati!« V globoki žalosti javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem ''Bridko vešt, da nas je danes ob pol desetih dopoldne zapustil naš najboljši soprog, oče, brat, stric, stari oče in tast, gospod ALOJZ KUPEC posestnik, lastnik mlina itd. v 74. letu starosti, po neumornem delu, po kratki in težki bolezni, po prejetih tolažilih svete vere. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v nedeljo, dne 16. aprila 1939 ob pol desetih dopoldne iz hiše žalosti k župni cerkvi pri Sv. Pavlu, od tam pa po sveti maši na pokopališče. Prosimo vse, da ohranijo blagega pokojnika v lepem spominu. Sv. Lovrenc, Sv. Pavel pri Preboldu, dne 13. aprila 1939. Žalujoči ostali. Zapustila nas je naša predobra mama in stara mama, gospa Pogreb bo v soboto, dne 15. t. m. ob 10 na pokopališče v Št. Rupertu. Sv. maša za blago rajnico se bo darovala v ponedeljek, dne 17. t. m. ob 7 v župni cerkvi na Gomiljskem. Sv. Rupert, dne 13. aprila 1939. Žalujoča rodbina Turkova. ZAHVALA Ob izgubi naše dobre mame, stare mame in tašče, gospe smo prejeli toliko izrazov sožal.ja, da se ne moremo vsakemu posebej zahvaljevati. Posebno zalivalo smo dolžni g. dr. Šarcu za njegov trud, ker je skrbel za pokojnico v njeni bolezni kot za svojo lastno mater, dalje častiti duhovščini, gasilski četi, Fantovskemu odseku, vsem darovalcem krasnega cvetja ter slednjič vsem, ki so blago pokojnico tekom njene bolezni obiskali, jo pokropili in jo spremili na njeni zadnji poti ali na drug način izrazili svoje sožalje. Vsem še enkrat: Bog plačaj! Maj je lepšega kot pomladanski izlet v naravo z dobrim in zanesljivim motorjem? Pomlad je že tu, zato se podvizaj in se oglasi pri firmi Ign.VOK, LJUBLJANA Ogled motorjev brezobvezenl Tavčarjeva 7 Vsi rezervni deli stalno na zalogi! PUCH m PHANOMIN ZAHVALA Globoko ganjeni po prisrčnosti in ljubezni, katero so izkazali sorodniki, prijatelji, stanovski tovariši in znanci spominu našega nepozabnega soproga in očeta VILJEMA ROHRMANA se najiskreneje zahvaljujemo. Za požrtvovalno zdravljenje se zahvaljujemo zdravstvenemu svetniku dr. Franti Misu, za tolažilne obiske v bolezni patru dr. Gvidu Rantu za asistenco čč. duhovščini. Posebno in toplo zahvalo smo dolžni odposlanstvu Kmetijske šole na Grmu z ravnateljem inž. Absecem za častno spremstvo, deputaciji Kmetijske družbe z ravnateljem Frlincem, nncelstvu in c anom Sadjarskega in vrtnarskega društva s predsednikom Humekom in tajnikom hkuljem, Društvu jugoslovanskih kmetijskih strokovnjakov s predsednikom Gosakom, načelniku kmetijskega oddelka kralj, banske uprave inž. Podgorniku, uradništvu kmetijskega oddelka kralj, banske uprave, ravnatelju Ljubljanskega velesejma, konzulu dr. Milanu Dularju, predsedniku Združenja jugosl. agronomov, sekcija Ljubljana. Nadalje se za tople, v srce segajoče poslovilne besede ob odprtem grobu zahvaljujemo gg. načelniku Ivo Sancinu, ravnatelju inž. Absecu in kmetijskemu referentu prof. Malesku. Iskrena hvala vsem številnim darovalcem krasnih vencev in šopkov in vsem posameznikom, ki so v tako častnem številu spremili našega najdražjega k večnemu počitku. Sv. maša zadušnica se bo darovala v soboto, dne 15. t. m. ob 7. uri zjutraj pri glavnem oltarju v cerkvi Marijinega Oznanjenja. Ljubljana, dne 14. aprila 1939. RODBINA ROHRMAN. N Zagorje ob Savi Mrakovo gledališče iz Ljubljane, ki stalno prireja gostovanja po slovenskih odrih, pride tudi k nam v nedeljo, 16. aprila. V Zadružnem domu Otroški kotitek. 18 Konči Ahačič: Nosan in Zalika Cim je Nosan zaspal, zakliče Mojmoja: »Mojsti'! palčki! Zbudite se, zbudite! Na pomoč mi prihititet Zaspančki! kje se mudite? Ce bom še dolgo čakala, bom huda postala! Haj! HaJ! Ali bo kaj!?« na Lokah bodo gostje uprizorili najnovejšo Mrakovo tragedijo >Groharc, ki predstavlja v štirih razgibanih slikah tragično življenje največjega slovenskega slikarja Ivana Groharja. Nato izredno zanimivo gostovanje vso našo javnost opozarjamo. Začetek ob 7 zvečer. škofja Loka Škofjcločani in okoličani ne pozabite, da bo v nedeljo, dne 16. t. m. zvečer ob pol 9 v dvorani Sokolskega doma v Škofji Loki koncert Glasbene Matice ljubljanske. Na koncertu bo sodelovala tudi naša mlada koncertna pevka gdč. Ljudmila Polaj-narjeva, ki je v Škofji Loki dobro znana. Vstopnice so v predprodaji pri vratarju Sokolskega doma. __ ROBERT KOLLMANNOV0 USTANOVE Mestno poglavarstvo v Ljubljani razpisuje za 1. 1939 36 ustanovnih mest »Robert Kollmannove ustanove« za slepce po 2400 din na leto ln 18 ustanovnih mest »Robert Kollmannove ustanove za podpiranje ubožnih ljubljanskih trgov, uslužbencev« po 4800 din na leto. Pravico do »ustanove za ubožne slepce« imajo ubožnl slepci, ki imajo domovinsko pravico na ozemlju, ki pripada dravski banovini. Pravico do »ustanove za podpiranje ubožnih ljubljanskih trgovskih uslužbencev« imajo ubožnl trgovski uslužbenci, ki so služili pri kakem ljubljanskem trgovskem podjetju, in ki svojega ubo-štva niso sami zakrivili. ' Pravico do podpor obeh ustanov imajo brez ozira na spol po splošnih predpisih, ki veljajo za ustanove, med drugimi prosilci: a) predvsem sorodniki ustanovnika; b) v drugi vrsti uslužbenci ustanovnika, ki so bili na dan njegove smrti