r KOI E I V It K < I K n M. \ \ s K i LINI /\ MISIKti: CITATU JK PROLETAREC (»hisilo Jni»oslo\iinskr S1 ni irr OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. AINU IIS EDUCATIONAL lil BEAU I . — NO. 179! K"lr"d U«. ««il»,, ». IM;, ,»,. ai*. A»l A Cun|i»> ui Mai. I. 1, I«/« 0>H..U It' CHICAGO, ILL.. 7. JANUARJA (J.nu.ry 7). .942 *wuiy „ ,3„ s Uwno se voditelji j o, da pride od nekod pomoč in unij Ci() in AFL še obkladali Jih osvobodi te tiranije. ¿aljiVimi priimki in si očitali Uni|e seveda niso držale kri- razdirastvo, rušenje sloge, izdajstva, -kebstva in kar še dru- žem rok. Kvarno zanje pa je bilo, da so veliko svojih energij tro&ile med seboj, tu in tam tu- vojni, proti Rooseveltovi vn.nji ' s° mo«U reCi- sPreJem Idi v stavkah druga proti drugi, pelitik. in proti podpiranju An- ''»»^ove PoaUve v poslanski K lije in njenih zaveznic. Veli- '-''""liri. k. j* sedaj P red se iu.- m tekmovale v organizatorič-nih prizadevanjih druga druyi v «kodo. Pot v prvi sporazum Končno se je predsednik odločil, da je treba priti med zastopniki delavcev in delodajalcev v tem kritičnem času do sporazuma saj toliko, da nesoglasja, kjer se dohode, ne bodo motila produkcije. Sklical je določeno Število zastopnikov industrije in zastopnikov delavstva na kotift- j:»» • r a" L i......— , „,auu uruiuMrti, renco in jim sporočil, da i*riča- V .T (,n,*ih dri*v vpili, da je ne- kuje od njih tak sporazum, ki d,h je a g it ir a I le za svoj list ,n kaj ^ ^^ ^ ^ bo sprejemljiv za prizadete h. mu pndob.v.1 med strankinim. I ^ AeMo sUvk sabotaž, in i za koristi te dežele v splošnem. 1 *"iopnik' ln I "komunizma". Tu so se zaeno z zastopniki Namen ameriške reakcije je i ameriške industrije prvič sešli ko je pisal tudi proti Angliji ir ji našteval njene grehe. Ameringer je list razširil že toliko, da je imel blizu 50.000 naročnikov. Toda pred par meseci iih je začel naglo izgubljati in je ukinil po dve številki na mesec. To ga je pognalo še bolj navzdol. Oscar Ameringer je bil do leta 1932 še aktiven v socialistični stranki. Stel se je tom. pa jih je izmodreval. Kaj-ti ako bi jo bil sprejel tudi senat, bi bile unije uklenjvne m v-ak unijsKi voditelj, posebno organizatorji, bi bili i/-,o.stavljeni ?reganjanju. unije pa bi izgubljale bitke in članstvo. Vse pod masko narodne obrambe tturbonski senatorji in pijanci iz južnih držav, večina med ekstremne militante in so- j:k0. . , , , , . republikancev v zvezni zborni- deloval v boju proti stari gar-' : • , • , ' K • iCi m reakcionarni demokrat Petain trka na trdo srce Vojni položaj je za zaveznike ugoden in ponekod neugoden. Na luških bojiščih -e n.-msk i arma t a se doiil'.i. e o}»)/, ja inn pomika proti a - |"Nki Hitler gradi utrdb- N««\i nemi ki vi hov ni povel -ink na ruski front i. Hitler, bi rad nemško umikanj • proti domu zaiezil z gradnjo treh utr-i-bnih r t. Tako p< roča i/ S: >< k holma New York Times, k,' ima zelo zanesljive ooroeevalc e. Pr\ . trdnjavska linija irre >'> >tari rusko-j>ol j s k i meji. To je tako'.vana Stalinova črta. S > ^jet>ka l n:ia jo je zgradila za ■dučai poljskega napada. 1'trd-'»♦• na '«-j črti -o bile v sedau.ji vojni do malega razdejane, a nemški \oja.-ki inženirji jih srda) ia^rloma obnavljajo. Prej -O bile <,1. ! II p II«' / Uil»i je. -eda.t pi '»f • i» ii. pra\ i imen p no por ». Se dve liniji za zajezenje nemskerçj» urrika i»ri"a nemška črta utrdo ¿r-" i'4.: I^u^. Nemc i so jo z#ra-I li na meji t i-tevra dela Pol i-^kc. ri yr:i vzeli zase. Tore i 0 t» uinibe gradili proti Rusiji /<• v i .isu, ko so imeli z njo ' '»a k i prijateljstva". Tretja linija utrdb jrre ob r<4-vi '»dir blizu meje prejAnj<» i»<»ii m republike. Ker se Nom-iii-o nikoli bali. da jih bi Po'i'ka napadla, tu niso imeli i» a kili več jih utrdbnih na- • a\. i a jih seda j toliko bol i ' 1 i; radii i, poroea omenjeni 1 -i Irpljenje Poljakov in drugih /aie«i|ji\j \ iri iz Stock ho Im a ' • •v p . da so nagnali na jrrad-: ' tret je utrdbne črte Nein-nn.noo Poljakov. Delati mo-•» brezplačno in niti (vblek^ • 'I 1 vrli t«">ra so silno pod-1 - n i eni. da j ih ^mrt prav na- k »-i. Tudi pri gradnji dru-i > » h črt -to uposleni Poljaki I ' inci, pa Heiorusi v enako » i i h ra /.merah. II ' 1er torej ni ni;" kaj prepri-da pride kdaj \ Mo-k\ ». 1 -t za va rovat i. da yra ne ^tîilni obokati \ Herlin Zmage v Libiji i i bi i i so minuli teden A n- Lriezi ¡.i zavezmki e^li pr.ui osiíji, nadaljne znia^e in oku-f>ir tli P,:. dio. Pet lis '• )>iscnih voja'aílh» \ te j bit ki. A iclezi >i» izviÑdi tudi y "i o \ )sre'en ñapad na n rvezki otok iler.lla in presenetili Menl sk > insartbn 1o|iko, d.í se je pí dala brez hoja. Nato so razhili si^nalne in radijske naf>rave in oílsl Japonske zmapp M ii i srece tmata An^lija in urzave /. .laponei, ki i' no pa t ud i / :t \ ratno bo-i :ma io del»ro oro/, je, m«»- • ••• IKM.OIIKO% i»o Zi I ta n. re.. eno n »rnaru o zračno l"l»to. S h ni iznenadn.m napad' m na ilavaie in Sin^apor pa hm <»s!a n i angleško in ameri-k > vojno unMiovje. Manila. j?la\"no mesto l-';ii pinsk-tfa otočja. >o okupirali .Iap i t .'i vprašanja: Ali so za unijo klavniških delavcev CH). ali za neo Ivisno unijo, ali za nr.belio. Swift & Co.. ki je ena največjih ki avniskih ilružb v tej -ke mahinaci'je." To je Rusiji • ari'«», di *n J; ,x»n-ka up.i i ». r» ¡n a v je \ v o, ni že z dvt velesilama, in poleg še K it a j-ko ii» Niz »z.em-kr, zh »-dno 11 di jo. V« I i k o «j o pa ; Henri LnGarde, ki bi im< ! načel ie i • di.Vu . ob ravni a' i i ''«»ti i t mi R* imu in drugim, ki ■o < btoženi krivd»- \o,ne in i anc » kega pt aza. je odst lil. dasi j,, piipravlja! maieri-¡al /a n: I leto dni. Za vzrok odstopa je i a-edel -labo zdravje, a v Rerlii u t r lijo, da tenr.i »zgovoru niti v Vichvju ne ve jamejo, pač pa se obravnav » r.ame.mma odlaša. Ako se prične, 1k» užitek za sadiste Rerlinu .'n še eno ponižanji Franci jo. Maršal Petain je 1. januarja »v svojem govoru francoskemu narodu zaeno apeliral na Hit-i lerja. da naj Franciji ola jša , ogoji* premirja, kajti njen loiaj je brezupen. Ljudstvo strada, me>ta v okupiranem delu morajo za prestopke proti nacijskim vojakom plačevati goro-ia^ne glotl^e, in Francija mora ob enem plačati «za vzdrževanje nemške okupacijske armade vsak dan 400,000,000 frankov (okrog osem milijonov dolarjev). Za Nemce se mora debil i za ta denar v Franciji , 'i k ir p trebujejo in se jim ga veliko ostane da z njim trosijo, j a'i pa pošil jajo kar že morajo | kupiti, v Nemčijo. V ih 4esiyrn»!TOio. Mar- j vedrin bil jn je danes očrniti de ! na skupni sestanek tudi vodilni ' lavce za nelojalneže čim se or-! Predstavniki unij AFL in CIO. gani/irajo in zahtevajo zbolf-;me<* ujitni predsednik Green in sanje življenjskih razmer. Go- Predsednik Murray, dalje pred-sjMKia. ki se oglaša za nositelji- «tovnik najjacje unije in naj-co patriotizma in amerikaniz- ^^ost v CIO John L. ma, živi po knežje, in se veliko 1 »« predstavnik zveze boljše, delavec pa ua.: gara. ži- támsterjev in éoferjev, I)an To-\\ v bajti, in .stradTrs svojo dru- • bin» ^ ^ v AFL enaka močra tino v í*ed, kadar je \Tžen v ^ebnost, kakor je Lewis v na- brežji osel nost. In če gre v stavko zu svoje zahteve, je v nevarnosti, da izgubi življenje. Veliko jih je že padlo v njih, dasi niso storili drugega kot zahtevali nekoliko večji kos kruha in priznanje svoje unije. Delodajalcem se nakana ponesrečila Tinti >kczi vso sedanjo dobo »bor »zevanja, in posebno še o i kar -o Zed. države v vojni, so delodajalci sko-zi kolone svojega časopisja in v radiu raz predli mrrno kampanjo, da -*e unije. ji osebno še CIO. prikaže za nezveste državi, ki sabotirajo /.a šal JMain, kateremu narod za-| produkicjo za narodno obrani-upa in je edini izmed članov j bo. unije AFL pa so predstav-njeg(ve vlade, ki ga tudi spo-||jAlj >a gnezda graftarjev. kri-štuje včasi l judstvu govori v j minalcev in korupcije, člane v radio m -a bodri z upanjem n.i njih pa za podložnike, ki čaka-boljše dneve. Toda kadar vpraša Petra in nemško vlado za koncesije v popusta n ju od krutega miru, ki ni mir, zahteva Hitler toliko več od Francije v drugih ozirih, itn primer več sodelovanja v vojni j»roti Angliji. sprotni skupini. Za obvarovanje odprte dela v-nice Zastopniki industrije so od ločno zahtevali, da morajo unije, dokler bo trajala vojna, pristati v pogoj, da ne bodo nikjer zahtevale zaprto delavnico, koder sedaj ni še priznana. In pa da se absolutno odrečejo sredstvu stavkanja in pa d« naj ne motijo delavcev* s pretiranimi zahtevami za zvišanje mezde. In še več drugih pogojev so navedli. To bi pomenilo toliko kot da naj prenehamo s svojim delom iti prepustimo unije usodi, so odgovarjali zastofpniki CIO in AFL, Murray pa je industrial-cem sarkastično omenil, da ako (Nadaljevanje na 2. strani.) Na Norvežkem je imelo nemško vojno sodišče obravnav«» p oti domačinom, ki .