Izhaja vsak dan zjutraj ra zven v ponedeljkih in dnevih po praznikih. Posamezna Številka Din 1"—, lanskoletne 2‘—; mesečna naročnina Din 20'—, za tujino 30‘—. UredniStvo v Ljubljani, Gregorčičeva 23. Telefon uredništva 30-70. 30-69 in 30-7t. Jugoslovan Rokopisov ne vračamo. Oglasi po tarifi in dogovoru. Uprava Ljubljana, Gradišče 10, tel. 80-63. Podružnica v Mariboru, Aleksandrova cesta St 24, tel. 29-60. V Celju: Slomškov trg 4. Pošt. ček. rač.: Ljubljana 15.621. St. 274 a Ljubljana, sobota, dne 21. novembra 1931 Leto II. Najstrožia štednja v občinskem gospodarstvu Nujna naredba finančnega ministra vsem občinskim upravam — Nove takse in trošarine ne bodo odobrene — Redukcija nepotrebnega uradništva — Državni upokojenci ne smejo biti občinski uradniki — Prepoved novih investicij in novih posojil K dogodkom na Daljnem vzhodu Vorošilov, vrhovni poveljnik sovjetske armade. Deveti vsesokolski zlet v Pragi Proglas Saveza Sokola kraljevine Jugoslavije Beograd, 20. novembra. AA. Savez Sokola kraljevine Jugoslavije je izdal tale proglas: Češkoslovaško sokolstvo priredi prihodnje leto svoj deveti vsesokolski zlet. Tega zleta se udeleži vsa naša velika sokolska družina, združena v Savez slovanskega sokolstva. Slovansko sokolstvo, zbrano na tem zletu v zlati Pragi, se pokloni s hvaležnostjo spominu stoletnice dneva, ko se je rodil ustanovitelj sokolstva dr. Miroslav Tyrš. Bratje in sestre! Od prvega vsesokolskega zleta v Pragi leta 1882. pa na vseh kasnejših zletih so se na sokolskem zletišču zlate Prage postavljale kakor na oltar fizične in moralne vrline sokolstva prav tako kakor narodne težnje slovanskih narodov. Na teh zletih so se do svetovne vojne izražale tudi vse sokolske in na-cijonalne težnje raztrganega slovanskega juga. Sokolstvo kraljevine Jugoslavije je sklenilo, da se aktivno udeleži devetega vsesokolskega zleta .v Pragi. Na sveta tla sokolskih zletov bomo stopili ponovno, kakor smo to storili do zdaj. To pot stophno pivič kot člani sokolstva kraljevine Jugoslavije. Polni ljubezni do bratskega češkoslovaškega naroda odidemo v Prago, da pokažemo, da goji sokolstvo kraljevine Jugoslavije vedno iskreno in globoko ljubezen do bratskega češkoslovaškega sokolstva in co vsega češkoslovaškega naroda. Pokazati hočemo, da gre sokolstvo kraljevine Jugoslavije po čistih, preizkušenih potih sokolskih vrlin in da vas, bratje in sestre, naše sokolstvo napaja z duhom najčistejšega sokolstva. Obenem odhajamo v Prago s poslanstvom: da pred vsem slovanskim in sokolskim svetom, kakor tudi pred vsemi mnogoštevilnimi navzočimi gosti drugih narodov, dokumentiramo svoja globoka jugoslovanska nacijonalna čustva. želimo pokazati vsem, da nosimo ne samo vero v našo nac.ijonalno jugoslovansko etično celino, nego tudi v srcu ljubezen do svojega naroda in domovine in da obenem gojimo prepričanje, da se narodu in domovini najbolje služi s sokolskim naukom o moralni in fizični izpopolnitvi osebnosti. Sestre in bratje! Pozivamo vas na zlet kot na častno sokolsko dolžnost. Fozivamo vas, da na zletu v Pragi pokažete dušo in sice, Izpolnjeno z ljubeznijo do vsega lepega, česar vas uči sokolski nauk. Pozivamo vas, da s svojo pripravljenostjo, z delom, nastopom in obnašanjem služite visokim smotrom svoje domovine in etičnim ciljem sokolstva. Zdravo! Savez Sokola kraljevine Jugoslavije. Odbor za zlet v Prago, predsednik Djura Paun-kovič, tajnik Ante Brozovič. Telefonske zveze z inozemstvom Beograd, 20. novembra. AA. S sklepom prometnega ministra je bi (vzpostavljen telefonski promet med Kruševcem, Užieami in Požego in Plzeriom na Češkoslovaškem. Promet bo otvor-jen 25. novembra 1. 1. Taksa za enoto telefonskega razgovora bo znašala 5.70 zlatega franka. Telefonski promet bo nadalje otvorjen med Komendo. Savskim Marofom, Tržičem, Krušev-cem in Šabcem in vsemi mesti v Nemčiji. Ta promet pa bo po želji nemške poštne uprave otvorjen šele 1. januarja 1932. Triminutni razgovor iz Savskega Marofa, Tržiča, Komende in Šabca bo veljal 2.10 zl. fr., iz K ruševca pa 3.30 zl. franka. m Obratni razgovori se bodo plačevali nemški poštni upravi po tamošnjih taksah in predpisih. Beograd, 20. novembra. AA. Za sestavo občinskih proračunov za 1. 1932. v zvezi s splošno štednjo je finančni minister izdal to-le naredbo: 1. Občinske proračune za 1. 1932. je treba brezpogojno znatno zreducirati najfram prejšnjim. Vsako potrebo v proračunu za 1. 1932. je treba najskrbnejše preceniti, vse ono pa, kar je luksuzne prirode in kar ne bi odgovarjalo potrebi v pravem smislu te besede, naj se črta. Ugotovitvi virov dohodkov naj se posveti čim večja pozornost. Znosnost in pravičnost bremen mora biti zajamčena, a pri tem naj se upošteva tudi plačilna zmožnost prebivalstva. Stopnja doklad v nobenem primeru no sme presezati stopnje, odobrene za tekoče leto. Nove takse in trošarine ne bodo potrjene. Narobe: ukinejo ali znižajo naj se tudi obstoječe takse, ker so pogostoma in večinoma prevelike in ne odgovarjajo vrednosti proizvodov in uslugi, zaradi katere se plačujejo. 2. Pri osebnih izdatkih je treba izvršiti redukcijo kar moči natančno. Zato naj sc iz službe odstranijo vsi nepotrebni uradniki, službeni prejemki onih pa, ki se ob-drže v službi, ne smejo v nobenem primeru presezati prejemkov državnih uslužbencev. • Občine, ki imajo posebne statute o službenih prejemkih svojih uslužbencev, mo- rajo te statute prilagoditi gornjemu načelu in jih predložiti z budžetom vred v odobritev. Iz budžeta je treba odstraniti vse osebne in funkcijske doklade, izjema velja le za one, ki jih prejemajo državni uslužbenci, in v odgovarjajoči višini. Nagrade za nadurno delo se ne sinejo podeljevati in morajo zato izostati iz proračuna, ker ni mogoče predpostaviti potrebe takega dela pri osebju, ki absorbira četrtino proračuna. Honorarjev ali posebnih nagrad ni. Ce je neobhodna potreba, da se v službo sprejme strokovnjak, ki pa po občinskem statutu ne more postati občinski uradnik, naj se zanj določi honorar. Število takih oseb pa mora ostati omejeno. Osebe, ki prejemajo pokojnino iz državnega proračuna, ne morejo ostati v občinski službi, razen če se za dobo te službe odpovedo državni pokojnini. 