Naročnina mesečno 12 Lir, ea inozemstvo 20 Lir — nedeljska fodaja celoletno 34 Lir, za inozemstvo 50 Lir. Ček. rafi. Ljubljana 10.650 ia naročnino in 10.349 za imserate. Podružnica! Novo mesto. Izključna pooblaščenka za oglaševanje italijanskega in tujega izvora: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana VENEC Abbonamentl: Met« 12 Lirti Estero, me-m 20 Lira, Edizione domenica. an.no 34 Lira, Eitero 50 Lire C. C Pj Lubiana 10.650 per gtt abbo-namenti: 10.349 pei 1« inserzioni. Izhaja vsak daa ifatraj razen ponedeljka ia dneva po praznika. Filial«! I Uredništvo la oprava! Kopitarjeva 6, Lfnbl|aaa. a Novo meato- | Redazlon«, Ammlnlstrazioaei Kopitarjeva 6, Lubiana. i Concessionaria eschisiva per la pubblicita di provenienza italiana I Teleion 4001—4005. | ed estera: Unione Pobbliciti Italiana S. A, Milano. V Notevoli successi deli' arma aerea nell' Africa settentrionale Vittoriosa attivita di combattimento a Gondar Gli ingiesi bombardano ripetutamente ospedali Bollettino No. 460: II Quartier Generale delle Forze Armate co- munica: Sui fronti terrestri delPAfrica settentrionale ed orientale nessun avenimesto di rilievo. Aeroplani britannici hanno bombardato Tri-poli non arrecando alcuna perdita uniana ed hanno lanciato alcuni spezzoni in prossimita di Catania: Nč vittime ne danni. L'aeroporto di Nicosia (Cipro) č stato bombardato da nostri aerei nella notte sul sei: Sono stati constatati incendi ed esplosioni. Nella notte seorsa s« segnalazione delle maglie di avvistameuto, č stata allarmata la Ca-pitale. Alcune batterie della cinta esterna di dife-sa contraerea hanno effettuato tiri di inter-dizione. (Štefani.) Bollettino No. 461: li Quartier Generale delle Forze Armate co-munica: In Africa settentrionale, sui fronti di Sollum e di Tobruk, attivita di reparti avanzati e delle artiglierie dell'Asse. Impianti e depositi del por-to di Tobruk sono stati centrati dal tiro di batterie germaniche. La nostra aviazione č stata molto attiva. Reparti da caccia hanno attacatto con brillante azione a volo radente la base aerea nemica di Sidi Barraui incendiando 5 velivoli al suolo e numerosi autoveicoli; altri velivoli cd automezzi sono stati efficacemente mitragliati. Unitil da bombardamento hanno colpito opere, fortifirazioni, batterie cd impianti della piazza di Tobruk provocando vasti incendi. Tutti i nostri apparecchi, alcuni dei quali colpiti, sono rientrati alle basi. Bombardieri gcrmanici hanno operato proficunmente contro aeroporti avanzati ed impor-tanti obiettivi di Marsa Matruh. La caccia tedesca, scontratasi con una formazione aversaria, ha ab-battuto un velivolo tipo »Curtiss«. Aerei britannici hanno rompiuto nuove inenrsioni su Barce e Bengasi ed hanno bombardato alcuni villaggi co-lonici del Gehel cirenaico senza causare vittime. Due apparecchi sono stati nhbattuti dalla nostra difesa; l'intero equipaggio di uno di essi compo- sto di un ufficiale e 5 sottufficiale sono stati fatti prigionieri. La seorsa notte aeroplani nemici hanno at-taccato ad ondate successivo la citta di Palermo: sediei morti e 25 feriti tra la popolazione elvile; danili di non grande rilievo. Un velivolo nemieo colpito dal nostro tiro contraereo č precipitato in fiamine nel mare. NelPAIrica orientale l aviazio-ne inglese, persistendo nelle sue azioni presso i nostri centri sanitari, ha bombardato da bassa luota 1'ospedalc principale di Gondar costituito da un compresso isolato di padiglioni visibilmonte rontrassegnato dai distintivi della Croce Rossa. Si lamentano complessivamente un morto c 17 foriti tra medici e ricoverati. A Uolchefit, un tentativo di atlacco nemieo e stato stroncato dal-1'inimcdiata reazione delle nostre truppe. Una forte colonna di nazionali e roloniaii del presidio di Culquabert, comandata dal tenente colonnello Augusto Ugelini, ha esoguito un ardita azione of-fensiva nelle posizioni avversarie del massjccio di Denghel. II nemieo, investito di sorpresa, dopo breve resistenza e stato scacciato dai suoi muniti apprestamenti ed ha lascito sul tcrrono un cen-tinaio di morti. Sono caduti nelle nostre mani ahhondanti munizioni e materiale vario; compree notevoli seorte di viveri. Ottimo lo spirito agres-sivo dcllc nostre truppe nazionali c askari. Spominske svečanosti za Brunom Mussoliniiem Forli, 8. sept. s Včeraj je prispel v Forli Tajnik Stranke v spremstvu članov narodnega di-rektorija. Minister Serena je takoj po prihodu odšel v sedež stranke, kjer je bila spominska svečanost. K svečanosti je prišel tudi letalski kolegij italijanske mladine, ki nosi ime po Brunu Mus-soliniju. Tajnik Stranke je najprej pregledal oddelek avangvardistov, nalo pa vstopil v veliko dvorano, kjer so se zbrali člani narodnega di-rektorija, višji funkcionarji stranke, federalni tajniki, mladinske organizacije in tajniki akademske mladinske organizacije iz vseh pokrajin. Navzoči so bili tudi zastopniki vseh vrst orožja ter pokrajinski zastopniki ohlasli in stranke. Svečanost se je začela s pozdravom Duceju. Nato je Tajnik Stranke v daljšem govoru orisal življenje in delo ter žrtev Bruna Mussolinija in ga postavil za vzgled fašistični mladini. Tej spominski proslavi je sledilo cerkveno opravilo v tamkajšnji katedrali. Udeležili so se ga zastopniki prav vseh oblasti, kakor tudi vseh organizacij Stranke. Po končani službi božji so šli vsi dostojanstveniki izkazat poslednjo čast na grob Bruna Mussolinija. Odlični letalski uspehi v severni Afriki Zmagovita borbena delavnost v Gondar.u Angleži ponovno napadajo bolnišnice Vojno poročilo štev. 460: Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil je objavil 7. septembra naslednje vojno poročilo št. 400: Na suhozemski Ironti v Severni in Vzhodni Afriki nobenega omembe vrednega dogodka. Angleška letala so bombardirala Tripolis, ne da bi povzročila človeške žrtvo. Vrgla so nekaj eksplozivnih bomb v bližini Catanie, a ni bilo niti žrtev, niti škode. V noči na 6. september so naša letala bombardirala letališče Nicosia na otoku Cipru. Ugotovljeni so bili požiri in eksplozije. V prošli nofj je protiletalska obveščevalna služba dala alarm v Rimu. Nekaj baterij zunanjega protiletalskega obrambnega pasu je dalo zaporni ogenj. Vojno poročilo štev. 461: ro?a: Glavni Stan Italijanskih Oboroženih Sil po- Pregled vzhodnega bojišča Sovjetom že občutno primanjkuje letal - številni protinapadi so ostali brezuspešni Vzhodno bojišče, 8. sept. AS. Dopisnik Ste-finija slika na sledeči način položaj na vzhodnem bojišču: Vzdolž Dnjepra je položaj neizpremenjen. Nemške čete, ki so zasedle desni breg reke, so povsod izboljšale svoj položaj. Sovjetske čete so poizkušale z močnimi protinapadi omajati nemške položaje, pa so imele le mnogo izgub, a niso dosegle nobenega uspeha. V odseku med Kijevom in Smolenskom na srednjem bojišču je položaj nespremenjen. Opaziti pa je veliko zbiranje sovjetskih čet in velika poraba motoriziranih sredstev. V nekaterih spopadih med Nemci in Rusi so sovjetske čete uporabile veliko število oklepnih voz in tankov srednje in izredne velikosti. Delovala je močno nemška protitankovska artilerija in pa nemški letalci, kj iz zraka rušijo sovjetske tanke. Sovvražnik je imel veliko izgub in tudi številne ujetnike. V odseku med Smolenskom in Petrogradom So v razvoju boji, ki se jim pripisuje gotova važnost. Maršal Timo.šenko, hoteč razbremeniti pritisk Nemcev na Leningrad, je prešel jugovzhodno orl Ilmenskega jezera v silovite protinapade. pri čemer se razvijajo zelo krvavi boji. Sovjetske čete prehajajo v zelo številnih množicah v napad na nemške postojanke, ki pa se lomi v ognju nemških čet. Mehanično nemško orožje je sovražniku povzročilo velike izgube. Prav za prav pa ne gre za velike taktične ofenzive, ampak za lokalne protinapade, ki jih sovjetske čete ponavljajo brez pravega uspeha. V odseku pri Petsamu na severu so bile sovjetske čete, ki so se hotele približati nemškim in finskim silam, razkropljene in prisiljene k umiku. Zapustile so za seboj več mrtvih in ranjenih in velike količine vojnega materiala. Odeso oblegajo nemške in romunske čete. Posrečilo se jim je več lokalnih uspehov. Prav tako so se približale vasem, ki so pred predmestji, kakor tudi jezerom, ki na vzhodu obkrožajo mesto. Na vzhodni fronti je velika delavnost v zraku. Nemške, italijanske, romunske in finske zračne sile so neprestano na delu in opazujejo nasprotnika.^ ugotavljajo njegova premikanja in preprečujejo sovražno organizacijo v zaledju. Posebno je delovno zavezniško letalstvo pri Smolensku in Petrogradu. Tu so v akciji bombniki. Lovski oddelki pa se udej-stvujejo v odseku pri Kijevu, kjer prehajajo sovjetski bombniki v napad in skušajo izvidni-ška letala raziskovati nemško zaledje. V teh akcijah je sovražnik izgubil veliko letal. Sovjetskemu letalstvu ni treba pripisovati posebne važnosti. Prvič njegova delavnost ni velika, drugič je njegovo število v malenkost- nem razmerju s siceršnjimi velikimi silami, s katerimi še razpolaga sovjetska vojska. Na posamezno armado, ki se bojuje na sovjetski strani, pride komaj 100 sovjetskih letal. Položaj sovjetskega letalstva je izredno težaven spričo silne moči osiščnega letalstva. To pa, kar počenja angleško letalstvo drugod, ne more v ničemer pomagati in razbremeniti sovjetskega letalstva v njegovem težavnem položaju. Nemško vojno poročilo Hitlerjev Glavni Stan, 8. septembra. Finske čete, ki napadajo vzhodno od Ladoškega jezera, so dosegle Svir. V boju proti Britaniji so močni letalski oddelki preteklo noč bombardirali s težkimi in najtežjimi bombami vojaške naprave ob T.vni in Humberju, kakor tudi pristanišča na britanski vzhodni obali in letališča. Uspeh so označevali požari in eksplozije. Hitri čolni so napadli pred britansko obalo močno zavarovano spremljavo in potopili pet oboroženih trgovskih ladij s skupno 30.000 tonami, betalstvo je včeraj in ponoči pred britansko vzhodno obalo in pri Faroerskih otokih potopilo tri trgovske ladje z 12.000 tonami. Nad Kanalom je britansko letalstvo podnevi v zračnih bojih zbilo pet lovcev in tri bombnike. Ob norveški in nizozemski obali sta bila sestreljena dva britanska bombnika. Britanska letala so preteklo noč letela nad severno in zapadno Nemčijo in nad prostorom pri Berlinu. Močna obramba jc preprečila, da se sovražni napad na glavno mesto ni mogel prav razviti. Civilno prebivalstvo jc zaradi rušilnih in za- Severna Afrika: Na bojišču pri Sollu-mu in Tobruku delovanje naprej potisnjenih oddelkov in osnega topništva. Nemško topništvo jo pogodilo naprave in skladišča v tobruškem pristanišču. Naše letalstvo je bilo silno delavno. Oddelki lovskih letal so s sijajnim uspehom v nizkem poletu napadli sovražna letalska oporišča pri Sidi e I B a r a n i j u , in pri tem zažgali pet letal na tleh in številne avtomobile. Druga letala in prevozna sredstva pa so bila učinkovito obsuta s strojničnim ognjem. Naše topništvo je obstreljevalo utrdbe, baterije in naprave v Tobrnku. Povzročeni so bili obširni požari. Vrnila so se vsa naša letala, od katerih so bila nekatera zadeta. Nemški bombniki so uspešno napadli letališča in važne naprave v Marsa M a t r u h u. Neka nemška lovska eskadrila, ki se je srečala s sovražnim oddelkom, je sestrelila letalo tipa Curtis. Angleška letala so znova letela nad B a r e o in Benghazijem in so bombardirala nekatere kolonialne vasi v Cirenaiki, ne da bi povzročila žrtve. Naša zračna obramba jo sestrelila dvoje letal. Celotna posadka angleškega bombnika, sestoječa iz častnika in pet podčastnikov, je bila ujeta. Preteklo noč so sovražna letala v zaporednih valovih napadla mesto Palermo. Med civilnim prebivalstvom je 16 mrtvih in 25 ranjenih, škoda ni posebno velika. Eno sovražno letalo, ki jo bilo zadeto protiletalske obrambe, se je v plamenih zrušila v morje. V Vzhodni Afriki sovražno letalstvo ša dalje napada naše zdravstvene ustanove. V nizkem poletu je bila napadena glavna bolnišnica v Gon-darju, ki sestoji iz več paviljonov, ki stoje na samotnem kraju in so popolnoma vidno označeni s rdečim križem. Obžalovati je enega mrtvega in 15 ranjenih med zdravniki in bolniki. Pri U o 1 c h e t i t u je bil sovražni napadalni poizkus preprečen s takojšnjim našim protinapadom. Močen oddelek naših nacionalnih in kolonialnih čet od kulkvabertske posadke pod poveljstvom podpolkovnika Avgusta Ugolinija izvedel drzen napad na sovražne postojanke r gorovju D e n g e I. Sovražnik jo bil presenečen in po kratkem boju pognan s svojih utrjenih postojank. Pustil je kakih 100 mrtvih, zajeli pa smo obilno orožja, streliva in raznega materiala ter živeža. Naše nacionalne čete in domačinske Askarije preveva najboljši napadalni duh. žigalnih bomb utrpelo mrtve in ranjene. Nočni lovci in topništvo je sestrelilo 14, mornarica pa tri bombnike. Duce čestita finski vojski Rim, 8. sept. s. Duce je poslal finskemu maršalu Mannerheimu sledečo brzojavko: >Ko so vaše čete po junaških bojih dosegle staro finske meje, mi dovolite, da vam pošljem tovariške pozdrave Italijanskih Oboroženih Sil skupaj z izrazi občudovanja vsega italijanskega naroda za vsa vaša dejanja, ne samo sedanja, in za vse napore, ki jih je storil junaški finski narod v miru in v vojni — Mussolini.