-o bili ob- (Nadaljevanje na 2. strani.) Ali ste ie naročili Ameriški družinski koledar za leto 1942? Važnost ameriških ekonomskih interesov v Aziji Kdajska ni edini vzrok, radi zelo v skrbeh, čeprav zgolj iz Vrh tega zalaga Nizozemska narica ob olje, premoč Japon- katerega je Japonska udaril* gospodarskih ozirov. vzhodna Indija ameriiko indu- »ke ni Pacifiku pa bi postala s na P. arl Harbor in Filipine, na Skrb od kje dobiti zadosti strijo tudi z raznimi drufin i temi osvojitvami ogromna. Saj Singnpor in na Mala jo. kavčuka, ko tukajšnje zaloge surovinami, ki jih tu nimamo, že sedaj vidimo, da je ona ne- Na Mala ji in v Nizozemski poidejo, in predno se bo moglo «Ii sa i no v zadostni meri. varen sovražnik. Kar se tiče i«- vzhodni Indiji, ki so jo Japonci izdelovati nadomestila v zn- TaWo vidimo, da so dežele koriščenja, je japonski kapita- tudi napadli, se pridobiva 75 dostni meri ako ga iz Azije navezane druga na drugo in si lizem, bodisi privatni kot dr- odstotkov kavčuka na svetu. vsled vojne ne bo več mogoče lahko pomagajo vzajemno, ali žavni, eden najbresobaimejiih Največji del tega kavčuka so uvažeti, pojasni, čemu je vlada kupovale Zed. države takoj izdala potrebne naredbe. Japonci hočejo to bogastvo da s tem velevažnim sredstvom zase. hrani kolikor največ mogoče. oa kakor je slučaj sedaj gledt? na svetu. In z narodi, ki so pod Japonske, si bogastva šiloma mikadom (Korejci, Kitajci v erilaste. Materijal, ki ga do- Mandžuriji itd.) ravna Japon- bivaio Zed. države iz Azije, • ka bolj tiransko, kot pa sedaj Ako se pomisli, da so ameri- Znatno količino kavčuka prido- plačajo z dobrimi dolarji, in z katerakoli izmed belopoltnih ske ceste od Atlantika do Paci- biva Brazilija, toda za ameri- manufaktumimi izdelki, ki so dežel, ki posedujejo kolonije, fika in od severa do juga polna ike potrebe veliko premalo priznano najboljii na svetu. Po porazu osiiča bo treba avtov in avtotrukov, m da se v Ako se pemisli. kako ogrom- Anglija ima v svojih koloni- vprašanje kolonij in prirodnih Ameriki uporablja mnogo kav ne količine kavčuka je treba jah blizu Singapora bogata bogastev reiiti v svetovnem ob- čuka v neštetih drugih predme- na avtih ali trukih, pa za razne oljna polja, in ima jih tudi Ni- I segu v korist vseh. Ako »e to ne tih. m lahko predst a vi i«mo, da druge potrebe, si lahko pred- zozemska vzhodna Indija zgodi, sta ie ta dva vpraianja je ta dežela za usodo Nizozem- očimo važnost omenjenih dveh Ako te kraje okupira japon- sama na sebi zadosten vzrok za ske vzhodne Indije in Malaje dežel v Aziji za Zed. držav«, ska armada, je angleška mor- nove vojne. IB r v # I» r i k nos i m a sv V nekem društvu v kraju, kjer se ljudje za ničesar ne zanimajo, je prijatelj Ameriškega družinskega koledarja skušal prodati nekaj izvodov. Po ni šlo! Prej so se izgovarjali na krizo in brezposelnost. Sedai pa, da stalno delajo in ni časa za čita-nje; so preutrujeni, preveč zaposleni z drugimi rečmi in sploh jim tudi ni za branje. Dobro, da ni povsod tako, drugače bi ne bilo nič knjig, nikakršne prosvete, nič kulturnega dela. Ampak je vendar še ogromna masa brezbrižnih ljudi. Lahko bi se med njo storilo več, pa imamo brezbrižneže tudi med naprednjaki. Na vse pre-tege se namreč branijo odborov in pomagati v aktivnostih. So rajše komodni. Koliko bi se v naših naselbinah še storilo, ako bi tisti, ki so zmožni, hoteli pomagati. Tako pa je tokih, ki so pripravljeni sodelovati, malo, marsikje nič. A boljši svet vseeno hočejo, napredek, boljše razmere itd. Toda to nikoli ne pride samo od sebe. Za vsak korak napredka, za vse kulturne pridobitve, za vsoko zboljšanje socialnih razmer se je bilo treba bojevati in delati. Komodnosti in dohodkov ni pri tem, nego le delo in stroški. Mnogi so doprinesli tudi večje žrtve. Le vsem tem gre zasluga, da svet ni ves ostal v temi, PROLETAREC LIST ZA INTERESE DELAVSKEGA LJUDSTVA, JAPONCI SE NA TRIKE DOMO RAZUMEJO . ... IZHAJA VSAKO SREDO. Jugoslovanska Delavska Tiskovno Druiba. Chicago. IU. GLASILO JUGOSLOVANSKE SOCIALISTIČNE ZVEZE NAROČNINA v Zedinjenih državah la celo leto $3.00; is pol leta $1.75; u ¿«trt leta $1.00. liuuematvi»: aa celo leto $3,50; aa pol leta $2.Q0. Vai rokopisi in oglasti moiajo biti v na|em uradu najpoaneje pondeljka popoldne aa priobči tes v številki tekoma udua. ......................— ■; • i . ij i.. ■■ . j j T PROLETAREC Published every Wednesday by the Jagoalav Workmen's l'ublwlun« U>., Inc. Established 190«. Editor............................................................Frank Zaitx Btiunesa Manager------------------------------------Charles Pogorelec SUBSCRIPTION RATES: United States: One Yoar $3.00; Six Months $1.75; Three Months $1.00. Foreign Countries. One Year $3.50; Six Mouths $2.00. PROLETAREC 2301 S. Lawndale Avenue CHICAGO. ILL. Telephone: ROCKWELL 2864 PRESOJANJE DOGODKOV DOMA IN PO SVETU "UoljAM'viáki sužnji** krivi nemških težav liai vzliodiifi ïron I i Prod par meseci se jo blitu Cuama rasbila japonska'ribiške ladja. Ribiči »o poskakali v reiHne čolne in prišli do obrežja, kjer so jib sprejeli amnriaki mornarji obreine strni« foaloljnbnn. da jim j« bilo prav prijetno po prestani nesreči. A ko je Japonska napadla G nam. jo omari sta posadka presenečene apssssU. da dotični Japonci splok niso bili nikakršni ribiči, nego mornarji in čaetnflu japonske bojne Hote. Raabtli m ladjo namenoma, da se se lahko rosili na ta otok in študirali ameriške utrdbe na njemu. Otok Guam je aapadno od Filipinov. Sltčne trike igm japonska armada na Malaji in v dru«ih krajik. ki jib jo invadirala. Njeni vojaki se prooblečejo v domačine, da jib ni spoanati; ko so blisu določenega ciljn, »«vlečejo orožje, in predno se more presenečena posadka savosti, kaj se rodi, je ie premagana. SOCIALISTIČNA STRANKA IN V svoji novoletni poshinici nemškem« narodu je Adolf Hitler dejal, da bi bilo vojne v kontinentalni Evropi že konec, "ako 11/DD A Č A XI IE M IC KI CT* A CT A I Ifc/^ A ne bi "boljševitti sužnji" tako trmasto drli v smrt. Vsled tega ▼ I I\AoAllJE ilJIlPIILuA jlALlütA mora ¡NemMja nadaljevati z borbo za uničenje "boljšsvtema", I namesto da bi ga že (pokončala. in bi ga, ako bi njegovi "sužnji * i tako vneto ne odbijali nacij.-ke napade. ~ .. . ^^ Ta mesec bi se imela vršiti Zagetovid je Nemčiji, da iuska zimska ofenztva bo in mora seja eksekutive .^ccialističn* biti ustavljena, nreVložena. V nje'tem duhu bi lista uu it« mogel urejevati, je pai( ne toliko navdušena zanjo, dejal. Ifti vir dalje trdi, da je da bi jo do kraja podipirnJa. Trave rs Clemeat večini ekseku-Ca'1 omenja izjavo v izčrpku. tive ocitaJ, da je za vojno, a te-V uvodu pravi, da je naslala ga noet priznati odkrito, zato faktirna napoved vojne po dol- ?*kip:omiši s frazami, gi seriji dejanj Rooseveltovc Tako so menili trije dnevi administracije, o katerih je rO- razprav, ne da bi kaj dosegli, nova situacija, pa je sklicalo cialistična ctraoka vedao pre* Hli da bi spravili v stranjo do-eksekutVo skupaj že na 19. de- i rokovala, da nas privedejo va- voljo za delo, ki bi prineslo cembia. Seja je vriila v New j njo. i rezultate. Velike delavke Yorku. I Demokratski- republikancki j franke v Angliji in v njenih Do 7. decembra je socialisti- koaliciji ni zaupati, da bo voj- deminjonih nimajo nobenih ta-čna stranka oziroma saj večina 1 no vodila v ojačanje demokra- ko težkih problemov, kakor njenega odbora ter njen glavni j cije, piavi izjava, in daJje ugo- ameriška S. P„ ki se toliko Uu-urad, .sodelovala v kampanji; tavlja. da ¿e pra»v se Stalin in di pri sestavljanju besed, da ji proti vojni. Ta njena taktika je Čar4lg Kajšek borita ob naši to škoduje po vsakem noven bila v glavnem boj proti Roose- strani, fta vzlic temu diktater (Nadaljevanje a 1. atraiu.i toženi špijiuiaie in sodelovanja z Angino. Iz Stockhoima r.a švedskem so 29. dec. poročali, da to jih 10 uamititt. Ameriški "patrioti", ki kontrolirajo trgovino, ctoaia potrebščine da kaj. V Wa*h4ntfto-nu je vse polno birokratih a vir coltitu tikelni in z velikimi močmi, a na dražitve ne vplivajo mucgo. Razredne razlike se tudi v sedanji vojni vse preveč poznajo. Koliko aeroplanov ima Japonska? Vojaške in momari-Cne avtoritete v Washingt^u cenijo, da šest tiso*. Iz dosedanjih j.oontrkih vojnih operacij je soditi, da jih ima precej v#c. Ni \imo nasprotnikovo moi ceniti prenizko V Angliji pohajajo zaloge papirja vseh vrst. Uvedena je .-isten atičiia kampanja, da se pobira ves odvrženi papir in ti-sti. ki ga naberejo največje kupe, dobe $80,000 nagrade. ve* vu.iasi material, kemikalije, Živila, in francoske tovarne izdelujejo vojni materijai za >Iit-k . ja noč in dan. Taka je vojna, in |ki Usoda poražene dežele. Na Balkanu je malo bolni*-i x, pa še tiste so napolnili % nemškimi ranjenci, pravi bivši i meri: ki poslanik Ge< rge E. Ek ie. ki >e služboval v Sofiji. Ko je Bolgarija napovedala vojno zaveznikom, je odšel trkrivoma v Turčijo, drugače bi ga zagrabili Nemci in pridržali. V Argentini so razprave o inozemskih zadevah stre g o prepovedane. Najprvo je bil ta edikt izdan eksekutivi eociali-r.ične ?lranke. ker je etahu ;; !a. da naj argentinska vlada z Zed. državami boljše sodeluje. Tcda je naklonjena odiču. Nato je predsednik Argentine prepovedal vse shode in vsjj razprave in uvedel najstrožjo cenzuro. Le ukranac iona listku i (a:gentinaki fašistični) listi in list E1 Pampero, ki ga financirajo in kontrolirajo naciji, .