še v njegovi službi. Podpore se bodo Izplačevale polletno. Prošnje je treba vložiti do 1. maja 1939 pri socialnem političnem uradu mestnega poglavarstva v Ljubljani. Prošnjam je priložiti: 1. rojstni in krstni list; 2. domovinski list; 3. dokazilo uboštva. Prosilci za podporo »ustanove za podpiranje ubožnih ljubljanskih trgovskih uslužbencev« morajo poleg tega priložiti dokazilo, da so služili pri kakem ljubljanskem trgovskem podjetju. Prosilci, ki so vložili prošnje pred tem razglasom, naj prošnje obnove v smislu pogojev tega razpisa. PREDSEDNIK. Letošnji sončni mrk Cez nekaj dni, 19. aprila v poznih popoldanskih urah, bomo zopet imeli priliko videti zanimiv naraven pojav: sončni mrk. Sicer ne bo popoln, ampak samo delen in bo trajal le nekaj miriut. Zatemnjen bo le majhen del sonca. Mrk se bo začel kratko pred sončnim zahodom in bo viden na skrajnem zahodnem obzorju. Najlepše bodo ta naravni pojav opazovali v severnih pokrajinah Evrope, na Aljaski in po ostali Severni Ameriki. Ker bo sonce tudi v času mrka ohranilo Se zelo močno svetlobo, bo treba pri njegovem opazovanju še bolj paziti na oči in ves pojav opazovati skozi temna stekla. ZAHVALA Ob prebridki izgubi našega ljubljenega ln nepozabnega soproga, očeta, starega očeta ln tasta, gospoda Franca Verčšča smo dolžni posebno zahvalo gg. : dlrek. inž. Kavčiču, načel, mašlnskega odde-lenja inž. Fincu, šo£u vozovnega oddelka inž. Welnbergu, še£u kurilnico inž. Lavriču, ter vsem kolegom ln znancem, ki so ga v tako velikem številu spremili k večnemu počitku. Zahvaljujemo se tudi žel. godbi tor vsem žel. društvom za poklonjene venco. Ljubljana, 14. aprila 1939. žalujoče rodbine VERCIC, TROBEVŠEK MALI OGLASI V malih ogla.lh velja vsaka beseda 1 din; ienltovanjskl oglasi 2 din. Debelo tiskane naslovne besede «e računajo dvojno. Najmanjši znesek za mali ogl&s 15 din. — Mali oglasi te plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih roklamnega značaja te računa enokolonska, 3 mm visoka petltna vrstica po 5 din. — Za pltmene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko. i 1 HEEHI I Upokojenec z malenkostno pokojnino, veliko maturo, samec, soliden, 46 let, išče službo privatnega uradnika. Gre tudt izven Slovenije. Naslov v upravi »Slovenca« v Celju št. 6746. (a) IP^HMHHI IP/TOHilM Sladko seno prodam. Tomaž, Pšata 40, Dol prt Ljubljani. (!) Dekle z malo maturo tn gospodinjsko šolo, z znanjem srbohrvaščine ln deloma nemščine — želi primerno zaposlitev. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. B557. (o) Prodajalka špecerijske stroke — išče službe. Večletna praksa. Gre tudi na deželo. Ponudbe na naslov: »Brezalkoholna gostilna«, Ljubljana, Frančiškanska ulica 2. Prodajalka z večletno prakso v mešani stroki in špocertji, popolnoma samostojna tn prvovrstna moč, Išče službo. CenJ. ponudbe v upr »Slov.« pod »Prvovrstna moč« št 6605. (a) ilužbodobe Pekovskega pomočnika kt bi raznašal kruh s svojim kolesom — sprejmem. Višnja gora 20. b Krojaškega pomočnika sprejmem za malo kose in ročno delo. - Kocjan, Dolenjska cesta 23. (b) Postrežnico sprejmem takoj za popoldne k otroku. Mestni trg 17-111, Sekač Ladislav. (b) Tri krojaške pomočnike za, prvovrstno fino delo, dlfrfejmem. Nastop takoj, plača 46—50 din dnevno al) ;od komada. Služba je staina za velike in male komade. - Prebeg Josip, Knin, Dalmacija. (b) juhi 16 letna deklica zdrava in močna, se želi izučiti v trgovini. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 6382. (v) Kmečko dekle staro 14 let. se želi izučiti šivanja na deželi. Ponudbe na naslov Švab, Splavarska št. 6, Maribor. (v) Za vsako družino oblačila — najboljše tn najcenejše — Preske r. Sv. Petra c. 14. LJubljana Več koles (damsklh in moških) ln BSA motorno kolo zelo poceni naprodaj. - Rožna ulica 19, dvorišče. (1) Najvežja izbira moikih in deJkih slamnikov v tovarni slamnikov A. JANClGAJ naši. N. RAVNIKAR ustanovljena 1. 1860 Domžale Pošt. ček. rač. št. 12.799 Cene zmerne! čebulček črno deteljo, banaško lu-cerno, grahoro in travna semena dobite v najboljši kakovosti pri tvrdki Fran Pogačnik d. z o. z. v LJUBLJANI, Tyrševa (Dunajska) cesta 33, Javna skladišča. Prvovrstni trboveljski brea prah« koks, suha drva nudi I- Pogačnik Bskantaia* Telefon ?o«S9 »Presto« ko leta večletna tovarniška pa rancija. - Na ugodne ob roke. - Na zalogi tudi kolesa drugih znamk Rabljena kolesa vzamemo v račun. Nova trgovina Tyršewa cesta 36 (Nasproti Gospodarska zveze). IltA Rnstavrantska in kinomatogratsha A. D. Beograd priporoča svojo znano prvoruzrodne ustanove v cont.ru na Te azijah „Hotel Koslna" 70 sob, 102 postolji, z naimodernejšim udobjem, v vsaki sobi tokooa mrzla in topla vodn in telefon. Sobo in apartomonti s kopu lnicami. Ekspres Restoran Kastna z vsemi potrebnostmi za poslovne ljudi. Restoron holarac z izredno francosko in domačo kuhinjo. Restoran RudnlCanln z domačimi specialiietami. Restoran In bar Vratar z izrednim artističnim sporedom Restoran OblllC za potnike iz železniške postajo. Erfortska semena prt Plntarju, Gospoevet-ska 14. (D Trgovina za sadje ln zelenjavo, pripravna za preureditev v slaščičarno ali podobno, je poceni naprodaj. Vprašati v pisarni Mavrič, tehnična pisarna, Bežigrad 1 (1) 80 pm. suhih bukovih drv in clrka 400 kg cvetličnega tn hojevega medu iz lastnega čebelnjaka -prodam. Cena po dogovoru. Mačok Avgust, Dol. Logatec št. 132. (1) Kompletno orodje za čevljarstvo je poceni naprodaj v letovišču na Gorenjskem. Na razpolago lahko tudi lep lokal ln obrtnt list. Naslov v vseh poslovalnicah »SI.