« Maršal Mannerheim je odgovoril takole: »Ekscelenca! Prosim vas, da izvolite sprejeti mojo najglobljo zahvalo, kakor tudi zahvalo finskih oboroženih sil za plemeniti pozdrav, ki ste ga name naslovili v imenu naroda in junaške italijanske vojske. Lahko vam zagotovim, Ekscelenca, da je naša severna država sprejela s toplimi čustvi ta vaš pozdrav toliko bolj, ker se finski narod šo vedno s hvaležnostjo spominja velikih simpatij in dejanske pomoči, ki jo je italijanski narod izkazoval v naši trdi zimski vojni. Vračam vam prijateljski pozdrav finskih oboroženih sil in vas, Ekscelenca, prosim, da sprejmete izraze mojega globokega spoštovanja — Mannerheim.« V obleganem Leningradu Stockholm, 8. septembra. AS Iz prvih finskih bojnih črt na Karelski ožini je mogoče opaziti velike ognje, ki se dvigajo v Leningradu. Mesto je v popolnem kaosu. Nekateri Finci, ki so pri- bežali čez mejo, pravijo, da je bilo vse prebivalstvo trdnjavskega ozemlja prisiljeno zateči se v mesto. Vsa javna poslopja so polna beguncev. Toda kljub temu niso vsi našli strehe, mnogi žive na prostem, brez sredstev. Promet je v polnem neredu. Od 1. septembra dalje ne vozi železnica, ker je bila porušena z bombardiranjem iz zraka. Ceste so polne vojaštva in se jih civilisti ne morejo posluževati. Mesto je dejansko že v obsednem stanju. Vojaška oblast je prisilila vse moške, da se vključijo v vojsko. Vsi so dobili orožje, pa čeprav niso izvežbani. Vorošilov je izdal razglas, v katerem pravi, da bo mesto pognano v zrak, če hi se moralo predatL ^u^'- mesto samo je zasejano z baterijami. Odesa je bila hudo bombardirana Berlin, 8. septembra. AS. Nemška bojna letala so v noči na nedeljo hudo napadala in bombardirala Odeso ter tudi neki važni železniški vozel v bližini mesta. Bombni napadi so bili izredno učinkoviti, tako da so v mestu, posebno pa v pristaniščih nastali mnogi veliki požari. Kakor se je izvedelo naknadno, je bil 6. septembra zadet 2000 tonski sovjetski tovorni parnik v bližini otoka Oescl. Ladja se je v nekaj minutah potopila. Tri izvidniške ladje in neki sovjetski brzi parnik so bili poškodovani. Sovjetsko protiletalsko topništvo je skušalo odgnati nemška bojna letala ob priliki teh napadov, a so ga nemški bombniki pripravili k molku. Nadaljnji uspehi so bili doseženi na finski fronti. Na področju, ki je bilo zasedeno od ne- kega sovjetskega armijskega zbora, je bilo ujetih zelo mnogo vojakov. Okrog Viipurija je število ujetnikov naraslo na 9000. Krvave izgube sovražnika so ogromne. DNB poroča, da so nemške čete na več točkah severnega odseka bojišča pregnale sovjetske oddelke z njihovih postojank, čeprav so se močno upirali in jih je intenzivno podpiralo topništvo. Sovražnik se je ponovno skušal utrditi po gozdovih, ki so bili močno minirani. Kljub temu so Nemci odbili sovražne napade in polja okrog gozdov očistili min. Na enem samem področju je bilo 6. septembra pognanih v zrak nad 1000 min. Nemškim oboroženim silam se je kljub vsem terenskim težavam in hudemu sovražnemu odporu posrečilo sovražnika obvladati in mu prizadejati ogromne izgube. Seja ministrskega sveta Rim, AS. Za soboto, dne 27. septembra, jo sklicana seja ministrskega sveta. Seja bo ob 10 dopoldne v palači Viminale. Kostnica v spomin italijanskih žrtev v Španiji Madrid, 8. sept. AS. Po skupni želji Duceja in Franca bodo v Saragosi zgradili v spomin italijanskih legionarjev, ki so padli za špansko stvar v državljanski vojski, velik spomenik. Nemška letala nad Anglijo Rim, 8. sept. AS. Angleško poročilo javlja, da je nemško letalstvo preteklo noč napadlo razne kraje na vzhodni obali Anglije in Škotske. Kljub živahni obrambi je bila povzročena raznovrstna škoda. Angleška letala nad Nemčijo Berlin. 8. sept. AS. Preteklo noč so britanski bombniki leteli nad zapadno in severno Nemčijo, loda uspeh je bil zelo majhen. En oddelek je letel proti Berlinu, toda samo malemu številu lelal se je posrečilo preiti zračno zaporo. Rušilne in zažigalne bombe so padle na stanovanjske dele mesta in so med civilnim prebivalstvom bili mrtvi in ranjeni. Na vojaških predmetih ni bilo škode. Protiletalsko topništvo in lovci so sestrelili 9 britanskih bombnikov. Angleški napad na Oslo Oslo, 8. septembra. AS. Včeraj opoldne so sovražni bombniki poleteli nad pokrajino Oslo in V- L ^ombe na predmestje. Skoda je samo na šipah. Ranjenih ni. Drug« bombe so padle na neko bližnje mesto in so eksplodirale na vrtu neke tovarne in lahko ranile dva delavca in nekoliko poškodovale neko hišo. Divieto di alienazione ed esportazione di metali preziosi e pietre preziose Vjttorio Emanuehe III per grazia di Din e per volonta della Nazione Re dTtalia • di Alhania lmperatore d Etiopia Visto 1'artirolo 18, comma 1, della legge 19 gennaio 1989-XVI1, n. 120; Ritenuta la necessita urgente ed assoluta di provvedere per causa di guerra; Sentito 11 Consiglio dei Ministri; Sulla proposta del Ministro per le Corpora-zioni, di concerto con quelli per gli Affari Ksteri, per lTnterno, per 1'Afrira Italiana. per la Grazia e.Giustizia, per le Finanze e per gli Scambi e per le Valute: Abbiamo decretato e decretiamo: Art. 1 Sono vietati la compravendita ed ln generale qualsiasi atto di alienazione del platino, delPoro, delTargento, delle perle e delle pietre preziose, nonche degli oggetti lavorati contenenti anrhe in parte dette inaterie. £•; vietata altresi la esportazione delle cose predette, senza autorizza-zione del Ministro per gli Scambi e per le Valute. Rimangono ferme le disposizioni delfarticolo 6, comma, 1, della legge 14. novembre 1935-X1V, n. 1935. Art. 2 Chiunque viola i divieti di cui al coin-ma 1 delTartirolo precedente e punito ron la re-rlusione da due a dieci anni e con la multa da lire cinquemila a lire cinquantamila. Se il fatto e cominesso nell'esercizio del com-mercio o dell'industria o della professione la reclusione e da tre a quindici anni e la multa da lire diecimila a lire centomila. In tutti i rasi e ordinata la confisca, a termini dellarticolo 240 del codice penale. Essa č obbligatoria anehe nelle ipotesi prevedute nel comma primo dello stesso artieolo. La cognizione del delitto preveduto in que-sto artieolo e di coinpetenza del tribunale anehe nell ipotesi di cui al comma secondo. Art. 3 Coloro che delengono le cose indicate nelTart. I per Tesereizio della' loro attivita com-merriale, industriale o professionale devono farne inventario e presentarlo in duplice esemplare, entro il termine di giorni einque dall'entrata in vigore del presente decreto, alTautorita locale di pubblica sicurezza, la quale puo fare assislere alla compilazione dell'inventario un proprio incaricato. II Questore puo prorogare il lermine per la presentazione delfinventario ed anehe ordinare, al fine di garantire 1'osservanza del divieto sta-bilito nell'articolo 1, la chiusura temporanea dei looali adibiti al commercio delle rose indicate nello stesso artieolo. Art. 4. Chiunque omette di presentare 1'inven-tario entro il termine prescritto o prorogato fe punito con 1'arresto da tre mesi a tre anni e con l'ammenda da lire mille a lire trentamila. Chiunque presenta 1'inventario in tutto o in parte non eonforme al vero e punito con la re-rlusione da sei mesi a sei anni e con la multa da lire cinquemila a lire cinquantamila. Se il fatto di cui al comma secondo č rom-messo per colpa, la pena č della multa da lire conquecento a lire ventimila. Art. 5 Con decreto Reale, da emanarsi a termini dell'articolo 3, n. 1 della legge 31 gennaio Compensi al personale della dogane per operazioni compiute oltre ore di servizio L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana, vista la legge 12 maggio 1922, n. 16, pubbli-rata nell n. 103 della Gazzetta Ufficiale dell'ex Regno di Jugoslavia dell'anno 1922: vista la propria ordinanza n. 60 del 5 lugiio 1941-XIX; ritenuta la opportunila di adeguare al mag-giore rosto della vita i compensi spettanti al per-sonale delle dogane per le operazioni compiute fuori orario, fuori circuito ed in giorno festivo, o r d i n a : Art. 1 Le indennita dovute dai eontribuenti al personale doganale per operazioni doganali straordinarie sono fissate come segue:. A — Impiegati di ruolo ed ufficali di finanza: 1) Servizi fino a 2 ore ..... L. 10.— 2) per ogni ora successiva .... L. 3.50 Compenso massimo: 1) Servizi entro il Comune ... L. 28.— 2) Servizi fuori Comune senza per-nottamento ........L. 38,— 3) Servizi fuori Comune con pernot-lamento........." . L. 50,— B — Impiegati dordine, commessi e guardie di finanza: 1) Servizi fino a 2 ore . . . . . L. 6.— 2) per ogni ora successiva .... L. 1.75 Compenso massimo: 1) Servizi entro il Comune .... L. 18.— 2) Servizi fuori Comune senza per-nottamenlo ........ L. 25.— 3) Servizi fuori Comune con pernot-tamento ......... L. 34.— (»er i servizi prestati in giorno festivo le in-dennitQ suddette sono aumentate del 50%. Art. 2 La presente ordinanza entra in vigore dal giorno della sua pubblicazione nel BoIIettino Ufficiale. t 28 agosto 1941-XfX. L'Alto Commissario per la provincia di Lubiana: Emilio Grazioli. Rooseveltova mati je umrla Ne*rork, 8. septembra. AS. Včeraj .ie umrla mati predsednika Roosevelta. 1026-IV, n. 100, su proposta del Ministro per le Corporazioni, di concerlo con quelli per gli Affari Esteri, per 1'lnterno, per 1'Africa Italiana, per la Grazia e Glustizia, per le Finanze e per gli Scambi e per le Valute, saranno stabilite le norme in-tegrative de! presente decreto. Con lo stesso provvediinento potranno essere determinate eccezioni ai divieti di cui alPraticolo 1 e le relative condizioni e modalila di altuazione. Art. 6 11 presente dreereto entra in vigore nel Regno il giorno successivo a quello della sua publicazione nella Gazzetta Ufficiale. Esso si applica anehe: a) ai territori annessi al Regno in forza dei Kegi decreti-legge 3 maggio 1941-XIX, n. 291 e 18 maggio 1941-XIX, n. 452, ed entra in vigore, per la provincia di Lubiana, nel giorno stesso della sua pubblicazione nel BoIIettino. Ufficiale per la detta provincia; per le province di Zara, Spa-lato e Cattaro, nel giorno stesso della sua pubblicazione nel Giornaie Ufficiale del Governo della Dalmazia; per i territori aggregati alla provincia del Carnaro, nel giorno che sarft indicato nel provvediinento da emanarsi dal prefetto di Fiume per la pubblicazione del presente decreto; b) alle Isole Italiane delTEgeo ed entra in vigore il giorno stesso della sua pubblicazione nel Giornaie Ufficiale delle Isole predette; c) alla Libia, compreso il territorio del Sahara Libico, ed entra in vigore il giorno stesso della sua pubblicazione del BoIIettino Ufficiale del Governo della Libia. Art. 7 II presente decreto sara presentato alle Assemblee Legislative per la ronversione in legge, autorizzandosi il Ministro per le Corporazioni a presentare il relativo disegno di legge. Ordiniamo che il presente decreto. munito del sigillo dello Stato, sia inserto nella Raccolta Uf-fiiciale delle leggi e dei decreti del Regno dTtalia, mandando a chiunque spetti di osservarlo e di farlo osservare. Dato a Roma, addl 3 settembre 1941-XIX. VITTORIO EMANUELE Mussolini Ricci, Ciano, Teruzzi, Grandi, Di Revel, Riccardi. Visto, il Gauardasigilli: Grandi. Registrato alla Corte dei Conti, addl 3 settembre 1941-XIX. Atti del Governo, registro 437 foglio 5 — Mancini. II presente R. decreto-legge h stato pubblicato nella Gazzeta Ufficiale del Regno dTtalia del 3 settembre 1941-XIX. Slovtim iiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiniii koledar to pa radi tega, ker se cene tiskarskim potrebščinam kakor tudi papirju večaio in moremo ceno koledarju obdržati le, če že seda. nakupimo vse potrebno za tisk V tem času boste za tako lepo in pomembno našo knjigo storili največ, če »Sloveniev koledar« naročite in p r e d p 1 a fr a t e' I v naročite iimprcie g Jnspekciisko potovanje dalmatinskega guverner a Split, 8. septembra. AS. Guverner Dalmacije je v soboto prišel v Split, kjer je imel inšpekcijo nad dosedaj dovršenim delom v tem mestu. Sprejem je bil sijajen in je mesto popolnoma spremenilo svoje lice. Vse je bilo v zastavah in povsod je bilo mogoče brati besede, ki so poveličevale Duceja in izražale popolno zaupanje v zmago. Prefekt in zastopniki oblasti so šli EŠsc. Bastianiniju dva tisoč metrov s čolni nasproti. V teku proslav je bil pregled čet in vojaška parada. Beneška razstava podaljšana Benetke, 8. septembra. AS. Razstava tkanin in uode bo ostala odprta zaradi velikega navala občinstva do 10. septembra. Judje hočejo Palestino za sebe Newyork, 8. septembra. DNB. Ameriški zioni-stični kongres je postavil zahtevo, da je treba Palestino spremeniti v judovsko državo. To zahtevo je formuliral rabin Wise. Kongres se obrača na Churchilla, ki je baje vedno podpiral