«o še Francija skuia utiiioU|>fcjati j neovirani, poroda amt?riski no- -kezi angleško blokado Živila iz svojih kolonij v Afriki. V p rosi i h tednih so ji Angleži u vtavili 46 tovornih ladij. Ne smemo ji do\x>liti dovoza, je dejal visok angleški Mornar i ¿iii uradnik, kajti Francija je mlin za Nemčijo, štiri izmed vsakih pet francoekik aeroplanov januaivki datum d"c!cčen, je Japonska napovedala vojno. Vodstvo soc. stranke je smatralo da je s teon nastala zanjo vinar Allen Haden iz Huenos Airesa. S takimi sredstvi postane Argentina lahko popohicmia faKjtična, ne da bi bilo treoa nemški armadi vanjo. Svet potrebuje socialen gospodarski preobrat, ali m* *a-gazi v gespodaraki kaos, v be- dobiva Nemčija in 86 izmed do in &wtem pod nove tirane fa- vsakih rto trukev, dalje skoro ši:Učne sort«. SLOGA MAGNAT0V PRIM0RALA TUDI UNIJE V ZBU2ANJE Kakšna je civilizacija m nov red, ki prihaja iz Nemčije, to I v'eltovi vnanji politiki, češ, dalja in od takih ni pričakovati so narodi v Evropi krvavo izkusili. •Iztožil je, koliko bi lahko do^el za Nemčijo in Evropo, ako ne W bilo treba trositi energij v vojni, taJco pa bo vzelo leta, •predno naciji nadomestijo draigoceni izgubljeni čas pri graditvi "nove Evrope" (nemškega "življenjskega prostora"). prerekanju. Saj bi bilo dobro, ako se bi (Nadaljevanje s 1. strani.) se oni za dobo vojne odrečejo vojnim protitom, bodo zastopniki unij pristali tudi v njihov pogoj glede odprtih delavnic. Profit je svetost! S tem jih je razjezil, pa tudi Lewis, Tobin, Green in drovi so jim predbacivaii, da ae jui nas bo privedla v konflikt, ako demokracije. Program, ki do-lo- mm|„ na tak na#?li res kaj sto- gre za došneke, pa si prixade ne bomo strogo nevtralni. Ste- ca. kakšna naj bo taktika S. P. riti xoi>er vojno. A zgolj res>- vajo zgolj vsled njih izpiliti ga «taleča je S. P. uvedla leta med vojno, in za ureditev sveta Uieija ne zadt«tujejo. Tieba je koncesije, ki bi bile v «kodo de- 1940, posebno na zahtevo Nor-; po vojni, je za socialiste v t proti njim tudi vse drugačnih iavstvu. za socialiste v mana T ho m as a v svojo p latf or-« splošnem sprejemljiv in se re mo zahtevo, da se> Angliji in toriono lepo glasi, toda mo6na, «il. V ihti poslanici ie dpid /ko ^o i. «..—wm _ ! *".w :—----- T — \ T--TT! i K»»* ta dežela sedaj pred- oDen umjs*iu zvez epoanaii, da i potreona, ako si noce varovan Bv.. .. ^J^ ^ ^ ^•veiun Ch«rch.ll «ro-, „j«»™ uv^km v n^emer odm^orn. de «vfka rtrank« b. ; Vt_ m p(>trt4)llje, je p^.j ve. | nast«pajo akup^j kot d» so eno. svoje interese in jih uspeèno Kar iznenada so zastojiiki obeh unijskih zvez spoiznali, da gleško. ker bi imelo zastopnike I v vladi iz delavskih vret. Sedaj nkna nikogar, nego le prijatelje v osebi predsednika Roose-velta in delavske tajnice. In če bi se mogHi ti dve skupini (CIO in AFL) tudi v drugih akcijah toJiko usoglasiti, da bi ugladile ipota v enotnost in končno v združenje, bi bila to sila tudi brez zastopstva v via-di. Industrialci na tej konferenci so pričakovali, da se bodo voditelji unij obkladali s psovkami, pa jim je utieslo. Solidarnost delavstva je neobhodu«» potrebna, ako si hoče varovati čila Evrcipo boljševizmu, tretji rajh pa jo >e ,4re*ir*. Ta i*i Hitler je menda pozabil, da je "z barbarsko, boljše-viško Rusijo" sklenil 24. avgusta 1930 desetletni nenapadaKni pakt, in da je potem ob par slove?nci*.ih brzojavil v Moskvo pozdrave Stalinu, mu želel vse dobro in prospefa Sov jetski Uniji. Kako, da "naj4iultumej*i, na jsposobnejši, naj plemenitejši narod na svetu" more trpeti za svojega firerja človeka, ki mu ie o f!0/'neJf'xK,° x h vsa.k nukt krmn r^^il • vT / Hitlerja dežela za deželo, je to vsaiK paKt Krpa papirja, kadar govori o osvoboditvi narodov stalne mialii na zasužnjenje svobodnih narodov, in ko govori o kulturi. misii na brutalnosti, ki jih uganja njegov plemeniti "folk" po Evropi! : ♦ § "Govorim vam sedaj z veno v božjo pravico," je dejal v isti poslanici, in vsaicdo na svetu ve, v kakšno pravico on veruje. Tudi Nemcem je to lahko znano. Nemškim vojakom je v novoletni vzpodbudi še posebno za ne pomaga. To je imperialisti- ga ne na.pisala tako kakor je čna vojna, ki sta jo krive obe ta. nego s stališča, kaj zmore skupine (osišče in zavezniki) čimprej doseči v danih razme- in mi nimamo v nji ničesar is- rah in kaj so njeni bodoči cilji, kati, je bil smisel protivojne Ra|ph ToN«nn potv>ča v platforme. , >»>w Uadru, da je bilo na seji Pozneje, ko je padala pod za resolucijo večine 6 članov, proti dva (Traven* Clement in nekoliko omilila. AI Lillian Strneš*), Maynwrd C. o?tala je v kampanji v smislu Krueger pa se je rlasom Ht«> svoje prvotne izjave, vziic te- ga vira glasovanja vzdržal. Na-mu, da je mnogo članov ni odo- stal pa je takoj nov »por, ker bravalo, niti je ni odobrila mil- manjšina nikakor ni bila zado-, wauška, oziroma w»consin?ka voljna, posebno ne Lillian Sy- i Kako je izšla nošo skupina, niti se ni olgrela zanjo mes, ki je predlagala k »izjavi Silvestrova zabavo? soc. stranka v Readmgu, dasi dodatek, oziro«ma spremembo liko pretiranemu draženju po- piloti dobička kačjnim preds»tav- braniti pred nasprotniki. trebščin, proti prenapetemu ntkom ameriške pkitokracije. —,- patriotizimu, za varovanje tuje-1 Že je izgledalo, da industrialei rodcev itd., toda v ta»ke namene j ne bodo odnehali, in unije se bi mora-la imeti organizacijo in \ tudi ne bo&o pedale, 'pa bi bilo tisk, česar sedaj nima. Ako bi konference konec, ledaj je sto-se praktično pedala s tem de- pil vmes predse oni k Roosevelt Voj to Bcneš bo govoril v dvorani SNPJ 7. januarja Icm. pa ba tudi za svoj ostali program lahko več storila. Samo na papirju pa vse prav malo pomeni. — F. Z. to gotovil svojo trdno vero, da bo kti, ki jo prelivajo, zadnja kri, je proti vojni. Nekaj članovi ob enem, da se v tej resoluciji « irofo,^ • . . - ■- ekfeku^Ave je pozneje vsled te eksekutiva v imenu soc. stran- s katero namakajo zemljo za dosego trajnega miru v Evropi, takfke odstopilo, med njimi ke izreče "proti v>*ki vojni, ki Poudaril j um je, da so prodrli v Rusijo 600 milj daieč in da Arthur McDowell in Paul Por Chicago. HI. — Na SiJveitro-vo dne 31. decembra apio imeli v Lawndale Masonic templja in zahteval, da naj se ne razpuste dokder se ne sporazumejo. Dal jim je celo rok do kdaj pričakuje odgovor od njih. Konferenci so prisostvovali tudi vladni posredovalci, da bi na nasprotne si interese pomirjevalno viplivali. Sporazum v Irth točludi Zborovalci so se sporazumeli v Uvh točkah, ki naj U«lo v ve- ■ ■ ------------------------or- ne vrši v imperialistične name- *P<* Pretilo zabavo. UdeJežba u • . Ij ' bo njihova pot držala naprej. trr. Prvi je izjavil, da naj jih * ne". Ugovarjali so ji, da je to ! »e bl,a nekoliko manjša kot ' . Očitno je bilo iz njegove poslanice, da mu raičuna ne gredo nadomestijo v eksekutivi taki povedano že v originalni izjavi, i Predlanakem, ker so naši rojeki .8e v red, ker tega v nji tudi s svojimi grožnjami in obetanji ni ki ^ bodo povsem stri- j toda z drugimi t*e*edami. v S®-. Chicagu sedaj skoro vsi 8p()ri Te~ mogel skriti. n ja li s Thomascm, ker drugače \ Iz voj e val a je gia^vanje gle- ** dan, in mnogi tudi Vojna mu .predolgo traja in z Rusijo ni opravil v srstih ie odb(>ru in »tranki nemogoče j de dodatka, ki je izpadlo za in v mesta. Gre se ^ - i delovati. Večna prerekanja de To sredo ob 8. z/večer bo v dvorani SNPJ shod SDK, ki ga sklicuje njen tukajšnji lokal. Glavni govornik bo Voj ta Bcneš, brat predsednika Čehodo-vašJce. Vojta Benes je bil v času prejšnje svetovne vojne in tudi prej v Chicagu deloven v soe. stranki in v Češki socialistični fcdcraciji. Po vojni je bil pozvan na češko, kjer je bil izvoljen v čehoslovaški senat. Sedaj deluje tu. da pomaga k osvoboditvi svoje pogažene republike. Vstop vsakemu prost. BURMA R0AD tednih, -čeprav je trdil, da so jo nemški udarci razbili toliko, da , ™ ne bo nikdar ve<5 ustala. A Nemčija jo "razbija" že sedmi mesec A A.. .. 