« pod št. 6240. (1) Globoko užaloščeni naznanjamo vsem sorodnikom, znancem in prijateljem, da nas je nenadno zapustil naš pre-ljubljeni in nepozabni sin, brat, svak in stric, gospod SEBASTIJAN VIGELE zobotehnlk v najlepši starosti 27 let. Pogreb predragega bo v petek ob četrt na pet popoldne iz mrtvašnice na Pobrežju na frančiškansko pokopališče. Sv maša zadušnica bo v soboto 15. aprila ob sedmih zjutraj v stolnici. Maribor, dne 13. aprila 1939. Žalujoči ostali. BLAGO za moške ln fantovske obleke, za damske športne kostume ln plašče, dvojna šlr. od 20—60 din, dobite v novo otvorjeni trgovini za Ljubljanico, prt Zmajskem mostu Sv. Petra nasip št. 29. Istotam moško ceneno perilo, n. pr. srajce od 19 din, spodnje hlače od 13 din naprej. Semena prava erfurtska, uradno preizkušena dobite v trgovini pr) M. Widmayer Ljubljana. Cankarjevo nabrežje St S Podružnica: Tyrševa 61 Stojnica: Nabrežje 20. septembra. (1 Pohištvo i Stanovanjske opreme kupite zares ugodno prt Malenšek, Celovška cesta St 268. (S) Pohištvo vse lastnega Izdelka, kupite najceneje pri Andrej Kregar, St. Vid n. Ljubljano, poleg kolodvora. POHIŠTVO Moderno in kvalitetno kuhinje, spalnice. Jedilnice tn drugo, zajamčeno po konkurenčnih cenah Rabljene spalnice tn Jedilnice, orehov les, že od 1600 din naprej. Sprejemamo naročila po lastnih In danih načrtih. »OPRAVA« Ljubljana, Celovška c. 50 5 ODDELKOV: 1. K N JIGOTISK 2. LITOGRAFIJA - OFFSETTISK 3. KLIŠARNA (KEMIGRAFIJA) 4. BAKROTISK 5. KNJIGOVEZNICA r A i 5 ► k ▼ PRINCIPOV: 1. SOLIDNA POSTREŽBA 2. DOBER MATERIJ AL 3. SOLIDNO DELO 4. ZMERNE CENE 5. TOČNA ODPREMA VRST IZDELKOV: 1. tiskovine za urade, trgovino in obrt, časopisi, revije, katalogi, vabila itd. 2. plakati, ceniki, vrednostni papirji, reklamne tiskovine v eni ali več barvah. 3. klišeji v vseh oblikah, za reprodukcijo slik, črtežev, fotografij itd. za eno ali večbarvni tisk. 4. umetniške ilustracije, razglednice, albumi, propagandne tiskovine v eno ali večbarvnem bakrotisku. 5. enostavna in fina vezava knjig itd. ra-striran papir, poslovne knjige za trgovce, denarne zavode itd. JUGOSLOVANSKA TISKARNA LJUBLJANA TELEFON INT. 4001 — 4005 . BRZOJAVKE: JUGOTISKARNA LJUBLJANA Emvisna BS3SI Krasna stavbišča blizu kolodvora Vlžmar-je, vodovod, elektrika na parceli, poljubne izmere, na obroke aH knjižice od 9 din naprej naprodaj. -Pojasnila: Vlžmarje 31. IE rSlikarstvo - pleskar^.! V. ZvegelJ, Cojzova e. 1. Novi vzorci I Cene vsem dostopne. (t) Franc Jager tapetništvo Ljubljana, Sv. Petra c. 17 telefon 20-42 Velika zaloga vseh vrst žlmntc, otoman, najmodernejših couch-zot. - V za ■ f-dno vseh vrst žima. grad) za modroce, blago za prevleko pohištva Itd. • Solidno delo i Točna postrežba I Konkurenčne cene I ^ Polstabilni parni stroj ca. 60 HP, 1 dlnamo-stroj do 16 KW, elektromotorje 1—4 KW, zidne ventilatorje, Istosmerne aH trifaznega toka, kupujem. -Nujne ponudbe v upravo »Slov.« pod 5612. (k) Stanovanja Sobo s kuhinjo od£am v L nadstropju s 1. majem t. 1. ▼ Ljubljani, Breg 16. - Polzve se prt hišnici. <č) Dvosobno stanovanje sončno, pritlično, poleg tramvaja se odda s 1. majem. Trata št. 21, St .Vid nad Ljubljano. (č) Gostilna »Ratitovec« Cešnjica - Selška dolina. Sobe za tujce - penslon, avtopostaja, senčnat vrt, kegljišče, radio, pošta — kabine na Sori, izhodi za ture na hribe. (L) Zahtevajte povsod poznane specialitete tvrdke B. MOSER. veletrgovine z vinom Zemun-Beograd, Moserjeva ui. 1., m. 37 555.37556 Originalni Fruškogorski Biser. • Nanastirsko slivovko, Chasselas Tokaj Angevine. - Črno vino Rekoid, Sekti: Royal. Casino, tabinet, ker 10 v kakovosti neprekosliivi! Velika /aloga raznih prvovrstnih vjn. Cene zelo umerjene Zahtevajte cenik. Zastopnik za bivšo Kranisko: H. CESAR, LJUBLJANA VII. Gasilska 3, - tel. St. 23-69 Zastonnik za bivšo štajersko: F. VOGRIN, MARIBOR. Maistrova ul. 15/1.. - tel. St. 26-64 Vzajemna posojilnica r. z. z o. z. v Lfubljanl, Miklošičeva cesta f poleg hotela Union nudi za vse vloge popolno varnost in obrestuje nove vloge po 4% do 5% po dogovoru. v Nove vloge vsak čas razpoložljive. Poslužite se varčevalnega krožkal Zahtevajte prospekt! Posojilnica daje kratkoročna posojila. in bres operacije Vas BUROIT reši z kore nino kurjih oies in trde kože na podplatih. Dosedanji uspehi Vam jamčijo, da je BURGIT edini, ki se inore ponašati z temi uspehi. Tudi Vi se boste rešili te nadloge in bolečin če zahtevate v apoteki ali drogeriji BUROIT obliž proti kurjim očesom za din 4 —. dvojni din 7'—. za podplate se priporoča večji za din 5'—, dvojni din 9—. RazpoSilja: BURGIT G. z.. Novo mesto, Dravska ban. Burifit 7ak. zašt. Vse orste zavarovanja JUGOSLOVANSKA ZAVAROVALNA BANKA LAVIIA RAVNATELJSTVO ZA SRBIJO i BEOGRAD Prestolonaslednikov trg SI. T FRANCOSKO-SRBSKA BANKA Ustanovljena 1910 Centralno ravnateljstvo v Beogradu Sedeži v