judovske zahteve, naj se v Palestini že sedaj osnuje judovska armada pod britanskim poveljstvom in naj se uprava v Palestini tako prilagodi, da bo mogoče po vojski deželo spremeniti v judovsko narodno dr- Izvajanje sporazuma med Hrvati in Italijani Zagreb, 8. sept. AS Uradno poročajo, da bo v smislu sporazuma med italijansko in hrvatsko vlado stopil v Veljavo poseben sistem od včeraj dalje v jadranskem področju med 'Ogulinom in Mostarjem, zato da bi preprečili sleherno presenečenje od morske strani, kakor tudi od prevratnih elementov. Ustanovljen je bil poseben itali.jansko-hrvatski režim za te pokrajine. Vodi ga poveljnik druge armade general AmbrOs.io. Civilna uprava pa .je pod nadzorstvom hrvatskega upravnega komisarja dr. Ante Kavčiča. Iz taktičnih razlogov So vse vojaške sile na tem področju postavljene pod poveljstvo generala Atnbro-sia. General Ambrosio je včeraj izdal na prebivalstvo poziv, naj v teku 24 ur prijavi vse svoje orožje. Na omenjenetn področju bo promet omejen po gotovih vidikih, ki bodo objavljeni in bodo v smislu sporazuma med italijanskimi in hrvatskimi oblastmi. Vse te odredbe so izjemne in začasne ter v tesni zvezi z vojaškim položajem. Elektrifikacija Bolgarije Sofija', 8. sept. AS. Bolgarska vlada ie sklenila poskrbeti za potrebna denarna sredstva, da se izvede elektrifikacija dežele. Nemci k spopadu med nemško podmorn.co in ameriškim ruštlcem Berlin, 8. Sept. s. DNB poroča: Informaciji ska služba Anglije in Združenih držav je objavila poročilo, po katerem se je 4. septembra., zjutraj dogodil spopad med ameriškim rušil-cem >Grearc in neko nemško podmornico in-sicer tako, da je nemška podmornica napadla rušilec s torpedi. .Toda torpedi so zgrešili cilj.' Nato je rušilec prešel v . protinapad, na podmornico in je metal nanjo globinske bombe. Z uradnega nemškega mesta pa pravijo sledeče: 4. septembra je bila na severni širini 62; stopinj 31 minut in 27 sekund ter na vzhodni dolžini 27 stopinj b minut ob 12.30 napadena z globinskimi bombami neka nemška podmornica in sicer v nemškem blokadnem pasu. Nemška enota ni imela možnosti, da bi ugotovila narodnost napada.jočega rušilca. Ob 14.30 je podmornica za svojo obrambo istočasno izstre-j lila dva torpeda, ki sta zgrešila cilj. Rušilec' je potem poskušal uničiti podmornico z globin-l skimi bombami, toda brez uspeha. Toda ameriški uradni viri kakor tudi objave mornariškega ministrstva trdijo, da je napad začela, nemška podmornica, seveda zato, da bi ta in-j cident dal osnovo za opravičijo napada, ki je' v nasprotju z vsemi mednarodnimi pravili inj; katerega je zagrešil ameriški rušilec. Prav ta napad pa dokazuje, da je dal Roosevelt ameri-, i škim rušilcem nalog, naj ne samo naznanjajo pozicijo nemških ladij in nemških podmornic. Angležem, temveč naj jih sami tudi napadajo. Na ta način poskuša Roosevelt z vsemi sredstvi, ki jih ima pri roki, povzročiti spopade in pri-J siliti ameriško ljudstvo za vstop v vojuo proti* Nemčiji. Newyork, 8. septembra DNB. Iz Islandije poro-' čajo, da so pomorski strokovnjaki mnenja, da nemška podmornica, ki se je borila z Grearom«t najbrže ni ušla. Gotovo je bila poškodovana. Nekateri ameriški mornariški častniki mislijo, da je podmornica bila potopljena in da so Nemci samo zaradi tega javili njen povratek, da bi prikrili izgubo. Vsi Judje v Nemčiji so zaznamovani Berlin, 8. sept. AS Uradni list z dne 1. septembra objavlja policijsko naredbo, da morajo vsi Judje od šestega lela dalje v javnosti nositi, poseben znak na obleki, in sicer šesterokrako zvezdo na levi strani prs. Dalje je Judom prepovedano zapustiti kraj bivanja brez posebnega policijskega dovoljenja. Isto velja tudi za Jude v pro-tektoratu. Naredba stopi v veljavo 15. septembra. Nesreča ameriškega letala Xewyork. 8. sept. AS. Zaradi viharja je trebilo na tla ameriško letalo v državi Indiana. Ubila sta se nek polkovnik in major, ki sta bila v letalu. Evropski narodi se bodo branili Berlin, 8. sept. AS. »Borsen Zeitung«, kj raz-avlja o anglcško-sovjetskem napadu na Iran liravi. da je to prvi praktični primer izvajanja načrtov, ki sta jih Churchill in Roosevelt sklenila v svojih dogovorih. List pripominja, da si obe velesili mislita na podoben način razdeliti interesna področja tudi v Evropi, vendar pa «e bodo evropski narodi branili pred vsakim napadom. Pogajanja v Iranu Ziirich, 8. septembra. AS. Dopisnik »Neue Zii-richer Zeitung« iz Teherana piše, da se nadaljujejo pogajanja med engleško-sovjetskim poveljstvom in Iranom za razmejitveno črto, po kateri naj "bi sovjetske čete zasedle Iran. Na ozemlju, zasedenem od Sovjetov, so sovjetski komisarji prevzeli povsod krajevne oblasti. Incidentov ni bilo. Turčija je pripravljena, da bo nemške interese zastopala v iranskem ozemlju. Premog na Hrvatskem Ztiureb, 8. sept. AS. Hrvatska ima obsežne preniogokope. Posebno veliko dobrega lignita je v Slavoniji. Sedaj se je proizvodnja dvignila na 4 milijone Ion. Od tega premoga pa hoče 1 milijon izvozili v inozemstvo. Skrb Francije za kolonije Vichif. 8. sepl. AS. Francoska vlada je določila 128 milijonov frankov za izvedbo važnih javnih del v francoski vzhodni Afriki in na Madagaskarju. Gospodarstvo Italijanska udeležba na zagrebškem velesejmu V soboto je bil svečano odprt zagrebški velesejem. Otvoritveni govor je imel maršal Kvaternik. Otvoritvi .pa so prisostvovali tudi minister Italije, generalni konzul, vodja italijanske vojaške misije in drugi. Veliko pozornost vzbuja na velesejmu italijanski paviljon, ki se nahaja Skoraj v središču velesejma in ima 1200 kvad. metrov površine. Paviljon je organiziral Nacionalni fašistični zavod za trgovino z inozemstvom kot v prejšnjih letih. Predvsem prevladujejo na razstavi italijanski kmetijski stroji vseli vrst. V posebni sobani je rajstava Enita, ki je najlepša propagandna razstava s slikami, grafiki in drugim. Posebna soba je posvečena glasbenim instrumentom in glasbenim izdajam. Končno so razstavljeni tudi v posebni dvorani proizvodi italijanske kemične industrije, nadalje zdravilstveni predmeti, v dveh dvoranah pa je z velikim okusom prirejena razstava italijanske mode in oblačil. Zlasti prevladujejo avtarkične snovi. Končno je v zadnji dvorani dobro zastopana tekstilna industrija, ki je svoje izdelke umetniško razporedila po dvorani. Italijanski listi pripominjajo, da je italijanska razstava na zagrebškem velesejmu organizirana naravp^st vzorno. % - Nemška gospodarska organizacija v zasedenih ozemljih na vzhodu Po zavzetju ozemelj na vzhodu je prvo vprašanje, kako urediti zopet gospodarsko življenje in ga spraviti v tek, To je važno za Nemčijo, za zasedena ozemlja in za vključitev v vse evropsko gospodarstvo. Za četami pridejo takoj gospodarski štabi armad, ki so v zvezi z uradom za gospodarstvo in oborožitev v vrhovnem poveljstvu vojske. Vsakemu štabu, katerega sestavljajo strokovnjaki, stoji na razpolago vojska, lako imenovani tehnični bataljon. Prva naloga tega bataljona je ugotovitev vojnega plena vseh vrst. Tehnični bataljon lahko s svojimi inženirji in strokovnimi delavci popravi elektrarne, vodovode in tovarne. Nato sledi vojski, dočim prevzemajo upravo že popravljenih in za obrat sposobnih obratov gospodarska poveljstva in začenjajo zopet s proizvodnjo. Upajo, da ho mogoče v najkrajšem času včleniti zasedena ozemlja v nemško gospodarstvo. ■ V ruskih razmerah je največjega pomena nadaljevanje kmetijskega dela, predvsem zavarovanja žetve. Komunistični sistem ni mogel biti na hitro spremenjen, in tako so bili v sovhozih in kolhozih postavljeni zaupniki nemške države, ki so odgovorni za nadaljevanje dela. Čete in uradniki gospodarskega štaba objavljajo v vaseh proglase* v katerih pravijo med drugim: Za vnos žetve je odgovorno vse podeželsko prebivalstvo za sovhoze in kolhoze, ki leže v njih območju. Dosedanja oblika obratovanja zaenkrat ni spremenjena in je zato vsaka razdelitev zemlje in živine na posameznike prepovedana. Za količine žetve, ki jih je oddati, bo nemška vlada plačala višje cene kot so znašale doslej cene blaga. V kolikor manjka strojev in orodja za žetev, se mora delo izvršiti na roko. Nikakor se ne sme pripetiti, da hi izostala važna žetvena dela, ker čakajo na stroje. Kdor bo pri žetvi pridno sodeloval, no obdrži samo dosedanje svoje zasebne imovine, ki ostane davka prosta, temveč bo po uvedbi urejene uprave dobil možnost povečati svoje stanje živine. Kjer se bo pridno delalo, ne obstoja nobena nevarnost za prehrano. Podeželsko prebivalstvo je skoraj brez izjeme sledilo navodilom in tako je spravljanje žetve v vseh zasedenih krajih Sovjetske • unije v polnem teku. .» Kultura industrijskih rastlin narašča v Italiji, piše Agit. Površina posejana s sladkorno peso je narasla leta 1938 na 138.000 ha, lani na 172.000 ha, površina posejana z lanom od 5900 ha v letu 1936 na 7600 ha v letu 1939 in 9600 ha lani. To so številke, ki se nanašajo na proizvodnjo lanu za tekstilno industrijo, dočim je površina pose- jana z lanom za zrno narasla leta 1939 na 7700 ha in lani na 14.900 ha. Niso pa še znani lanski podatki za konopljo in tobak. Konoplja je bila posejana leta 1987 na 87.000 ha, leta 1939 pa na 91.000 ha, površina pod tobakom pa je -narasla leta 1936 na 32.300 ha, leta 1938 je znašala 33 tisoč' ha, leta 1939 pa 34.100 ha. Proizvodnja hladilnih aparatov v Italiji. Po ameriških podatkih znaša svetovna proizvodnja hladilnih-naprav okoli 15 mili j; komadov. Na tej proizvodnji je udeležena Italija z 0.13% ali okoli 20.000 napravami. Največ hladilnih aparatov proizvajajo z Zedinjenih državah, okoli 90% vse svetovne proizvodnje ali 13 Zvišanje železniških tarif na Hrvatskem. S 1. septembrom ■ 1941 so zvišane tarife na hrvatskih železnicah, in sicer za 50%. Zvišane so tarife skupine 1 (za notranji promet, raZen s' pristanišči) in skupine II (za promet z obmorskimi pristanišči). Istočasno se prav tako zvišajo za 50% tarife, ki so navedene v prilogi kot posebni tarifni popusti. Nekatere izjemne' tarife so bile popolnoma Opuščene. Posebne tarife veljajo samo še v 60 postavkah: za kjmiadne pošiljatve, za moko, krmila, koruzo v storžih, zelenjavo, sol, čikorijine sadeže, drva in konje. Zvišane so tudi izvcizne tarife, na pr. za boksit po morju. S tem znašajo tarife, veljavne na hrvatskih železnicah; 65% več kot so znašale dne 1. aprila 1941. Prva bolgarska zasebna banka v Skopi,ju. V Skoplju je odprla kot prva bolgarska zasebna banka sovjo podružnico Sofijska kreditna banka. . : Tobačna letina v jugovzhodni Evropi je letos znatno višja kot pa je bila lani. Na Hrvatskem je znašala proizvodnja 31 milij. kg, dočim je znašala lani 20 milij: kg. Skupna proizvodnja jugovzhodnih držav znaša okoli 220.000 (on,' dočim je znašala lani 199.000 ton! *"■• "* Proizvodnja jekla v državah Osi je po poročilu Italijanske gospodarske informacijske agencije večja kot skupna proizvodnja Anglije in Zedinjenih držav. Poleg tega je Anglija izgubila še glavne dobavne vire za železno rudo. Umrla nam je naša ljubljena hčerka, sestra in svakinja, gospodična uradnica državnih železnic Pogreb drage pokojnice bo v sredo, dne 10. septembra. Ob 5 popoldne iz hiše žalosti, Bolgarska ulica 32. na pokopališče k Sv. Križu,.' /," Ljubljana, Sv, Jurij, Sarajevo. dne- 8. -septembra' 1941. • Žalujoči ostali. Prepoved odsvojitve in izvoza dragih kovin in dragih kamnov Viktor Emanoel III., po milosti božji in narodni volji Kralj Italije in Albanije, Cesar Abeslnije na podlagi prvega odstavka člena 18. zakona * dne 19. januarja 1939-XVII, št. 129, smatrajoč za nujno in absolutno potrebno odrediti zaradi vojne, po zaslišanju Ministrskega sveta, na predlog ministra za korporacije sporazumno zministri za zunanje posle, za notranje posle, za Italijansko Atriko, za pravosodje, za finance in za izmenjavo valute, Smo sklenili in odločamo: Člen 1. Kupoprodaja in vobče vsakršna od-svojitev platine, zlata, srebra, biserov in dragih kamnov kakor tudi izdelkov, vsebujočih tudi le deloma te snovi, se prepovedujeta. Prepoveduje se tudi izvoz navedenih predmetov brez dovolitve ministrstva za izmenjavo in valute. Določbe člena 6., prvega odstavka, zakona z dne 14. novembra 1935-XIV, st. 1935, ostanejo v veljavi. Člen 2. Kdor koli prekrši prepoved iz prvega odstavka prednjega člena, se kaznuje z ječo od dveh do desetih let in v denarju od 5000 do 50.000 lir. Ce se stori kaznivo dejanje pri izvrševanju trgovine ali obrta ali poklica, je kazen ječa od treh do petnajstih let in v denarju od 10.000 do 100.000 lir. Vselej se odredi tudi zaplemba po določbah člena 240. kazenskega zakona. Zaplemba je obvezna tudi v primerih iz prvega odstavka omenjenega člena. Za sojenje kaznivih dejanj iz tega člena so pristojna sodišča tudi v primerih iz drugega odstavka. Člen 3. Kdor ima v H. 1. navedene predmete zaradi izvrševanja svoje trgovinske, obrtne ali poklicne delavnosti, mora napraviti o njih inventar in ga predložiti v dveh primerkih v petih dneh, ko stopi ta ukaz v veljavo, krajevnemu policijskemu oblastvu, ki