4 , in vririi a* «^«^t, j I- T u- . Akcijski odbor soc. stranke in vidi se, da ^e nemška armada tista, ki omaguje. .. v . v u • «i m ' .. . .. , ' .... . I v New \oriku je spisal začasno I o cut-i tudi njen firer, zato pa je odslovil njene vrhovne «javo in jo objavil v Callu z l>oveljnike in sebe proglasil na njihovo mesto. j dne 20. dccembra. V nji je obsodil japonski na« »;ad na Havaje Filipine, Hi ob enem praivi, da na zatirano japonsko ljudstvo ne spada za to vojno napoved nobena odgovornost. i Izvaja, na segajo vzroki za to pokolje v medsebojno borbo ameriškega, evropskega in azijskega imperializma, v kafteri so biM *rtve in so Ae danes Kitajci in razna etonga ljudstva. Kritizira sedanjo administracijo »vezne vlade, ki je ravnala z o*irom na to situacijo do?»tikrat v korht Japonske. V CaMu z dne 3. januarja je porodilo, da obljubljene izjave ek-%ekutWe še ne more priobčiti, preti enako število. Zato so sklenili, ker ni bilo odločitve, predložiti Kvar članom odbora pač za national defense, pa mora sedaj ytotMoèe Ijordi delati vseh >edem dni v tedwu in mno- Čt želite dobro čtivo, na-ročife si Ameriški družinski Burma Road je cesta, ki je sedaj takorekoč etlina pot, po kateri prevažajo ameriiko in angleško munkijo ter druge potrebščine kitiajski armadi, ker so vsa kitajska pristanišča vzeli Japonci. Promet po nji je z avtotruki, ki jih operirajo in pazijo na materijai v njih Jiitajcl. Tudi nekaj Američanov in Angležev je med njimi, porabno za inženirska dela, ker je cesta v slabem stanju. Odkrilo se je, da mnogo tega tovora ni nikdar priAK) do kitajske armade, ki ga krvavo «potrebuje, nego »o ga na dolgi poti veliko pokradli, in nadziratelji ter voaniki ga tudi oddajali ra-ketirjem za malo odškodnino. Ukradeno blago pote», predajajo po vaseh in mestih in precej ga na ta način dobe tudi — pismeno, da bodo lahko glaso- *irn j'* delavnik podaljšan veli tudi oni trije, ki niso bili Iiz 8 na 10 navzoči. Ako bo izjava z dodatkom tiprejeta, bo morala S. P. biti še naprej v borbi proti vojni na stari načtn, čeprav »o Zed. države v nji. Morala bo trditi, da je tudi ta dežela v vojni vsled imperialističnih namenov, kar je trdila doslej o ostalih deželah. čeprav je dosedaj rekla kako simpatično besedo o na-padenih deželah. Ker imajo Hkler, Mussolim In mikado res osvojevalne namene, je torej t* vojna v celoti v imperialistične namene, pa ako tudi se napadene dežele bore proti osišču na življenje in smrt. V prejšnji vojni je imela soc. stranka s sli-čniml izjavami težke skaftftjo. Vreme n-i bilo ugodno, a vendar je bila družba tolikšna, da 9e ni bilo treba nikomur dolgočasiti p!ic pa je bilo oči vid no nasprotno. Prebitka ne bo kaj posebno, ker so izdatki Čezdalje večji. Klub št. 1 JSZ, ki je priredil to zabavo, se zahvaljuje vsem, ki so pomagali v kuhinji, v točilnici, v dvorani, ipri predložena na|*® nt znotraj. S. P. je bila ta A priznati je treba, da je tudi kontrola nad prevozom bodisi slaba, ali pa je med onimi, ki to delo opravtfajo, več volje krasti kot pa misliti na pomoč kitajski armadi. Sebičnost iti pohlep ne (pozna mej. glasovanje članom eksekutive I krat res stranka, z zastopniki v pismeno. 1 mestnih občinah, v legislaturaii Za izjavo, kakor je bila pred- in v kongresu, ložena eksekutivi najtorže po Komentator v New I^eadru Thomasu, je bila večina Am pravi, da Je urednik strankine- Poiiv na sejo kluba št. 27 JSZ CleveUnd, O. — Prihodnja j a kluba št. 27 JSZ se bo vršila v petek 9, januarja v navadnih prostorih, članstvo je vabljeno, da se je udeleži pol-noštevilno, ker imamo rešiti več važnih stvari. — Tajnik. šujejo s pogajanji ki posredovanji, avtoriteta za reševanje uporov pa naj bo vladni vojni,. . . . delavski odbor (War Labor koledar za leto IV4Z. Board), v katerem naj bodo zastopniki delavstva, industrije, splošne javnosti in še dva posebna vladna svetovalca. Industriafci so vse to sprejeli pogojno, da unije odprte delavnice ne smejo smatrati za sporno točfco. Unije tega pogoja niso sprejele. V situacijo je posegel Roosevelt, da so vse tri točke, v katerih so se sporazumeli, zanj sprejemljive, spor glede odfxrte delavnice pa je ignoriral. To pomeni toliko kot da pogoj industrialcev ni sprejet. Vprašanje seveda je. kako bo funkcioniral omenjeni War l*abor Board. Ako bo v večini naklonjen kapitalu, potem seveda unije od njega nimajo dosti pričakovati. Zato sta Murray in Green skupno pesetlla delavsko tajnico Perkins in ji teplo priporočala, da naj se W. H. Da visa nikar ne imenuje za načelnika omenjenega odbora. Delavstvo preslabo zastopano Takih posetov ne bi bilo treba, če bi bilo ameriško delavstvo organizirano kakor je an- Kako to, da tako malo ljudi re, ds ni zadosti delovati samo aa poraz kitlrrisma, nego za preuredit«? svetovne druibe po socialističnih principih ? Proletarec, January 7, 1942 Ladja, naložena z lesom, rešena pred potopom IGNAZIO SILONE FONT AM ARA ROMAN IZ FASISTICNE ITALIJE Blizu califoraijekefa obreije j« japonib« podmornica »pustila torpeda v ameriški tovorni parnik Abtaroka, ki ima S,968 ton tele. Poročajo, da te ai potopil aato, ker j« bil nalaten s lesom. Ne pomoč »o mu prišli štirje ameriški vlačila! parniki in ga zavlekli v luko. Piše CHARLES POGORELEC Mehika pokrila izdatke z rednimi dohodki Mehiška vlada je la*nj iplaču-la vse svoje račune z rednimi dohodki v gotovini, ki «o znašali S110,000,000. SLOVENSKE IN ANGLEŠKE KNJIGE i%li pomagale? • Zed, države «o v vojni. Mnogi »o. že dali, in mnogi ic bodo, življenje v nji. Vi lahko pomagate s gotovino. Ne da jo podarite, ker vat država ne vpraia aa dar. nego le, da vložite kolikor morete v obrambne bon« de in v obrambne snamke. Bondi stanejo od $18 na* prej in znamke pa »o od lOc. V«c to vam prinaia obresti. Torej vsakdo, ki dela in kaj zasluži, lahko pomaga. Pcmaga tako, da dobi za posojilo vladi nazaj ves denar z obrestmi vred. Investirajte v obrambne bonde! j Največja slovenska knjigarna v Zed. državah Pišite po cenik PROLETARCU 7301 S Lawndole Ave, Chicago KRITIČNA MNENJA, POROČILA IN RAZPRAVE KOMENTARJI NEMCI IN ITALIJANI V LIBIJI ZNOVA PORAŽENI Primorski Slovenci v Ameriki, kolikor jih se nima ameriškega državljanstva, so .po zakonu ' smatrani za "enemy aliens", čeprav sovražijo Btu.-*-solinijevo Italijo bolj kakof pa jo povprečen član ameriške vlade in zveznega kongresa. A ko bo imel kdo izmed njih sitnosti, mu ne bo težko me roda j no oblast uveriti, tla je on sovražnik Musaolinijeve Italije in bil je njen sovražnik Še preduo >e dobila Mussolinija na krmilo. Charles A. Lindbergh je pre- ce> dni po japonekern napadu na Havaje in Fifepiae molčal, koncem decembra pa je izjavil, da je pripravljen pormagati vladi, ako potrebuje. LuiJ-bergh je bil, poleg Wheelerja najvažnejši voditelj borbe proti Rooseveltu in za nevmenjavanje v vojno. Smatra se za ve-ačoka tudi v vojtih zadevah, (pa se je motil v marši kakem svojem prerokovanju. Na primer glede Rusije, in pa da. nam ne preti napad od mobene dežele. 44Hrvatska vlada" konfiscira um»in<> v^kvmu, ki "kali red" ali deluje proti "nezaiviani" in njenim zaveznicam. Žrtev so Srbi in ti*ti Hrvati, ki delujejo proti Pavelicevemu izdajstvu in njegovim lakajem, pa tudi taki, ki so le osumljeni, in oni, ki nočejo v njegovo službo. Te zločin«; bo Pavelic enkrat plačal. Ni verjetno, da bo umrl v poateiji. General Simovic se je obrnil na pisatelja Adamiča Hi na ne- j katere druge ugledne ameriške j Jugoslovane in jih "zaproail. j da s svojim javnim delom pod- j pro Kraljevo vlado." Bili so ča- j si, ko se Kraljeva vlada ni e-bracala za kako sodelovanj« na Adamiča, nego ga v tfeku celo ostro prijemala in prepovedala knjigo "Native's Return". Tudi slovenski književniki v starem kraju, ki »o oglašali njegovo potovanje po Jugoslavia so bik grajani, in oni politiki, ki so oskrbeli Adamiču »prejem, pri kralju. Sicer pa ameriški državni departmsnt pravi, da ne vidi rad, dia bi ameriški državljani pomagali je prispevala SNPJ $5,000, njena društva in člani $1.800. pomožni odbor ua Elyju. Minn., je ubral $1,454. v Cleveland*! $1,504, v Sheboygami $725, od druigod pa so bile poslane manjše vrote. Stroškov je bilo $12.50 za premijo blagajnika. Prasveta poroča iz svoje statistike, da umre y Zed. državah, Kanadi ia Južni Ameriki vsako leto več in več Slovencev. Lani jih je umrlo 1115 ali 140 več kot leta 1940. Bolezni so lani pokopale 922 rojakov, drugi so bili ubiti pri dehi, na cestah in raznih drugih newre čah, .samomorov pa je bilo 13. "Peter Zgaga" čitoa- Naroda pogrešajo. Kolono tel ji Glasa Pisal joje urednik John Trček. ki tejra dela veled bolezni m mogel več zmagovati. Zcraginu kohona se je dopacftu posebno preprostim čitateljem. ki radi čfrajo kaj dvoumnega, smernega in lahkega. • • Vsled vojne se od T. deaem-bra razne polemike v ameriškem. časopisju in v radiu do-rualetca prenehale. Prej nič koliki* oetrega besednega boja. sedaj uavdu^evanja v izobilju. Bestijalnost Nemcev mendi nima primere v zgodovini. Ne v tako ogromnem obsegu. V tej številki objavljamo iačrpke iz dveh pisem, ki sta dospela iz domžalskega okraja o nacij-skem divjanju na Slovenskem, ua 6. strani pa stično poročilo iz Londona. Nad Slovenci se baje meščajejo zato, ker so po razsuli* Avatro-Ogrske z Nemci "gvdo in potriževalno ravnali *. Ampak Slovenci. Cehi, Poljaki. Francozi m drugi zmagoviti naredi v prejšnji svetovni vojni, ki so sedaj pod nemško okupacijo. so bili angeH v primeri kar počno puaveri njeni Nemci. | Slovenski liati, ki so prišli vstod nedohajanja starokraj-skih listov v Ameriko v stisko z« gradivo, so sedaj preskrbljeni. kajti pošilja ga v obilici jugoslovanski no vin« ki urad v Washmgtomu. Zalaga jih z govori ministrov, kralja, s prevodi iz angleških listov, ki se tičejo Gornja »lika predstavlja napad uveaniikili letalcev aa barake nemakih Mellabi « Tripolija. Stičnih *e rop lanskih napadov ao an (laiki m aaveaniaki ofenalvi. Pomagala jim je savesnUka motorizirana armada in pa p«i«av»ka i» veo is(ubila. in iialijanakih ¿«I, ki je bU iavrien v letalci iaeriUi mnogo v »edanji tvoji pehot«. 