3. Občine z lastnimi voznimi parki in prometnimi sredstvi morajo predložiti pravilnik o uporabi teh parkov in sredstev. Iz tega pravilnika mora biti razvidno, komu gre pravica do teh prometnih sredstev. Pri sestavi tega pravilnika je treba paziti na to, da se dovoli uporaba teh prometnih sredstev le onim, ki jih nujno rabijo za pravilno izvrševanje svoje službe. 4. Z novimi investicijami je treba odnehati in dokončati le dozdaj začeta dela, ki bi prekinjena povzročila škodo. Nova posojila ne bodo dovoljena niti eni občini, razen v nujnih primerih. V tem primeru je treba prošnji za potrditev posojila priložiti izčrpno poročilo o vsem dosedanjem dolgu dotične občine in pa podrobno utemeljitev o nujnosti in potrebi posojila. 5. Vse številke v proračunu dohodkov morajo biti realne. To velja zlasti za zn-stanke, za nepobrane dohodke in za doklade iz prejšn.ih let. Računati je treba torej le z onim, kar bo zanesljivo pobrano. 6. Proračunu je treba brezpogojno priložiti: pregled ost varjenih dohodkov za tekoče leto 1931. po mesecih, proračune gospodarskih podjetij, ki jih je treba kot anekse priložiti splošnemu proračunu, potrjene šolske proračune v dveh izvodih, pregled izdatkov, ki obremenjujejo splošne občinske doklade po posebnem zakonu, zapisnik in sklep občinskega odbora, potrdila, sklepe in pravilnike o taksah, pristojbinah in o drugih občinskih davkih, ev. pritožbe in prizive proti proračunskemu predlogu, kakor tudi ekspoze o navedenih odmerah neposrednih davkov. Pristojni organi, ki so pooblaščeni, da pregledajo proračunske predloge za leto 1932., ne smejo dopustiti prav nobene kršitve gornjih navodil in bodo za vsak nasprotni sklep poklicani na odgovor. Ta naredba finančnega ministra je bila preko banskih uprav dstavljena vsem občinam kot nujna. Pred izbruhom vojne na Daljnem vzhodu Kitajski ultimatum Društvu narodov — General Čan-Kaj-šek namerava nastopiti takoj proti Japoncem na čelu dvomili jonske armade — Naraščajoča napetost med Japonsko in Rusijo Pariz, 20. novembra. AA. Splošno menijo, da bodo privatni razgovori med člani Sveta Društva narodov omogočili sprejemljivo rešitev mandžurskega spora. Položaj se je nekoliko izboljšal. Svet proučuje razne predloge za rešitev mandžurskega problema, ki dajejo nekaj upanja na ugoden izid. Pnriz, 20. novembra. AA. Po poročilu iz poučenega vira je kitajska vlada pooblastila svoje delegate v Parizu, naj zahtevajo od DN, da izvede sankcije, ki jih predvidevajo statuti za razne kršitve. Ce DN tej zahtevi ne bi ugodilo, naj kitajski delegati odpotujejo iz Pariza. Nanking, 20. novembra, n. Na seji Kuomin-tanga je izjavil predsednik Cankajšek, da bo takoj odpotoval v severno Kitajsko in prevzel poveljništvo nad celo kitajsko vojsko. Obenem je prosil delegate Kuomintanga, naj izpolnijo vse zahteve kantonske vlade, da pride na ta način do zedinjenja cele države. Maršal Čan-kajšek bo prevzel vodstvo nad dvomilijonsko kitajsko vojsko, ki bo takoj nastopila proti Japoncem. Šanghaj, 20. novembra, n. Z ozirom na odločitev maršala Čankajšeka, da se takoj napoti v Mandžurijo in stavi svoje moči na razpolago domovini, so priredili snoči množice burne protijaponske demonstracije. Ljudstvo je vzklikalo Kitajski in zahtevalo vojno proti Japonski. Prijavilo se je tudi veliko število vojnih dobrovol.icev. Moskva, 20. novembra, n. Časopisi ostro napadajo Japonsko in jo dolže, da vodi v Mandžuriji imperialistično politiko. »Krasnaja Ga-zeta« trdi, da je japonska politika ne samo imperialistična, temveč direldno naperjena proti sovjetski Rusiji. Pri toni podpirajo japonsko težnje angleška in francoska vlada in mora biti zato sovjetska vlada na vse pripravljena. Poleg japonske akcije v Mandžuriji se vodijo tudi še pregovori za oborožen sporazum med Japonsko in Poljsko. Moskva, 20. novembra, n. Dopisnik Hearsto-vega časoipsja je doznal na tukajšnjem japonskem poslaništvu, da za enkrat še ni nastopilo poslabšanje rusko-japonskih odnošajev. Japonska je bila proti svoji volji prisiljena, da prekorači vzhodno-kitajsko železnico, vendar s tem ne namerava oškodovati ruskih interesov, katere bo upoštevala tako dolgo, dokler ne bi Rusija v teh krajih začela zbirati svojo vojsko. Tokio, 20. novembra, n. Gavne sile japonske vojske so prišle v Cicikar. Včeraj se je zunanji minister izjavil, da bodo japonske čete izpraznile Cicikar po vsej verjetnosti čez 14 dni. Tekom dneva je prišel v Cicikar guverner iz Har-bida Čang-Cin-Huj in proklamiral nezavisnost province, katere upravo je takoj prevzel. Medtem prodira japonska vojska dalje proti seve-rozapadu. Pri tem so približno 50 kin severno od Cicikarja naleteli na ostanke vojske generala Ma. Pariz, 20. novembra, n. V tukajšnjih diplomatskih krogih se pričakuje v kratkem korakov Amerike v mandžurskem sporu. General Davves, ki se je snoči preko pol ure razgovar-jal z vlado v Washingtonu, ni sicer hotel dati nikake informacije o ameriških namerah, vendar se z gotovostjo pričakuje, da bo ameriška vlada brezpogojno, četudi sama, nastopila. Bombni atentat na italijanski konzulat Wushington, 20. novembra, d. Na poslopje italijanskega konzulata v Philadelphiji je bil danes izvršen bombni atentat. Bomba pa je napravila samo stvarno škodo. Ker bi imel italijanski konzul v Philadelphiji nocoj ofieiel-no sprejeti italijanskega zunanjega ministra Grandija, ki je davi ob 2. zapustil Washiug-ton, domnevajo, da je bil atentat namenjen Grandiju. Protifašistovska zarota v Ameriki Ncvvjork. 