sme odrediti, da prisostvuje sestavitvi inventarja njegov pooblaščenec. Kvestor lahko podaljša rok za predložitev inventarja in lahko tudi odredi, da se zaradi zagotovitve upoštevanja v členu 1. izrečene prepovedi prostori, ki se uporabljajo za trgovino s predmeti, navedenimi v omenjenem členu, začasno zaprejo. Člen 4. Kdor ne predloži inventarja v predpisanem ali podaljšanem roku, se kaznuje z zaporom od treh mesecev do treh let in v denarju od 1000 do 30.000 lir. Kdor predloži v celoti ali delno neresničen inventar, se kaznuje z ječo od šestih mesecev do šestih let in v denarju od 5000 do 50.000 lir. Ce se stori dejanje iz drugega odstavka iz malomarnosti, je kazen zanje v denarju od 500 do 20.000 lir. Člen 5. S kraljevo uredbo, ki se izda po določbah člena 3., št. 1, zakona z dne 31. januarja 1926-1V, št. 100, na predlog ministra za korporacije sporazumno z ministri za zunanje posle, za notranje posle, za Italijansko Afriko, za pravosodje, za finance in za izmenjavo in valute, se predpišejo dopolnilna določila k temu ukazu. Z isto odredbo se smejo tudi določiti izjeme od prepovedi iz člena 1. in ustrezni pogoji in način izvrešvanja. Člen 6. Ta ukaz stopi v Kraljevini v veljavo na dan po dnevu njegove objave v Uradnem ligtu. Ukaz se uporablja tudi: a) na ozemlju, pripojenem Kraljevini na podstavi kraljevih ukazov z dne 3. maja 1941-XIX, št. 291, in z dne 18. maja 1941-XIX, št. 452, in stopi za Ljubljansko pokrajino v veljavo na dan objave v Službenem listu za to pokrajino, za pokrajine Zader, Split in Kotor na dan objave v Službenem listu dalmatinske vlade, za ozemlja priključena Kvarnerski pokrajini pa na dan, ki se določi v odredbi, izdani po reškem prefektu glede objave tega ukaza; b) na Italijanske otoke v Egejskem morju in stopi v veljavo na dan objave v Uradnem listu za te otoke; c) na Libijo, vštevši ozemlje Libijske Sahare in stopi v veljavo na dan objave v Službenem listu libijske vlade. Člen 7. Ta ukaz se mora predložiti zakonodajnima skupščinama zaradi uzakonitve in je minister za korporacije pooblačen, da predloži zadevni osnutek. Odrejamo, da se ta ufiaz, opremljen z državnim pečatom, uvrsti v Uradno zbirko zakonov in Hredb kraljevine Italije in ukazujemo vsakomur, da se po njem ravna in skrbi za njegovo izvrševanje. Dano t Rimu dne 3. septembra 1941-XIX. VIKTOR EMANUEL Mussolini Rieci, Ciano, Teruzzi, Grandi, Di Revel, Riccardi. Videl varuh pečata: Grandi. Vpisano pri Vrhovnem računskem dvoru dne 3. septembra 1941-XIX. Vladne naredbe, reg. št. 437, list 5 — Man-eini. Ta kraljevi ukaz je bil objavljen v Uradnem listu kraljevine Italije z dne 3. septem. 1941-XIX. Nagrad« carinskemu osebju za opravila izven uradnih ur Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino na podlagi zakona z dne 12. maja 1922, št. 16, objavljenega v št. 108 Službenih novin bivše kraljevine Jugoslavije za leto 1922., glede na svojo naredbo št. 60 z dne 5. julija 1941-XIX in smatrajoč za umestno, da se earinskemu osebju nagrade za opravila izven uradnih ur, zunaj okoliša in na praznične dni prilagodijo višjim življenjskim stroškom, odreja: Člen 1. Pristojbine, ki so jih dolžne plačevati stranke carinskemu osebju za izredna carinska opravila, se določajo takole: A. — Strokovnim carinskim uradnikom in uradnikom finančne kontrole: ^ 1. za Opravilo do 2 ur . , , , , L. 10.— i. za vsako nadaljnjo uro . , , , L. 3.50 , Najvišja nagrada: 1. za opravila v območju občine . , L. 28.— 2. za opravila zunaj območja občine, brez prenočevanja......L. 38.— 3. za opravila zunaj območja občine, s prenočevanjem.......L. 50.— B. — Zvaničnikom, služiteljem in organom finančne kontrole: lepoto tržažko obale; MIRAMAR Grad ljubezni in temne usode Tole je zgodba o postanku gradu Miramara. V poletju leta 1853. se je vozil nadvojvoda Maksimilijan, brat predzadnjega avstrijskega cesarja Franca Jožefa, s svojo jahto po tržaškem zalivu. Spremljala ga je njegova mlada žena princesa Šar-lota. Na jahti se je nekaj pokvarilo, morali so pristati v grinjanskem zalivu, da jo popravijo. Naslednjega jutra, ko je vzhajalo sonce, je stal nadvojvoda na krovu jahte ter zrl proti skalnatemu, z gozdom pokritemu rtiču, ki sega v morje ter zapira na severozapadni strani tržaški zaliv. Gozdno zelenje, ki se je preko sivih skal prelivalo v modrino morja, je prevzelo romantično dušo nadvojvode, sklenil je, da bo na tem rtiču postavil grad, gnezdo svoje mlade zakonske sreče in zatočišče, v katerem se bo vdajal svojim sanjam. Od sklepa do izvršitve je preteklo le malo časa. Taiko je nastal grad Mira-mar, grad ljubezni in sreče, ki jo je prekmalu prekinila usoda ter z neusmiljeni roko strla častihlepne sanje mladega para: Iz miramareke tišine je popeljala nadvojvodo na mehikanski cesarski prestol in na morišče, mlado lepotico, ki je bila njegova žena, pa je pahnila v temo omračenega duha. Od tedaj je Miramar osamel, zapadel je v romantično otožnost, tujci, ki jih je radovednost pripeljala sem, so se izprehajali po njegovih sobanah. Arhitektonske lepote na gradu ne smeš iskati. Zgradba je mešanica normanskega in španskega sloga. Načrte je napravil arhitekt Karel Junker. Dobro 6kladni zunanji obrisi in v sredini prejšnjega stoletja običajna prebogata notranja oprema, to je vse. Podobnih grajskih tvorb je po Evropi precej. In vendar prevzame romantično navdahnjene duše na tem kraju neko čudno, bolestno drhtenje. Gotovo povzroča to kraj sam, ki izpričuje bolj kot stavba genialno nadarjenost princa za izbiro prostora za grad. Morda ga je pri izbiri bolj kot želja po lepoti vodila zla slutnja njegove temne usode. In v resnici vzbuja grad sam po sebi neko bolestno razpoloženje, tudi če ne bi bil povezan s spomini na nesrečne svoje stanovalce. Ce se mu bližaš po morju z ladjo, je podoben samotnim, ob morju stoječim vilam na Boecklinovih slikah. Še močnejši je ta vtis, kadar ga gledaš iz daljave ob tihih, meglenih večerih. Zdi se ti, da se odmikaš daleč proč od vsega človeškega, da imaš pred seboj zapuščen otok v skrivnostnem morju, iz katerega se dviga grad mrtvih... Bela stavba se odbija od sivega ozadja morja, skalovja in neba ter strmi v gledalca z otrpnjenim, žalostnim pogledom, ki ga imajo strahovi, kadar govore o živih... Iz takib težkih sanj te v zdrami razgled na mesto, ki zavito v luči in polno življenja leži med morjem in hribi v ozadju zaliva in na obali l6tre, ki tako mehko in valovito raste iz morja. Tretja velika električna centrala na Soči Bovec, v začetku septembra. 2e več let se govori o veliki električni centrali, ki naj bi se zgradila nekje na Bovškem. Preden so se začela dela za centralo pod Doblar-jem, so inženirji in drugi strokovnjaki že proučevali strugo in bregove Soče in druge predpogoje za obsežno elektrarno tu pri nas. S tem iskanjem in tipanjem so bili v zvezi številni načrti, o katerih je znala mnogo povedati ljudska govorica, ki jih je z našo prirojeno domišljijo večkrat približala lepemu svetu bajnih pravljic. Po neštetih zamislih, proučevanjih in projektih se zdi, da so merodajni krogi prišli sedaj do končnega načrta, ki ga hočejo izgraditi. Kolikor se da presoditi iz dosedanjih začetnih del in izvedeti od podjetnikov, bo srce te nove orjaške elektrarne, ki bo tretja, katero bo napajala in ji dajala življenjsko moč naša brhka hči planin, nad Cezsočo v Jabla- nici. Tam hočejo z mogočnim jezom zajeti in zagrabiti Sočine vode. Potem bodo prevrtali Polov-nik in bodo po tem podzemeljskem rovu speljali Sočo do Trnovega, kjer bo stala električna centrala. Tam bo uklenjena Soča z visokim padcem padala na velike turbine, jih gnala in s svojo silo ustvarjala električno moč, to čarovniško silo vsega modernega obratovanja in življenja. Na obeh koncih — na čezsoški strani in na Trnovem — so pričetna dela v živahnem razvoju in je zaposlenih precej delavcev. V Bovcu že mislijo na prehrano teh ljudi in so navozili za nje že moko. Na Trnovo pa imajo prepeljati te dni več tisoč kvintalov cementa, s katerim hočejo delati temeljna dela nove elektrarne. Novo elektrarno gradi svetovna tvrdka Fiat iz Milana, dosedanji dve elektrarni pa je zgradila družba Sade iz Benetk. Planina močno vodi Razmerje točk po prvem dnevu lahkoatletskih tekem: Planina 119, Ilirija 87, Elan 3 Včeraj popoldne je bil na Stadionu prvi del letošnjega lahkoatletskega prvenstva. Vreme je bilo za tako prireditev kar najugodnejše, na igrišču se je zoralo skoraj 500 gledalcev in to je za lahkoatletski nastop že lepo število. Zastopnik CONl-ja g. Buratti je prišel na stadion že pred začetkom tekmovanja. Igrišče je bilo, kolik or se je dalo, najboljše urejeno. Tekališče je bilo dobro, naletišča za skoke pa so bila zelo slaba, bila so premehka in so jih že po prvih skokih popolnoma razrili. Da bi bili gledalci takoj točno obveščeni o rezultatih v jjosameznih disciplinah, je bil na igrišču v bližini tribune tudi zvočnik, ki ga je dal na razpolago Dopo-lavoro. Tekmovanje pa je pričelo točno ob določenem času. šlo je nekaj časa še popolnoma dobro od rok, potem pa se je vmes vrinila naenkrat zamuda. Sodniški zbor nikakor ni mogel v redu harmonirati, morda zaradi premalega števila sodnikov ali pa zaradi njihove nezmožnosti. V Ljubljani dosedaj niti enkrat niso zmogli brezhibno izvesti nobenega lahkoatletskega tekmovanja, čeprav je bilo na račun tega že toliko opominov in tudi toliko dobrih sklepov. V teku na 5000 m je prišlo do zelo čudnega dogodka. Sodniki naenkrat niso več vedeli, koliko krogov so tekmovalci že pretekli in koliko jih še morajo. Zgodilo se je, da so Kienu, ki ie kot prvi pritekel v cilj, rekli, da je pretekel že zadnji krog, ko pa je ta že za- « * , . ----------_ - "b' "" p« j v/ io f-ij /.u pustil tekališče, so dognali, da to še ni bil zadnji krog. ter da mora zato teči še enega. To je vsekakor neumestna nepazljivost sodnikov. — 1. za opravila do 2 ur.....L. 6,— 2. za vsako nadaljnjo uro .... L. 1.75 Najvišja nagrada: 1. za opravila v območju občine . . L. 18.— 2. za opravila zunaj območja občine, brez prenočevanja......L. 25.— 3. za opravila zunaj območja občine, s prenočevanjem ....... L. 34.— Za opravila ob prazničnih dnevih se zvišajo te pristojbine za 50%. Člen 2. Ta naredba stopi v veljavo z dnem objave v Službenem listu. Ljubljana, dne 28. avgusta 1941-XIX. Visoki komisar Ljubljansko pokrajino: Emilio Grazioli. Drugod pa so bile odločitve sodnikov tako različne, da zopet upravičeno podvomimo v njihovo objektivnost in nepristranost. Kam take stvari vodijo, ve vsakdo že iz zgledov iz prejšnjih časov naše atletike in bi ga moglo že to od tega odvračati, če mu že oesbna čast nepri- stranosti ne zabranjuje. Slaba točka je bil zopet tudi štarter, tona s temi moramo pač potr-jeti, saj nimamo nobenega boljšega. V nasvet bi mu povedali samo to, da mesta, ki jih je štarter pri štartih zavzemal, niti malo niso bila ugodna še manj pa pravilna. Atleti so na tekmovanju r>okazali lep napredek. Postavljena sta bila dva nova slovenska rekorda v teku na 500 m in v štafeti 4 krat 400 m. Planina je nastopala brez nekaterih svojih odličnih atletov, in sicer brez srednje-progaša Nabarnika, ki je dosedaj branil slovenski rekord na 800 m z 1:58.9, brez šprinterja Černeta in brez skakača in metalca Gundeta. Prvi dan so bile na sporedu naslednje discipline: Tek na 800 metrov: 1. Košir P 1 ;57,4, 2. Oberšek I 2;01,0, 3. Megušar I 2;04,8 Točke: Planina 11, Ilirija 9. Skok v višino (teren za skok je bil zelo slab): 1. Milanovič I 170 cm, 2. Lužnik P 165 cm, 3. Omahen P 165 cm. Točke: Planina 11, Ilirija 9, Elan 1. Tek 400 m zapreke: 1. Skušek P 58,8, 2. Kraner P 1;01,2, 3. Pleničar I 1 ;01,5. Točke: Planina 12, Ilirija 9. Tek 200 m finale: 1. Lušicky P 23,8, 2. Bratovž P 24,2, 3. Kren-čič I 24.3. Točke: Planina 14, Ilirija 7. Met kladiva: 1. Inž. Stepišnik T 49,18, 2. Zupančič I 59,60, 3. Hlade I 38,95. Točke: Ilirija 16, Planina 5. Tek 5000 m: 1. Kien P 16;14,2, 2. Glonar I 16;4o,0. 