9 Italija j« Libijo do malega drugim vladam in sodelovali z j Jugoslavije m poročila o fašističnem divjanj». Favekčevih krvmškifc orgijah in o bojih v Srbiji-. Neredno je le, ker je to gradivo v vseh listih enako. Proietasnec ga vsled tega iz o-menjeae pisarne la malo priob-čuje in še to največ v izčrpkilh, dasi je več člankov in poročil dobrih. « njimi, čeprav so naše zaveznice. Pomagajo si pač druga drugi zavezniške vlade. Potrebno pa bi bilo nekakšno stan pno delo med našim narodom v Ameriki vseeno, seveda v duhu najave- državnega oddelka. V sklad jugoslovanskega pomožnega odbora (slovenska sekcija) je bfto nabranih do 15. decembra skupno $12,631.-79, kakor poroga blagajnik Časnikar R. H. Marham obsoja boj med Hrvati in Srbi v tej* deželi, ki je že tolikšen, da sekcije Leo ¿urjevec. Od tega ¡ se pečajo z njim tudi nekateri PRISTOPAJTE K SLOVENSKI NARODNI PODPORNI JEDNOTI USTANAVLJAJTE NOVA DRUŠTVA. DESET ČLANOV (IC) JE TREBA ZA NQV0 DRUŠTVO I I . J 26.? 7 fco. Lawndale Avenue k S Chicago, minóle S Sw^miw^wwwwi ameriški (angleški) listi in ne-dvom no ga zasleduje tudi detektivski biro (FBI) zvezne vlade. Hrvati (kenuncirajo v tem boju drug drugega. Srbi pa Hrvate kar v celoti. In Hrvatje se branijo v angleškem in v svojem tisku in pred prefcdcovaki, ki jih zaslišujejo. To postavlja Hrvate in Srbe v slabo loč. Res je precej Hrvatov za Paveiica ! in "nezavisno" in imajo tudi svoj tednik v Pittsburghu. ki pa je obseg zmanjkal za polovico. Prav* d« zato, ker ni več liste v iz starega kraja. Resnica bo prej ko ne to, da ne more vei pisati tako svobodno za "neodvisno" in delati propagando zanjo, ker zvezna vlada •matra "nezavkno" za Hitlerjevo orodje m s tem za sovia-»no deželo. Komaj mesec dni smo v vojni. pa se pozna že v marsičem. Novih avtov ne bo, razen za one, ki jih neobhodno potrebujejo. lu ne gumijastih obroče v Prerokujejo, da bodo vsled tega na ameriških cestah in na farmah dobili spet konji veljavo. Josef Stalin je baje povabljen na posvetovanja v Wash-ir,?ito#i. Potrebno bi res bilo, da bi se on, Roosevelt in Churchill enkrat sešli in se domenili v naprej ne samo kako čimbolj po-¿vešiti vojno in zmagati v nji. neg*) tudi o bodočem miru in ureditvi sveta. To je dehkatno vprašanje tudi ako bi bili vsi trije komunirti. A težko, da bi Stalin sedaj utegnil biti iz Rut sije« ko so vse take moči potrebne v d ire k ti ran ju ofenzive proti Nemčiji. Hitler rad potuje. Bil je po zmagah v Varšavi, Parizu, Pragi in na Dunaju, v Italrji, v Beogradu tod. Silno rad bi ¿el taidi v London in Moskvo. V London je nameraval priti predlansko jesen, v Me Sel v Anglijo njegov tovariA Rudolf Hess. Seveda, na-zaj v Berlin ne bi mogel več. NAKÜCITE SI DNEVNIH PROSVETA Naročnina aa Zdreiene drinve (»anen Chka*a) le na lele» t3 00 aa pol letat ti.50 aa iSr 97.HO aa celo lato;. $3.78 «a pel Ista« «S Noslov zc list in tajništvo jé: Odredbe proti tujcem i* sovražnih dežel i Sovražni tujci (enemy aliens) so morali do pondeljka zvečer 5. jantarja oddati policiji vse krahkovabie aparate in fotografske aparate in orožje. Prepovedano jim je potovati ven iz svojega mesta v kak drug kraj brez posebnega dovoljenje. V tej deželi je okrog 1,100,-000 takih tujcev (nedržavnijamov iz Nemči(je, Italije, Japonske in rz drugih dežel, ki so ji napovedale vojno), Monj volne v oblekah Tovorne za izdekxvatnje volnenega blaga v Zed. državah smeje dobiti leto* ilovico manj volne kakor v normalnih časih, ker se bo drugo rabil") za vojaške In frndiistrtalne namene vojnefra »značaja. . 1 Koksno no} bo bodoča Jugoslavijo? Pueblo Colo.—Veliko se pi-se in. «esfori, kako naj se po vojni uredi teptano Jugoslavijo; posebno se razpravlja med nami o bodočnosti slovenskega naroda, potem ko preneha streljanj- in ubijanje. Ljudje, ki so dosedaj biH vodje slovenskega, «rbskewi in hrvatskega naroda, so v tujini in so najtolj glasni, kaj bodo naredili v obnovljeni d ría vi. Toda ti isti ljuaje so jo vodili tudi pred vojno. Oni verujejo v tako obnovitev kakor je bila prva, s starim, nedemokratičnim sistemom, z dinastijo na čelu. Ako sc pristaši takih nazorov vrnejo na vlado v Beogradu. Ljubljani in v Zagrebu, ne bo za ljudstvo nič boljée kakor je bilo predno so Nemci poplavili slovenske in srbske kraje. Ako pride* v Jugoslaviji Še kedaj do tega, da bodo častili ki molili za kralja in da mu bodo krasili in venčaH pota in letovišča, na primer na Bledu, in mu gradili dvore ter prede lava 1 i gradove za kraljevo družino. potem to ne bo svoboda nego povratek v stare mizeme razmere. Ako imajo ti trije narodi količkaj volje za boljái sistem, si ga bodo po po lazu Nemčije tudi zgradili. Kakšna svoboda je bda t o, ko so Hrvafce vlačili- v glavnjačo, iz katere jih mnogo nikdar ni prišlo živih! Pregrešili so se, ker so zahtevali svobodo in delovali za republikansko obliko vlade. Kraij je imel milijon na leto in pa dvore ter letovišča, ki jih je vzdrževala njemu in vsemu kna¿jevemu sorodstvu država, kmetje in delavci pa se stradali. Zakaj ti ljudje ne priznajo, da so se godile pod prejšnjo vlado take krivice, in da jih ne bodo obnovili, nego dali Jugoslaviji republikansko vlado, s federativno obliko države in secialno zakonodajo, ki bo skr-oela kmetu i« delavcu izboljšati življenjske razmere, ne pa jih izkoriščala kakor je bil > prej. Torej republiko, v kateri bodo imeli besedo te tisti, ki delajo, orjejo in sejejo. Ce bi to pekli, bi jim še kako verjel, da imajo namen delati za ljudi. Med Srbi, Hrvati in Slovenci v Ameriki delujejo zopet odbori in pododbori, ki se pečajo z vprašanjem, kako naj se uredi Jugoslavijo in kako naj se pomaga ljudem. Katoliški prvaki bi bili menda pripravljeni pristati tudi v republiko, pod pogojem* da njim ostane kontrola nad narodom. Najbolj smeim so med nami ti*ti uredniki, ki uče, da morajo ljudje poslušati, obogati in delati, za dru»;«o pa naj se briga vlada. Upajimo, da slovenski narod po vojni no bo spet potlačen v take razmere* v Iraterih je moral samo poslušati, delati in plačevati davke. Demokratični ljudje želimo vsem narodom demokracijo. Ampak v demokraciji ali v demokratični republiki je človek lahko ravno tako izkoriščan, kakor v kraljevim. Mogočne t ali milijonar ima pravico izkoriščati slabejšega. Delo, produkti, zemlja, vse je podvržen«• grabežljivosti posedujoč i h slojev. če torej kdo piše, govori in pripoveduje, da morajo narodi v Jugoslaviji dobiti demokratično republiko, naj ob enem deluje* da ren dobe republiko, v kateri si bo ljudstvo moglo svobodno ustvariti take gospodarske razmere, v katerih bodo živeli kot dostojni ljudje, ne pa delali za birokrate in izkoriščevalce. Le to bi bila ljudovkula v pravem pomenu besede, ne pa tuJta, v kateri vladajo gospodje, ki nosijo cilindre in ča ste zlatega teleta. Ako se bo vrši»! kak kongres ameriških Slovencev. Hrvatov in Srbov, lKi storil narodu v Jugoslaviji dobro, ako se izreče za tako ljudovlado. Iti ljudi na> |K>učuje, da se dobi svobodo in republikansko vlado z bojem, ne s prošnjami. Med nami v Ameriki ao zopet ljudje, ki pitejo in govore samo o taki demokraciji kakršna je naša v Z cd. državah in le takšno hočejo za Jugoslavijo. Nikoli pa ne zapišejo, kako se pride do milijona brez da se dela zanj. Ce se hoče v Jugoslaviji pri-dobiti resnično ljudsko vlado— federativno republiko, tedaj se mora poseči po vzorec v Rusijo. Tega se pa sedaj še ne bo delalo, vsaj od takih piscev ne . . . Sov jetska Unija je federativna republika raznih narodov, v kateri ima vsaki pravico ohra-n»iti svojo avtonomijo in svojo narodno kulturo. Srbska oarši-ia pa je hotela absoluten cen- tralizem in potsrbiti Hrvate in ilovence. Cm kdo socializira lju-ii, je |M»vsem umevno, da bodo akj ljudje *ocializirali tudi stroje in zemljo. še nekaj glede Rusije, o ka- .eri pravijo, da sedaj ni demo-iiatična, bo pa pe končani vojni. Ako ne bi bila ta Rusija tako dobro organizirana, se ne bi mogla oraniti, kakor se ni mo-j£a uspešno braniti carska Rusija. Ampak sedaj se brani organizirano delavstvo, ki ve, da je država z vsemi svojimi bogastvi njihova in ve, da se bori zase. Preti vsem bo dobro da vemo, da sj je v naših državah te precej uvedlo iz "komunistične diktature". In če hočemo, da si obdržimo demokratične svo-bodščine, bo treba še več presaditi iz njenega vrta. Joe Hočevar. PRIPRAVE ZA PREPREČENJE POVOJNE DEPRESIJE Nekaj pojma o iem, kako mislijo pristaši in zagovorniki sedanje narodne uprave preurediti in usmeriti narodno gospodarsko in družabno politiko, je dal poljedelski vladni oddelek v spomenici, v kateri se navaja tročlenski program za preprečenje povojne depresije ali povojnih hudih časov. Oddelek ustanavlja baS sedaj narodno organizacijo kmetov in uradnikov poljedelskega oddelka, da se položijo temelji načrtom za povojne čase. Oddelkov odsek bo s pomočjo devetih okrožnih odsekov sestavil poljedelski načrt za povojni novanjske hiše, zdravniška oskrba, kmetijska elektrifikacija, šolstvo, knjižnice in tržne priložnosti. 