Parizu in Londonu Podružnice v Skopi ju, Bitolju, Nišu in Kosovski Mitrovici Blagovna oddelka v Beogradu in Skoplju Izvršuje vse bančne posle f Pooblaščena banka za devizno valutne posle Jugosiovenski čelik a. d., Sarajevo Generalno ravnateljstvo Brzojavni naslov: Celik, Sarajevo o Čekovni raiun pri PoStni hranilnici 22.222 Tekoti raiun pri Driavni hipotekami banki • Telefonske Številke: 38-01,38-02 38-03,38-04 Podjetja: Železni rudniki v Ljubiji in v Vareš-majdanu Premogokopi v Zenici in v Brezi Železarne v Vareš-majdanu in v Zenici Izdelki: rJavi premog, ■■■■■M železna ruda, * surovo železo in vsi železni in jekleni polizdelki, i 1 U i r i . i v v i betonsko, pahcasto, tasonsko in obročno zelezo, nosilci, debela, srednja in fina pločevina, železniške, tramvajske in rudniške tirnice, sponke in plošče, vlečena žica in žeblji, Siemens-Martinovo in legirano jeklo, elektro-jeklo in legirano jeklo, lito trgovsko, strojno in kanalizacijsko blago, lite cevi in ves pribor za vodovode, j . sesalke, vitli, vagončki in ves ostali rudarski pribor. Prodaja betonskega, paličastega, okvirnega in obročnega železa ter valjane žice potom »Komercijalnih biroa jugoslovenskih fabrika gvožda" v Zagrebu, Martičeva ul. 14/1 in v Beogradu, Kralja Petra 18/1 Vlečene žice in žebljev za Srbijo potom »Biroa za prodaju žice i eksera" v Beogradu, Kralja Petra 18/1 Trgovske litine potom »Karlelnog biroa" v Beogradu < • x » - * Vsega ostalega blaga potom »Generalne direkcije jugoslovenskog celika a. d." v Sarajevu palača Državne hipotekama banke Mb di Rečna plovba Kraljevine Jugoslavije. Direkcija: Beograd, Zagrebaika ul. 7. in 9. S mojimi udobnimi in hitrimi ladjami združuje stalen potniški promet bodisi v mejah kraljevine bodisi tudi inozemski eks-'resni potniški promet. POTNIŠKI PROMET: Dunaj—Beograd—T. Severin—Lom (od 1. V.): iz Dunaja ob petkih ob 8. uri, iz Loma ob sobotah ob 17.30; Beograd—Kladovo—T. Severin—Prahovo —Fadujevac—Lom (od 1. IV.): iz Beograda do 30. IV. v torkih ob 21. uri in ob sobotah ob 23.25, od 1. V. pa v torkih ob 21 in četrtkih ob 23.25; Beograd — Smederovo — Dubravica (od 1. V.): iz Beograda v torkih in četrtkih ob 13; Beograd — Smederevo — Dubravica — V. Gradište (od 1. V.): iz Beograda ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 13. uri. MEŠANI PROMET: Beograd — Titel—Bečej—Senta — St. K a-njiža (od 1. IV.): iz Beograda ob ponedeljkih, sredah in petkih ob 13.30; Beograd — Nooi Sad — Vukovar (od 1. IV.): iz Beograda vsak dan, razen ob sobotah, ob 21.30; Petrovgrad — Titel — Slan kamen (od 1. IV.): iz Petrovgrada vsak dan, razen nedelje, ob 5. uri. SPREHAJALNI PROMET: Beograd—Kladovo (od 21. V.): odhod iz Beograda v soboto ob 21. uri, povratek v Beograd v ponedeljek ob 3.30; Beograd — Smederevo — Dubravica — V. Gradište (od 1. IV.): iz Beograda ob nedeljah ob 7; Beograd—Slankamen (Titel) (od 14. V.): iz Beograda ob nedeljah ob 7.30; Petrovgrad — Titel — Slankamen (od 14. V.); iz FeUo-vgsada okaedeljah ob Nooi Sad—Ilok (od 14 V.): iz Novega Sada ob nedeljah ob 5. Velike olajšave za skupinska potovanja, aktivne in upokojene jugoslovanske državne in banovinske uslužbence in duhovnike ter člane njihovih družin, za akademike in dijake. Pri potovanju zaradi zdravstvenih ozirov ali odmora v katerikoli kraj v Jugoslaviji, z vsaj 10 dnevnim bivanjem v kraju, velja za potnike iz naše države cela kupljena karta za brezplačen povratek. Potniki iz zamejstva, ki ostanejo v naši državi vsaj 5 dni, imajo tako pri prihodu kakor pri odhodu 50% popusta; taki potniki uživajo po 5 dnevnem bivanju 50% po- -pusta na osnovi svojih potnih izkaznic pri vseh potovanjih v mejah kraljevine Jugoslavije. Posebne ugodnosti so za weekend potovanja na vseh za to določenih ladjah, ki so6, v prometu ob nedeljah in praznikih. Iste veljajo tudi za radujevsko ladjo, ki odhaja iz Beograda ob sobotah, in za ladjo, ki odhaja ob torkih, če je v sredo praznik. Ostale dni so v veljavi za posamezna potovanja povratne karte s 25% popusta, če se potnik vrača z isto ali prvo naslednjo ladjo. V veljavi so tudi karte za kombiniran promet: Rečna plovba kraljevine Jugoslavije, Jugoslovanske državne železnice in Ju--goslovanska pomorska paroplovba. Na vseh potniških ladjah so zelo dobro urejene restavracije s povoljnimi pogoji prehrane. Udobne kabine in postelje po nizkih cenah. Rečna plovba v skupnosti s Srbsko brodarsko družbo zdržuje reden tovorni promet za vsakršno blago iz vseh in za vse postaje ob Donavi od Regensburga do Suline, potem na Tisi in Savi ter ostalih plovnih rekah in kanalih donavskega porečja. Obvestila se lahko dobe na Direkciji in pri vseh njenih agencijah vzdolž plovnih rek in kanalov, bodisi v kraljevini, bodisi v-zamejstvu. , ClAVPItrl kadar pridete JlU «1*1111» v Beograd, ne pozabiteobiskati splošnoznano in renomirano sloven. restavracijo Anton Biten Poenhareova 46, kjer se zbirajo vsi Slovenci v Beegradu BEOGRADSKA TEKSTILNA INDUSTRIJA A. D. BEOGRAD IV. Kneza Pavla 121 Železniška postaja BE0GRAD-DUNAV Čekovni račun Poštne hranilnice Beograd štev. 56.726 Brzojav: BEOTEKSTIL — Telefoni: 25-263 in 26-457 Poštni predal 214 *-» ( * »t Dokazano jef da so najuspešnejša reklama za vsako podjetje oglasi v časopisih! V najbolj razširjenem, vodilnem slovenskem dnevniku pa so oglasi tudi najuspešnejši! — Zato oglašujte v »Slovencu«! Kdo vam bo sporom vse novice iz taline, Kler biva nad 350.000 nasiti rojahovt Naši izseljenci vam ne morejo vsega pisati, vas pa vse zanima. Zalo je najbolje, ako si takoj naročite mesečnik Jisellenski vestnih Rafael ki na osmih straneh poroča o življenju in delu naših bratov ln sester v tujini. Naročnina znaša letno za Jugoslavijo 12 Din, za inozemstvo pa 24 Din. Naročite si ga in pišite še danes na naslov: Upravo Izseljenskega vesfnlka Rafaelo, Ljnbltano, TgrSevo 52 Društvo za vazdušnl saobraCoi »AEROPtlT« »ID LETENJA 19)9 Llnl/a 2000. 