Katoliški Uredništvo in uprava: Gorica, Riva Piazzutta stev. 18 Poduredništvo: Trst, Vicolo delle Rose štev. 7 Cena: Posamezna štev. L 25 Naročnina : Mesečno L 110 Za inozemstvo : Mesečno L 190 Poštno ček. račun: štev. 24 12410 { Leto VII. - Štev. 26 Gorica - 30. junija 1955 - Trst Izhaja vsak četrtek Povezanost in gonja z verskim središčem „Proč od Rima“ (Msgr. Jakob Ukmar govoril na tržaškem radiu dne 26. 6. pri oddaji »Vera in naš čas«), 1. Praznik apostolov Petra in Pavla, v katerem stoji Peter na prvem mestu, nas zopet spominja, da je naše versko središče v Rimu, od koder Pij XII., kot naslednik prvega papeža Petra, vlada Kristusovo Cerkev. Božji ustanovitelj krščanstva je pozidal svojo Cerkev na trdno skalo in izročil Petru najvišjo vladno oblast, ne samo nad preprostimi verniki, ampak tudi nad apostolskim zborom. Njegova volja je, naj imajo nasledniki apostola Petra, ki je umrl v Rimu, isto oblast, naj bodo oni najvišji učitelji in vladarji vse Cerkve, tudi njenih škofov, ki vladajo posamezne dele te Cerkve. Božja naredba je to, ne zgolj človeška. 2. In tako je poslušna vdanost Petrovemu nasledniku najbolj preprosto in najbolj zanesljivo znamenje pravovernega kristjana. Če bi šel po svetu in bi v daljnih krajih videl opravljati službo božjo v nekem čudnem obredu in v neznanem jeziku, pa bi rad zvedel, če so pravi kristjani, bi zadostovalo vprašati, če priznavajo Pija XII. v Rimu za svojega najvišjega verskega poglavarja. Če odgovore pritrdilno, so pravi kristjani kakor mi, pa naj opravljajo službo božjo tako ali tako. v tem ali onem jeziku in tudi, če sta cerkev in oltar drugače o-premi jena ko pri nas. Po Rimu so oni združeni z nami in mi z njimi v eno samo in edino pravo Kristusovo Cerkev. 3. Kaj so navsezadnje vsi razkoli in vse krivoverske zablode, kar jili je bilo v teku stoletij, če ne odpad od Petrovega naslednika v Rimu? * vsakem primeru je bila ločitev od Rima tisto začetno slo, kateremu so sledile druge verske zmote. Morale so slediti, ker ni bilo več tiste trdne skale, na katero je Kristus svojo Cerkev pozidal. Čistih razkolnikov, ki bi bili po ločitvi od Rima ohranili pravo vero, takih dejansko na svetu ni. To je nujna posledica ločitve. Tako smo z našimi ločenimi brati na Vzhodu narazen tudi v nekaterih verskih resnicah. Toda tisti dan, ko bodo priznali rimskega škofa za svojega najvišjega verskega poglavarja, bo padla sleherna ver-ska diferenca med nami. In protestantizem. danes razkosan v različne krivoverske ločine, kaj je bil spočetka, če ne revolucionaren odpad od Rima? Vse drugo je sledilo, ker je moralo slediti. In nič drugega Ji i ne bo moglo obvarovati nadaljnjega razkrajanja in končnega odpada o oviralo točno orientacijo ruskim letalcem. Molotov je obžaloval nesrečo in izrazil, da je Rusija pripravljena poravnati polovico nastale škode. Mirovni kongres na Finskem Te dni se vrši v Helsinkih na Finskem svetovni mirovni kongres borcev za mir. Tu so se zbrale vo-dilne osebnosti, ki pod vodstvom Moskve oznanjajo svetovni mir. Prisotnost nekaterih vidnih osebnosti iz dežel za železno zaveso vzbuja sum o spretnem manevru. Gotovo je, da smo vsi proti vojni in vsi za mir. Odvračamo uporabo atomske bombe in se želimo okoristiti s tajnimi silami, ki jih nudi atomska energija. A bojimo pa se pri vsem tem, da nas hoče Moskva uspavati, med tem ko se sama mrzlično pripravlja, da si podredi svet na lep ali grd način. Vsako mirovno prizadevanje, pa naj ga prične kdorkoli, mora imeti v sebi moralno moč, ki edina more delati za mir v vsaki deželi. Dokler pa vidimo, da se v nekaterih deželah kratijo najosnovnejše pravice, ne moremo verjeti v poštenost mirovnega prizadevanja. Nesoglasja med Avstrijo in Italijo Že nekaj tednov povzroča napetost med Avstrijo in Italijo spor zaradi Nemcev v Južni Tirolski. Leta 1946 sta pokojni De Gasperi in avstrijski zunanji minister Gruber sklenila sporazum, v katerem je bilo Nemcem na Južnem Tirolskem zajamčeno svobodno kulturno in gospodarsko življenje. Ker se ta sporazum ne izvaja tako, kot ga pojmujejo Nemci, so se ti obrnili na Dunaj. Prejšnji teden pa je avstrijski zunanji minister Figi govoril v Innsbrucku, da bo Avstrija prisiljena rešiti to vprašanje. Italija je zaradi izjave protestirala preko svojega zunanjega ministrstva. Bulganin v Indijo Ruski ministrski predsednik Bulganin se pripravlja na obisk v Indijo. Prav to dni je obiskal Moskvo indijski ministrski predsednik, sedaj bo pa Moskva obisk vrnila. Bulganin bo med potjo obiskal tudi prestolnice Bližnjega Vzhoda. Kot iz-gleda, se je kar sam ponudil, kje se bo med potjo ustavljal. Ob koncu šolskega leta 1954-55 je za slovenske srednje šole na Tržaškem ozemlju. to pot že sedmič izšla običajno letno Izvestje s tradicionalnim uvodnim