3. Preučevanje «poljedelsko-iudustrijskih odnošajev po prenehanju oboroževanja. Te bi uključevalo analize takšnih problemov, kakor je n. pr. industrijska razsreditev, razdeljevanje kmečkih pridelkov, obdržanje tujih trgov za ameriške poljske pridelke po vojni in način vzdržanja industrijske produkcije in zaposlenosti na visoki stopinj L Naloga ustanovljenih odsekov bo to, da izdelajo načrte v svet, v katerem bomo, kakor mejah teh treh delov Wickar pravi poljedelski tajnik CIaude R. Wickard, v polni meri porabili svojo človeško silo in svoje prirodne vire ameriškemu ljudstvu v prid. V svojem memorandumu je Wickard kaj optimističen in se ne strinja z drugimi ekonomi v administraciji m drugod, ki trdijo, da se narodu obetajo sila hudi časi, ko bo konec vojne. "V nekaterih krogih se bojijo, da je huda gospodarska depresija neizogibna, ko se prenehajo obrambna prizadevanja," je dejal poljedelski tajnik. Poljedelski vladni oddelek ne deli tega pesimizma z njimi. Mi mislimo, da ni treba iti deželi nobenkrat več skozi večjo gospodarsko depresijo. Po našem mnenju se da obdržati narodni dohodek v večji meri kakor kdajkoli poprej v zgodovini te dežele.** Odupodaj je formula ali o-brazec poljedelskega oddelka za preprečitev hudih časov, ka- dovega programa. Vsaj prva dva dela bosta zahtevala še težje javne izdatke in Wickard je pripomnil, da se to docela sklada s predsednikovimi namerami za "polico javnih del", ki mora biti pri rokah za uporabo, ko bo kžonec vojne. Washingtonskerau odseku bo napeljeval Roy I. Kimmel iz urada poljedeljske ekonomije, ki mu bodo v pomoč zastopniki še drugih uradov poljedelskega vladnega oddelka. Odseku za srednji zapad, v katerega so vključene države Illinois, Wisconsin, Indiana, Iowa, Michigan, Minnesota. Missouri in Ohio, bo stal na čelu Gladwin E. Young, ki zastopa urad poljedelske ekonomije v Milwaukeeju Wis. V Nemčiji si še bolj zategujejo pasove Restavracije v Nemčiji so dobite ukaz, da morajo v tem le-kor je navedeno v memorandu- tu dva dni v tednu servirati go- PISMO, KI PRIPOVEDUJE 0 GROZOVrrOSTIH NEMCEV PO GORENJSKEM t ' • » r F" -v n « Tu m tam se dogodi, da se prikrade kako pismo is Slovenije, naslovljeno sorodnikom v Amertkt. Nekaj jih je bilo priobčenih v Proletarcu. ♦ Te dni nam je rojak poslal prepis enega, ki je prišlo ia domžalskega okraja. Poroča med drugim: . "Od doma smo dobili dve piimi zadnje čase. V njima se silno žalostna poročila o r a merah v tistih krajih. Cen-ser je nekaj ia njih istrigel. drugo pa puatih Morda ni snal brati slovensko, ali pa je bil tisti censor morda naš rojak, ki čuti s ljudmi in je pianu odobri!, da bi ljudje v Ameriki izvedeli, kako se jrm godi. Hrano imajo aelo slabo ia pičlo. Dobe vse samo na karte, tudi obleko in čevlje. Cerkve ni več na Gorilii, pa tudi duhovnika ne. Vekko ljudi proč odpeljejo, pa ne vedo kam. Veliko jih obesijo in streljajo. Je gr*sa taka, da ni ma živeti. Nato pismo navaja par imen onih, katerhn so Nemci vzeli vse. Eden poaeatnik je Isginil neznano kam. Te, ki izganjajo v tuje kraje, jih r a rdele, da drug za drugega ne vedo, kam je kdo bil pregnan. * Tudi družine razbije jo Očeta pošljejo v On krajv mater v drugega, in otroke v tretjega." mu poljedelskega tajnika Wi-ckarda: 1. Program javnih del za ohranitev in graditev narodnih prirodnih zakladov in virov, kamor se uključuje gozdarstvo, /.ase rt a prsti, kontrola poplav in povodnji, vodne naprave, zboljšanje živinskih kmetij in slične naloge. 2. Program z it preskrlniva-nje služnosti in pripomočkov, kar vse potrebujejo poljedelci — kakor n. pr. kmetijske sta- stom samo eno jed (menaštro>. kakor se na primer servirajo v vojaških kuhinjah. Naj bo tn ričet, "ajmoht" (brez mesa. a užiten s pomočjo nadomestil), ali pn kaka druga posamezna jed, to ie vse, kar bo lačni go*? rta ta dva dni mogel dobiti. Vrh tega sta v Nemčiji že dolgo dva brezmesna dneva v te dnu. V z lic tem omejitvam pa je Nemčija v Evropi edina dr-¿ava, kjer ljudstvo še ne gla-duje. ZA LIČNE TISKOVINE VSBH VRST T>0 ZMBRNIH CENAH SE VEDNO OBRNITE NA UNTJSKO TISKARNO Adria Printing Co. | 1838 N. HALSTED STREET, CHICAGO, ILL. Tal. MOHAWK 4707 • PROLETAREC St TISKA PRI NA3 i i ^ m ♦ » »♦ » »»♦ ........................ 2 Prva slovenska pralnica se priporoča rojakom v Chkagu, • * Ciceru in Berwynu. * : Parkview Laundry (1o. ¡ " frank r.rll i 1 rt ar OLJ VAfnniM i__0 t i ■ FRANK GRILL in JOSEPH KOZDRIN, lastnika iba — Cene zmerne — I> Telefoni: CANAL 7171—7178 Fma postrežba — Cene zmerne — Delo jamčeno i e# _ 1727-1731 W. 21st Street •• a • « (i c a a ■ a « a CHICAGO, ILL. ^ iiialaiii* ZVONKO A. NOVAK: ČEZDRNINSTRN cant in thk world but on the free committees and in the van of them, sharing in every turbulent and impudent 4 am against the dictators. When ________America no longer laugh« ! freshly and richly with th® re-| itrskih ¿asih, so Rimljani obno- bels, but joins their betmytrd vilj, gradili fužine in po peš?- in formal smile and gray com- U v».,L , iMriMnii k-«,., 1U» , kovaAk« V Noriku. munion, then the America we . J* (nH KoroAkwi> kopaM že- knew Is gone and a mmstroua Jt' n^V^um VT ^1^ rudo' tud' Kranj- caricature has taken its place,' naselbina V u unum ki ,o jo ! ¿kem so s« ohranili marsikateri tfi fi^ ^Ga^et^n poln, ylcdovi r i maki* fužin (Ajdov- *ki gradeč v Bohinju). Pri Sre- L1TTLC MAQyMlfrüP. Iv - SLOVENCI VI. ■>b v.: nož ju Telške 'yore. Tam* kaj je bilo važno kritike vojaških !n trgovskih cent, pa se jo kraj Kaj kmalu dokctp&l do Tolike blaginj«. Uničile in požgalo >*j k a prejkone divje trumo kralja Atile. Rimljani imeli mnogo vojaških postojank in mest tudi v Primorju. V Istri so bili med najvažnejšimi Trst (Tergeste), Poreč (Parenthim). Piram (Pi-ranum), Žalbcrna (Silvium), Umag (Humagum) in PuJj (Pola). V P osa v ju (sedanji Hrvaški) ali iji, kakor i« to pokrajino inn novali Rimljani, ko bili glavni kraji Srem (Sirmium) v Sla* vi ni ji. Si? evk (Si^ci«i > ob iali-\ i Kolpe v Savo in Neoviodu-ntim ob izlivu Krke. Kakor pričajo izkopine, je po slovenskih deželah živelo številno prebivalstvo ne samo po krajih, katerih imena so se nam mu so lomili marmor in zgodovina ve povedati o 600 delavcih, ki so delali v tistih kamnolomih. Rimska vlada je sama zelo tkrbala ca obrt. Vojaitvo ni m America oi the drooping eyelid and the twisted mouth. We reject that America. Wo say fntukly that we have been shrewd and dishonest long enough. We say H is too lata to trust dishonest v any Icnget. We say that thh is the final crisis, from which only thH gradilo le cest m taborišč, nego trulh can reicue u* tudi izdelovalo ctpeko, orožje Pravkar navedene vrstice in usnjene reči. kakor jermene, Samuela Graftona prav lahko obutev itd. Mnogokje je dala veljajo tudi za neupravičeno vlada potaviti državne tovar-1 odložitev nameravanega slone za izdelovanje sukna in Že- ; venskega narodnega kongresa, leznine. V starih rimskih napi- | na katerem bi se imele dolomiti iih se omenjajo zadruge bro-darjev, kovačev, tesarjev, suk-uai jev in drugih obrtnikov, kar kaže, da je že tedaj aelo cvetela obrt. Kakor je soditi po velikem Jteviln templjev m žrtvenikov. ki so jih »pravila izkopavanja na dan, se je po slovenjih krajih z rimsko izobrazbo i rilo tudi rimsko bogočastje. Polet/ rin*kih bogov in «boginj pa so ohranila nego tudi po dru" ^ ^ ** gih naselbinah, katerih imena so zapadla večni pozabnosti. Ti križišče cest. Iz nje je držala ena pre ura na Koroško preko Ponte- be. Beljaka, Krive Vrbe v Vi-runum na Gospo^vetakem polju, dru'jia pa čez Sočo po Vipavski dolini preko Hrušice in Logatca (I/ongatictum) v Emono (Ljubljano). Tudi Akviiejo, Trst in PuJj je vezala prav dobra cesta. V Emoni pa se je zopet križa i o več zelo važnih ceaL Ena izmed teh je peljala čez Savo pri črnučah na Mengeš, Trojane, Celje in Ptuj, druga pa ob močvirju v smeri sedanje "Dolenjske ceste" na Šmarje, Trebnje (Praetorium Latobicorum) in Novo mesto v Neoviodunum na Krškem polju in od tam ob Savi }>roti Sisku. Pa tudi po Gori n j-kem je v rimski dobi vodila iz Fmone pot preko kokrske-ga in ljubeljskega prelaza v dravsko dolino. Dobra pota so vezala tudi Celje, Virunum, Ptuj in Sisek. Za časa rimskega gospodatva je bila z rimskim prometom in rimsko trgovino latinska govorica zelo razširjena med prebivalstvom slovenskih pokrajin, l^atin^ka omika in izobraai>a sta prevladovali po njih. Omikani l judje so občevali med sabo v latinščini, med tem ko se je v družinskih krogih se ohranilo stan» narečje, kakor je so- i d iti po nelatinskih imenih, ki »o jih dajali prvotni ' prebivalci rvojim otrokom tudi v rimaki de bi, Rimljanom >e bilo treba raznih kovin za izdelovanje orodja ¡n orožja, pa so kajpak izrabljali tudi zaklade slovenske zemlje. Ti*te rudnike, v katerih so zaieli kopati baker, železo in svinec že prebivalci v V prvih Molet jih po Kr. r. p:t se je seveda začelo širiti med prebivalstvom tudi že krščanstvo. Na slovenskih tleh se j^ bil «adnji odločilni boj med poganstvom in Kristovo vero. In to je bilo v boju med rimskim cesarjem Teodozijem in njegovim tekmecem Evgenijem. Tisti boj se je končal s Teodozijevo , zmago dne 6. septembra 1. 