1. ZAGREB—BOROVO—BEOGRAD Od 1. maja do vštetega 30. septembra. Vsak dan v obe smeri razen nedelje. Od 1. V. do 15. VIII. Od 16. VIII. do 30. IX. 7.00 Beograd 19.00 8.00 Borovo 18.00 8.05 Borovo 17.55 8.40 Zagreb 17.20 18.00 17.00 16.55 16.20 Linija 2006. 2. BEOGRAD—SOFIJA Od 1. maja do vštetega 30. septembra Trikrat tedensko v obe smeri — torek, četrtek, sobota. 9.00 Beograd 12.10 (krajevni čas 11.25) 10.25 Sofija 10.45 (11.45 krajevni čas) """" "i- -.'' V " • ■ - ■ - • _..... Linija 2003. ».✓v-; . 3. ZAGREB—SPLIT—DUBROVNIK* "r:r 7 m i -^"ffiiiiiifiiiiiii^^iiM IM« —iw Od 15. junija do vštetega 15. septembra. Vsak dan v obe smeri razen nedelje. 11.55 Zagreb 14.10 13.00 Split 13.05 13.10 Split 12.55 14.00 Dubrovnik 12.05 Linija 2001. 4. LJUBLJANA—ZAGRED Od 15. junija do vštetega 15. septembra. Vsak dan v obe smeri razen nedelje. 10.25 Ljubljana 15.25 11.10 Zagreb 14.40 Linija 560. 5. BUKAREŠTA—MLAKO Od 16. aprila do vštetega 7. oktobra. Vsak dan v obe smeri razen nedelje. (krajevni čas 11.10) 10.10 Bukarešta 15.35 (16.35 krajevni čas) 12.05 Beograd 13.40 12.35 Beograd 13.20 14.05 Zagreb 11.50 14.30 Zagreb 11.30 15.50 Venecija 10.10 16.20 Venecija 9.45 17.20 Milano 8.45 Ljubljana—Beograd din 600'— Ljubljana - —Dubrovnik din 800 — Ljubljana—Zagreb „ 200 — Ljubljana — Sarajevo „ 600 — Ljubljana—Venecija „ 522 — Ljubljana -Niš , 800— Ljubljana—Milano „ 810 — Ljubljana —Skoplje „ 950— Ljubljana —Split , 600 — Ljubljana - — Bukarešta „ 1.400'— BEOGRAD, 16. marca 1939. PUTNIK družba za potniški in turistični, promet v kraljevini Jugoslaviji, A. D., BEOGRAD Poleg dela pristojnih državnih činiteljev (Ministrstva trgovine in industrije ter Prometnega ministrstva), katerima so zaupane upravne in uradne dolžnosti, ki se tičejo turizma, so si naša turistična društva in zveze ž« takoj prve dni osvobojenja prizadevala privabiti kar največje število turistov v posamezne naše kraje. Delo teh društev pa je naletelo v tem času na materialne težave, ker takrat se ni moglo računati s kako izdatnejšo pomočjo države, članski prispevki pa so bili nezadostni. Zato je bila iniciativa, da se ustanovi družba, kateri bi se — namesto zasebnikom — zaupala prodaja železniških vozovnic, valut itd. v korist pospeševanja narodnega turizma, zares daljnovidna. V tej narodni težnji in s to pravico in dolžnostmi je bila 1.1923 ustanovljena družba >PUTNIK« kot delniška družba, ker ji tedanje zakonite zahteve niso dopustile, da se oblikuje kot zadruga za pospeševanje turizma. Med tem ko oblika družbe daje možnost učinkovitega in prožnega delovanja, je treba, na drugi strani podčrtati, da od 1. 1925 vse delnice PUTNIKA pripadajo izključno državi (omenjenim ministrstvom) in turističnim družbam in zvezam. Niti ena zasebna osebnost se ne more okoristiti z zaslužkom, ki ga napravi PUTNIK pri svojem trgovskem poslovanju. Ves dobiček je namenjen izključno le za propagando narodnega turizma. Pri našem prebivalstvu je dosegel PUTNIK popularnost z delovanjem svojih poslovalnic, zastopništev in podružnic, ker — poleg prodaje voznih kart za vse vozove, ladje, letala in avtobusne zveze — daje tudi brezplačna pojasnila o vsem, kar zanima turiste. V državi vrši to delo 38 Putnikovih pisarn, v zamejstvu pa čez 800, s katerimi je Putnik v zvezi. Poslovalnice Putnika rezervirajo potnikom brezplačno mesta v spalnih vozovih in sobe v hotelih. Še več — turisti lahko v poslovalnici takoj plačajo hotelsko sobo za vsak boljši domači ali tujezemski hotel s tem, da kupijo tako imenovane hotelske bone. Smučarji in planinci dobijo brezplačno hitra iu zanesljiva obvestila o vseh naših smučar- skih terenih', o stanju snega ln o planinskih kočah. Putnikove pisarne preskrbujejo potnikom vizume za jugoslovanske ali tuje potne liste, prodajajo efektivno vrednost po vladajočih deviznih predpisih, razna kreditna pisma in čeke. Propagandno delo Putnika se Izraža posebno v izdajanju knjig, brošur, prospektov, letakov in lepakov doma in na tujean. Doslej je izdal prospektov in podobnega v našem, nemškem, francoskem, angleškem, češkem, poljskem in madžarskem jeziku čea 2,000.000 izvodov. Po svoji luksuzni oprema in prak-, tičnosti Putnikovi prospekti nič ne zaostajajo za najboljšimi prospekti tujih turističnih društev. V letih med 1924 in 1938 je Putnikova centrala v Belgradu izdala 2,120.000 izvodov raznega propagandnega gradiva, in sicer: splošnega značaja 1,920.000, hotelskih vodičev 25.000, voznih redov 40.000, prospektov Belgrada 135.000. f