20. novembra, d. Newyorška policija je odkrila protifaši<4ovsko zaroto v New-yorku in zaprla nekaj oseb. Ugotovilo se je, da so zarotniki nameravali izvesti dinamitni atentat na Morganovo hišo. Aretiranci so pri zaslišanju izjavili, da so hoteli Morgana prestrašiti, da ne bi dal italijanskemu zunanjemu ministru Grandiju, ki se, kakor znano, zdaj mudi v Ameriki, nobenega posojila za sanacijo italijanskega fašizma. Katastrofa italijanskega vojaškega letala Gorica, 20. novembra. Včeraj se je na viden-ekem letališču smrtno ponesrečil italijanski vojaški pilot asp. Persano Vanecnzo. Pilot se je dvignil na vojaškem letališču Campoformido z lovskim letalom. Pri spuščanju se mu je motor pokvaril, nakar je zapustil letalo s padalom, ki pa se radi premajhne višine ni odprlo. Letalec je bil na mestu mrtev, letalo pa se je povsem razbilo. Določbe nove avstrijske odredbe o devizah Dunaj, 20. novembra. AA. Glavni parlamentarni odbor je sprejel novo, tretjo uredbo o devizah. Uredba ima te-le važne določbe: Od potrdila Narodne banke so odvisne ne samo navadne pošiljatve in nakaznice, temveč tudi vse druge pošiljatve inozemskih plačilnih sredstev v inozemstvo; osebe, ki prijavljajo inozemska plačilna sredstva in kredite pri kreditnih podjetjih, morajo odslej v teku treh tednov prijaviti še svojo druge terjatve napram tujcem, glaseče se na inozemske vrednosti, razen če gre za transporte blaga; kupone za inozemske vrednostne papirje jo treba ponuditi in prijaviti Narodni banki, kt jih bo plačala ob dospelosti; zlata in srebrna ažija za kovane šilinge je prepovedana; trgovina z drugim zlatim novcem je dovoljena le s pismenim potrdilom Narodne banke; prodaja nekovanega in nepredelanega zlata, srebra in platine v inozemstvo in nakup teh dragih kovin v inozemstvu je vezan na pismeno potrdilo Narodne banke. 700-letnica sv. Elizabete Berlin, 20. novembra. A A. O priliki 700-let-nice ev. Elizabete so priredila katoliška društva Nemčije velike proslave. Spominske proslave v berlinski Športni palači se je udeležilo 14.000 oseb. Berlinski škof je govoril o življenju svetnice in o njenem pomenu za moderno ženstvo. S proslave je bila poslana papežu udanostna brzojavka. Tudi listi priobčujejo spominske članke in ugotavljajo, da je sv. Elizabeta vzor krščanske dobrodelnosti. Veljkovič obsojen na smrt Beograd, 20. novembra. 1. Danes predpoldne se je pred tukajšnjim državnim sodiščem za zaščito države nadaljevala razprava proti Konstantinu Veljkoviču, ki je svoj čas skušul s peklenskim strojem, ki ga je dob;] od članov nedovoljene organizacije v Sofiji, razrušiti železniško postajo v Nišu. Ob pol eni je sodišče izreklo razsodbo, s katero sta bila Veljkovič in njegov pomočnik Asen Nikolov (la v odsotnosti) obsojena na smrt na vešalih. Žrebanje srečk državne loterije Beograd, 20. novembra. 1. lJri današnjem žrebanju I. razreda 23. kola srečk državne razredne loterije je bilo izžrebanih: 10.000 Din štev. 66664, 20.000 Din št. 36339, 30.000 Din št. 29147, 40.000 Din št. 2957, 80.000 Din št. 39694. premijo 200.000 Din št. 34415. VREMENSKA NAPOVED Dunaj, 20. novembra, d. Sedanji značaj vremena bo trajal naprej. Seja naše najvažnejše gospodarske ustanove naloge Zbornice TOI v Ljubljani zaradi svojevrstne gospodarske strukture Dravske banovine Odgovorne in težavne Ljubljana, 20. novembra. Danes ob 9. dopoldne se je vršila v posvetovalnici Zbornice za TOI plenarna seja nanovo konstituirane zbornice, obenem pa se je obravnaval novi obrtni zakon, ki bo stopil v veljavo Po uvodu o novi sestavi Zbornice za TOI je predsednik Jelačin nadaljeval: Otvarjam današnjo sejo in pozdravljam predvsem bana Dravske banovine dr. Draga Marušiča, ki je z osebno navzočnostjo počastil naš prvi sestanek zbornice ter mu izrekam prj tej priliki za njegovo pažnjo in naklonjenost ter podporo, ki jo je naši korporaciji vsikdar nudil, v imena zbornice najprisrčnejšo zahvalo. Obenem mi je čast izraziti mu željo, da ohrani tudi novoimenovani zbornici vso naklonjenost in podporo, ki je za naše zbornično delovanje neprecenljive važnosti. (Odobravanje.) Nadalje pozdravljam banskega načelnika g. dr. Rudolfa Marna in dopisujočega člana ZTOI g. dr. Frana Windischerja. Ugotavljam sklepčnost seje, ker je od 48 članov navzočih 43 članov. Svojo odsotnost sta opravičila Avgust ^Vesten, ki se nahaja na poslovnem potovanju v Franciji, in inž. O. Dračar. Za overovatelja zapisnika današnje seje imenujem stavbnika Ivana Briclja in ravnatelja Antona Krejčija. Zahvala razrešenim članom Predno preidem na dnevni red, mi je častna dolžnost, da se skušam oddolžiti razrešenim gospodom zborničnim članom, ki so dolgo vrsto let z nami sodelovali v tej zbornici in s svojo lnicijativnostjo, strokovnimi nasveti ter pozo-rili podpirali zbornico v zvrševanju zakonitih dolžnosti ter v njenih prizadevanjih za zaščito domačega dela in pospeševanje gospodarskega napredka. Posebno velja ta moja zahvala bivšemu podpredsedniku-Ivanu Ogrinu, ki si je v teku svojega devetnajstletnega udejstvovanja v zbornici s svojo marljivostjo in pobudo pridobil trajnih zaslug. Enako se zahvaljujem tudi ostalim gospodom bivšim zborničnim članom *a njihov požrtvovalen trud in moja iskrena