Sodobna slovenska poezija
Nina Kodrič
In vse bo moje, ko umrem
Na sliki
Zaradi strahu zaprta Pred edinim svetom na svetu Prepozna za mehke in tople roke Na sebi
Prepozna za življenje Na tem edinem svetu Nastopa pred ogledalom Joka v blazino Kuhajuhe Počasi jih sreba Da čas ustavi In strah jo je sveta
R9R
Sodobnost 2010
Potikanja
S copati drsa po sobi Vleče noge za seboj
Prestavlja se iz sobe v kuhinjo Iz kuhinje v kopalnico
Pripravlja se na sneg Na dež
Ne zmore sprejeti vseh sprememb Ne zmore živeti vseh sanj
Gleda v tv Brise solze
Čaka na spremembe Na nove copate Na novo kopalnico Ne čaka ljudi A čaka vse življenje
Delčki zgodbe
Prava črna polita kava Po tleh pobira drobtinice Nekaj jih da tudi v usta Malo so že suhe te drobtinice Pomaha sosedi Ko jo zagleda skozi okno Sprehaja se po poti spomina Ničesar se ne spominja Vse lepo je pozabila Ve, da je lačna in sitna Išče nove občutke Skoraj pade
Potem ko se spotakne ob korenino na poti
Niha pada sopiha.
Ko pride domov
Zaspi
Ko vstane
Golta, se ne ustavi
Glasno diha
Brez občutka trga
Kose kruha
Se prenasiti in
Otopi
Sopotnika
Na poti domov ji Pripoveduje zgodbe O službi O politiki O prijateljih Med njima pa Je ti{ina V~asih lahkotna Danes težka.
Poslu{a ga
Odpira okno
Ko se vozita proti domu
Na zadnjem sedežu
Bi sedela
Kot v taksiju
Bila bi lahkotna ti{ina.
Rdeča luč na semaforju Jima zaustavi čas Sopotnika Se spogledata Se primeta za roke.
Lepo mu je
Lepo mu je, ko sanja, da je sam. Nikogar ni blizu. Brez skrbi bo {el na oni svet. Nihče ne bo žaloval za njim. Ker je sam brez stisk in navezovanj.
Ko on sanja, da je sam, Spi v majhni viseči vreči Se ziba v zibelki Se giba v maternici.
v
Ze tam je bil sam.
Vse bo moje, ko umrem
Ko bom umrla Bo vse moje
Življenje in smrt bosta moja Ti bos moj
Če umrem pred teboj.
Če ti umreš pred menoj Ne vem, ali boš moj
Na mizi v kuhinji bom ležala in razpadala Če umreš pred menoj.
Če umreva skupaj
Bova drug za drugega bojevnika
Skupaj bova plesala,
Mrtvi strastni tango.
Mrtva bova živa bolj kot kdajkoli prej.