člankom, pregledom profesorskih zborov in učencev za posamezne šole ter z nekakšno kroniko dela med šolskim letom. Za vse, ki sp zanimajo za rast slovenske šole med nami, je taka publikacija gotovo zelo zanimiva, zlasti še s svojimi statističnimi pregledi. Oh zaključnih letnih statistikah se je namreč predvsem vredno ustaviti, če hočemo pravilno presoditi rast in napredek naše mladine in z njo seveda rast in upadanje slovenstva na našem področju. Še vedno namreč velja, da sta knjiga in šola — barometer narodne zavesti, in da je ob njunih statistikah najlaže ugotoviti njeno dejansko stanje. Letošnje Izvestje tržaških srednjih šol prihaja ob desetletnici slovenskega šolstva na Tržaškem. Temu jubileju je posvečena tudi uvodna beseda izpod peresa profesorja Maksa Šaha, ki je. v kratkem pregleilu ponazoril razvoj slovenskega šolstva na Tržaškem po končani drugi svetovni vojni. Članek profesorja Šaha je še posebno topel zaradi dejstva, da prihaja izpod peresa Kriza rimske vlade Po 16 mesecih je padla vlada predsednika Scelbe brez izvenparla-mentarne krize. Spori med štirimi vladnimi strankami so že dalj časa bili zelo 'boleči. Ministrski predsednik je mislil, da bo ozdravil vlado z nekaterimi zamenjavami. Delo ni bilo Jahko in ni uspelo. Hibe dosedanje vlade je treba iskati že v preteklih volitvah, slabost pa je bila prav v tem, da je predsednik nad 5 mesecev zdravil nesoglasja med vladnimi strankami in da je prav z odlašanjem ustvarjal še večjo zmedo. Gotovo je, da je lahko naštevati napake pretekle vlade, veliko težje pa bo najti tako obliko vlade, ki bo imela manj napak. Državni preds. Gronchi se posvetuje z vsemi predstavniki strank, bivšimi predsedniki vlad, da bi našel kandidata, ki uživa največ zaupanja in možnosti, da sestavi novo vlado. Trenutno je največ simpatij na poslancu Segni-ju. Tudi ta, kot se zdi, bo skušal sestaviti novo vlado na štiristrankarski osnovi. Nemiri v Alžiru Francoska policija v Alžiru je začela z velikimi akcijami proti »Alahovi vojski« domačinov. Policija nastopa s topovi in tanki na 160 km dolgi fronti. Angleška kraljeva dvojica na potovanju Angleška kraljica je z možem obiskala Norveško. Ob slovesu je povabila na svojo ladjo »Britania« na banket norveškega kralja. Iz Jugoslavije Že nekaj dni se vrše v Beogradu posvetovanja z zapadnimi diplomatskimi predstavniki. Ker se posvetovanja vrše za zaprtimi vrati, ni mogoče zvedeti za vsebino razgovorov. Znano je le, da Jugoslavija zopet javno toži o težkem gospodarskem položaju, v katerem se država nahaja. Zato je gotovo, da bodo zopet prosili pomoči na Zapadu. V zameno bodo obljubili lojalno sodelovanje. Pobratimi jo z Moskvo pa bodo opravičili z normalnimi meddržavnimi odnosi. Tito je ob 10. obletnici ZN izjavil, da je politika aktivne koeksistence le praktična aplikacija načel, ki so jih pred 10 leti sprejeli v seznam Listine združenih narodov. 30. junija pričakujejo v Beogradu obisk indijskega ministrskega predsednika Nehruja. šolnika, ki je celo desetletje stal ob strani temu razvoju. Iz razprave dr. Šaha bi bilo vredno posneti marsikatero ugotovitev in nanjo nanizati nova in nova razmišljanja. Tako na primer iz prilik preglednice o nihanju števila učencev slovenskih osnovnih šol, o podatkih, ki bi jih oni, katerim so slovenske šole trn v peti. pač nujno zlobno izkoristili v zaganjanje proti slovenskim šolam. Dejstvo je namreč, da je od šolskega leta 1945-46 do danes število učencev slovenskih osnovnih šol padlo več kot za polovico (od 5289 na 2062). Kako to? se nujno vpraša objektivni opazovalec in profesor Šah razčleni tudi razloge tega številčnega upadanja. Navaja jih šestero: najprej ozemeljsko zmanjšanje področja leta 1947, nato odvisnost slovenskih staršev od italijanskih delodajalcev, premajhna narodna zavest in strah, dalje splošen padec rojstev, izseljevanje Slovencev v prekomorske dežele in končno še ponovni popravek meje jeseni leta 1954, kar vse skupaj dovolj zgovorno spodbija vsak nacionalni jtesimizem v tem pogledu. Veliko bolj optimistična je preglednica števila slovenskih dijakov, ki so v vseh letih doslej že opravili višje in nižje tečajne izpite. Iz nje je razvidno, da je na Višji realni gimnaziji doslej 167 dijakov, na klasični vzporednici pa 34, skupno torej z naših šol 201 abiturient. Trgovska akademija je dala doslej 80 diplomiranih absolventov, učiteljišče v Trstu, ki je bilo ustanovljeno komaj v šolskem letu 1947-1948 pa 88 učiteljev. Zaključni izpiti nižje stopnje so bili seveda številnejši. Na nižji srednji šoli, trgovski strokovni šoli in industrijski strokovni šoli je doslej uspešno zaključilo šolanje 1877 dijakov. Dalje beremo v članku profesorja Šaha pravično beseilo o učnih močeh na slovenskih šolah, zlasti srednjih. Ugotovitev: »Tako so bili