3. Jan P 17;35.4. Točke: Planina 10, Ilirija 11. Skok v daljavo: 1. Lončarič P 6,19, 2. Bačnik P 6,16, 3. Bratovž P 6,15. Točke: Planina 20, Ilirija L Tri temeljna načela Bolečine, ki jih idaj trpi svet, zlasti Evropa, izvirajo is globokih virokov, ki so najprej moralnega Izvira, so pa potem prešli na socialno in gospodarsko območje. Ii zavrženih temeljnih moralnih načel so Ušla potem spačena socialna in gospodarska načela, ki so v življenju narodov rodila svoje grozne sadove. Te sadove zdaj žanje nesrečni sodobni človek. Kakor pa med mislečimi duhovi vstaja spoznanje te resnice, tako marsikje množice prav v nesreči, ki jc zadela nje in svet v svojih najhujših posledicah, še vedno no marajo videti, odkod izvira vse to doživljano in tisočkrat prekleto zlo. Še vedno, kdo ve odkod, prihajajo med množico izmaličeni nauki o dobrem in slabem ter pričakujejo rešitve prav v tem, da se znova zavrže spoznanje, da jc sedanje zlo izšlo iz zavrženih temeljnih božjih resnic. Kakor v zasmeh vsej revščini in bedi. ki tako mrt-vaško-strahotno reži v svet, je nauk, da jo najprej treba izbrisati s sveta zadnje znake moralnih dolžnosti, nakar bo spet vse dobro. To je strašna imota, ki se človeku zdi, da dokazuje, kako del ljudi še nikakor ne mara spoznati, odkod izvira vse trpljenje in žalost, ki dandanes vladata na svetu. To je zato, ker si ne. kateri tako trdovratno kar zatiskajo ušesa in oči, da ne bi spoznali resnice, ki jim izza vseh vogalov kar kriči v obraz. To je zaradi tega, ker se sam vsak sebi prav nič ne zdi kriv ter se ima le za nedolžno žrtev, da bi čim glasneje lahko svetu oznanjal svoje pravice, medtem ko bi mu n svojih dolžnostih, zlasti moralnih, ne bilo treba govoriti. Dolžnost je namreč nekaj, fesar se vsakdo hoče otresti, najsi žo bo dolžnost do svojo družine, do svojega stanu, do svojega naroda, ilo svojega Boga. Zato je tudi toliko sovraštva do božje Cerkve, ki edina nikoli no neha vedno znova oznanjati človeku dolžnosti in dolžnosti. Kako strašno so ljudjo poslušni tistemu, ki jo pripravljen razlagati, da ni nobenih dolžnosti, da so le zgolj pravice! Zato pa tako neradi poslušajo besedo Cerkve božje, ki jih prepričuje, da niso le pravice, marveč tudi težko dolžnosti. Dokler se ljudje tega ne bodo zavedali, se zdi, da je, kakor bi bile odveč vse dosedanje žrtve, vse trpljenje. Toda mi smo prepričani, da ho v božjih na« črtih to trpljenje rodilo svoje blagoslovljene sadove in da bo nazadnje beseda sv. Cerkve odmevala v dušah vseh ponižanih in razžaljenih Adamovih sinov. Že 50 let je minilo, odkar je papež Leon XIII. izdal svojo veliko osvobodilno delavsko okrožnico. Sedanji sv. Oče se je — kako v svojem članku naglasa »Osservatore Romano« — spominjal tega velikega dogodka ter znova naglasil bistvo Leonovih okrožnic, da je novi boljši krščanski red treba postaviti na tri temelje, ki so tri temeljna načela: Temeljna pravica Človekova do porabe gmotnih dobrin, ki jih daje zemlja, njegova pravica je delo, ki mora biti osebno in posredno, njegova pravica je družina. Te tri temeljne pravice pa na drugi strani terjajo izvrševanje treh temeljnih dolžnosti: pravično razdelitev blaga med ljudi, pošteno in pridno delo ter skrb za družino ter njen telesni in duševni blagor. Zavest teh pravic in dolžnosti v človeških srcih bo mogla roditi svojo blagoslova polne sadove ljudem, družinam in narodom. Ta zavest mora prihajati iz prepričanja, da so vse to moralne pravice in moralne dolžnosti, ki jih na eni strani nekaznovan ne sme kratiti svojemu bližnjemu, na drugi strani pa se iz pravic izhajajo-čih dolžnosti ne sme otresati. Edina oblast in avtoriteta, ki ljudem more vcepiti moralno zavest in odgovornost, pa je Kri-stusova Cerkev. Kdor v teh rečeh hoče njo zavreči, ta hote ali nehote izziva, nase in na svoj narod gorje in nesrečo, čeprav govori, da dela za narod. Met krogle: 1. Stepišnik I 12,16, 2. Merala P 11,95, 3. Hlade 1 11,61. Točke: Planina 8, Ilirija 13. Štafeta 4 krat 100 m: 1. Planina I. 45,1 nov slovenski rekord, 2. Planina II. 46,0 3. Ilirija I. 46,0, 4. Planina ILL 46,4, 5. Ilirija II. 46,9, 6. Elan 47,2 Točke: Planina 29, Ilirija 12, Elan 2. Končno stanje po prvem dnevu je torej: Planina 119, Ilirija 87, Elan 5. Danes popoldne se tekmovanje nadaljuje. Fnene se točno ob 16.50. Na sporedu so: llO m zapreke, 100 m, 400 m, 1500 m. 4 krat 400 m, skok s palico, troskok, met diska in met kopja. FIS-a je priznala skakalnico za palete v Planici Že več let se je vodil ogorčen boj zaradi tega, ker FIS-a ni hotela priznati velike mamutske skakalnice za polete v Planici. Kljub ugotovitvam, da so poleti disciplina zase in ' da zahtevajo posebno tehniko, je veljala zapora nad planiško največjo skakalnico. Tudi dejstva, kakor padec stometerske znamke in nazadnje rekod 118 metrov, ki ga je skočil Nemec Gehring, kakor tudi izredna tehnična popolnost skakalnice, katera je omogočala res posrečene polete, dolgo časa niso mogla preusmeriti mišljenja odločujočih krogov. Padci na tej skakalnici so bili izredno redki. Praksa je dalje pokazala, da so bili padci tudi nenevarni za vse tiste, ki so šli z zadostnim treningom na skakalnico, in za tiste, ki niso za vsako ceno hoteli skočiti več. kakor jim je dovoljevala njihova usposobljenost. FIS-a se je kljub temu vedno postavljala na stališče, da ne more dovoliti tekmovanj na tej skakalnici, češ da zapeljuje skakalce le k podiranju rekordov, kar pa ne vpliva vzgojno za vso panogo smuških skokov. Ce upoštevamo, da je prav vse športno udejstvovanje povsod usmerjeno v približevanje do obstoječih rekordov in da zlasti stremi za tem, da jih preseže, potem se upravičeno zdi vsakomur utemeljitev FIS-e za lase privlečena. To je že zdavnaj občutila vsa naša športna javnost, ki je bila prepričana, da tiči za odklonilnim stališčem FIS-e še drug vzrok. Pred kratkim pa je bilo v Stockholmu zasedanje mednarodne smuške zveze in tedaj je bilo tudi dokončno rešeno vprašanje planiške skakalnice. Skakalnica je bila priznana. Že to zimo bo v Planici več prireditev. Tedaj bo tudi nemška narodno socialistična državna zveza za telesno vzgojo (NSRL) najbrž ob navzočnosti svojega vodje Hansa v. Tschammer und Osten uradno prevzela smuške naprave v Planici. • Atletinje SK Planine. V torek, 9. septembra, ob 4. popoldne trening-tekma na Stadionu. Ude-lezha strogo obvezna, ker je to obenem izbirna tekma za prihodnji miting v Novem mestu. Sodniški kandidati SNZ. Vsi tisti kandidati, ki so se prijavili za sodniški izpit in interesent, ki se zanimajo za to, naj se zglase danes oh pol 8. zvečer v pisarni, kjer bo prvi tečaj. Zvezna pisarna je v Beethovnovi ulici Št. 4. SKofi*te novice Koledar Torek, 9. septembra: Peter Klaver, spoznavale«, Sergij, papež, Straton, mučenec. Sreda, 10. septembra: Nikolaj Tol„ spoznava-lec, Pulherija, cesarica, Hilarij, papež. Osebne novice = Poroka. Na praznik Malega Srnama sta se poročila v škofijski kapeli gdč. Tonči Vogrinc, uradnica tvrdke »Tehna«, ter g. Metod Šoukal. uradnik Vzajemne zavarovalnice in požrtvovalen prosvetni delavec. Poročil ju je stolni župnik kanonik g. dr. Tomaž Klinar. Mlademu paru želimo veliko sreče in božjega blagoslova. • — Sprejemi pri papežu. V srodo, 3. septembra je sv. oče sprejel v Vatikanu okrog 3000 vernikov. Med njimi je bilo 350 zakonskih parov, dalje nad 600 vojakov in 50 ranjencev. Sprejemi so se začeli ob devetih dojioldne, ko so prišle prve romarske skupine s številnimi duhovniki. Poldrugo uro kasneje je papež sprejel večjo skupino nemških meščanov, potem častnikov in vojakov, za njimi pa veliko skupino italijanskih vojakov in ranjencev. Sv. oče je obhodil vse romarje, ki so bili razvrščeni po številnih dvoranah in jim podelil apostolski blagoslov. Vselej so verniki navdušeno pozdravili poglavarja katoliške Cerkve. — Vpisovanje v trgovsko nčilišče »Christofov nčni zavod«, Ljubljana, Domobranska cesta 15, za Enoletni trgovski tečaj s pravico javnosti se vrši dnevno dopoldne in popoldne. Informacija in nove ilustrirane prospekte dajo ravnateljstvo osebno ali pismeno. Telefon 43-82. — Zdravstvena kolona na Velikih Poljanah pri Ortneku. Dne 4. septembra jjopoldne je prispela zdravstvena kolona pod vodstvom cav. dr. Duceja tudi v našo vas. Zdravniško osebje so pozdravili: velepos. in graščak g. Kosler Oskar, okrožni zdravnik dr. Oražein Janez in učiteljstvo. Gg. zdravniki in zaščitne sestre so imeli dovolj dela v posameznih oddelkih. Pregledali so vse šolarje in veliko odraslih iz bližnjih in daljnih vasi, skupaj 578. Ljudje so hvaležni Ekscelenci Visokemu Komisarju g. Grazioliju, vodji zdravstvene kolone g. dr. Duceju, šefu italijanskega zdravstva g. Petiagnaniju in vsem gg. zdravni-kom in zaščitnim sestram za njihovo ljubeznivost. — Število učencev in dijakov v Itaiiji narašča, število obiskovalcev ljudskih, srednjih in visokih šol v Italiji je vsa povojna leta stalno naraščalo. V šolskem letu 1926-27 je bilo vpisanih na vseh šolah 3,770.318 učencev, medtem ko jih je bilo v šolskem letu 1938-39 že 5,629.986. eno leto kasneje pa 5.715.455. Kazen tega je treba vzeti v poštev tudi učence zasebnih in podobnih šol, katerih je bilo nekaj več kakor 700.000. — Kolesar podrl pešca. V nedeljo popoldne je na cesti nedaleč od Dobrove pri Ljubljani podrl neznan kolesar 43-letnega delavca Ivana Sečnika, doma iz Stranske vasi pri Dobrovi in zajKislenega v pivovarni Union. Kolesar je tako nesrečno zadel Sečnika, rla mu je pretrgal kožo pod levim očesom in ranil tudi oko. — Dragorena torbica pozabljena. Nedavno je v brzem vlaku blizu Milana pozabila neka ženska svojo torbico, v kateri je imela 170.000 lir. Ženska je začela denar pogrešati precej pozno, potem ko so se potniki vlaka že raztepli na vse strani. Pa vendar je denar našla neka poštena ženska in ga odnesla shranit k postajnemu načelnikur. Ko je lastnica izvedela za veselo novico, da je bil ves njen denar najden, je razpisala nagrado 4500 lir za pošteno najditeljieo, ki ni povprašala po najdenini, ki bi ji po vsej pravici pripadala. Toda najditeljica se ni oglasila. Šele na ponoven poziv, da bo nagrada ukinjena, če se poštena najditeljica ne bo oglasila, je prišla k postajenačelniku neka mestna uradnira iz Milana in povedala, da ima pravico do nagrade. Toda postajenačelniku se je zdelo, da ženska ni prava in zato je 4500 lir oddal železniški upravi, sodišče pa bo sedaj naj-brže moralo odločiti, ali ima uradnica res pravico do nagrade ali pa je morebiti hotela na nepošten način priti do lepili tisočakov. 1 Ob drugi obletnici smrti bivšega trnovskega župnika g. Janka Cegnarja bo v torek. 9. sep. tembra v trnovski cerkvi ob 7. sv. maša zadušnica. Prosimo za obilno udeležbo! 1 Dijaška Mar. kongregaclja pri sv. Jožefu v Ljubljani ima v Domu duh. vaj enodnevno duhovno obnovo v sredo, 10. septembra za vse kan. didate in aspirante ter člane, ki niso mogli opraviti duhovnih vaj. Priglasite se do torka. I Naznanite sobe! Mestno poglavarstvo še vedno potrebuje več čednih opremljenih sob za nastanitev oficirjev in uradništva ter tudi nekaj opremljenih stanovanj, zato pa prosimo našo gostoljubno javnost, naj lastniki takih sob ali stanovanj te prostore takoj naznanijo v mestnem glavnem vložišču v pritličju leve hiše mestnega magistrata. 1 Dr. Drago Schweiger zojiet redno ordinira. 1 Urad za registracijo biciklov v Ljubljani fto-ziva one lastnike biciklov, ki so svoja kolesa prijavili v mesecu juniju 1941, da pridejo jxt evid. tablice v Beethovnovo ulico štev. 7 po naslednjem vrstnem redu: v torek dne 9. sept. oni, ki so oddali prijavo 3., 4., 5., 6. in 7. junija 1941, v sredo, dne 10. sept. oni, ki so oddali prijavo 9., 10., 11., 13. in 14. junija 1941: v četrtek, dne 11. sept. oni, ki so oddali prijavo 16., 17., 18., 19. in 20. junija 1941; v petek, dne 12. sept. oni, ki so oddali prijavo 21., 23., 24 in 23. junija 1941; v soboto, dne 13. sept. oni. ki so oddali prijavo 26.. 27., 28. in 30. junija 1941. Vsakokrat od 9. do 12 in od 15. do 18. S seboj pripel jite bicikel ter prometno knjižico in 1 liro denarja. 1 V Ljubljani umrli od 29. avgusta do 4. septembra 1941: Aplenc Alfonz, 27 let, trg. zastopnik, Brankova ul. 7, Žilič Marija, roj. Konrivec, 82 let, vdova tapelnika, Vidovdanska č. 9, Miklavčič Karel, 5 let, sin drž. geometra, Mencingerjeva ul. 41, Cankar Ernestina, roj. Baje, 68 let, vdova monterja mestne plin., Japljeva ul. 2, Kerše Henrik, 72 let, igralec na ritre, Japljeva ul 2. Zobec Ivan, 76 let, delavec, Japljeva ul. 2. Lampič Marija, roj. Nagode, 65 let, vdova tiskarniškega faktorja, Voš-niakova ul. 10, Škerl Ana, roj. Fiavš, 83 let. žena delavca, Japljeva ul. 2. — V ljubljanski bolnici umrli: Šukije Marko, 29 let. služitelj Hig. zavoda, Murska ul. 19, Birsn Kristijan. 22 let. pek. pomočnik, Dravlje, Sv. Roka ul. 14. Jarec Ivan, let. dela vpc, Rudnik 48, Tolmajer Marija, 66 let, žena tovarn, delavca v p., Polje 141, Novak Ciril, poljski dninar. Lipe 16, obč. Hinje pri Novem mestu, Košir Marjana, 26 let, hči posestnika, Črni vrh 35 pri Škofji Loki, Mlakar Stanislav, 39 let, delavec. Ciglarjeva ul 5, Koklič Marija, 75 let, poštna uradnica, Igriška ul. 4. Radio Ljubljana Torek, 9. septembra. 7.50 Poročila v slovenščini. — 7.45 Slovenska glasba. — Med odmorom ob 8 naj>oved časa. — 8.15 Poročila v italijanščini. — 12.50 Poročila v slovenščini, — 12.45 Simfonična glasba. — 13 Napoved časa in poročila v italijanščini. —. 13.15 Uradno vojno jtoročilo v slovenščini. — 13.17 Orkester pod vodstvom mojstra Angeliniia. — 14 Poročila v italijanščini. — 14.15 Radijski orkester pod vodstvom Draga Marija Šijanca: operna glasba. — 14.45 Poročila v slovenščini. — 17.15 Prenos iz >Aule Magne« sineske univerze: koncert v spomin Antona Vivaldija. — 19.30 Poročila v slovenščini. — 19.45 Pestra glasba. — 20 Nafto ved časa in poročila v italijanščini. — 20.20 Komentarji k dnevnim dogodkom v slovenščini. 