želja je, da ostanejo vsi gospodje naši zbornici še nadalje naklonjeni ter da nas podpirajo v vseh stremljenjih in prizadevanjih. Novi člani — preizkušeni gospodarski delavci Obenem pa mi je čast' pozdraviti na današnji seji vse novoimenovane zbornične člane in dati izraza svojemu zadovoljstvu, da bo se z novoimenovanimi vrnili v zbornico stari preizkušeni in zaslužni delavci in borci, predvsem naša nova zbornična podpredsednika Konrada Elsbacher in Engelberta Franchetti, nadalje, da Imamo čast pozdraviti v naši Bredini bivšega predsednika Narodne vlade in poslanika gospoda Josipa Pogačnika ter končno, da smo z novim imenovanjem pridobili za ožje sodelovanje v zbornici odlične obrtniške in trgovske organizatorje, med njimi posebno Josipa Kavčiča, predsednika Zveze gremijev In podpredsednika Trgovskega društva »Merkur«, nadalje Frana Bureša, predsednika in Jakoba Zadravca, podpredsednika Splošne zveze obrtnih zadrug v Mariboru in celo vrsto načelnikov gremijev in zadrug, pa tudi Vas vse ostale tovariše in prijatelje. S tem imenovanjem so dobili odnošaji med zbornico in stanovskimi organizacijami še tesnejšega in intimnejšega izraza in vezi, ki bodo brez dvoma za vzajemno delo prav posebno koristne. Udanostna brzojavka kralju Smatram, da tolmačim razpoloženje cele rbornice, ako Vam predlagam, da s tega prvega sestanka novoimenovane zbornične uprave odpošljemo predvsem udanostno brzojavko našemu presvitlemu vladarju Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru. Brzojavka se glasi: Njegovemu Veličanstvu kralju Aleksandru I, Beograd. »Novoimenovana Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani, zbrana na svoji prvi seji, prosi Vaše Veličanstvo, da blagovoli sprejeti izraze naše neomajne zvestobe in najgloblje udanosti. Živelo Vaše Veličanstvo! Živel Visoki kraljevski dom!« Nadalje predlagam, da se odpošljejo pozdravni brzojavki tudi ministrskemu predsedniku Peri Živkoviču, ministru trgovine in industrije dr. Kosti Kmnanndiju, novoimenovanemu ministru financ dr. Miloradu Gjorgjeviču ter našim ministrom ožjim rojakom dr. Albertu Kramerju ter Ivanu Puclju s prošnjo, da blagovolijo podpirati delo in prizadevanje naše zbornice. Zakon, ki je zasekal globoko v naše gospodarstvo Namen in naloga današnje plenarne seje je, kakor sem že omenil, v prvi vrsti da se izvrši sestava nove zbornice. So pa še drugi važni dogodki, ki so se izvršili skoro obenem z imenovanjem nove zbornice, katerih današnja seja ne more molče preiti. Predvsem mislim tu na dejstvo, da je bil dne 9. novembra objavljen v Službenih Novinah »Zakon o radnjama« kot enoten obrtni red za celo državo. Ta zakon zasega globoko v našo gospodarsko podjetnost in bo v pretežni meri odločilen za bodočo smer razvoja naše gospodarske aktivnosti. Smatral sem zato za potrebno, da Vam na današnji seji damo informativne in pregledne referate o odredbah novega obrtnega zakona predvsem ■ stališča naših zborničnih predlogov za iz- 9. marca 1932. Poleg zborničnih članov so seji prisostvovali ban g. Drago Marušič 8 svojim tajnikom g. dr. Brolihem, banski načelnik g. dr. Rudolf Marn ter dr. Fran Windischer. jednačenje obrtne zakonodaje za celo državo, da bodete mogli oceniti uspehe naših prizadevanj in razvideti, kje so bili naši predlogi upoštevani in kje ne, nadalje, kje nam prinaša novi obrtni red bistvene izpremembe napram dosedanjemu stanju in v koliko so te izpremembe pridobitev in napredek odnosno poslabšanje napram dosedanjim prilikam, Jasno je, da na današnji seji o tem obširnem gradivu ne bomo mogli razviti podrobne razprave, marveč bomo imeli za to priliko razmotrivali položaj na odisekovih sejah, ki se bodo vršile v prvi polovici meseca decembra. To bo še dovolj pravočasno, ker stopi nov obrtni red šele 9. marca 1932. v veljavo. Odločno stališče za skupne zbornice Za danes bi želel, da se omejimo samo na en važen moment v okviru zakona o radnjama, to so odredbe glede zbornic. Po besedilu zakona imajo ostati zbornice v dosedanji sestavi bodisi kot združene, ali pa kot posebne. Izpremembe v sedanjem sestavu se lahko izvršijo glede razdruženja ali spojitve posameznih odsekov z uredbo ministra za trgovino in industrijo v sporazumu s predsednikom ministrskega sveta, in sicer v roku treh mesecev, ako so bili do dneva objavljenja zakona že sprejeti v zborničnih odsekih zadevni sklepi kakor tudi pri večini obstoječih obveznih ali slobodnih organizacij. Sklepi za razdvajanje pri nas ne obstojajo, marveč je nasprotno zbornica opetovano eno-dušno, kakor tudi pretežna večina stanovskih organizacij zavzela odločno stališče za skupne zbornice in ostane zaradi tega naša zbornica še naprej skupna zbornica za trgovino, obrt in Industrijo ter bo vršila kot slovenski gospodarski parlament svojo vzvišeno nalogo, da pospešuje interesno solidarnost vseh treh glavnih panog našega gospodarstva, stremi za sintezo v gospodarski politiki in koordinira zahteve in potrebe industrije, trgovine in obrti. Prepričan sem, da bo novoimenovana zbornica, v kateri so v tako odlični meri zastopane naše stanovske organizacije obrtništva, trgovstva, industrije in gostilničarstva, zavzela v tem vprašanju istotako enodušno stališče, kakor ga je zavzemala zbornica v prejšnji sestavi. Bančna kriza Od zadnje plenarne seje, ki se je vršila dne 6. junija, smo preživeli v našem gospodarstvu zelo napeto dobo, ki kulminira v takozvani bančni krizi. Ta kriza pa je le refleks cele naše gospodarske stiske in v najožji zvezi s krizo svetovnega gospodarstva. Težak položaj našega denarstva je nalagal zbornici dolžnost, da usmeri vsa prizadevanja na to, da se kritični