pionirji šolstva na Tržaškem šolniki iz vseh slovenskih predelov in se ni nihče čutil na teh tleh tujca, saj je slovenska kultura le ena, enotna in ne pokrajinska. Slovenci smo narod, ne pokra-jinci. Preozko gledanje v tem pogledu nam prinaša le škodo in seje razdor...n — se avtorju strne v trezno sodbo, ki bi morala prevladovati tudi v vsakdanjih odnosih med našimi šolniki in njihovimi sindikalnimi organizacijami. V odstavku o šolskih knjigah poroča profesor Šah o začetkih tiska šolskih knjig pod zavezniki, zlasti ob velikodušni podpori kapitana Simonija in za njim vse do leta 1952. V petih letih so bile pod zavezniki natisnjene vse najpotrebnejše knjige. za osnovne in srednje šole, v celoti 62 knjig. Po letu 1952 dalje, ugotavlja avtor, pa gre delo komisije za šolske knjige silno počasi. Najprej nad pol leta komisije sploh ni bilo. Sedaj pa birokratski sistem delo tako zavira, da smo dobili v treh letih le štiri knjige. Pač zgovorna ugotovitev o razliki v skrbi in ljubezni do slovenskega šolstva med prvimi in drugimi upravitelji Svobodnega tržaškega ozemlja. Temu uvodnemu pregledu sledi nato glavni del Izvestja, to je — navajanje profesorjev in učiteljev na zavodih, nato pa učencev po doseženem uspehu ob koncu šolskega leta. Šole so razvrščene po stopnji od Višje realne gimnazije do Industrijskega strokovnega tečaja v Dolini. Iz statističnega pregleda ob koncu je razvidno, da je bilo na vseh slovenskih srednjih šolah na Tržaškem letos ob koncu šolskega leta 1587 dijakov. Od teh jih je izdelalo 631 (okoli 40 odstotkov), popravne izpite ima 401 dijak, padlo pa jih je 94. Ob vsakem razredu je naveden tudi razrednik, pri večini šol z različnimi tiski označen tudi uspeh posameznih dijakov. Na zadnjih treh straneh Izvestja so še poročila o raznih prireditvah srednjih šol v Trstu, o razstavi knjig na Učiteljišču, o pre.aio ji 1)0 dalo go-ti>Vij toliko prostosti, d# bo ta poslanstvo zares lahko vršila. Gdiisjc Maj Kodo v slovenskem duhu, ne le kopije italijanskih oddaj. Vsak narod ima svojsko čutenje ul to čutenje morajo izražati oddaje. Program naj prešinjajo tiste ideje, za katere se ves svobodni svet bori. Tega ravno potrebujejo naši bratje onstran meje, ki so večkrat siti domačih oddaj, ki jim v najrazličnejših oblikah vsiljujejo maiterializem, ki ga ne marajo. Kot katoličani želimo, naj nas postaja stalno seznanja s katoliškim življenjem po svetu. Zavezniki so v tej točki hoteli držati neko krivično nevtralnost, večkrat pravo brezbrižnost, kakor bi živeli v deželi, kjer so ljudje razcepljeni v različne veroizpovedi, in se ne smejo nikomur zameriti. Opoldanski in večerni čas za poročila je zelo ponesrečen. Čas kosila in večerje je najbolj primeren za poslušanje poročil. Ne vemo, iz kakšnih razlogov je prišlo do spremembe, vendar bi želeli, da bi opoldanska in večerna poročila spet preložili na prejšnji čas, to je na 12.45 in 19.45. Prepričani smo, da tolmačimo željo velike večine poslušalcev. Novi doktor V Rimu je na Gregorijanski univerzi promoviral za doktorja bogoslovja č. g. Ivan Zdešar, gojenec Germanika in duhovnik ljubljanske škofije. Čestitamo! njihovo zaščito z ustavnim zakonom, naj tej borbi zavestno sledijo in naj Slovensko demokratsko zvezo podpirajo, da svoje poslanstvo lahko izpolni. Živeli Slovenci v Italiji! Vodstvo SDZ v Gorici V Gorici, 26. junija 1955. F. BARCATA: Škipetarjev V deželi POVEST - 26 To mu je bilo všeč. Edino na ta način je mogoča rešitev. Ravno danes — k sreči — se nahaja škof na vizitaciji v bližnji vasi. Da, škof mora priti, samo on lahko pomaga. Priti pa mora takoj, še v tej noči, jutri bi bilo že prepozno. Kdo pa pojde ponj? On sam ne more, iker je prestar za tako težavno in dolgo pot v temni noči. Mavrioiju bo mogoče opraviti to nalogo. Župnik je zaklical skoz okno: »Jurij, Jurij!« »Ukazuj, gospod!« »Vzemi konja za ježo in pelji ga na potok, kjer ga navadno napajaš!« »Sem mu že dal piti, gospod!« »Pojdi, kakor ti ukazujem, brez sedla, in čakaj tam!« Jurij je izpolnil ta čuden ukaz in šel s konjem. Ko je bil še na dvorišču, je župnik zaklical drugič: »Anton, Anton!« Anton je. bil takoj na mestu. »Vzemi sedlo in vajeti ter pojdi tu zadaj do mlina Prendi Zefi-ja; tam poča- kaj!« Anton je šel, kakor mu je bilo ukazano. Stari župnik se je približal sobi očeta Mavricija. Moral je. močno trkati, da ga je zbudil iz spanja. »Vstani, ker je treba iti! Pripravi se dobro za dolgo pot!« Oče Mavrici j se je kmalu nato pripravljen predstavil župniku. Ta mu je na kratko razložil nevarnost, ki preti Luli in način njene rešitve. »Stvar je silna,« je nadaljeval župnik— »moraš naglo po škofa; pred dnevom mora biti tukaj!« Kot strela je zadela ta nepričakovana vest mladega redovnika; ob-stal je kakor kamenit kip; gledal je začudeno svojega predstojnika in le s težavo izgovoril: »To je satanovo delo, Lula je nedolžna!