394. p . . . naciiem v Vipavski dolini ob reki Hublju v 1 <*M ^ pi uavi nacijem pri Aldov^ini. če ni bila. ka- ZJ1 Kof P°ve kor mislijo mnogi zgodovinarji, rJV^T^^L^fJi bolje, če ne delujejo v "m»Jod-nih" od ekih. cika na gibanja ''svobod ni h Francoz ov" a«> tako ni v soglasju z znanimi rmermi svobodoljubne Ameri ke. Nameravano enotno politično ^ibsnje ameriških Slovencev bi se bilo docela skladalo s tradicijami «vebodne Amerike in lahko v primeroma veliki meri prispevalo k svdbodi nesrečnih Slovencev v Evropi pa h končnemu porazu Hitlerjevega tolovaja va. Dobro mu jo je aabelil . Oni dan sem čital nekje tole: Neki Fancoz pride na urad konzul, za katerim stoji država. Mi beli Rusi nimamo niti konsnla niti državne pripadnosti. Preganjane ali divje živali ne morejo biti JL»olj brez zaščite, nego mi. Vsak kitajski policaj, ki A hoče privoščiti malo i as lahko brez povoda a-retira, ker se mu ni treba bati ugovora nobene tuje sile." Po cestnem hodniku se je gnetlo polno ljudi, ki so se "Ti ljudje imajo pač kulturo," je odvrnil Francoz. "Se bol j občudujem njihovo vero," je pnpomnil Nemec, " la je njihova sedanja b?da le kratka preizkušnja, ki se bo — čeprav so morali v ta namen loviti Kitajce kot splaAene živali. Včeraj je bilo sto tisoč ljudi > c. strehe. Danes jih je že sto petdeset ti.*cč. Pričenja se draginja. V«e mesto je odrezano 1942. JANUAR CHICAGO. ILL. — Občni eker Slovenskega delavrkcga centra v petek 30. jftnuarj« v lastnih prostorih. CHICAGO. ILL. — Letna teja Drnáabnega kluba Slovenski center v soboto 24. januarja v SI>C. MAREC CHICAGO. ILL. — V nedelje 15. marca 1942 prireditev v korist Prole-tarca v dvorani SNPJ. CLEVELAND. O.—Koncert "Zar-je", v nedeljo 8. marca v S. N. D. APRIL BRIDGEPORT, O. — Majska proslava kluba Naprej it 11 JSZ v sóbete 25. aprila v dvorani na Boyds-villu. MAJ Majska slavno*t petek 1. maja v kmalu končala z zmagovitim od sveta. Kitajski trgovci so po- povratkom v RuHjo." "Da." je menil Francoz, "to je baà tragično, da že vedno verujejo, da se bodo jutri vrnili." "Ta vera je nesmisel," je de- po me- jttj Američan. dvojili cene. Nekaj brezdelnežev ?e gnete okrog brzojavue-ga droga in zija malo kletko na njem. iz katere kapJjajo težke, temno kaplje. V Icletki je človeška glava, ki ji je iztaknjeno tista 'mrzla reka — flumen fri-gidum" Vipavsčica. Po tej sila važni »bitki je postal cesar Teodozij, ki je bil že pripadnik krščanstva, neomejen vladar rimakega cesar «t\ a na vzhodu in zapadu. Toda rimski državi so bili dnevi že šteti. Od vseh strani so se v to trbk) državo zaganjata* racma sever iia plemena ter silila preko njenih mej. Trhleni «tebri rim-fketga go^podstva so se je!i podirati. Prižel je konec dobi urejenih političnih in gospodarskih razmer v »lovenskih deie-lah in nastopili so časi splošnega razdejanja v njih. Po slovenskih pokrajinah se je valilo pleme za jJemenom proti Italiji in na Balkan. »Prihrumela so dfvja hunska krdela s iivojim kraljem Atilo na Čehi. Za temi so pridivjali germanski rodovi, kakor n. pr. Rugijci. Heruli. Gepidi in Longobardi, izipod rimi i rimsko prebivalstvo, požgali in poružili rimska taborišča in mesta, te nekaj čana pomu- j dili tamkaj a potem pa »pet o J-Mtel! n an rej. Najzadwji med temi plemeni so bili Slovenci. lam za 10,000 Nemcev kakor za enega Angleža." "Imenitno!" vzklikne vet navdušim nacij^ki uradnik. "Ali povejte mi, kaj je vaš poklic?" ga še vpraAa sila prijazno. "Grobar," se mu na kratko odreže neugnani Francoz. brezskrbno sprehajali "Potreben nesmisel," je po-1 «no oko. "Ali je danes nedelja?" ¡trdil Francoz. "Brex njega bi "Tako je bil kaznovan navi-"Ne. Vsak dan vidite po uli- ne mogli prenašati tega živi je- j J»lec cen," oznanja velik lečah to množico brezposelnih; nja." pak, čigar kitajske črke priča-to so ljudje, ki niso imeli dc- "Prav sedaj so zopet tako «a- jo o pi^arski skrbnosti in njego-narja, da bi bežali v šangaj ali mozsve tni," je ugotovil A me- vem smislu za lepoto. Pariz. Med njimi najdete v*e ričan. "V o režitev pričakujejo Medtem koso Rusi in Kitajci stopnje obubožanosti." ; oncev." !i v rodne kraje, iz katerih so "Orjanrzirati!" je zakričal i nekaj leti pobegnili pred Američan, kakor da bi «ploh državljanskimi vojnami, pred vedeli, kaj pomeni organizira- I ti. CHICAGO, ILL. klub. «t. 1 JSZ v Slov. de), centru. , CHICAGO. ILL. Koncert "Sare" v nedeljo 3. maja v dvorani SNPJ. NOVEMBER CHICAGO. ILL. — Koncert Sa«* v nedeljo 29. novembra v dvorani SNPJ. DRUGE PRIREDITVE IN SEJE CHICAGO. ILL. — V soboto 28. februarja občni rbor Jugoslovantke-ga hranilnega in posojilnega druitva v Slovenskem del. centru. bogati, toda so brez skrbi in celo dobre volje." "To so, hvala bogu. Toda vi rše ničte spoznali nas Rusov. Mi smo silni oplimi ti. Pojdite in poslušajte, kaj vam bodo pripovedovali voditelji raznih e-migranUkih skupin." Obiskal sem bivšega genera- Federocija društev ABZ vabi na prireditev Neodpustljiea napaka i V ameriškem dnevniku "Thj Chicago Sun" ostro obsoja Samuel Grafton Ameriko med druffim tudi zato. ker prepoveduje svojim državljanom sodelovati v "svobodnih" odsekih, da «e tako Hogne morebitni zameri pri vladi v Vichyju, ter pravi: Chicago, JU. _ V nedeljo 11. jarma rja cib S. pcp. bodo dru-ftva Ameriške bratske zveze, združena v federaciji toga o-krožja, priredila veselico z Uro, petjem in plesom. VršUa se bo v šolski dvorani na Cer-mak Rd. in Wolcott A ve. Vstopnina Uo 50c. Program se prične z nastopom kvarteta pevskega zbora France Prešeren, ki je naifetnu občinstvu dobro znan. Njemu bo sledila petdejanka "Babilon", ki je zelo »smešna Igra Med dej«nja bo iflral na hormonsko .lohnny Koshir, Član našega mladinskega oddelka. Po sporedu bo prosta zabava Ui ples. Igrala bo Omcrtzova go 1-tra poskočne valčke m polke, ki bodo privzdigovali pate mladim in kaj šele starim. Vljudno vabimo vse članstvo nn v»»e nase občinatvo, da ae te imše prireditve vsi do zadnjega udeležite.—Torej !>a svidenji! Joseph Oblak. Naročite si Ameriiki družin •ki koledar, letnik 1942. Slane "There is no place for Ameri-; $1.00, llrustvomjn Klubom Za čimboljši gmotni in moralni uspeh svojih priredb jih oglašajte v "PROLETAKCIJ 99 la. 2ivel je v opremljenem Ha-novanju, kjer Aa bili njegova last samo sliki carja in velikega kneza Nikoiaja Nikolajev'ča v naravni velikosti. Majhna deklica je prinesla čaja. "To je moja šei*ta hči," je dejal general in vzdihnil. "Tudi vi morate videti," je nadaljeval, "da rdeči režim v Rusiji ne more dolgo trajati. Njegov takojšen polom je neizogiben. Kakor hitro bomo pregnali boljsevike, bomo proglasili vojaško diktaturo." "Kako, videli ste generala, tega človeka, ki v svoji omeje-no*ti sploh ne more razumeti poetičnega položaja," mi je rekel bivši advokat. "To je nevaren norec. Ti diktatorski kandidati so za Rusijo prav tako nevarni kakor boljševiki sami. Ne, ko očistimo Rusijo boJjsevi-kov, bomo ustanovili ustavno monarhijo." "Ne monarhije, ne diktature," je rekel zdravnik, na čigar pisalni mizi sta stala doprsna kipa Leva Tolstega in Marxa. "Ti reakcionarji so nesposobne g«lave. To so bili moji sovražniki od nekdaj, ka^or so boljševiki od danes. V mladoifti sem začel pripravljati revolucijo proti carju. Car me je poslal v pregnanstvo. Boljševiki so me pa tudi pregnali." Pepel cigia-rete jo otre^el na oguljeno, zaprašeno preprogo. "Toda ko *e bo zlomilo boljševiško gospodovo — in ta polom je neizbežen. kajne — bomo uvedli splošno m tajno volilno pravico..." "Koga ste zopet danes mučili s svojimi vprašanji," me je viprašal Američan. "Bivšega generala, obubožanega advokata in brezposelnega zdravnika." "Torej bele Ruse. Nesrečni sanjači ?o ti ljudje." "Toda čuvajo pozo," je menil Francoz. "Bil sem kot gost pri neki kneginji v revni predmestni hišici. Ponudila mu je Ko sem obiskal nekoga od teh Rusov, da ga povprašam, koliko vojakov *o že zbrali, je goreče pogladil svojo brado. "No, da, z organizacijo smo šele pravkar pričeli. Da, same prvovrstne ljudi imamo, vsak je najmanj 1.80 m visok." lakoto in poplavami. Vlak je bil poln kitajskih otrok. Spali ro v narečjih mater, po tleh in -o prtljagi. "Ne pohodite tega malega bitja," je kričal Japonec. Izpod j< klopi je prilezel mlak Kitajček, čigar strgana rdeli oblekica je kazala zadaj rumen hlebček. "Vprašam se." mi je d^jal Kadar želite kaj