položaj čimpreje omili, da se obtok gotovine normalizira, zaupanje vlagateljev do denarnih zavodov zopet dvigne ter da ne pride do potresov v gospodarstvu, ki bi mogli povzročiti trajne nepopravljive škode. Najbolj napeto dobo smo srečno prebrodili Danes lahko mirno rečemo, da so rodila naša zbornična prizadevanja mnogo uspehov ter da smo najbolj napeto dobo jesenske sezije že srečno prebrodili. Pri tem pa ne moremo preiti preko velikih dogodkov zadnjih mesecev, ne da bi jih omenili. Mislim predvsem na zgodovinski dogodek, da nam je naš pre-svitli vladar v smislu svoječasne obljube, dane v manifestu * dne 6. januarja, vrnil ustavo ter obnovil parlamentarni režim. Naš bodoči parlament čaka težka in važna naloga, da v prvi vrsti shematično in dosledno izvede štednjo v vsej javni upravi in gospodarstvu, da tako lahko zmanjša v onem sorazmerju, kakor so padli dohodki vsega gospodarstva, tudi državne in javne izdatke ter da v zvezi s tem tudi olajša bremena, ki danes pretežno zadevajo vse gospodarske sloje. Mi smo trdno prepričani, da se bo izvršitev te važne naloge posrečila in da bodo pri tem gospodarski interesi Dravske banovine v novi skupščini uspešno tolmačeni, ker se nahaja v novi parlamentarni delegaciji naše domovine tudi iz krogov našega obrtništva in industrije cela vrsta praktičnih gospodarjev in dobrih poznavalcev prilik. Za složno, stvarno in konstruktivno delo Ko zaključujem svoj pozdravni govor, hočem podčrtati predvsem eno željo: Kot zbornični predsednik sem dosedaj stremel v zbornici vedno za tem, da se v vsaki panogi našega gospodarstva varuje čim širša samouprava ter daje čim večja razvojna možnost. Kjer je bilo treba interese sorodnih in raznih panog razmejiti in razporediti, je bila moja tendenca ta, da se varuje solidarnost našega celega gospodarstva, katerega interesi so medsebojno tako prepleteni in povezani, da eden brez drugega ne more uspešno delovati niti napredovati. Velika opora — odličen zbornični aparat Jaz mislim, da sem na tej poti dosegel mnogo vidnib uspehov in vidim, da je ta pot edino pravilna. Zato želim v tej smeri vztrajati tudi v bodoče. Apeliram na vse Vas, ki ste že sodelovali z menoj, posebno pa na one, ki danes prvič vstopate v našo gospodarsko zbornico, da me v tem mojem stremljenju podpirate in sodelujete v korist splošnega napredka in zaščite našega gospodarstva. Pri meni bodete vedno našli za vse utemeljene težnje in predloge polno razumevanje, o čemer se bodete lahko sami najbolje uverili. Pri naših prizadevanjih nam je v veliko zaslombo in oporo naš odličen zbornični aparat1, katerega požrtvovalnemu delu gre polno priznanje. Težki časi, katere preživlja naše gospodarstvo v vseh panogah, zahtevajo, da vsakdo izmed nas s svojimi močmi, z vsem svojim znanjem in izkušnjami pripomore k omiljenju gospodarskih težko?, da se vsi, ki so dobre Po ‘otvoritvenem govoru predsednika g. Ivana Jelačina, ki ga je sprejela zbornica z viharnim odobravanjem, je povzel besedo ban Dravske banovine g. dr. Drago Marušič, ki je dejal: Visoka zbornica! Ko iskreno pozdravljam novo imenovane člane Zbronice za trgovino, industrijo in obrt, bi želel predvsem dotakniti sc enega glavnih razlogov, da je prišlo do imenovanja novih članov. Nesporno je, da moramo po 6. januarju 1929 v naši državi povsod in v vseh panogah javnega življenja ubrati nova pota, začeti novo življenje. Zato je potrebno, da se vse važne institucije zavedajo novega časa in potrebno je tudi, da delujejo v zmislu manifesta od 6. januarja 1929. Ko to poudarjam, obenem opozarjam vse novoimenovane člane visoke zbornice, da se Doba prerojenja tudi v gospodarstvu — Zahvala podpredsednika Konrada Elsbacherja iz Laškega se je nato zahvalil obema predgovornikoma za njuna govora. Omenil je zatem zgodovinski trenutek, ko prihajamo v novo dobo ustvarjanja, ko gre za prerojenje tudi v gospodarskih krogih. Ves jugoslovanski narod je v nedavnih volitvah na najsijajnejši način manifestiral, da hoče pozitivno delati. Trgovska zbornica bo delovala v duhu našega modrega vladarja ter bo skušala ohraniti svoj dosedanji vpliv in sloves, h kateremu sta nemalo pripomogla zbornični predsednik Jelačin ter generalni tajnik Mohorič. Spomnil se je tudi požrtvovalnega dela ostalih članov uprave ter znanih gospodarskih strokovnjakov pri delu za procvit našega gospodarstva je obljubil svoje sodelovanje. Zahvala podpredsednika Engelberta Franchettija za obrtništvo V imenu obrtništva se je za svoje imenovanje zahvalil drugi podpredsednik g. Engel-bert Franchetti ter je v imenu obrtnikov pre-čital spomenico, v kateri je omenil sankcionirani novi obrtni zakon, ki bo stopil v veljavo 9. marca 1932. Poudarjal je, da bo zakon odgovarjal zahtevam in željam obrtništva in da bo podlaga za uspešno delo in zaščito obrti. Zahvalil se je vsem delavcem, ki so sodelovali §ri sestavi novega obrtnega reda. Obrtništvo •ravske banovine bo poslalo N j. Vej. kralju vdanostno izjavo, v kateri se bo zahvalilo za sankcijo zakona. Prav tako bo sporočilo zahvalo predsedniku vlade Petru Živkoviču, ministru za trgovino in industrijo dr. Kumanu-diju, ministroma na razpoloženju Demetroviču in šurminu ter redaktorjema zakona g. inšpektorju dr. Pavletiču in dr. Aranickemu in vsem referentom naše zbornice. Trgovci za pošteno delo za napredek Zbornice — Izjava Josipa Kavčiča v imenu 12.000 organiziranih trgovcev K besedi se je oglasil predsednik Zveze gre-mija trgovcev Josip Kavčič, ki je izrazil v imenu trgovcev zadoščenje, da je bila po dolgem času vendar popravljena trgovcein storjena krivica. Vse gospodarske organizacije liodo v bodoče tesno