« »Tudi jaz ne verujem, da bi bila Lula tako deklo — je odvrnil župnik — toda najino prepričanje o njeni nedolžnosti ne pomaga prav nič nesrečni mladenki!« Oče Mavrieij je povesil glavo, roke so mu kakor mrtve.visele ob strani; besede predstojnikove so mu kot od daleč donele na uho: »Pojdeš torej k škofu, a glej da te nobeden ne opazi. Konj je pri potolcu. Vzemi konja in pojdi z njim k mlinu, kjer te čaka Anton s sedlom in vajeti. Osedlaj konja in spodbodi ga dobro v boke, — Bog bodi s teboj — ne hodi po navadni poti, ki pelje mimo Dodove hiše; lahko bi te kdo slišal ali videl. Lahko se vzpneš s konjem čez hrib po poti ali brez poti.« Oče Mavrieij je pokimal z glavo in odšel. Stari župnik je šel k oknu in ikot brezumen gledal ven v temno noč.. Ni bilo zvezd; oblaki so zakrili nebo; od juga se je bliskalo, pričakovati je bilo močnega dežja. POT DOLŽNOSTI Spodaj v dolini, ob Rubiškem potok«, je mladi redovnik naganjal konja, da je dirjal z največjo naglico. Ker je bila pot slaba, je vsak trenutek zadel na zapreke v nevarnosti, da si zloini tilnik ali razbije glavo. Zdelo se je, da ga nevidna roka peha dalje, da reši življenje devici, čisti ko angel, nedolžni ko otrok. — Samo on na zemlji in Bog v nebesih sta bila priča njene nedolžnosti! On pa ni mogel pred njene tožitelje in sodnike, da bi jo branil ter dokazal, da je nedolžna! Ni mogel, ker je imel zvezan jezik. zapečatena usta vsled spovedne molčečnosti. Ko je brez usmiljenja spodbadal konja k hitrejšemu teku, mu je prišel v spomin prizor, ko je Lula kakoT preplašena golobica klečala pred njim in mu razkrivala svojo srčno bol in skrb, pripovedovala svojo smrtno nevarnost v vodi reke Fandi, dogodek v hiši Pala Gjoka, njegove ljubezenske izjave, besede čarovnice in strah, ki ga je imela pred njeno osebo. Kalkor se vidi, je Pal Gjoka s pomočjo satanskega dela čarovnice in lastne pohotnosti povzročil vse to gorje nesrečni Luli. Toda na kakšen način? Bog sam ve! Konj je naglo dirjal čez dm in stra, čez kamenje in grmovje, zadel večkrat z nogo v raznovrstne zapreke, kar pa jezdec v svoji zamišljenosti ni zapazil. Vreme se je še poslabšalo, bliski so švigali drug za drugim, da je jemalo vid, potem je še treščilo prav blizu, da se je zemlja stresla kakor bi se hoteli vsi hribi sesuti. Konj se je splašil in z divjim skokom planil v goščavo; pri tem je neka veja ranila redovnika na glavi in vratu. Tedaj je tudi oče Mavrieij opustil premišljevanje. Z lepimi besedami in božanjem je skušal pomiriti konja, ki je tre- petal od strahu. Zato je tudi razjahal, prijel konja za uzdo ter šel peš dalje. Ob hudem bliskanju je spoznal, da je zašel. Zavedel se je, da ne gre proti Manat-u kamor je bil namenjen, zaito mora poiskali pravo pot, ki pelje čez hrib. Oče Mavrieij je dobro poznal te kraje, saj je imel priliko prehoditi vsako ped zemlje, ko je hodil na sprehode, obiske bolnikov ali pa na lov. Začel se je vzpenjati z veliko težavo, ker je bila pot polna vsakovrstnih zaprek, kamenja, korenin, vej, jam z vodo. Enkrat je zadel ob podrto drevo, da so ga veje ranile po obrazu, drugič zopet v trnjevo grmovje, da se je bilo težko izmotati; poleg vsega je začelo deževati vedno močneje, tema vedno bolj gosta, pot vedno težja. Toda kaj je vse to proti sveti nalogi, ki jo je imel izvršiti? Med gromom, ki je tresel zemljo, in bliski, ki so jemali vid, je oče Mavrieij ves premočen nadaljeval svojo pot. Toda konj se je pri zadnji zapreki ranil v nogo, zato ga ni bilo mogoče več spraviti z mesta. Privezal ga je k drevesu ter začel iskati pot. Čeprav bi si po ravnini prihranil dosti časa z ježo, je bil prisiljen pustiti konja tam do drugega dne, ko se vrne domov. (Nadaljevanje) Stran 4 KATOLIŠKI GLAS Leto VII - 1955 - štev. 26 PO SVETU NAOKROG-] OBSODBA. Urednika komunistične »Uni-ta« in Nennijevega »Avanti« sta bila obsojena na 8 mesecev ječe zaradi člankov v teh listih proti poslancu Vigorelliju, kateremu je poverjen urad za vojne penzije. ITALIJA POTREBUJE POL MILIJONA DAROVALCEV KRVI. Italija bi morala imeti na razpolago 500 tisoč darovalcev krvi, da bi lahko zadovoljila vse bolnice v državi, ki povprašujejo po tej dragoceni tekočini. Ta velezaslužna ustanova šteje danes komaj 200 tisoč članov. Dne 27. junija se je v Rimu otvoril XIX kongres društva prostovoljnih darovalcev krvi, ki je imel prav ta namen, da bi osvetlil to človekoljubno ustanovo in vzbudil med ljudstvom še več velikodušnih darovalcev. POSKUSNI ATOMSKI NAPAD NA NEW YORK. Pretekli teden so imeli po vseh večjih mestih ZDA poizskusni atomski napad in vaje za pasivno obrambo pred tem napadom. V New Yorku je bil alarm dne 15. junija ob 2h popoldne in vse prebivalstvo se je