20.30 Lirična sezona AIAR-ja: Strauss: Salome. — 22.10 Predavanje v slovenščini. — 22.20 Orkestralna glasba pod vodstvom mojstra Petra-lia. — 22.45 Poročila v slovenščini. Lekarne Nofno službo imajo lekarne: mr, Bakarčič, Sv. Jakoba trg 9; mr. Ramor, Miklošičeva e. 20 in mr. Murmayer, Sv. Petra c. 78. Poizvedovanja Svetlo modra papiga je ušla. Odda naj se proti nagradi na Šmartinski cesti 14/1. V četrtek, dne 4. t. m., sem izgubila od Rimske ceste čez most Sv. Jakoba ob Ljubljanici do Dolenjske ceste s kolesom ročno torbico v svileni zeleni mreži z vso mesečno plačo L, 605.50, svojo in hčerkino železniško legitimacijo, ribolovsko izkaznico, 2 dozi, šop ključev in razne druge malenkosti. Pošteni najditelj se prosi, da isto vrne na upravo policije ali pa na upravo Slovenca v Kopitarjevi ulici 6. Zgubila se je v petek zelena otroška jopica od Delavskega doma do Kosez. Pošten najditelj jo naj vrne proti nagradi na upravo Slovenca. Izgubil sem fotoaparat Kodak - Retina na drž. cesti od Stične skozi Višnjo goro do vasi Blato. Prosim najditelja, da ga vrne proti dobri nagradi. Predalič Stane, Ljubljana, Škofja ul. 12. Rdeči križ sporoča Na poizvedovalni oddelek Rdečega križa je prišlo nekaj obvestil o j>ogrešancih. Svojce naprošamo, da jih dvignejo v naši pisarni na Miklošičevi cesti 22 b. Aljaž Frančiška, S. Auctora — Zeljo Antonija, Brnobič Josip. Glad Neža, Gorjanc Andrej, Gregorič Mila, Ignijatovič Slavko, Jagodic Anica, Janojlič Katarina, Jovanovič Božana, Jovič Jefta, Krevs Pavla, KrstiČ Marija, Lazarevič Rado, Ma-karovič Tone, Mihajlovič dr. Božena, Milovič Valentina, Minovič — Skopec Angela, Muselj Lju-devit, Ribarič Zorka, Ribič Antonija, Seljak Valentin, Smolič Janez, Šiler Ludvik, Štenberger Ivan, Štucin Katarina, Vlasinič Boginja, Visočnik. Franc, Kovačič Marjo. Pošto naj dvignejo: Cejan Branko, Gubčeva t. 6; Cibic Franc, učitelj; Čretnik Rozika, Vrhov-čeva 3; Čudež Beri, poštna uradnica; Dagarin Peter, glavna carinarnica, Frangež s. Evalda, Za Gradom 3; Gogala dr. Stanko, Bežigrad; Gostin-čar Meta, upravnica pošte; Hacin dr. Zora; Josi-fovič Ica, Glavarjeva 10; Jug Jože, Nabavljalna zadruga drž. žel.: Jurra dr. Ciril, Keržičeva 6; Kanduč Rajko, profesor; Kezele Ljudmila, Cesta Soške divizije; Klemene Anica, Dolenjska c. 2; Matkovič, pravoslavni prota; Mlaker Lija, Gospo, svetska 13; Meden Viktor, Celovška; Mlakar Zor-ko, Šmartinska cesta; Mlinar Ivan, Krakovski nasip; Muri inž. Lambert, šef »Ponove«; Pokojninski zavod za nameščence; Pokom dr. Mirko, Šmartinska c.; Praprotnik Štefan, Dolenjska c; Predstojništvo cistercijancev, Slomškov dom; Rozman Pavlina, Rožna dolina; Rudnicka Sohnen-■vvald Hanja, »Dom visokošolk«, Simonič inž. Primož; Sedlak Ana, Tyrševa 87; Vittori Karel, inšpektor pošte; Vojnovič in Komp., Vič; Zaloker ltudolf, tovarna kvasa; Zei Zlatko, učitelj; Zveza bančnih zavarovalnih, trgovskih in industrijskih nameščencev. Zaradi odpreme pisem naj se zglase: Cerec C., Albanska 4; Goričan J., Šv. Petra nasip 5; Zerovnik Danica, Pavšičeva 11; Žerjav Minka, Pred Škofijo 3. STAVE LE fi LTB • OBSEGAT. BO CEZ 270 STRANI • OBLIKA POLOVICA STUANI „SLOVENCA"! • NAROČITE GA TAKO JI Iz Goriške pokrajine Tristoletnic« podružnice st. Petra t Dobrav-ljah na Vipavskem. V dnevih 6.. 7. in 8. septembra so obhajali v Dobravljah na Vipavskem tristoletnico podružnice sv. Petra. V pripravo in proslavo izredne cerkvene svečanosti je bila tridnev-nica, ki jo je vodil sloviti pridigar pater OdilO Iz kapucinskega reda. O polnoči 7. sept. je bila slovesna sv! maša, ki jo je daroval črniški dekan msgr. Alojzij Novak. Svečanosti so se zaključile z veliko proresljo z Najsvetejšim, pri kateri je imel p. Odilo velik govor pod milim nebom. Pričetki podružne cerkve v Dobravljah segajo v proti-reformacijsko dobo. Do 1. 1856 je bila starodavna rerkvira podružnica župnije v Kamnjah, od taga leta dalje spada pa pod župnijo Sv. Križ. Iz Hrvatske Ustaški pokret napreduje. Uslaško poveljstvo sporoča, da šteje sedaj ustaška organizacija že 250.000 članov. Začasno obče-upravno zaupništvo hrvatske države pri drugem armadnem zboru italijanske oborožene sile, »Narodne novinec so te dni objavile istoimensko zakonsko odredbo, po kateri je obče-upravno zaupništvo državna oblast v delokrogu notranjega ministrstva in ima nalogo spravljati v sklad celokupno civilno upravo glede vzdrževanja javnega miru in reda z vojaško obrambno delavnostjo drugega armadnega zbora italijanske armade. Hrvatski delavci povabljeni na obisk v Italijo. Zastopnik fašistične stranke pri ustaškem pokretu general Coselschi je oni dan obiskal prostore Hrvatske delavske zveze in Delavsko zbornico ter je ob tej priliki v svojem govoru poudarjal, da bo Italija storila vse, da bo zavarovala neodvisnost hrvatske države. V tem smislu mora priti med obema državama še do tesnejšega sodelovanja, f>osebno pa med italijanskim in hrvatskim delavstvom. V ta namen ie povabil na obisk v Italijo 100 hrvatskih delavcev, ki bodo ves čas v Italiji gosti fašistične stranke. Urad za Dalmacijo v Zagrebu je prenehal delovati. Vsem Nehrvatom odpovedana služba v hrvatskih gospodarskih podjetjih. Vsi državni zaupniki v raznih gospodarskih podjetjih so dobili od ravnateljstva za obnovo naročilo, v smislu katerega so morali 31. avgusta odjiove-dati službo vsem Nehrvatom. Na pripadnike nemške narodnostne skupine se ta razpis ne nanaša. Upravo nad vsemi židovskimi hišami in premoženjem so na Hrvatskem prevzele občine. Domov na Hrvntsko se je doslej vrnilo okoli 7000 vojnih ujetnikov. Zagrebško radiooddajno postajo bodo poja-čali na 100 kilovatov, da bodo njene oddaje lahko slišali po vseh krajih države. Poglavnik je podelil častno pokojnino go-spema Angeli in Zlati šuflaj. Obe sorodnici pokojnega dr. Šuflaja bosta prejemali po 4000 kun mesečno. Za obnovo ln pospeševanje zadružništva na Hrvatskem je dala vlada na razpolago kredit 6.5 milij. kun. Hrvatsko ljndsko vseučilišče. Po vzoru nemške akademije v Monakovem so v Zagrebu ustanovili hrvatsko ljudsko vseučilišče, ki bo v inozemstvu širilo hrvatsko znanost. Razen tega bo prirejalo tečaje za hrvatski jezik, koncerte hrvatskih pesmi in družabna potovanja. Hrvatska je poslala v Nemčijo že nad 46.000 dclavcev. Od 20. moja do 20. avgusta je odšlo na delo v Nemčijo 46.291 delavcev in delavk. Od tega števila je 41.371 dclavcev in 4920 delavk. Po strokovni izobrazbi je med njimi 13.056 rudarjev, 2482 kovinarjev, 10.723 poljedelskih delavcev,' 3240 gozdnih delavcev, 1023 tovarniških delavcev, 1684 zidarjev, 1229 Žagarjev, 1415 pomožnih delavcev, 3224 pečarjev, 216 voznikov vlačilcev in 79 usnjarjev. Med ženskimi delovnimi močmi ie pa 1229 poljedelskih delavk, 3475 tovarniških delavk in 216 služkinj. Izvoz vina. Vinogradi jx> vsej Hrvatski dobro kažejo in računajo, da bodo lahko letos izvozili do 150.000 hI vina. Opolnomočenec nemškega ministrstva za delo za Hrvatsko objavlja v hrvatskem časopisju oglas, s katerim išče po Hrvatski večje število zdravih žensk in deklet nemške in hrvatske narodnosti, ki bi bile pripravljene oditi na delo v Srednjo Nemčijo. Stare morajo biti med 17—40 let ter bi v zdravih prostorih opravljale lahke in za vojaške svrhe važne posle. Zaposlitev v Nemčiji bi trajala eno leto. V službi jim nemška vlada nudi razne ugodnosti, kakor med drugim, da bi lahko svoje prihranke nemoteno jsošiljale domov, lepo stanovanje in dobro prehrano v skupnih prostorih podjetja, v katerem bi bile zaposlene in dober zaslužek. čiščenje posameznih krajev od četnikov in komunistov. Uradno poročajo, da so ustaši popolnoma očistili tudi vse kraje okoli Petrove gore pri Sisku. Iz Srbije Ministrski predsednik Nedič ne samo predsednik vlade, temveč tudi državni voditelj. Predsednik nove srbske vlade general Nedič je izdal nov proglas na narod. V 10. točkah napoveduje izvedbo svojega programa, ki obsega osebno varnost, varnost lastnine in zadostno prehrano in preskrbo ljudstva s kurivom za zimo. Vsi srbski državni in ostali uradniki se bodo morali obvezati, da bodo vestno in marljivo služili domovini in delali po in-tencijah vlade. Vsako strankarsko udejstvovanje bo kot škodljivo za srbski narod najstrožje kaznovano. Pravico do izdajanja ukazov in ukrepov v javnem življenju imajo samo državni voditelj in njemu podrejene upravne oblasti z ministri na čelu. Ministri so oJgovort.i državnemu voditelju. Predsednik Nedič nadalje v svojem proglasu poudarja, da bo z vsemi sredstvi povrnil zopetno spoštovanje zakonov in zakonskih predpisov. Ce policijski organi in orožništvo pri tem ne bi zadostovalo, bo ujx>rabil tudi vojsko. Najstrožjo kazen napoveduje raznim saboterjem. Končno Nedič naglaša, da mora biti vrhovni zakon za vse in vsakogar- rešitev srbskega naroda. Ta navodila in »smernice ter program bo moral podpisati V6ak državni uradnik. V zvezi s tem »Obnova« ftoudarja, da Nedičevi vlada ni strankarska, temveč izvenslrankarska in nadstrankarska ter zato tudi ne bo sprejemala ljudi t za svoje zakonodajno telo po kakem strankarskem ključu in strankarskih merilih. Vlada Srbov 6e tudi ne deli na člane le ali prejšnje stranke, temveč hoče vedeti saino za delovne in poštene Srbe in bo samo 6 takimi Srbi tudi računala. Nova bolnišnica v Velikem Bečkereku. Gradbeno min. je odobrilo kredit 7.8 miljjonov din za zidanje nove bolnišnice v Velikem feečkereku. Toča v Banitu. V okolici Velike Kikinde je divjalo oni dan strašno neurje s točo, ki je jx>vzro-čilo veliko škodo na koruzi in sadnem drevju. Dobro sadno letino napovedujejo v Srbiji. Iz raznih srbskih krajev prihajajo poročila, da bo let. sadna letina zelo dobra. Samo iz okolice Užiške Po-žege bodo lahko izvozili okoli 500 vagonov »bu-dimk*. Prvi ukrepi nove srbske vlada. Nova srbska vlada, ki se imenuje vlada narodne rešitve, Je izdala prve ukrepe za obnovo države. Tako bo Srbijo nanovo administrativno razdelila na okrožja, ki bodo popolnoma avtonomne edinice, tako v političnem, kakor tudi v ekonomskem, socialnem prosvetnem in zdravstvenem oziru. Zaradi tesnejšega slika z narodom se pri predsednišlvu vlade ustanovi jiosebni Narodni avet, v katerega bodo imenovani vsi uglednejši rodoljubi ii Belgrada in notranjosti države. Za Izvedbo vseh svojih nalog, katerih rešitev je prevzel nase, general Nedič organizira oboroženo vojsko, za katero je že dobil potrebno orožje in opravo. Vojska bo nato vpo-stavljala red po celi Srbiji. Iz Spodnje Štajerske Pospeševanje glasbenega življenja na Spodnjem štajerskem. Zaradi pospeševanja glasbenega življenja in udejstvovanja so na Spodnjem štajerskem odprli štiri glasbene šole in to v Mariboru, Celju, Ptuju in Trbovljah. Glasbene šole bodo lahko poleg mladine obiskovali tudi odrasli. Mesečni prispevki /a obisk te šole so določeni na 4 do 6 R\l, vpisnina pa znaša 1 R.M. Siromnšnejši, nadarjeni' učenci dobe po-pust tako pri plačevanju šolnine, kakor tudi pri nabavi potrebnih godbenih instrumentov iu glasbil. Vse prejšnje zastopnike raznih zavarovalnic, ki so delovale na Spodnjem štajerskem in ki žive na Spodnjem štajerskem, poziva komi-sarični vodja sedanje zavarovalne družbe, ki deluje na Spod. Štajerskem in, ki je prevzela posle vseh prejšnjih zavarovalnic, Ostmark-Versicherungs A. G., da mu morajo čimprej sporočiti svoje sedanje naslove in službo, ki so jo imeli prej. Šef civilne uprave za Spodnje štajersko pojiva vse tiste, ki so bili 30. januarja 1933 nemški, 13. marca 1938 avstrijski, 1. avgusta 1958 češkoslovaški in t. septembra poljski državljani, pozneje so pa to državljanstvo na kakršen koli način izgubili s pridobitvijo biv. jugoslovanskega državljanstva, da se morajo do 15. septembra t I. javiti pri pristojnih uradnih županih ter jim predložili potrebne osebne listine. Z a neprijavo so določene ostre kazni. Smrtni siučaji. V Mariboru je umrl privatnik Anton Gruber. V porodnišnici je izdihnila dušo Terezija Veber iz Selnice ob Dravi. V ma-riltorski bolnišnici je pa preminul 22 letni vi-sokošolcc Ernest.Skok. Delavstvo in nradništvo stavbnega podjetja Nassimbeni v Mariboru je imelo oni dan že tretji skupni sestanek. Vodil ga je sam vodja podjetja inž. Ubald Nassimbeni, ki je poudarjal z ostalimi govorniki potrebo po še povečani delavnost^ vseh za obnovo dežele. Poročila sta se Kurt Kern, trgovec v Mariboru in Pavla Ktiliar, hčerka mariborskega ve-letrgovca Kuharja. Vse zahtevke proti raznim društvom, organizacijam. ustanovam, skladom na Spodnjem Štajerskem je treba prijaviti do 15. t. m. Poškodbe pri delu. Z drvečega tovornega vlaka je oni dan padel malo pred Mariborom zavirač Henrik Wurzinger iz špilja. S kolesa je padel Josip Loschnig, v kartonažni tovarni v Mariboru se je pa ponesrečil učenec Alojzij Gerkman. Vse so prepeljali v mariborsko bolnišnico. POSTNI P! LOT »Zakaj ne zmanjšaš brzine in ne varčuješ s plinom?« ie vprašal kapitan. »Saj se bo vse vnelo in bova zgorela!« >Ne morem, kapitan. In tudi nočem biti ustreljen. Zmeraj morava sama napadati. Pa na vsak način hočem ta dva razbojnika ujeti,« je odvrnil Mišek. »Le kako boš to napravil?« je vprašal kapitan, ki ni mogel razumeti Miškovih načrtov. »S strojnico bom razdrl poveljniško kabino, pa topove in motorje,« je rekel Mišek. »In tako bosta lopova v najini oblasti, 6aj,« je dejal, »se ne bosta hotela prej in drugače vdati.