sodelovale ^ Zbornico TOI. Vsi, ki smo tukaj zbrani, se dobro zavec "no naših nalog in v imenu svojih tovarišev nn je čast izjaviti, da bomo vsak čas pripravljeni za vedro in pošteno delo za napredek in prospeh naše zbornice. Zbornica' si prav posebno šteje v čast, da ima v svoji sredi dva narodna poslanca, in sicer generalnega tajnika Mohoriča in ravnatelja tovarne v Rušah Krejčija. Oba poslanca je prosil, naj se v našem parlamentu zavzemata ne samo za interese svojih srezov, temveč tudi za gospodarske kroge. V imenu 12.000 organiziranih trgovcev je izjavil, da trgovci v polni meri zaupajo prvaku vseh prvakov generalnemu tajniku Mohoriču, o katerem so prepričani, da bo docela zasiopal njihove gospodarske interese. (Vihar odobravanja.) . Poziv poslanca Krejčija na složno sodelovanje vseh gospodarskih ustanov Nato je povzle besedo novi Član in narodni poslanec ravnatelj Krejči, ki je pozival na sodelovanje vseh gospodarskih ustanov ter Be je volje, najdejo v složnem, stvarnem, konstruktivnem delu, katerega naša država kot celina, pa tudi naša Dravska banovina še v toliki meri potrebuje, da se izgradi do one stopinje kulturnega, socijalnega in gospodarskega napredka, ki ga želimo čimpreje doseči. Oni, ki hoče (o složno delo razkrajati in nas pri njem ovirati, je škodljivec in sovražnik našega gospodarskega napredka. To je treba, da pojasnite v vrstah Vaših stanovskih kolegov vsem, da ne nasedajo onemu beganju, ki želi, da nastopi zopet izigravanje in izživljanje enega stanu na račun drugega. V teh važnih trenutkih je treba, da se s svojo solidarnostjo, s svojim stvarnim delom oddolžimo mandatu, ki ga imamo do našega gospodarstva in na tem delu mi bodite vsi iskreno pozdravljeni! zavedajo velikih nalog, ki jih imajo pred seboj. Zbornica za TOI je najvažnejša institucija v Dravski banovini, na drugi strani je pa Dravsk a banovina zaradi svoje gospodarsko strukture in svoje zemljepisne lege ena najvažnejših banovin v državi. Zato so naloge te naše zbornice mnogo večje, mi moramo biti vzor zbornicam drugih banovin. Nahajamo se v dobi težke gospodarske krize in posebna dolžnost naših narodno-gospodarskili predstavnikov je, da pomagajo prebroditi težke čase krize. Pozivam vas k delu in vam čestitam k imenovanju, obenem pa izražam željo, da bi v tem velikem zgodovinskem času delovali ne samo v procvit banovine, temveč tudi državo v zmislu manifesta Nj. Vel. kralja. Govor bana je bil sprejet s spontanim in prisrčnim odobravanjem. zavezal, da bo zastavil v parlamentu za naše gospodarstvo vse svoje moči. Upa, da bo mogoče s složnim sodelovanjem vseh čimpreje prebroditi težko gospodarsko krizo. Sestava odsekov in volitev odbornikov Pri drugi točki dnevnega reda so bili konstituirani zbornični odseki in izvoljeni naslednji funkcijonarji: V finančni odbor je bilo izvoljeno celotno predsedstvo in pa od vsakega odseka po dva člana, in sicer za trgovski odsek: gg. Stane Vidmar, trgovec iz Ljubljane, in Ferdo Pinte r, trgovec iz Maribora; za obrtni odsek gg. Fran Kavčič, gostilničar iz Ljubljane, in Jakob Zadravec, lastnik mlina V Središču, ter za industrijski odsek gg. ing. Jože Jelenc, stavbnik v Mariboru, ter Franc H e i n r i h a r, industrijalec v Ljubljani. Za podnačelnike v treh odsekih so bili izvoljeni: za trgovski odsek g. Josip J. Kavčič, predsednik Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani; za obrtni odsek g. Jakob Zadravec, lastnik mlina s Središča in za podnačelnika industrijskega odseka g. Anton Krejči, direktor tvornice za dušik v Rušiih. Za pregledovalca računov je bil za trgovski odsek izvoljen g. Josip Lavtižar, trgovec in župan v Kranjski gori, za obrtni odsek g. Milko Krapež, urarski mojster v Ljubljani, in za industrijski odsek g. Ignacij Florijančič, ravnatelj pivovarne Union v Ljubljani, a za člane odseka za obrtno pospeševanje so bili v širšo upravo izvoljeni vsi člani predsedstva, vsi člani obrtnega odseka in od trgovskega odseka g. Josip J. Kavčič, predsednik Zveze trgovskih gremijev v Ljubljani, ter od industrijskega odseka g. Anton Krejči, direktor tvornice za dušik v Rušah, in g. Franc Sire, tovarnar v Kranju. V ožji izvrševalni odbor odseka za obrtno pospeševanje pa gg. Ivan Jelačin mlajši, Engelbert Franchetti, Jernej G o 1 č a r, sodar v Celju, Josip Rebek, Ljubljana, Fran Kavčič, Ljubljana, Josip J. Kavčič, Ljubljana, in Franc Sire iz Kranja. Dr. Pretnar o novem obrtnem zakonu, ki ščiti naše obrtovanje kot noben tuj obrtni zakon V tretji točki dnevnega reda je zbornični tajnik g. dr. Pretnar razložil obrtni zakon. Danes prinašamo zakon v kratkih obrisih, obširneje ga bomo priobčili pa v nedeljski številki. Novi obrtni zakon nudi legalnemu obratovanju zaščito, kakršne ne nudi noben obrtni zakon tujih držav. Vsa tvarina je sistematično predelana in najdemo v novem zakonu koncentrirano vse, kar je bilo preje raztreseno po raznih zakonih in naredbah. Obrtna opravila se dele v dve veliki skupini: na obrte, za katere je trgba pooblastila (do sedaj obrtni list) in na obrte, za katere je potrebno dovoljenje (do Bedaj koncesija). Nastop obrti je v glavnem zgrajen na dosedanjih predpisih. Nove so in zelo važne nekatere izpremembe. Da more ino-zemec nastopiti obrt, mora imeti dovoljenje bana, tuje delniške družbe in zadruga pa dovoljenje ministra trgovine in industrije. Prehod od enega na drugi sorodni obrt je mogoč, če ima dotični mojstrski izpit. Za večje število obrtov je predpisana kavcija. S smrtjo preneha pravica izvrševanja obrta, če se ne nadaljuje na račun vdove ali otrok. Pridobljene pravice ostanejo tudi potem v veljavi, ko stopi v veljavo novi obrtni zakon, to velja za lastnike obratov in za njihove zakupnike. Globoke uvodne besede predsednika Jelačina Kot slovenski parlament bo Zbornica pospeševala solidarno obrt, industrijo in trgovino Dolžnosti naših gospodarskih predstavnikov v težki krizi Pomemben nagovor bana Dravske banovine dr. Marušiča Odličen referat dr. Jureta Koceta Odredbe o zaščiti domačega dela in podjetnosti v novem obrtnem redu ter naš gospodarski položaj Deveto poglavje novega obrtnega zakona govori ougodnostih za pospeševanje domače podjetnosti. Po nekaterih vesteh naj bi te določbe predstavljale nekaj novega. Toda to ni pravilno, kajti ideja zaščite domače podjetnosti je že izražena v čl. 140 in 141 obrtnega zakona kr. Srbije iz leta 1910. Odredbe tega zakona so bile s finančnim zakonom za leto 1927.