zateklo v protiletalska zatočišča in v podzemeljske postaje. Napad je predvideval spustitev vodikove bombe na okraj Brooklfn, kjer naj bi teorično izgubilo življenje dva milijona ljudi. Na delu so bile tudi reševalne skupine, ki so odstranjevale navidezne ranjence iz ruševin. Sv. Ivan - Trst Sv. Ivan je del tržaškega predmestja, ki je dobil ime menda po sv. Janezu Krstniku, ki so mu pred mnogo stoletij nekdanji slovenski prebivalci posvetili svojo cerkev. Ta cerkev je zaradi vojnih poškodb razpadla. Lansko leto jo je intendanca za umetnost obnovila. Skušala jo je postaviti spet v prvotni obliki ter popraviti tudi napake, ki so jih delali pri ponovnih dozidavah. Pretekli petek, to je na god sv. Janeza Krstnika, jo je prevzvišeni g. škof spet posvetil in " njej daroval sveto mašo. Razumljivo je, da so že prejšnji večer goreli veseli kresovi in so še vso noč od vseh strani pokali »možnarji«. Dolgo v noč se je glasilo tudi pritrkovanje, in sicer izmenoma iz župne cerkve in iz obnovljene stare cerkve. Kar je pristnih sve-toivanskih prebivalcev, so seveda po stari navadi razsvetlili svoja okna z raznoboj-nimi svetilkami. Na praznik zvečer se je spet vršil po mnogih letih v tej cerkvi blagoslov. Tako iz srca Svetoivančani že dolgo niso prepevali. Na nedeljo v osmini pa smo obhajali praznik v župni cerkvi s slovesno sv. mašo in procesijo, ki jo je vodil g. kanonik msgr. Salvadori. Pri procesiji je bila precej dolga vrsta pobožnih vernikov; tramvaj je moral precej časa počivati. Posebno slovenska mladina se je udeležila sprevoda v zelo velikem številu. Morda se bo prihodnje leto odločilo veliko število deklet tudi za to, da bodo nastopile v narodnih nošah, kar bi pripomoglo k slikovitosti. Spodbudno bi bilo tudi, ako bi nastopili cerkveni pevci s kako slovensko pesmijo. Dolinski župan sramoti duhovnike V juniju so imeli v Dolini pogreb brez duhovnika. Pokojnik, ki je umrl v bolnici, se ni hotel pred smrtjo spraviti z Bogom in zato ni mogel biti cerkveno pokopan. To priliko je izrabil dolinski župan Lovriha in ob odprtem grobu'napadel vse duhovnike, zlasti še odsotnega župnika. Med drugim je 'katoliške duhovnike obre- Prekoračii je nato še dosti ovir, dokler ni našel boljše steze, ki je peljala navzgor. Mislil je, da je prišel do vrha, pa je hodil le po obronku, ki ga ni hotelo biti konca. Bil je močno truden, moči so ga začele zapuščati, noge so se mu tresle in srce je bilo bolj naglo. Ustavil se je, da se malo odpočije, pa zasliši med šumenjem vode in dežja hudo tuljenje: Ustrašil se je. da mu je srce skoraj nehalo biti. Tuljenje je postajalo močnejše, bližalo se je vedno bolj. »Volkovi! Volkovi!« — je zamrmral. .»Vsemogočni Bog, pomagaj mi!« Vstal je in šel zopet naprej. Z velikim naporom je prišel ni pravo pot; ni mogel verovati, da je že na vrhu, pot pa je le postajala z vsakim korakom boljša. Pustil je gozd za seboj. Tema je bila nekaj manj gosta, tako da je lahko aačel hoditi hitreje. Strah mu je del peroti na noge: hitel je na vso moč, da zbeži iz te samote in bližine volkov. Spotoma ga je mučila misel, ŽRTVE PEŠČENEGA VIHARJA. Južno od sudanskega pristanišča je divjal pretekli teden zelo hud peščeni vihar, ki je trajal nepretrgoma 36 ur. Predvidevajo, da je pod peskom našlo smrt več sto ljudi. Do sedaj so našli 11 mrtvih oseb. Najhujše je prizadeto mesto Tokar, kjer so bile hiše dobesedno pokrite s peskom in kjer je poginilo veliko glav živine. To je bil najhujši peščeni vihar kar ga pomnijo v zadnjih 30 letih na tem področju. IZVRTALI BODO MONT BLANC. Zamisel o zgraditvi predora pod Mont Blancom je nastala že pred prvo svetovno vojno. Toda od zamisli do izvršitve je dolga pot. Te dni je francoska vlada predložila pred-sedništvu narodne skupščine načrt o zgraditvi tega predora, ki naj bi bilo skupno delo treh obmejnih držav: Francije, Italije in Švice. Predor bo dolg skoro 12 km, širok pa 8 m. Začeli bodo z vrtanjem istočasno na francoski strani nad Casale des Pelerins v višini 1203 m in na italijanski strani v En-treves severno od Coumayera v višini 1380 m. Italijanska in francoska družba bosta izvršili vsaka polovico dela, ki je cenjeno na 90 milijonov švicarskih frankov. Za kritje stroškov bo uprava predora pobirala cestnino. koval, da samo oni sejejo sovraštvo na svetu, medtem ko se vsi pravi poštenjaki trudijo za mir. Med vojno da so duhovniki blagoslavljali kanone in bombnike, na tega zaslužnega tovariša pa ne vržejo kapljice blagoslovljene vode. Z vsemi častmi so pokopali cesarja Franca Jožefa, ki da je imel po njegovem veliko nezakonskih otrok in je torej živel v javnem pohujšanju. Kljub temu je imel cerkveni pogreb, ta siromak in pošten delavec pa ga ni zaslužil. Zaslužil ga ni zato, ker je bil antifašist, duhovniki pa so bili in so