« sSt-^ ^C Ti Medlem ko je je Mišek bližal poveljniški kabini, je jz .vs^li zrakoplovovih topov bruhal ogenj in veliki izstrelki so se drug za drugim razpočili t velikanskim treskom v praznem ozračju. Sredi tega pekla samih izstrelkov in bombardiranja, je Mišek, ne oziraje se na to. da je vsak hip v smrtni nevarnosti, meril venomer v kabino, dokler se ni X .velikanskim truščem razpočlla in je obod in vse, kar je bilo v njej »frčalo v brez-danjo globino KULTURNI OBZORNIK Koncert v frančiškanski cerkvi Prva glasbena prireditev v nastopajoči novi koncertni sezoni je bil koncert duhovne glasbe, ki ga je priredila Glasbena Matica v petek, dne 5. t. ni. v frančiškanski cerkvi. Slišali smo topot glasbo iz del 17. in 18. stoletja — od zgodnjega baroka s Frescobaldijem preko visokega baroka J. S. Bacha in HUndla nas je spored uvedel v glasbo 19. in začetek našega stoletja z Regerjem, Premrlom in Mihelčičem. Za orgle je bil na programu Frescobaldijev »Preludij in fuga v g-molu«, Premrlova »Fuga«, Mihelčičev »Preludij in Reger-jev >Intermezzo«. Za violino in orgle pa Mndlova »Sonata v g-molu« (ki jo je za orgle priredil g. Rančigaj) in Bachova »Aria«. Za alt in orgle so prireditelji izbrali Hfidla »Mesija«, Duranteja »Prošnjo«, Stradelle »Glej me v trpljenju« ter iz domače literature dve Premrlovi: »Mariji« in »Memento mori«. Izvajali so: na orglah profesor Glasbene akademije g. Pavel Rančigaj, na violini profesor na istem zavodu g. Jan Slajs ter koncertna in operna pevka, altlstka ga. Fr. Golobova. Koncert je Pavel Rančigaj uvedel s Freaco-baldijevim »Preludijem in fugo v g-molu«. Ta Frescobaldijeva orgelska stvaritev, ki se odlikuje po svoji razgibanosta, ni v interpretaciji dobila odgovarjajoče nazorne podobe. Po registraciji je ostala zabrisana ter tudi po nekoliko prevelikih razlikah med osnovnim tempom in ritardandi ter pohitevanjem, kar je učinkovalo v premalo odgovarjajočem enakomerno tekočem porastu in padanju v tempu, je zgubljala na svoji plastičnosti. Pri tem pa je treba pripomniti, da tudi orgle ne pojo v posameznih registrih z enakomerno silno-stjo v vrsti vseh piščali. Zato so se čutile včasih znatne zvočne praznine in neuravnovešenosti. HHndlovo »Sonato v g-molu« (Andante, Allegro, Adagio, Allegretto) sta na orglah in violini izvedla Rančigaj in Slajs v skladnosti. Prva dva stavka sta bila sicer v violini nekoliko nepreciz-na v intonančni strani; očividno violinist ni mogel dobiti prave opore v razglašenih orglah. Pač pa je v Adagiu in Allegrettu zboljšal to stran igre. Oba izvajalca sta sledila lepoti muziciranja. Slajs je suvereno oblikoval v širokem in toplem tonu violine, ki je prodorno zvenela ob včasih celo nekoliko premočni podrejenosti orgel. Registracija je bila dovolj dobra, le nekaterih sprememb v barvanju ta glasba ne prenese. V celoti pa je učinkovala pristno in čisto muzikalno. Ista sta oblikovala Bachovo »Arijo« v tesnem konsezu ter podala v skladni igri. Kar se dinamike tiče, so orgle na par mestih nekoliko pomankljivo sledile violini. Krasno je izvajal violinist. V pevskem delu programa je nudila ga. Golobova pet stvari.. HSndlov »Mesija« nas po svoji razvlečenosti ter hladnosti v oblikovanju pevke ni mogel živo zajeti z močjo notranje intenzitete. Tudi Durantejeva »Prošnja« še ni zadobila svoje prepričevalne sile, ki bi vzbudila zanimanje in živo, pristno podoživljanje umetnine. Šele Stra-dellova »Glej me v trpljenju« se je dvignila v 6vet pristnejšega duhovnega poustvarjanja. Prav lepo pa sta bili podani Premrlovi pesmi »Mariji« jn »Memento mori«, ki sta v tem programu še posebno vidno prikazali dostojen nivo naše tovrstne glasbe. Pevka je obe pesmi oblikovala z mnogo večjim elanom in svežost.jo poustvarjalnega duha, zato sta nudili tisto vrednoto, ki jo mora imeti umetnina, da zgane poslušalca v notranjem dojemanju in zadosti estetskim stremljenjem. Tako je zlasti v »Memento mori« podala verno vrednoto Premrlove glasbe te pesmi z močnimi, skoraj dramatsko učinkujočimi danostmi. Orgle pa so hotele poudarjeno prikazati pretres-ljivost, ki jo je skladatelj utelesil v muziki, pri tem pa na škodo solistinje, ki jo je premočna registracija celo popolnoma zakrila. Ta skladba je po^ svoji strukturi, glasbnemu izrazu, tako dovršena, da ne išče v istem še posebno poudarjenega oblikovanja v smislu slikovitosti, kakor jo je prikazoval g. Rančigaj na orglah. Katji paziti je treba vedno, da poustvarjalec ne stopi preko estetske zaključenosti umetnine, preko meja njene zasnovnosti, kar bi lahko dovedlo do banalnosti. — Petje ge. Golobove je izkazovalo jasno in razumljivo izgovar.javo. Njen glas v nižinah je poln. Toni med nizko in srednjo lego kaj dobro izenačeni. Prejšnje pokrivanje je pevka znatno omilila. Zato je njen glas tudi prodornejši. Le visoki toni še nimajo zadovoljivejše širine. Potekajo še vedno v delni slisnjenosti ter tu pa tam silijo v lahno distonacijo. Vendar se je zdelo tudi v tem oziru boljše. Na orglah je Rančigaj izvedel še Premrlovo »Fugo«, Mihelčičev »Preludij« ter Regerjev »In-termezzo«. Premrlova dobro grajena »Fuga« nudi izvajalcu možnost lepe in jasno podane orgelske oblikovnosti. Kot tako jo je v smotrno stopnjevani registraciji podal tudi Rančigaj. Mihelčičev »Preludij« predstavlja avtorja, ki skuša uporabljati nova tvorna sredstva in izrabiti čim več možnosti orgelskega izrazanja. Skladba je zanimivo in učinkovito delo. Regerjev »Intermežzo« je Rančigaj najboljše izvedel, tako po gladkeje tekoči igri pravilnega tempa, kakor po jasni in nujno dosledni registraciji, ki je omogočila kar najpla-stičnejši prikaz svojstvene gradnje in lepote te muzike. Obenem pa je bila to tudi najboljša stvar celotnega programa. Obisk koncerta je bil zelo dober; vse je bilo zasedeno. Upamo, da ni bil to prvi in zadnji cerliveni koncert v novi sezoni. Vendar se mi zde boljše orgle v stolnici, kajti frančiškanske so potrebne popravila. Umestno je, da so prireditelji pohiteli s koncertom, dokler še ni nastopil mraz. V tem času je najbolj pripravno prirejati cerkvene koncerte. Želeli bi si slišati še orgelske glasbe drugih naših mojstrov. Zadnje čase je v našem koncertnem življenju premalo prireditev s tega področja. In vendar je tako neizčrpno bogastvo lepote cerkvene glasbene umetnosti. Poleg tega imamo tudi dovolj orgelskih mojstrov. Ta koncert naj bo uvod v vrsto drugih. Dober obisk naj bo v vzpodbudo. sil, Slovenski pravnik, I. IV. št. 5—7 Vsebina novega zvezka Slovenskega pravnika, ki na uvodnem mestu stvarno registrira novo ustavno stanje pri nas, predstavlja predvsem troje znanstvenih pravnih študij, ki so jih napisali mladi juiristi dr. B. Kobe, dr. R. Trofenik in dr. VI. Orel. Sodniški pripravnik dr. Božidar Kobe razpravlja o Osnovnih problemih reforme delniškega prava, kajti delniška družba je kot ena izmed temeljnih oblik gospodarskega podjetja v modernem gospodarstvu danes v ospredju zanimanja zakonodavca ter trgo-vinskopravnega slovstva. Ker pa danes nekateri smatrajo to obliko za zastarelo ter 6kušajo ustvariti novo obliko, zato hoče dr. Kobe v pričujoči razpravi dati pregled teh novih zakonov ali osnutkov zakonov po raznih državah, ki hočejo reševati to važno gospodarsko vprašanje. Razprava bo gotovo vzbudila zanimanje v gospodarskih krogih. — Dr. Rudolf Trofenik pa razmotava zelo komplicirano vprašanje Učinka pravnomočnih inozemskih kazenskih sodb v tuzemslvu, problem, ki spada v internacionalno kazensko pravo, ki v njem v nasprotju z mednarodnim zasebnim pravom mnogo bolj prevladujejo politični momenti. Razpravo je razdelil na naslednja poglavja, ki dajo vedeti, kaj ie vsebina: Izvršljivost inozemske kazenske sodbe, Negativni učinki inozemske kazenske sodbe, Pozitivni učinki inozemske kazenske sodbe (vštevanja v inozemstvu delno prestane kazni, pogojna obsodba, povratek, rehabilitacija, izguba pravic, oču-vatae odredbe, civilnopravne posledice inozemskih kazenskih sodb). — Dr. Vladimir Orel pa daje Oris razsodnega postopka po novem italijanskem procesnem zakoniku, kar bo zanimalo naše praktične juriste, ki se hočejo seznaniti z italijanskim sod-sb .m, njega postopnimi vrlinami in napakami novega zakonika. Bogat je književni del, kjer so ocenjena naslednja pravna dela: Dr. Korošec: Zgodovina in sistem rimskega zasebnega prava (Dr. R. Sajovic), Dr. Prolss: Versicherungsvertragsgezetz (Dr. A. Urbane), dr. Ačimovič: krivično pravo (A. Makle-cov). Kratko je omenjenih še nekaj drugih knjig. Razne vesti se tičejo kronike društva ter pri- našajo nekrologe znamenitim slovenskim juristom, v tem zvezku rektorju dr. Kušeju, dalje osebne vesti ter informacije o važnejših pravosodnih spremembah in novostih tudi v zakonodaji. Praktične vrednosti so priloge, kjer so ponatisnjene rešitve naših sodišč v praktičnih primerih ter morejo dobro služiti našim odvetnikom in sodnikom pri reševanju podobnih pravnih problemov. Veseli smo, da revija zopet izhaja ter služi razvoju slovenskega pravnega slovstva. Orač, I. II. št. 0 Orač, glasilo slovenskega kmeta, ki dela pod geslom »Za bodočnost slovenskega kmeta«, je izšel ter prinaša vrsto gospodarskih člankov, ki jih navajamo po naslovili: Soja in naša prehrana (Filip Uratnik), Žitne rje (inž. Fr. Janežič), Stiskalnica za olje (Miljutin Zupančič), Ne zavrzite bučnih pečka, Še je čas (za semenski krompir), Pred setvijo seme razkužimo (Inž. F. J.), Odkod je melko? (Inž. O. Muck), Kmet in predpisi o mleku (Inž. E. J.), Prodaja goveje klavne živine na dogonih, Stanje naše svinjereje, Kako naj zidamo svinjake (Inž. F. Mi-kuž), Zakaj kunci tako zelo poginjajo (Dr. j. Ko-re:), Reja golobov na deželi (Grabnar D.), Spravljanje zimskega sadja (V. Kuret), Vprašanja in odgovori, Kmečki stan in sedanji časi (Dr. Puš L.). Dr. L. Puš: O kmečki duši (ocena). Kratke vesti. — Na platnicah je več društvenih vesti in drugih manjših poročil. Orač stane letno 16 lir. (Ljubljana, Tvrševa 33). Ob petdesetletnici kina Edison (s sliko sv. očeta za slavnega iznajditelja) Ravno te dni je minilo pol stoletja, kar je kralj vseh iznajditeljev, Edison, dne 24. avg. 1891 patentiral svoj prvi kinematografski aparat. S tem pa še nikakor ni dognano, da bi bil Edison tudi prvi iznašel ta aparat. Kakor se za slavo Homer-jevega rojstnega kraja bori še vedno sedem grških mest, prav taivedati s kretnjami. Toda manjka jim rok, nog, lic in tudi j>otez, kajti včasih ni ostalo ničesar drugega, kakor nekaj prask in morda vzpetin, kakor grudi, glave, ramena, ptav takšni kakor oni ostanki v katakombah. Ce ie bil kdo ženska, se pozna včasih samo po tem, da ima bolj odbite prsi ali pa lase, in če je kdo nosil kaj na hrbtu, je spoznati samo po drži odbitih rok, bremena pa m nikjer več. Kmečka ženska in neki vojak sta sedela na ostanku podrtega stebra, ki je eden izmed dvaj6et:h 6tebrov starega svetišča, stoječega na trgu. Vojak ič košček kruha in bob, ki mu ga je prinesla njegova mati. Obadva molčita, gledata predse in se smejita vase. Molčita in mislita na hip, ko bosta zopet na vasi. Mati se vrne še danes, on pa čez nekaj dni, ko bo dobil dopust. »Giulia je rekla, naj te pozdravim,« je rekla mati, da je pretrgala za hip molčanje. Vojak je nehal jesti. Sklonil se je in poljubil materi roko. »Zdi se mi, da 6e bom z Giiflio oženil,« je dodal, ko sta vstala. Mati je zavila svojo culico. Šla sta navzgor k cerkvi, do nabrežja in do tramvaja. Dve deklici vtikata drobni ročici v izglajena usta Bocca della Verita. Je to kamnita plošča z veliko glavo starca, zelo obraslega, in ima odprtine v ustih, očeh in nosu, ostanek davnega poganskega templja. Ozke stopnice peljejo navzdol v kripto, ki je ostala po davnem poganskem svetišču. Majhna je ta kripta in nizka, pregrajena s stebrički, pol-kroglimi vzdolbinami in nišami v zidovih. Včasih pred davnimi časi je tu kdo opravljal svete daritve, tisti pa, ki mu je asistiral je sedel na klopci pri vzdolbini, sedaj pa hrani cerkvenik v teh prostorih pločevinasto posodo, v kateri rastejo bele rože, pripravljene, da bodo krasile grobove veli-kašev. Rim, Marcellovo gledališče odkrivajo. uličnih vodnjakov, nastavijo dlani in srkajo. Vaški človek je ob vodnjaku sedel na tla, razložil svojo culo in je bob, ki ga je prinesel s seboj; tam okrog stoje tudi dvokolesni vozovi z mulami, pred hišo, ki ima napis »vino e cucina«, zraven je zid in star stolp, na zid pa je nekdo napisal z ogljem »750«, pa ne vem, kaj naj pomeni. Tu, na oglu dveh ulic je kovačnica. Sredi Rinta. Slišati je kovanje kladiv ter pogovor kovačev, pre-vračajočih železo in podkve, gonečih mehove in udarjajočih po razbeljenem železu. Bel blok stoji pred kovačnico: fantje so postavili predenj še nekaj kosov iz marmorja m igrajo — nogomet. Deklica se je vsedla na kamen, troje otrok se igra okoli nje, jedo in mečejo kamenčke. Dve imeni sta tukaj pravtako popularni, kakor v drugih deželah, namreč Giovanni in Marija, ki jih berem na raznih kamnih, vritih v okvir src, prebodenih s strelico. Ta napis, ki ga sedaj berem, je na lepem mestu, namreč na slavoloku »Arco degli Argentauri«. Od njega 6ta Italijanščina brez uiltelja " i Mali Oglasi VA IN TRIDESETA LEKCIJA. Un bel morir tutta la vita onora — lepa smrt I C9 DVA IN TRIDESETA LEKCIJA. O rabi nedoločnika. Nedoločnik — ali veste, kaj je prav za prav nedoločnik? Nedoločnik je tista glagolska oblika, ki jo pripisujemo zamorcem, kadar govorijo z belo-kožci: »Ngabi nič vedeti, Ngabi biti tvoj prijatelj!