Češko. Stroški šolstva. Stroaki šolstva v kraljeviai češki zaašajo za 1903. 1. 40,169.025 K, a v 1. 1902. ao zaašali Ie 29,303.025 K. Da so ti Btroški tako narasli, je vzrok regulacija učit. plač, ki se je izvršila 1. 1903. Ta velikaaaki plua leži premaogim tako v želodcu, da povaod stresajo avojo jezo Bad ubogim učiteljstvom. V maogih krajih severae Ceške ao prišli celo tako daleč, da po goatilaicah ae zahtevajo aič več 2 l, 1 l ali V2 ' P'va — zaradi povišaaja plač se je Barareč na pivo povišala aaklada — temveč kratko le: eiaen Oberlebrer, einea Lehrer, eiflea Uaterlehrer. (To so večiaoma nemški kraji!) — Tudi dežebiemu odboru češkemu leže učiteljake plače hndo v želodcu. Ko je dobil pred kratkim v roke poroČilo, da je treba dati za BadomeščaBJe provizoričaih, oziroma definitivBih učiteljev Ba ljudskih ia meščaaakih šolah ravBO 206-370 K, ga je obšla taka zoaa, da je poslal budo papriciraao ulogo dežel. šol. svetu, kjer zahteva, da se aaj tu hrani, hraai in hrafli. Seveda, visoki c. kr. dežekii šolski avet je v avoji goreČBOSti izdal tudi takoj potrebao iastrukcijo vsem c. kr. okraj. šol. svetom v tem amislu, kjer ae zabičava: 1.) Nadomeščaflje Baj ae izvršuje kolikor mogoče ceao; 2.) v doaego tega naj se uvede ali poldaevfli pouk ali pa aaj ae združita dva razreda; 3.) kjer tega Bi mogoče, aaj prevzame po možnosti nadomeačanje kak ucitelj sosedne aole; 4.) ekapoziture naj ae opuste m združijo z glavao šolo; 5.) za pouk zmožae osebe (kakor pomoŽBi učitelji, peazijoaiati itd.) naj ae po možnosti uporabljajo. Koliko bo pomagala ta odredba, pokaže pribodaost. Da so n. pr. Krafljci vendar ae aa boljem kakor so Čehi, iluatrira Bajbolj sledeči fakt: Na Českem Bi dobival stalai odbor za pripravo dežel. uciteljske koafereBcije aikakih dijet za svoje seje, ker ai bilo deaarja. Tovariši v Nemškem Brodu ao se pa veadar toliko ojuaačili ia so vposlali dežel. g jskeaiu svetu račua daevaia v akupnem zaesku 93 K 90 v, ki ga je visokoisti tudi izplačal. — 0, gre, gre, samo pri2eti je treba! Nemško deželno učiteljsko društvo. To deželao društvo je zborovalo dae 14., 15. ia 16. avgusta v Aschu. Sicer bi bilo jako poučao, ako bi se pečali nekoliko aataačaeje 8 tem društvom, ki šteje 82 okrajaib učiteljskib društev ia z glavflim zborom, a navesti hočemo le glavae številke vaega delovaaja, iz katerib je razvidao, kako delavai ia krepki so aaši tovariši v nemškem delu Češke. Deželao društvo je prekoračilo 30. leto svojega obataaka. Njegovo glasilo ,,Die Freie S chulz eituag" izbaja v 7400 izvodib. Dobodkov je bilo 112.737 K 41 h, atroškov 75.959 K 7 h. — Mladiaski čaaopis »Osterreichs deutsche Jugead", 20. letaik se tiska v 16.000 izvodih; dohodki 70.371 K 92 b, atroaki 58.371 K 92 h. — BUSiteljski koledar", 20. letaik, je izšel v 6000 iztiskih. Ciatega doaeska je priaesel ta koledar v teku 20. let društvu ravao 54.146 K 69 h. — Društvo je dalje pričelo zalagati šolake tiskoviae pod aaslovom ,,Siegla Dr uckao rtea", ki so priaesle v 1. 1902. ravno 600 K Čistega. Deželaa zveza vzdržuje dalje tudi takozvaao nHiIfskasse", ki obstoja tudi že 20 let. Čisto imetje te blagajaice zaaša maleakoat 183.587 K 86 h. Društvo vzdržava dalje 16 ,,Studeateah ei mo v", katerib imetje zaaša 2077 K 50 h. Imeje ,,Cesarja Fraaca Jožefa ustaaove za vdove ia sirote" je pa tudi Baraalo aa 84.309 K 90 h. nHranilao in poaojilao društvo" šteje 546 člabov, ki ao vplačali deležev za 57.269 K; hraBilae vloge štejejo 3543 K 56 b, predujmi pa 66.933 K; vplačani dolg znaša 54.126 K, BeporavBaai pa 91.674 K. Rezervnega fonda je 2025 K 53 h. Društvo oakrbuje dalje tudi nDiesterwegovouatanovo", ki broji 8941 K 20 h imetja. Namea te ustaaove je, razdeliti vsako leto 20 podpor oaim učiteljem, ki se udeležujejo višješolakih kurzov za učitelje. Imetje ,,PodporBegadrustvazaoboleleu5itelje la učiteljice" ZBaša 11.337 K 45 h. — Skupaega imetja aemskega deželaega društva Ba Češkem je 329 302 K 36 h. Na tem shodu je bilo tudi več jako temeljito seatavljeaih referatov. Prvega je vsestraBsko utemeljil tovariš Seibt, in sicer pod aaslovom: nZur Hebuag des heimiscbea Schulweaeas". Drugo predavaaje nNeue BahaeB, aeue Ziele" je imel toy. Sacber, Čigar izvajaaja temelje aa teb točkah: BVor dem Geaetze siad alle Staatsbiirger gleich." —• rDie Wisseaachaft uad ibre Lehre ist frei." — ,,Die Schule muB uaberiihrt vob allea politischea Parteiea bleibea." Ia zadnjo temo je obravBaval z zaaao temeljitostjo tov. Legler: nZur Hebung der LehrerbilduBg". Krepko aapreduje avatrijsko učiteljstvo aa vaeb koncih ia krajih. Kolika Bepremagljiva armada bi bila to, ako bi se vae avatrijsko učiteljstvo strBilo v eao veliko četo! Narodnoatao vpraaaaje bo treba pametao rešiti, ia prihodnoat Avstrijeje v učiteljakib rokah!