fašisti. To je nekaj misli iz Lovrihovega govora. Kaj naj rečemo? Ali naj odgovarjamo? Komu? Bralci »K. glasa« že dolgo ne potrebujejo odgovorov na psovke in domislice o blagoslovljenih kanonih in bombnikih in slovenskih duhovnikih — fašistih! Ali naj odgovarjamo naravnost dolinskemu županu? Škoda prostora v listu samo za njega! Le to mu svetujemo, naj pusti zgodovino pri miru! Cesar Franc Jožef je tako živel in umrl, da je cerkveni pogreb zaslužil. Prejel je svete zakramente in se z Bogom spravil. Vsak kristjan, ki se z Bogom spravi, ima pravico do cerkvenega pogreba. Tudi dolinski župan bo imel cerkveni pogreb, če ga bo zaslužil. Prej se bo pa moral javno s Cerkvijo spraviti, ker jo sedaj javno sramoti in blati. Katoliški duhovniki in pravi verniki se že dolgo ne bojijo takih krščenih odpad- Razstava vezenin Pretekli teden so mestni Dekliški krožki priredili razstavo ročnih del ob sklepu tečaja za vezenje. Razstava je bila zelo okusno pripravljena in razstavljena dela zelo lična. Dekleta so z njo pokazala, kaj pridne roke lahko naredijo poleg vsega poklicnega dela in kako koristno jc, če je moderno dekle doma tudi v tej stroki. Dekletom DK toplo priporočamo, da s da je pustil konja privezanega v gozdu, kjer ga bodo lačni volkovi našli in raztrgali. A on mora naglo do Manata, da najde škofa. Nato mu je prišlo zopet žalostno vprašanje: se bo dalo rešiti Lulo? Bil je pripravljen bojevati se proti razbojnikom, proti volkovom, proti celemu svetu, samo da bi jo mogel rešiti. Za sedaj mu pa ni preostajalo drugega kaikor hiteti, hiteti na vso moč, da čimprej obvesti onega, ki ji edini more pomagati. Polagoma je vendar prišel na cesto. Oddahnil se je. Zmolil je kratko gorečo molitev. Zaželel si je nekoliko oddiha, ker so ga moči zapustile. Sedel je na kamen ob cesti. Kako pozno je že bilo? Ni se mogel spomniti. Zdelo se mu je, da je preteklo že eno leto, odkar je odšel zdoma. Takrat je bila ura enajst. Od Rubiga do Manata je tri dobre ure. s konjem. Toliko časa je blodil sem in tja, po stezi in brez steze! Koliko poti je napravil? Morda bo že prepozno ter bo Lula umrla po njegovi krivili? ( Nadaljevan je ) nikov kakor so Peron, Togliatti, Tito in Lovriha! S svojim političnim govorom je dolinski župan ob odprtem grobu žalil čut vseh prisotnih in vseh občanov, ki jim je vsak pogreb dejanje pietete in srčne omike, Njegov govor je bil zato političen, ker ga tam pred tremi meseci ob takem titovskem pogrebu nikoli ne bi imel! Tako pa je našel lepo priliko in jokal za enotnostjo in skupnostjo, ki da jo po njegovem modrovanju razbijajo samo katoliški duhovniki. Kakor je znano vsej slovenski javnosti, se taki incidenti ob raznih prilikah pod sedanjim županom v Dolini večkrat ponavljajo. 9. avgusta 1953 je imel pogum napasti naše prepričanje ob blagoslovitvi zvonika celo vpričo škofa, mnogih duhovnikov in vernikov. Za tisti govor pa je bil od nekih ljudi pohvaljen, ker je govoril dvojezično... Mi te žalostne strani dolinske zgodovine sproti zapisujemo, da bodo tako bodoči rodovi spoznali, kako se je godilo duhovnikom in pravim vernikom pod županom Lovriho, ki je sramotil v javnosti versko prepričanje svojih občanov. Hiša za duhovnike (Casa del clero) Na praznik Srca Jezusovega je tržaški g. škof otvoril novo hišo za duhovnike. Hiša stoji v bližini semenišča. Načrt za to lepo in potrebno stavbo je izdelal arhitekt Frandoli. V hiši je 21 sobic. V njih bodo našli stanovanje semeniški profesorji in duhovniki, ki so sami in nimajo lastnega stanovanja. Hiša je seveda namenjena tudi za tiste, ki potujejo skozi Trst ali pa ki se mislijo ustaviti v Trstu samo za nekaj časa in potrebujejo oskrbe. Nov korak za pospešitev trgovine med Trstom in Jugoslavijo V četrtek dne 16. junija so v Trstu na sedežu podjetja SAIMA uradno ustanovili »Zbornico za pospešitev trgovine med Trstom in Jugoslavijo« s sedežem v Trstu. V tej zbornici bodo vzporedno delovala tržaška in jugoslovanska podjetja za povečanje in okrepitev trgovinske izmenjave med obema državama. Izid izpitov na Nižji trgovski strokovni šoli v Trstu Na državni nižji trgovski strokovni šoli v Trstu so se vršili nižji tečajni izpiti od 4. do 18. junija 1955. K izpitu se je prijavilo 10 kandidatov in 26 kandidatinj ter 1 privatist. K u*»tne-mu izpi tu ni bil pri puščen 1 'kandidat. Izdelalo je 5 kandidatov in 1 privatist ter 13 kandidatinj, to je 51.35%. Trije najboljši so bili nagrajeni. Zahvala Provincialno predstojništvo Šolskih sester v Trstu izreka najtoplejšo zahvalo g. dr. Mariju Bregantu za vso požrtvovalnost, skrb in pozornost, ki jo je posvečal s. Rafaeli Saksida v njeni bolezni, pa tudi za hitro in točno diagnozo in izborno uspelo operacijo. Vsemogočni naj mu tisočero povrne! takimi tečaji nadaljujejo tudi na deželi, saj