« — Dandanes pa pri nas tisti, ki se trudijo, da bi odgovarjali po italijansko, sami izkušajo, da je izražanje z nedoločnikom zelo preprosto in praktično, čeprav ni posebno lepo in je tudi precej nepopolno, na primer: »Noi non a v e r e camera .. .< Če pa hočemo povedati po slovniško, kaj je nedoločnik, potem porečemo, da je nedoločnik tista glagolska oblika, ki nima ne osebe, ne števila, ne spola. Slovenski nedoločnik še dolgo nima tiste vloge, kakor jo ima italijanski. Ze zato se moramo pri italijanskem nedoločniku posebej pomuditi. Oglejmo si zdaj po vrsti službe, ki jih opravlja italijanski nedoločnik. Kot velelnik. Že znana nam je raba italijan. nedoločnika kot zanikanega velelnika (prepovedi) za 2. osebo edn.: Non sputare sul pavimento — ne pljuvaj na tla! — Ta raba (zlasti z »nikar«) je dopustna tudi y slovenščini: Ne pljuvati na tla (nikar pljuvati)! V trdilni obliki pa se nedoločnik rabi kot splošni velelnik, to je, kot velelnik, ki se ne nanaša na nobeno določno osebo, marveč na vsakogar in vse: Salutare la sentinella — pozdravljajte) stražo! — Iz tujih jezikov je raba velelnika za zapoved prešla tudi v slovenski pogovorni jezik, a ga slovnica ne odobrava. Torej ni dobro: Pozdraviti (pozdravljati) stražol Kot »absolutni nedoločnik«. Italijanski nedoločnik nadomešča včasih kakšno drugo glagolsko obliko (čas in naklon) v stavku, ki ostane zato nepopoln (»eliptičen«). Tak nedoločnik nazivajo italijanski slovničarji »absolutni nedoločnik« (infinito assoluto). Tudi slovenski pogovorni jezik pozna to rabo nedoločnika, dasi ga nadomeščamo rajši z želelnim ali vprašalnim stavkom: Io dimenticarmi di lei — (dobesedno:) jaz — pa pozabiti (jo)? (pravilno:) jaz da bi jo pozabil? A tua madre non dire cosa simile — tvoji materi da ne bi povedali kaj takega? Kot samostalnik. Podobno slovenskemu ima tudi italijanski nedoločnik dostikrat veljavo samostalnika. Vendar bi se Slovenci v večini takih primerov odločili rajši za glagolnik, če bi ne poiskali odgovarjajočega samostalnika ali se odločili kar za cel stranski stavek: Un bel morir tutta la vita onora — lepa smrt (il morire s= la morte) vse življenje poveliča. Questo vostro andare e venire mi secca — to vaše prihajanje in odhajanje me draži, Ponavadi ima tak samostalniški nedoločnik ob sebi spolnik ali kakšno drugo določilno besedo (n. pr. kazalni pridevnik); dobimo ga pa tudi samega: Aspettare e non venire h una cosa da morire — smisel: človeku je umreti, če čaka in ne pričaka. \ Nekaj primerov, Promčttere e džre sono c6se differenti. II leg-gere budni libri e utile alla gioventu. Non mi potči contener dal vedere. V6i avete un bel dire. E' paz-zia, il volčr sapčr tlitto. Vedere e non toccare, č una c6sa da impardre. Ritornare in časa come se niente fosse! Di qučsto vino? Avčrne! — Tra il dire e il fare c'e di mezzo il mire. Insincerita e 1'avere lina cosa sulle labbra, ed un' altra in cu6re. Sul far del giorno cantano gli uccelli. Siamo arrivati in chiesa al cominciar dčlla mčssa. Nell'entrare in časa vidi il mio edne, II giudicare dčgli altri e piu f&cile che il conoscere i propri difetti, La liberalci non consiste nei dare molto, ma nei dare a tžmpo. Partimmo Allo spuntare del sole. Coll'es-sere troppo indulgente cčrri pericolo di guastare i tu6i figli. Al finire del mese facciamo sempre il conto. Coll'errare si impdra. Questo dipende dal non aver avuto una buona educazione. Poskušajte prevesti zgornje stavke! Berilo. AnMdoto stdrico. Durdnte la guerra del '66, un drappello di soldati era stato comandato al taglio di legna in una foresta. Siccome il lavoro non procedeva sollecito, il caporale comandante stimolava i suoi uomini. Un gentiludmo a cavallo che pass&va domando al caporale: — E se avžte tanta frčtta, perche non ddte* una1 mano1 Anche voi? — Ah, io sono il capor&le! — Gia2, disse il gentiluomo, non ci* avčvo ba-dato. E scžso4 da* cavctllo aiutd i sold&ti a5 termi-nire6 1'aspro lavoro. — Quando avrčte bis6gno di aiuto per simili lav6ri, mandAtemi a" chiamSre. — Perchč no? disse ridendo H capor&le. Ma,.. chi debbo chiamare? — £cco ... il generale Garibildi! Pripombe, 1 poprijeti, pomagati. — ' saj. — 3 na to. — 4 pre-vedimo: stopivši s. — 6 da so končali, r, 5 ne prevedemo. Dobe: 2 mizarska pomočnika dobra, sprejmem za fur-nlrska dela. Artač Franc, Kočevje. Sodarja ki se razume tudi v vinskih kleteh, poštenega in zanesljivega — sprejmem takoj. Plača po dogovoru. Naslov v upravi »SI.« pod št. 10999. 1 Službe B |U naNi| J$te|o: Vsakovrstno zlato briljante In srebro kupuje po najvišjih cenab A. Božič, Ljubljana Frančiškanska ulica 8. Tovarniške prostore v Izmeri 300—500 m«, za proizvodnjo kemičnih preparatov, skladišča in ev. pripadajoče pisarniške prostore, iščemo. Ponudbe v upravo »Slovenca« pod značko »Kemija« št. 11011. B Sobe B Jitcjo: Opremljeno sobo s posebnm vhodom, Iščem za Bežigradom. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stalno« 10918. b iKnprnol ttb ii BBS Kupujem vse vrste eunj, šiviljske, krojaške odrezke, vreče po najvišjih cenah. Alojz Grebene, Vošnjakova ulica St 4, teleton 84-26. Kupim vsako količino praznih 2 litrskih Chiantl steklenic po dnevni ceni. Daj-dam. k CORA TORINO • 1835 VERMOUTH CORA oltre 100 anni di farna slovit žc nad 100 let fiAvto-motorB DKW avto dvosedežen, AJS 500 cem, Ztindapp 200 ccm (moto-cikla) — ugodno proda Žužek, Ljubljana, Tavčarjeva 11. Pristna oranžada v originalnih steklenicah ln mineralna voda na debelo se dobi v glavni zalogi Kolodvorska ul. 8. M, Gerovao. Štedilnik rabljen, kupim. - Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 11013. Kupujte pri naših inserentih VsakovrsTno zlato kupuje po najviSjib cenah CERNE, juvelir, Ljubljana Volfova ulica SL I 12° EKSPORTNI LEZAK Budjejoviško pivo TOČI SE V AVTOMATIČNEM BIFEJU DAJ-D&M Dolarske hijene »Torej sedaj dobro poslušajte. Tukaj imate sliko Douglasa Wooda, generalnega ravnatelja Pacifiškega trusta. Sliiko moje hiše, pravite, lahko dobite takoj. Vaša naloga je, da oskrbite tole: Obe sliki je treba sestaviti tako, da bo videti, kako zapušča Douglae Wood mojo hišo. Taka slika mora še v opoldanske časopise. Če ne gre več v prvo iadajo, pa v drugo izdajo. Pod sliko pa naj bo približno takle podpis: ,Douglas Wood, generalni ravnatelj Pacifiškega trusta zapušča Grillovo palačo po daljšem zasebnem razgovoru z Grillom.' Poleg tega naj prinese časopisje poročilo, da se je Harley Morton s hčerko Gizelo že napotil nazaj v Newyork. To pa zato, ker se je zadeva Grillovega škandala že pojasnila. Ste razumeli?« Prvi ravnatelj je užaljen nad Grillovim postopanjem! »Seveda sem razumel,« pravi hladno, »toda ne verjamem ...« »Kaj vi mislite ali ne mislite, me ne zanima!« ga preseka Paimer. »Ne smemo zgubiti niti minute! Ali morete spraviti to, kar sem vam naročil, še y opoldanske časopise, vsaj nekatere?« »Seveda!« »Torej storite to!« Paimer ostro pogleda ravnatelja. »Koga nii lahko priporočite, da mu poverim raaširjanje govoric, ki jih za razvoj dogodkov potrebujem?« »Našega drugega ravnatelja!« »Hvala!« Paimer zagrabi slušalko. Tedaj se žele spomni, da ne pozna telefonske številke Grillove družbe. Vendar ga to nc ustraši preveč. Postal je že objesten. S prosto roko hitro zagrabi tobač-nioo in začne izbirati iz nje oigareto. Ravnatelju pa reče: »Zavrtite prosim kar vi.« Globoko užaljen pokliče ravnatelj številko. Medtem pa Paimer ostro gieda, katere številke obrača ravnatelj, istočasno pa si malomarno prižiga cigareto. Ko dobi zvezo, pravi: »Drugega ravnatelja, prosim!« Cez nekaj časa se oglasi v telefonu: »Halo, tukaj Hartinger!« Paimer je že dobre volje. Sedaj ve vsaj, da se piše drugi ravnatelj Hartingerl »Tu Grill.. « »Oh, gospod Grill, ali je bil Willmec že pri vas?« »Je še tukaj!« Paimer se smehlja. Sijajno! Prvi ravnatelj je torej Willmer. »Poslušajte, ravnatelj!« govori v telefon. »Čimprej je treba razširiti na borzi nekaj govoric! Kaj, da bo težko? Potem bom moral poskusiti sam! Kako? Torej dobro...« se zasmeje Grill, ko ravnatelj neha ugovarjati. »Razširiti morate najprej govorico, da v zadevi Grillove družbe Pacifiški trust nikakor ne sodeluje z Južno unijo. Pacifiški trust je le mirno čakal, kako 60 se razvijali dogodki in bo sedaj zato, tla bi Južni uniji prizadejal občutno škodo, z vso silo podprl Grillovo družbo!« »Toda, gospod Grill...« ugovarja Hartinger. »Pacifiški trust bo z vsemi svojimi sredstvi podprl Grillovo družbo,« ponovi Paimer s posebnim poudarkom, »in generalni ravnatelj Wood je bil davi v moji hiši in se je z menoj o tem razgovoril. Grillova družba je bolj trdna kakor kdaj koli preji O tem je bil obveščen tudi Harley Morton po svojem zaupniku. Zato je naročil zase in za hčerko poseben vlak in se odpeljal nazaj v New-York. Ali ste razumeli, Hartinger? Hvala!« Paimer vrže slušalko na stojalo in se obrne k prvemu ravnatelju. »Ali res pričakujete, gospod Grill, da bo...« ga ves presenečen svari Wtllmer. »Pohitite vendar, gospod Willmer! Kar sva se dogovorila, mora brezpogojno v ©poldnevnike. Tam v sosednji sobi poiščite telefon in začnite. Mene čaka tu še drugo delo. Z Western banko bom uredil že sam! Ali veste slučajno telefonsko številko Douglasa \Vooda?< Ravnatelj mu pove številko. Paimer že vrti telefonsko kolesce. Bežno še zamahne z roko Will-merju v pozdrav in ga odslovi. Že govori v telefon: »Halo, tukaj je Grill! Sem osebno pri telefonu. Prosim vas, takoj me zvežite s predsednikom gospodom Woodoan, nujno moram govoriti z njim.« VI. poglavje. Dvojnikovo priznanje. Paimer čaka na zvezo, ravnatelj pa hiti v sosedno sobo, da bi izpeljal vse, kar mu je naročil Grill. Čudne misli se pri tem porajajo ravnatelju v glavi. Sam vrag je obsedel Grilla, da začenja tako tvegano in nevarno igro. Če se mu to posreči, potem bo Wallstreet doživel enega najbolj razburjenih dni. Zunaj sreča Charleya: »Kaj pa je uščip-nilo prav za prav gospoda Grilla, da je tako čuden!« Obupani Charley samo odmaje z glavo in odgovarja: »Veste, gospod ravnatelj, to presneto žganje!« Medtem Paimer ves nestrpen bobna s prsti koračnico po pisalni mizi. Gospod Douglas VVood se pusti čakati. Končno se oglasi po telefonu miren in oprezujoč glas: »Tukaj \Vood . ,.« »Tukaj Grill osebno!« Paimer govori kratko, odsekano, skoraj ukazovaje. »Gospod VVood, najkasneje do enajstih dopoldne moram govoriti v nujni zadevi z vami!« »Nemogoče!« ga preseka Wood. »Potem ukrenite, da bo mogoče, gospod Wood!« »Zakaj?« »Ker gre za vašo korist!« Paimer se posili ter se posmeje v telefon. »Saj imate vendar najboljše zveze z borzo ... Le opazujte naslednje pol ure vse spremembe, ki bodo tam nastale. Potem boste vedeli, za kaj gre. Smatram, da ste o mojem obisku že obveščeni!« Paimer ne čaka, da bi mu VVood kaj odgovoril. »Torej, ob enajstih bom pri vas, gospod \Yood! Na svidenje!« Paimer zapre telefon. Globoko se oddahne in obstane za pisalno mizo. Polagoma mu zaigra nasmešek okrog ust. Sem in tja maje z glavo, kakor da bi se sam sebi čudil. Saj je res noro, kar počenja. Kdo bi si upal kdaj tvegati kaj takega? Toda popolnoma jasno vidi, kaj mora storiti v naslednjih urah. Več zgubiti, kot je že izgubljenega, ne more. Dobi pa lahko! Prav ta možnost mu daje zaupanje in samozavest. Odločil se je, da bo kot zastopnik Grillov vrgel vse na eno karto. Na vratih se pokaže Charley. »No, kaj je novega?« »Nič,« pravi starček žalostno. »Pogledati sem hotel, gospod Grill, kako vam gre in če nimate morda kakšne ...« »Čez četrt ure naj me čaka avto pred vrati! Naslednjih deset minut pa me ne sme nihče motiti. Prosim, pazi na to!« Paimer je zopet sam. Ko ogleduje pisalno mizo, vidi, da je ključ v ključavnici od predala. Hitro pregleda pisalno mizo. Pisalni papir je že pri rokah. In še nekaj — lastnoročno napisano Grillovo pismol Vsebina ga sicer ne zanima, toda prestrašen strmi v Grillov podpis: vraga, na to niti mislil ni! Kaj naj stori, če bo moral kaj podpisati? Paimer spravi Grillovo pismo v žep. Sklenil je, da bo začasno preprečil, da bi mogli od njega zahtevati svojeročen podpis. Zato zadošča ie ranjena roka. Tako bo najboljše. Najprej pa boče pisati. Deset polnili minut piše Paimer v telegramskem slogu obsežno izpoved svojga početja v New Yorku. Priznanje začenja z dnevom, ko je zagledal Grillovo sliko v časopisu in nadaljuje do takrat, ko je ušel z ladje ,Vinetie' in pohitel k Grilu ter mu vse povedal. Nič več! Z odločno potezo se podpiše pod priznanje: Frank Paimer. / h Lludske tiskarno« Liubiiani: lože Kramar ii izdajaieij: inž. Jože Sodja urednik: Viktor čintil