-28. razširjene na vse ozemlje sedanje kraljevine. Določbe novega obrtnega zakona ne predstavljajo torej nič novega, kar se tiče ideje same zaščite domače podjetnosti, pač pa so nove določbe v tej smeri tako dalekosežne, da bodo skoro edinstven primer, ako dobi zakon primeren komentar, ki je nujno potreben, ker zakon ni docela brez hib. Naročanje samo domačih obrtnih in industrijskih proizvodov Pravno materijo poglavja o ugodnostih za pospeševanje domače podjetnosti v novem obrtnem zakonu si lahko razdelimo s sistematičnega vidika na tri dele. Prvi del vsebuje mere za zaščito domačega obrta in industrije ter obenem daje s taksativnim naštevanjem predpogojev pojmovno definicijo domačega obrtnega in industrijskega proizvoda. V drugem delu se govori o kontroli, v tretjem pa sledi sankcija. Takoj v uvodu je postavljeno načelo, da morajo država in samoupravna telesa za svoje potrebe naročati obrtne in industrijske proizvode, ki se izdelujejo doma, praviloma Bamo pri domačih podjetjih. Ravno tako morajo država in samoupravna telesa ter njih zavodi in ustanove izvrševati dela, katerih pogoje urejuje ta zakon in gredo na račun države odnosno njenih ustanov, samo po domačih podjetjih. Podjetja pa, ki izvršujejo ta dela, morajo pri tem uporabljati materijal, ki je izdelan v državi. To načelo pa je oslabljeno s tem, da sme izjeme od njega dovoljevati v izrednih slučajih minister trgovine in industrije, odnosno ako gre za dela tudi še minister za socijalno politiko. Pomanjkljivo je, da ni tukaj nobenega kriterija, kdaj gre za ta izreden slučaj. V inozemstvu se smejo nabavljati samo oni proizvodi, ki se ne morejo nabaviti doma in inozemska podjetja smejo vršiti pri nas samo ona dela, ki jih ne morejo izvesti domača. Kaj je domači proizvod Zelo dobro je, da zakon takoj po teh načelnih določilih odredi pojem, kaj je domači proizvod. Zakon zahteva zato izplonitev treh pogojev, in sicer se smatra proizvod za domač: 1. Ako je popolnoma ali pretežnim delom izdelan v delavnici (podjetju), ki ima svojo delavnico, odnosno napravo na področju naše države; ‘1. ako delavnica (podjetje) predelava surovine in polfabrikate, izdelane v državi in ako v svojih proizvodih uporablja pogonsko silo in surovine za pogon izključno domačega izvora; 8. ako delavnica (podjetje) zaposluje strokovno in pomožno osobje in delavce jugoslovanskega državljanstva, a delavnico (podjetje) vodi jugoslovanski državljan; pri pravnih osebah, ako je poslovodja jugoslovanski državljan in ako je večina članov v upravnem odboru jugoslovanskega državljanstva. Pojmovna definicija domačega proizvoda je vsekakor potrebna, kajti popreje je bilo pri licitacijah vedno dovolj prepira o tem, kaj je domači proizvod in kaj ni. Logična dopolnitev te definicije je dana s tem, da pomanjkanje vseh pogojev, naštetih v točki 2 te definicije, ne vzame proizvodu karakter domačega izdelka, če ti pogoji niso doma sploh podani, odnosno ako so podani v nezadostni množini. Da se bodo mogli domači podjetniki uspešno udeleževati licitacij! Zelo važen ukrep za pospeševanje in zaščito domače podjetnosti predstavlja določba, da se pri licitacijah za državne liferacije, kakor tudi za izvedbo del na račun države, odnosno samoupravnih teles morajo pogoji in vzorci, posebno kar se tiče materijala, izdelavo in dobavni rok, tako določiti, da bi se domače obrtništvo in industrijska podjetja mogla prvenstveno in uspešno udeleževati licitacij. Ta določba je jako važna, kajti ako pošlje dotična oblast, ki razpiše licitacijo tak vzorec, ki ga naša podjetja v isti kvaliteti ne morejo izdelati, potem bi bila udeležba našim podjetjem onemogočena. Zakon je tukaj ustregel zahtevam gospodarskih krogov, želimo in pričakujemo pa, da bo zakon o državnem računovodstvu v tem duhu dosledno izveden. V predračunih za gradnje, ki grejo na račun države se mora predpisati v prvi vrsti uporaba materijala, ki se izdeluje v državi. Za istim ciljem zaščite domače podjetnosti gre tudi določba, ki izključuje kazenske zavode od udeležbe pri državnih in drugih javnih licitacijah. Ta določba pa je žal oslabljena s tem, da lahko kazenski zavodi izvršujejo naročila državnih in samoupravnih teles. Važne določbe glede licitacij Zelo važne toda komentarja potrebne so sledeče določbe glede licitacij: 1. Pri nabavah obrtnih in industrijskih proizvodov, ki se izdelujejo v državi v zadostni množini, se jemljejo v oceno in usvajajo ponudbe domačih podjetnikov in industrijalcev. Radi točnejšega razumevanja tega člena bi bilo treba, da komentar pravi samo domačim. Posebno važno je določilo, po katerem se more pri večjih dobavah razdeliti licitacija na več ponudnikov, s čemur je tudi obrtnikom omogočena udeležba. 