Putnikova fotopropaganda ne zaostaja za tujo. Ob priliki letošnje razstave Putnikovih fotografij na lipskem sejmu je nemški tisk izjavil, da niti v Nemčiji doslej niso imeli, tako ogromno obsežnih turističnih slik, kakor jih je razstavil na lipskem sejmu Putnik. V kratkem času je bilo posnetih 222.127 negativov, priobčenih pa 1,200.000 slik. V obseg propagandnega delovanja spada tudi Putnikova udeležba na vseh turističnih razstavah doma in na tujem, na rednih letnih razstavah v Pragi, Leipzigu, Poznanju, Lwowu, Milanu, Budimpešti itd. Letos je posebno važna udeležba na svetovni razstavi v New Yorku, kjer bodo lepote našega Jadrana in naših planin predstavljene v 8 m velikih slikah. Razumljivo je, da mora imeti propagan-distično delo Putnika, povezano z delom vseh ostalih turističnih činiteljev v državi in po namenu in navodilih pristojnih ministrstev, učinek tudi v finančnem oziru. Brez dvoma je v veliki meri turistično-finančni uspeh Putnikova zasluga. Po uradni statistiki so dohodki turizma v zadnjih osmih letih znašali pet milijard petsto osem in šestdeset milijonov dinarjev. Zahtevajte povsod „SLOVENCA" iiM.fipi.—r-..11 s" . * -.^-r fj. 1 Obiščite beograjski pomladanski sejem 15.—24. aprila 1939 Okoli 1000 razstavljalcev, domačih in tujih. '—' Najhitrejša orientacija v izbiri blaga. — Razširjenje poslovnih zvez. •— 50% popusta na železnicah in ladjah. Obvestila: Beogradski sajam. Poštanski pretinac 538. Beograd. Telefoni štev. 28-526 in 28-802. ■ t / Glavni savez srpskih zemljoradničkih zadruga BEOGRAD, Frankopanova ulica 15 : Filijale: Zagreb, Berislavičeva 10; SkOPlje, Kneza Arsena 11 »Glavni savez" opravlja: propagando zadružništva, nadzor nad delovanjem zadrug, organizacijo zadružnega kredita, proizvodnje in potrošnje. V krogu „\¥ ■ .. . . , .. ......j H| ..... :• >.,* . ^B ...........- u .... v , ............• "" '»I nlsvohe('/«iM .ofijov !xnq icuf • 'iti i tink ■ ...... •....,> • .... • •• n j .,«..».... S 1 Glavni bančni posli: S 1 - I i Manipulira z vsemi državnimi in javnimi fondi: pupilnimi, depozitnimi g | in cerkvenimi kapitali, samostanskim, občinskim in zadužbinskim denarjem itd. j U Emitira obveznice in zadolžnice. ■ i Sprejema hranilne vloge. | g Dovoljuje posojila na nepremičnine, občinam in samoupravnim te- S I lesom pa na davke in doklade. I i i i i 1 Državna hipotekama banka, Beograd i B SMHMI—IMIIIMMI—llllBMIBIlllMWI—lMMl^f i ■ Za Jusislovansko tiskarno v Liuhliani: Karel čei izdajatelj: inž. Jože Sodia ' Uradnik: Viktor Csnžii ANA Večer komorne glasbe najčistejše izmed vseh panog glasbene umetnosti, bomo slišali v petek zvečer v veliki filharmonični dvorani. Gdč. Ksenija Kuše-jeva, koloraturna so-pranistka, in gg. Albert D e r m e 1 j, violinist, Leskov i c Bogomir, violončelist in Marijan Lipovšek, pianist, bodo izvajali izbran spored: Schu-bertov klavirski trio ] v B-duru, znamenito mojstrovo delo, polno sveže invencije, lahkega ritma in pevnih melodičnih linij, Dvorakovo sonatino v G-duru, ki jo je veliki slovanski skladatelj napisal kot svoje stoto delo, in njegov klavirski trio Dumky, ki je pravi odraz češke duše. Gdč. Kušejeva pa bo zapela tri Beethovnove škotske pesmi, in po eno arijo skladateljev Torellija, Himdla in Mozarta. __ — Pri gotovih boleznih žolča in jeter, Solčnega kamna in zlatence urejuje na- Ksenija Kušej 1 Za mestne reveže so darovalij ga Milena Zamperlo s sorodstvom, Malgajeva ul. 15, 200 din v počastitev pok. ge. Zamperlo Amalije; g. Logar Hinko namesto cvetja na krsto pok. ge. Pavle dr, Mayerjeve; g. Cvek Franc, Vrstovškova 8, 100 din namesto venca pok. g. dr. Julijanu Kotz-muthu. Mestni socialni urad je v znamenje daril položil na krste preproste vence • trakovi v mestnih barvah. — Za velikonočni priboljšek revežem v cukrarni je daroval 50 din g. Stane Potočnik, kontroilor drž. žel., Cesta 29 oktobra 9, tvrdka »Pckatete«, tvornica testenin na Glincah, 54 kg testenin; g. Avgust Eklavec, Povšetova ul., 50 kg zelja; neimenovana tvrdka 10 kg malinovca in trgovci z vinom M. Dujič, Medvedova 7, M. Cesar, Gasilska 3 ter Brača Periš, Celovška 43 po 5 litrov vina. Mestno poglavarstvo se darovalcem najlepše zahvaljuje in jim tudi v imenu obdarovanih vošči vesele praznike. 1 Položnice za mestno računovodstvo navadno prihajajo brez navedbe, za kaj je denar poslan. Stranke namreč na hrbtu poštnih položnic pregledajo prostor za pismena sporočila lastnika čekovnega računa in « tem delajo težave ne 6anio mestnemu finančnemu oddelku, temveč tudi sebi samim. Urad mora namreč iskati po V6eh knjigah in kartotekah ime stranke, da bi na ta način ugotovil, za kai je bil denar nakazan. Večkrat se tudi zgodi, da ima posamezen davčni zavezanec več računov in tako mora urad sam knjižiti nakazani znesek po svoji uvidevnosti na ta ali oni račun pošiljatelja. Če 6e pa to knjiženje ne sklada z na- ravna »Franz-Joseiova« grenka voda pre- menom in željo stranke, nastanejo velike zmešnja-bavo in pospešuje izpraznjenje črev. Kli- ve, katerih pa uradništvo gotovo ni krivo. Po-niike izkušnje potrjujejo da domače zdrav-ljenje dobro učinkuj, ako se lemlie zjuira] \0{nlce vsaj v glavnem navedena želja stranke, na tešče »Franz-Joseiova« voda, pomešana z nekoliko vroče vode. Ogl. reg. S. br. 30474/35. 