oglašati, spomnite se "Proletarca". m 1 ........... i - i.11 1 1 ■- J-»______■ Listen to PALANDECH'S RADIO BROADCAST Featuring a Program of YUGOSLAV FOLK MUSIC Every Saturday, 1 to2 P.M. STATION WH!P 1520 kilocycle* (Tnp of thr Dial) "O tem ne dvomim, ali rad bi japonski znanec, 'koliko otrok vedel, koliko imate bataljonov i je samo v tem vlaku. Vprašu- ali celo polkov." iem se tudi, koliko ljudi je po- "Jutri bomo imeli celo arma- »rinilo pri tej poplavi. Naši pilo- do," jo navdušeno odgovoril. ti so spročili, da so v dolini No- "In danes?" mija preleteli vasi, katerih pre- "No, saj sem vam že pove- bivalci so bili zbrani na stre- dal, da smo šele pravkar pričeli hah- Ko so se drugi dan vrača- HIHIHIHIU t <■ BARETINCIC & SON POGREBNI ZAVOD Tel. 20-361 424 Broad Street JOHNSTOWN, PA. ♦MSMMSM »i tee z delom. Pa imamo gotovo že sto ljudi. Dober začetek, mar ne?" Teh sto mož so nabrali med tisoči brezposelnih, ki se gne-tijo po harbin-kih ulicah, če jim ne bodo nič izplačevali, bodo začeli zupet pohajkovati ob sungarijskem pristanišču v toplem pomladanskem solncu. In Število ruskih brezposelnih še vedno narašča. Kajti Kitajec se zna povsod vriniti s svojo spretnostjo in marljivostjo. V vsakem poklicu tekmuje z Rusom. Sede na tlak poleg li, so videli povsod pod seboj samo morje." "Ta poplava," je nadaljeval Japonec, "je pomagala vam. da bo*te bolje razumeli Azijo. Nekatere evropske dežele so skuhale omejiti naraščanje prebivalstva s kontrolo porodov. Pri nas pa regulirajo gibanje prebivalstva — potresi na Japonskem in poplave na Kitajskem. Zato je tudi naša narava popolnoma drugačna kakor pri Kvropejcih. ruskega čistilca čevljev, odpira svojo trgovino poleg ruske. Ra- član "at large mo ob rami z ruskim beračem $1 na leto. Ako v vaši naselbini ni se kluba JSZ. pristopite van «o kot Članarina je I NEED YOUR HELP! WHAT TO DO Co-operate in war regulations made by the authorities. Invest in defense Bonds and Stamps Support the Red Cross. ; SLOVENSKI ; PODPORNI PRISTOPAJTE K NARODNI X JEDNOTI i NAR0CITK SI DNKVNIK » 1 '1 Slan« m c« I o Into $«00, pol Ut« $3.00 Ustanavljajte nova tfniitvs. Dcxet članoviic) je trrba xa novo druitvo. Nsslov /.h Hat in x» tajništvo jo: 2657 S. Lawndale Ave. CHICAGO, ILL. .................... Dr. John J. Zavertnik PHYSICIAN AND SURGEON OFFICE HOURS: |:0C—4:00; 7:00—Sr80 Daily At 3724 W. 26th Streot tel. Crawford 2212 At 1856 W. Cermak Rd i'M—6:00 p. m. Dully Tot Canal 1100 Wednmiday snd Sunday hy • npointmcntn only Realtime« Tol.i Crawford S440 If en answer — Call Austin »700 POSLUŠAJTE vsako nedeljo prvo in naj- vA/ , . . , , starejšo jugoslovansko ro< Work atyour Jot>-whaMdio uro v & od 9 do ever you dc^w.th your mind! ,0. Ure dopoldne, posta,a To Help; WGFS, 1360 k.loryrK. Vodi jo George Marchaa sot on one aim Your Counfry to Win! EDUCATION ORGANIZATION ( O-OPEHATIVE COMMONWEALTH PROLETAREC A Yugoslav Weekly Devoted to the Interest of the Worker» OFFICIAL ORGAN OF J. S. F. And Its Educational Bureau VOL. XXXVII CHICAGO, ILL., January 7, 1942 Published Weakly al 2301 So. Law «d.i. Ava HE MARCH OF LABOR AN OLD FREEDOM IS CHALLENGED ptotirr c# ogiptmtira « ammmaion m »e« siATtp THat mrr «tai **cs»*ro 5TAM» AT 0CMO«5 MNM U Tb */ Socialists will not be surprised when the government im-pi ses new compulsions upon the workers of this nation. In a class economy it could not be otherwise. That m why Socialists have always returned to their basic demand for a socialized economy under which the means of production and distribution uoukl l>e socially owned and democratically managed for the ci ni mon good. We consider it the crowning misfortune of our generation that America's workers have rejected the Socialist »pre gram, preferring instead to fight for such advantages as could be gained within the framework of the class-breeding private capitalist system. Now that the diawension of class conflict can no longer be tolerated, it seems that the government must make decisions. We can only regret that the workers of America,, living as they do m a political democracy, did not join with Socialists to end the class economy and take a forward .«tep into industrial democracy. Had they done so before the present crisis the class antagonism which now divide our nation would have been replaced by true unity of interest. And okl freedoms would have been replaced by new freedoms instead of by old compulsions. —Reading Labor Advocate. L tut pow^'0*4 " -io ^ofl • A Boof or au woäkiäs a) IHt AUTO *MX»T*Y A at WOMtrt. too cam cm tea on v^hifhcr tmc toi FR «hd is a Good umon mam at uooki** hob this la0íl « his mat / AFTER THE WAR It s amusing to see the isolationists rush forward to man the stockades against Japan. It reminds us of .in-other famous about-face, that of the Communist« when the Nazis turned on Russia last June. The Rooaeveltian' party is be in»: very good-humored about it. Far from twitting their former opponent*, who up to Dec. 7 did everything ui their power to make this country weak and defenseless, the Roosevelt-ians are welcoming their support, for the sake of a United America. And rightly so. for now the die is cast and the one and only immediate task is to win the war. But isolationism is not dead. We predict it will soon crop up in the form of demands that after the war the United States retire into its shell and h ive nothing to do with the rest of the cockeyed world. This is hinted in Lafrollette's "Progressive." which, tho 'backing the war, says: "We propose to say « great deal about the conduct of the war, and just as important. we intend to say a great deal abrut the nature of the peace to come ... The Progressive proposes explore the vast and challenging field of post-war planning and readjustment." In other words, the paper which staked everything on the thesis that "nobody can attack America," a proposition that on Dec. 7 wa« proven uterly and terribly wrung—the pap°r which derided the British and told us to k*t them go down regardless of how defenseless that would leave America—the par**" that urged us to ignore the world-shaking war, ostrichlike—that paper which has been revealed so tragkally wrong now proposes to tell the country how to conduct the war and what kind of ,1 peace to make after it. For our part, we would rather he guided both in the war and in the peace by those who, events have proved, knew what it was all shout from the beginning and resolutely set thuir course accordingly. When this war is over, when the dictators who seek to conquer the world are defeated, a world government must be set up whkh will insure that it does not hap|K*n again. It is fantastic to assume that peace can be kept in the world without a world government, just as fantastic as it would he to assume that peace could >• kept in these sUtes without a federal government over the states. Even with a world government, peace cannot be aarured. for civil cmfluts are possible. The only permanent assurance of peace will be a likemindadness of the bulk of the human race—an agreement on tho ba.-aj ideal of live and let live, of do a* you would be done by. But pending this development, we must have a world government and a world polk»'» force which will maintain the conditions of peace and freedom onder which .asting social and economic change can be evolved. This will involve a limitation of •overeignty of the various nations. Limited sovereignty means that neither the United States nor any other ration will be permitted to do exactly as it may wish: its a.tion* in respetw to international affairs will be subject to a higher authority, 10 the Wo-ld Congress, or whatever the world government may be called. Dr. Bcne& has recently stated that C-iecht»Slovakia U ready to accept all limitations of sovereignty after the war which are acceptable to other state*. So far as we know, his is th«* first government to commit -itself that far. The basu principles of a world order were well enunciated by Messts. Churchill and Roosevelt in their Atlantic Charter, which, by the wray, takes on added force and interest for Americana since the events of Dec. 7. But there are those who will >«coff at an international government, who will ridicule the idea of "policing the world," just as there were those of little vision in the Senate a couple of decadis ago who threw away the victory that thousands of American boys gave their lives for in France. • But this war is different. An, God willing, the peace, too, will be "different." —The Co-Opeiative Builder. Wages Lagging Behind Profits BIDDLE STANDS FOR FREE SPEECH LABOR PEACE "FOR DURATION Wages are lagging far behind profits, according to the latest report by the Federal Reserve Board. It shows that: Since the war began in September. 1939, workers* "hourly earnings" have increased by an average of 14 per cent, but the cost of living ha« risen 11 per cent, leaving 3 per cent as the net wa