tako dekliško delo plemeniti srce in lepša naše slovenske domove. Šolski uspehi Na slov. strokovni šoli v Gorici so izdelali : I.A: Bensa Darko, Blasi Franko, Brailli Darij, Braini Franko, Debellis Gelindo, Devetak Rinald, Ferletič Marij, Frandolič Marin, Klanjšček Aleksander, Lavrenčič Bruno, Metlika Stanislav, Pelizzo Lucijan, Peteani Peter, Pregelj Sergij, Rolich Aleksander, Sibau Pavel, Visintin Marjan. LB: Brandolin Bruna, Černe Elvira, Faletič Marija, Hmeljak Silva, Kobal Kon-eeta, Marussi Jolanda, Quinzi Olga, Zotti Marina. II.A :Budal Bruno, Crassini Ivan, Debellis Adrijan, Ferletič Silvan, Florenin Ivan, Kerpan Lucijan, Klemše Jožef, Malič Bruno, Radetti Lucijan, Pelicon Martin, Peteani Bruno, Škaraibot Marin, Žabar Evgen, Zavadlav Rajmund. II.B: Ambrosi Marija, Braini Marija, Fi-gelj Pavlina, Lorenzi Adele, Marussi Danila, Mauri Silvana, Ožbot Milojka, Perco Karla, Pintar Albina (z odliko), Pintar Irena, Saule Adrijana, Stanič Bruna, Tomšič Magda. Izpiti na strokovni šoli Zaključni izpit eez 111. razred so izdelali: Cingerli FerucLj, Cueiat Pavel, Codermaz Peter, Florenin Albin, Gergolet Marij, Je- len Valter, Lutman Jožef, Mesehnig Adolf, Ozbot Herman, Pirih Egidij, Sitar Vojko, Sosol Valter, Zorn Adolf, Berdon Ana, Drosehig Lucila, Kožlin Gracijela, Oblju-bek Gabrijela, Pivec Silvana, Rutar Marija, Valentinčič Romana, Visintin Ivana. Izpiti na nižji gimnaziji Nižji tečajni izpit čez III. razred so izdelali : Bednarich Marjan, Četnic Marjan, Gergolet Maksimilijan, Kerševan Silvan, Klcin-dienst Ksaverij, Peteani Zdravko, Tomšič Zdravko, Brisco Gabrijela, Brisco Gverina, Kacin Marjeta, KOMAC Lučka (odličnjakinja), Komjanc Miroslava, Vidrih Ana, VISINTIN Franka (odličnjakinja). 1 dijak zavrnjen. Gostovanje rojanskega dramatskega odseka Prvič odkar so po vojni dramatski odseki Marijinih družb zopet oživeli smo imeli na praznik sv. Petra in Pavla priliko, da smo v dvorani Brezmadežne na Placuti pozdravili vrle igralke rojanske Marijine družbe. Kako potrebni in koristni so ti stiki, je poudaril tudi g. voditelj goriške Marijine družbe v svojem pozdravnem govoru. Bil je to res tako iskren in posrečen praznik, da ga bomo ohranili še dolgo v naj-iepšem spominu. Rojanski dramatski odsek šteje že dolgo vrsto let in je edina igralska skupina na Primorskem, ki ni prenehala s svojim delovanjem niti .takrat, ko je fašizem zatrl sleherno slovensko besedo najsibo v šoli kakor na odru. Ni čuda, če je zato rojanski odsek na višku svojih umetniških zmožnosti in da razpolaga s tako dobrimi elementi tako mlajšimi kakor tudi starejšimi. Že takoj prvo dejanje je osvojilo vse gledalce. »Žrtev temnih sil« je sodobna, modema drama, v kateri vidimo mlado, po dobroti in lepoti stremečo dekle, ki se pusti zapeljati od pokvarjene prijateljice. S slabo knjigo, ki ji jo ta ponudi se začne njena pot navzdol, da postane končno ubijalka lastnega očeta. V ječi šele pride do zadnjega žalostnega odkritja, da je tisto usodno knjigo spisala njena lastna mati-pisateljica. Vendar milost božja potrka tudi na njeno dušo in na dušo njene nesrečne matere, ko se zanjo žrtvuje njena najboljša prijateljica. Bog jo ozdravi dušne in telesne slepote in v maminem objemu najde zopet vso tisto ljubezen po kateri je zaman hrepenela vso svojo mladost. Vse igralke so svoje vloge odlično odigrale, zlasti je bila doživeto podana vloga glavne igralke, nesrečne Vere. Strašna tragedija njenega mladega, propadlega življenja je vse gledalce do solz ganila. Iz srca smo hvaležni dramatskemu odseku rojanske Marijine družbe za tako lep odrski užitek in jim kličemo: na svidenje prav kmalu! Večerna veselica v Štandrežu Goriški Slovenci so se v nedeljo zvečer v lepem številu odzvali povabilu štandrške mladine. V večernem hladu smo na prijetnem prostoru za cerkvijo prisostvovali prisrčnemu izvajanju naših najmlajših. Igrali so igro v petih dejanjih Mačeha in pastorka. Potek igre je bil precej živahen in vsi mladi igralci so se dobro vživeli v svoje vloge. Na sporedu sta bili se dve deklamaciji, zlasti je bil posrečen mali trileten deček, ki je recitiral pesem o siroti Jerici. Pridnim igralcem in požrtvovalni režiserki vse naše priznanje. Pohvaliti moramo tudi okusno pripravljeno scenerijo, ki jc dala igri še poseben izraz. V drugem delu je nastopi? mandolinistič-ni orkester SKPD pod vodstvom prof. Fileja, ki je žel za svoja izvajanja veliko o-dobravanja. Zlasti so ugajale naše lepe narodne in Schubertova serenada ob dovršenem podajanju baritonista Gorjana. Na nebu so že gorele zvezde in prve kresnice so se že kosale z njimi, ko smo sc v prijetnem razpoloženju vračali proti domu, veseli, da zna naša beseda in naša pesem najti pot v vsa srca. Spor „Tre Venezie" se je žalostno zaključil Najemniki ustanove »Tre Venezie« iz Pevme so dobili 10-dnevni ultimatum, ki je stekel 27. junija. Po tem roku morajo kmetje zemljo prepustiti ustanovi in plačati 2000 lir stroškov. Tako se je žalostno končal dolgotrajni spor med ustanovo In kmečkimi najemniki, žalostno toliko bolj, ker ustanova ni hotela počakati do sv. Martina v novembru, ki je določen za razveljavljanje in obnavljanje kmečkih pogodb, kar bi omogočilo košnjo in pobiranje sadežev. Za preklic tega ultimatoma je bila pred dnevi delegacija kmetov sprejeta pri gori-škem prefektu, ki je popolnoma soglaša! z zahtevami najemnikov, a ni kljub temu nič dosegel pri pravnem zastopniku ustanove Tre Venezie. Mislimo, da tako postopanje dovolj razgalja zahrbtne namene omenjene ustanove, ki naj ve, da nad človeško pravico je še božja pravica. Sovodnje Pogosti dež in topli dnevi blagodejno vplivajo na poljske pridelke, da se nam obeta precej dobra letina. Lepa pšenica in ječmen komaj čakata pridnih rok in mlatilnice. Tudi krompirja bo dovolj. — Bogu hvala! \ torek smo zopet pokopali žrtev zahrbtne bolezni, — kapilarne krvavitve v glavi, že tretje te vrste v naši vasi. Tudi to pot si je izbrala bolezen mladega moža v 45. letu starosti — Konrada Tomšiča. Bog mu daj mir in pokoj; žalujoči in trdo preizkušani vdovi pa naše iskreno sožalje in božjo tolažbo! Vrh sv. Mihaela V nedeljo smo doživeli zgodovinsko vazen dogodek za našo vas: blagoslovitev in otvoritev električne napeljave. Sicer zveni to za nase dvajseto stoletje že nekako čudno; vendar če pomislimo na naše razmere moramo biti le hvaležni vsem, ki so poskrbeli to veliko korist v naši vasi. Presenetilo pa nas je dejstvo, da pri vsej slovesnosti ni bilo niti ene besede v našem jeziku kakor da bi ne bilo na Vrhu slovenskega ljudstva. Sicer pa so višji predstavniki zelo prijazno pokramljali z našimi ljudmi. — Želimo, da bi tudi naša sosednja vas Dol kmalu prišla do svoje električne napeljave in toka. Obvezna oddaja žita Občinski odbor za oddajo žita je pričel z odpošiljanjem pozivnic kmetom, ki so določeni za oddajo žita, ki je v naši provinci določena v višini 46.000q. Oddaje se bodo pričele 6. julija in so tako določene: Kopriva 1333 "q, Krmin 4390 q, Dolenje 134 q, Doberdob 88 q, Gorica 432 q, Štever-jan in Sovodnje 14 q in ostale goriške občine skupno 39.695 q žita. Žito, ki so ga kmetje določili za oddajo, mora biti zdravo in popolnoma čisto in njegova hektoli-trska teža ne sme biti manjša od 75%. Iz Beneške Slovenije Zaprli so predilnico v Čedadu Čedad in Nadiška dolina so že pred časom utrpeli veliko gospodarsko škodo, ko so zaprli tovarno tanina in je več kot 20*) delavcev ostalo brez dela. Nihče izmed teh delavcev ni dobil dela drugod. Kakor da bi to ne bilo že dovolj so pred dnevi zaprli še čedadsko predilnico, kjer je delalo kakih sto predic. Delavke so odslovili ne da bi jim plačali zadnja dva meseca. Ogorčene vsled tega nečloveškega ravnanja so se delavke združile in šle protestirat na županstvo. Sprejel jih je podžupan, ki jim je'obljubil, da bodo o tej zadevi razpravljali na prvi občinski seji. Vse mesto je zaskrbljeno zaTadi te nagle ukinitve dela in vsi se izprašujejo, kaj misli ukreniti ravnateljstvo tovarne. Že tako težkemu gospodarskemu stanju v Benečiji se je sedaj pridružila spet nova skrb in z njo novo pomanjkanje. OBVESTILA PRI RADIJSKI ODDAJI »VERA IN NAŠ ČAS« bo govoril v nedeljo 3. julija ob 11.30 msgr. dr. Jakob Ukmar o ustavi katoliške Cerkve. Sezite po knjigi! V mesecu juniju obhajamo Slovenci 10-le.tnico krvavih dogodkov? ki jih je zagrešil komunistični režim v Jugoslaviji nad okro^ 12 tisoč fanti in možmi, slovenskimi protikomunističnimi borci. Izročeni po Angležih na Koroškem Titovim krvnikom so bili ti naši borci zverinsko mučeni, poklani ali v neštetih primerih napol živi pometa-ni v jame blizu Kočevja in drugod po Sloveniji. Nekaterim od teh navidez mrtvim se je posrečilo rešiti se izpod kupa mrličev in danes v USA in Argentini pričajo o zločinih, ki so jih zagrešili rdeči krvniki nad svojimi brali samo zato, ker niso hoteli postati komunisti. Med vojsko so komunisti z lažno propagando dela-li razpoloženje zase, po masovnem pokolju slovenskih fantov in mož so hoteli ta zločin opravičiti z novimi izmišljotinami. Te komunistične laži razkrinkava knjiga Krivda rdeče fronte, ki jo je na podlagi prič in drugega dokazanega gradiva spisal msgr. M. Škerbec v Združenih državah. Knjigo je izdala celovška Mohorjeva družba, dobite jo pa tudi v Gorici in v Trstu pri Fortun ato. Pisatelj pripravlja nadaljevanje tega l. dela. OGLASI Za vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski L. 20, osmrtnice L. 30, več 7“/o davek na registrskem uradu. Odgovorni urednik: Stanko Stanič Tiska tiskarna Budin v Gorici S TRŽAŠKEGA Z GORIŠKEGA