1 »Obraz Amerike mi govori...« je naslov ekioptičnega predavanja, ki ga bo imela soproga predsednika mestne občine ljubljanske ga. Vera dr. Adlešičeva na 51. prosvetnem večeru Frančiškanske prosvete M. O., ki bo v torek, 18. t. m. ob 8 zvečer v frančiškanski dvorani. — /.a nas Evropejce je opazovanje Amerike prav posebno zanimivo, zlasti, ker nas bo odlična predavateljica seznanila ob krasnih slikah s politično in socialno miselnostjo pretekle in današnje Amerike in ameriškega človeka. Zato že danes opozarjamo vse ljubljanske kroge na to predavanje in priporočamo, da si nabavijo vstopnice po enotni ceni 3 din v predprodaji v pisarni >Pax et bornim« v frančiškanskem prehodu. 1 Prosvetno društvo v Zeleni jami ima redna predavanja vsako sredo zvečer ob 8 v pevski sobi y Zavetišču. , 1 Živahni posli v zemljiški knjigi. Do konca marca jo zemljiškoknjižni urad ljubljanskega okrajnega sodišča zaznamoval že 307G različnih vlog, ki se nanašajo na manjše in večje zemljiške transakcije in vknjižbe mnogih velikih posojil in meničnih kreditov. Mesec marec je bil v pogledu posojilnih vknjižb prav živahen in je bilo vknji-ženo nad 15 milijonov različnih posojil. Prav mnogo dolgov pa je bilo marca izbrisanih, tako neki dolg v znesku 4,500.000 din. Brisani so bili prav j stari dolgovi1 po 50 do 200 goldinarjev in tudi mnogi kronski dolgovi. Zadnji čas je zaznamovati ■! tudi živahne kupčije s hišami in zemljišči. 1 I. Moto-salon — razstavo motornih koles odpre Motoklub Ilirija v sredo, 19. t. m. v veliki dvorani Delavske zbornice. Prijatelji motošporla, oglejte si to zanimivo razstavo I 1 Tramvajska dela v šiški. Te dni so pričeli prestavljati tramvajsko progo pred remizo na Celovški cesti. Zaradi zgraditve nove ceste je bilo namreč to potrebno, ker je proga doslej šla v vijugi, v bodoče bo šla pa v ravni smeri. Vsa dela opravlja tramvajska družba v lastni režiji, s čimer bo prihranila lepe denarje. 1 Ogromen naval v bolnišnico. Tako velikega navala v bolnišnico, kakor je sedaj po praznikih, ljubljanska bolnišnica menda še ni doživela, odkar stoji, kvečjemu, če izvzamemo vojne čase. V sredo je bilo sprejetih v ljubljansko bolnišnico nič manj kakor 180 bolnikov, včeraj do večera pa 170. Razumeti moramo, da velja včasih sprejem povprečno 100 bolnikov v bolnišnico že za rekord. 1 Obstreljen mladenič. V ljubljansko bolnišnico se je zatekel 17 letni sin magistratnega uslužbenca Vekoslav Rupar, ki ga je nekdo, baje z namenom, obstrelil s pištolo v desno oko. Mladeni-čeva poškodba je resnega značaja. 1 Moderne bluzo, Karničnik, Nebotičnik. 1 Licenciranje bikov. Na osnovi zakona o pospeševanju živinoreje bo v mestni občini ljubljanski namesto rednega jesenskega licenciranja, ki je moralo biti preloženo zaradi slinavke in parkljevke, redno licenciranje bikov v sredo 19. aprila po naslednjem razporedu; za Moste in Štepanjo vas ob 8 zjutraj na dvorišču g. Franca Černeta, posestnika na Zaloški cesti št. 142, za Barje ob 9 na dvorišču gostilne pri Mokarju, za Vič ob 10 na dvorišču g. Alojzija Beliča, Vič 29, za Dravlje in Zapuže od 10.30 na dvorišču g. Franceta Tomca, Dravlje št. 218, za Šiško in Koseze ob 11 na dvorišču g. Valentina Babnika, Zg. Šiška št. 32. Opozarjamo vse bikorejce, naj prineso s seboj izvlečke iz rodovnika glede porekla bikov, hkrati pa tudi na to, da je pripuščanje nelicenci-ranlh bikov nedopustno in da bodo vsi prestopki v tem pogledu strogo kaznovani. 1 Prepovedana hoja ljudi in psov izven potov po tivolskih, rožniških in šišenskih gozdovih. Odkar je mestni svet ljubljanski ves Tivoli zaščitil kot narodni park in ni več dal lovišča v na- Na ta način bi tudi popolnoma prenehalo iskanje naslovov in računov, ki uradništvu mestnega računovodstva vzame vse stranke, ki mestni občini ljubljanski nakazujejo denar po poštnih položnicah ali po položnicah Poštne hranilnice, naj označijo tudi v lastnem interesu vedno na hrbtu položnice, za kak namen pošiljajo znesek. Jesenice 20 let fotograf v Španiji — se je vrnil čez Jesenice v Jugoslavijo. Ta naš rojak je šel iskat srečo v sončno Španijo in jo je tam tudi našel. Toda večna vojna je onemogočila tudi njega in vrača se v domovino. Z njim je tudi žena-španjolka, ki jo kar nekam zebe. Ta mož je pravil, da so prej tam lepo živeli, sedaj pa je križ. Na Francoze 60 oboji hudi, OTVORJEN! TELEFON 2 4 5 7 5 Hotel BJILIC AN BEOGRAD TERAZIJE :: Odlična Postrežba Novo sezidani hotel v centru prestolnice — na Terazljah :: 100 sob :: Najmodernejši komfort :: Luksuzno urejeni apartmanl :: V vseh sobah tekoča topla, hladna voda in telefon :: Centralna kurjava :: Kopalnice Llft :: Saloni :: Dvorana za seje rostovraclja :: Cene zmerne :: prvovrstna) ★ Direktna avtobusna In tramvajska zveza x Velesejmom in celim Belgradom, tako da je hotel pristopen vsakomur, pred vsem pa trgovskemu svetu ★ HOTELIR M I L E N K O MESAROVIČ, 20 letni zakupnik hotela »London« v Belgradu največ vojakov je tujih narodnosti, fz Španije so na umiku odnesli veliko dragocenosti in vrednosti, so se menda kar sami plačevali, kakor 60 vedeli in znali. Če bo šel kdaj nazaj—? Morda, ker je tam žena doma, če bo zopet mirno, če bo zopet sončna Španija. Razne albume ln druga godovna darila Vam nudi trgovina Krekov dom. Smolej bo nehal? Naš Smolej, na katerega je ponosna Jugoslavija in tembolj Jesenice, je dosegel na smuškem polju prav letos krasne uspehe. Kdor opazuje tega kovinarja, vidi, da se uspehi pridobivajo v veliki volji in z velikanskim prizadevanjem. Za odlično formo je treba treninga. Zopet smo videli Sinoleja kako je iskal snega po Mo-žaklji za trening pred tekmami na Pokljuki kjer 6i je osvojil državno prvenstvo. Sliši pa se, da bo naš odlični Smolej odnehal. Upamo, da so te govorice preuranjene in da bo ob njegovih zmagah po športnem svetu št> mnogokrat odmevala himna naše domovine. Tehstlina tovarna pri Beogradu brez dolga lice druisbnika-stroKovniakd radi povečanja obrata. Tovarna je v polnem obratu, ima urejeno Slihtarno. tkalnico in barvarno, v lastnem moderno grajenem poslopju. Sedanja kapaciteta znaša 30.000 m bombažnih tkanin mesečno. Ponudbe na upravo „Slovenca" Beograd, Ratnički dom 111 pod ^Tekstilni strokovnjak". lovi boji na Kitajskem Peking, 13. aprila. AA. Reuter; V Kajfengu «e je uprl oddelek vojaštva, ki so ga organizirali Japonci iz domačega prebivalstva. Vojaki so ubili generala Hujukuna ter pet članov japonske komisije, 2000 Kitajcev je napadlo mesto. Japonci ne potrjujejo niti ne demantirajo te vesti, Šanghaj, 13. aprila, AA. V Kajfengu, glavnem mestu pokrajine Honan, so pretekli teden ubili voditelje gibanja za zbližanje z Japonsko, ki je imelo nalogo uresničiti načrt generala Doihare, da naj bi maršal Vupejfu igral vodilno vlogo pri pomiritvi med Kitajci in Japonci, Odmevi k Chamberlainovem govoru London, 13. aprila. AA. Reuter; Lahko se reče, da je današnja Chamberlainova izjava v glavnem naletela na veliko odobravanje v spodnjem domu. Pristaši vlade naglašajo, da Chamber-lainov položaj ni bil lahek, ker je vse ono, kar je mogel povedati, bilo odvisno od pristanka, stališča in razpoloženja pri številnih drugih vladah. Z ozirom na to —• pravijo poslanci vladne večine mu ni bilo lahko zadovoljiti ves dom s svojo izjavo* Opozicionalci so pozdravili z navdušenim ploskanjem izjavo ministrskega predsednika glede pomoči Romuniji in Grčiji. Gobbels v Carigradu Carigrad, 13. aprila. AA. DNB: Nemški pro-pagadni minister Gobbels je prispel včeraj popoldne z letalom z Rodosa v Carigrad. Na letališču so ga pozdravili predstavniki turških oblasti, nemški generalni konzul, člani nemške kolonije in večje število novinarjev. Gobbels ostane v Carigradu kot gost turške vlade, Belgrad, 13. aprila. AA. Jutri se bo pripeljal z letalom iz Carigrada v Belgrad nemški propagandni minister dr. Gobbels. Vrača se z Rodosa, kjer je prebil velikonočne počitnice. Po krajšem odmoru v Belgradu bo dr. Gobbels nadaljeval pot v Berlin. Goring se vrača iz Libije Tripolis, 13. aprila. AA. Včeraj je bila v čas>t maršala Goringa druga velika vojaška parada, katere so 6e udeležile V6e edinice 20. armadnega zbora kakor tudi čete, sestavljene iz domačinov. Ptuj 1 jem, mora V6a javnost skrbeti za to, da nikdo ne I pr; paradi je sodelovalo 23.000 vojakov s 150 mo-reganja živalstva in ee uničuje rastlinstva. Ljub- | toriziranimi topovi, 1.800 konji in 300 tovornimi avtomobili. Ob 17.30 se je Goring s spremstvom vkrcal na parnik »Monserat«. Ko je parnik plul iz luke, so ga vojne ladje pozdravile s topovskimi streli Goring potuje najprej v Neapelj, jutri pa prispe v Rim, kjer ostane več dni. I' jana je edino mesto v državi, ki ima narodni park, zato pa mora tudi V6e občinstvo ceniti to veliko in važno pridobitev, ki bo v nekaj letih ostala enako privlačna za domačine in tujce, -eto za letom se pojavljajo na rožniškem in šišenskem hribu manjši požari,ki so jih do sedaj po sreči vedno še pogasili ob pravem _ času. Vedno nam preti -nevarnost, da nam ogenj uniči ves gozd. Zato je potrebno, da se prepreči ne-upravičencem karšnakoli hoja izven potov. Ker pa psi preganjajo srne, zajce in druge živali, se divjačina teh gozdov ogiblje, čeprav so zaščiteni. Ko ne bodo več psi preganjali živali, se bo kmalu sama naselila v tem varnem zavetju, se razmnožila in postala krotka ter domača. Na podlagi gozdnega in lovskega zakona je prepovedana vsakršna hoja izven potov po gozdu, prav tako je prepovedano spuščanje psov ip mačk v gozde. Zato pa opozarjamo izprehajalce, da imajo zapriseženi gozdni čuvaji strog nalog, naj vsakega, ki bi t?a zalotili izven potov, legitimirajo in javijo oblasti. Enako strog nalog imajo tudi gozdni čuvaji, da varujejo divjačino na primeren način pred psi in mački, y "" Inž. Košutič se je vrnil v Zagreb Belgrad, 13. aprila, b. Podpredsednik bivše HSS g. inž. Košutič se je po snočnjem sestanku s predstavniki srbijanske opozicijske skupine odpeljal v Pančevo, kjer je prisostvoval konferenci pristašev bivše SDK, ki jo je sklical dr. Dudo Boškovič. Po tej konferenci se je inž. Košutič z drugim večernim brzovlakom odpeljal v Zagreb, ter je danes v Kupincu obvestil o svojih razgovorih z belgrajsko opozicijo g. dr. Vladka Mačka. Vladna kriza v Belgiji Bruselj, 13. aprila. AA. Po posvetovanjih z voditelji treh strank je kralj MUgsJ Pierlotu ee-stav