2_. Ako se proizvodi ne izdelujejo v zadostni količini doma, se usvajajo v prvi vrsti ponudbe domačih obrtnikov, industrijcev in trgovcev za proizvode domačega izvoda, pri katerih cene r“ prekoračijo več kot za 10 odnosno 15% najnižjo ponudbo inozemskih udeležencev po vračunani carini in transportu do v licitaciji omenjenega mesta. (Višina 15% je predvidena za ona domača podjetja, ki uporabljajo suro- vine, polfabrikate, materijal, pogonsko silo izključno domačega izvora, a pomožno osobje in delavstvo je jugoslovanskega državljanstva, sicer uživajo boniteto samo 10%. Vendar smatramo, da bi vsi producenti, ki morajo uporabljati inozemske surovine, morali uživati istotako 15%. Odstraniti je treba dvojno terminologijo Pri večjem številu ponudb domačih podjetij se bo usvajalo pri enakih ostalih pogojih v prvi vrsti ponudbe robe boljše kakovosti. Pri vseh jednakih pogojih pa ima prvenstveno pravico za upoštevanje ono podjetje, ki v večjem odstotku uporablja surovine, polfabrikate domačega izvora in ki zaposluje v večjem odstotku pomožno osobje in delavstvo jugoslovanskega izvora. Tukaj ni nobenega objektivnega kriterija, kaj ae bo vzelo za bazo pri ugotovitvi tega procenta, ali vrednost blaga, ali količino, ali mero. Na vsak način je treba tukaj avtoritativnega komentarja, ker so vse te določbe tako obširne, da dovoljujejo v praksi jako neenotno postopanje odnosno zlorabe. To tembolj, ker zakon o državnem računovodstvu pozna edino izraz najugodnejše ponudbe, pa je tembolj potrebno, da komentar tudi to dvojno terminologijo odstrani. Mogoče bi vendar bila najbolj posrečena rešitev, če bi se usvojil svoječasni predlog naše zbornice k reviziji zakona o državnem računovodstvu, po katerem bi se za najugodnejšo ponudbo moralo smatrati ono, ki je pri seštevanja končnih vsot vseh ponudnikov najbližja povprečni vsoti vseh ponudb kot je to v Nemčiji in v Češkoslovaški. Ako se proizvodi sploh ne izdelujejo v državi, se bo upoštevalo pri jednakih pogojih v prvi vrsti ponudbe trgovcev, ki imajo v državi svoja obratovarišča, ki so jugoslovanski državljani in ki zaposlujejo najmanj 90% delavcev odnosno osobja jugoslovanskega državljanstva. Tukaj bi vendar bilo nujno potrebno striktno določiti, da ta odredba velja edino za trgovce, a ne za komisijonarje, odnosno agente, ki po trgovskem zakonu spadajo pod pojem trgovca. Važna je dalje odredba, ki predvideva ponovni razpis licitacije v slučaju, da se pri prvi licitaciji ni prijavilo zadostno število podjetij. Domača podjetja imajo tukaj vse poprej navedene bonitete tudi če so pri prvi uničeni licitaciji bile njihove cene dražje za 10 ali 15% od svetovnih cen. Vse to velja, tudi za izvršitev del na račun države odnosno samoupravnih teles. Zelo važna je nadaljna odredba ki nas bo gotovo zanimala, ker fiksira točno, da se računi o izplačilu nabav, odnosno izvršenih del morajo efektuirati, čim so predmeti odnosno dela licitacije izvršeni in po pristojnih organih prevzeti. Ako se izplačilo ne izvili v roku S mesecev (mišljeno je gotovo od časa prevzema, če tudi ni izrecno rečeno), potem mora plačati država zakonite zamudne obresti, a dotični državni organ, ki je zakrivil zamudo, odgovarja materijalno in disciplinsko. Pri teh določilih pogrešamo določb v pogledu dolžnosti prevzema blaga po državi, kar mora storiti pravilnik. V svrho realizacije plačil bi bilo nujno potrebno, da se ob koncu vsakega bu-džetnega leta sestavi točen pregled vseh še neplačanih dobav in špecijelno za to svrho vstavi potrebna vsota v novi budžet. Brez dragih komisij! Ministrstvo za trgovino in industrijo vrši preko svojih podrejenih organov, odnosno oblasti nadzor nad podjetji, odnosno osebami, ki Jim je pri licitaciji bila poverjena dobava odnosno delo. Ta kontrola ima točno ugotoviti, dali se pogoji izvršujejo, tako glede domačega proizvoda itd., kakor smo preje čuli. Razveseljivo pri tem je vsekakor dejstvo, da se bo kontrola vršila lahko po podrejenih organih, recimo pri nas po banovinskih, odnosno sre-skih referentih ter se tako izognemo enkrat *a onim ominoznim komisijam, ki so neoficijelno in olicijelno povzročale podjetjem ogromne stroške. Pri kontroli je zajamčena tajnost vseh podatkov. Strošek kontrol po tora i? j*n** P2i Fre '*kliu&>0 na račun državnega budžeta. Tukaj naj omenim, da je kompetenca kontrole po tem zakonu prenesena na ministrstvo trgovine in torej v nasprotju z zakonom o državnem računovodstvu, ki ga bo torej treba tudi temu odgovarjajoče spremeniti. Ministrstvo trgovine in industrije je po tem zakonu dolžno, da stalno obvešča zainteresirane resore o tem, kateri predmeti in v kakšnih količinah se v državi Izdelujejo. Tako vidimo, da posamezna ministrstva sama razpisujejo licitacije, kar nam ni prav in bi bilo boljše, ako bi vse nabave imelo v rokah odnosno, ako bi jih vodilo trgovinsko ministrstvo. Ministrstvo trgovine bo sicer vodilo evidenco vseh razpisanih licitacij 7,a predmete in dela, toda bolje bi bilo, ako bi bile s to evidenco pooblaščene gospodarske korporacije, ki bi prej reagirale in ministrstvo trgovine takoj opozorile. Nekoliko pomagano je s tem, da so vsa ministrstva dolžna, da obveščajo ministrstvo za trgovino o razpisanih licitacijah. V kolikor kaka razpisana licitacija ne bi odgovarjala določilom tega zakona, je trgovski minister dolžan, da obvesti in opozori resornega ministra. Ako ne pride do sporazuma, odloča predsednik ministrskega sveta. Onemogočeno izigravanje Važna je dalje odredba, ki pravi, da domača podjetja odnosno lica, ki vrše javne nabave ali dela, ne niorejo stopiti v nilcako društvo z inozemskimi državljani ali podjetji. Gotovo je tukaj mišljeno, da 8e onemogoči izigravanje zakona s takozvanimi >slamnatimi možmi«. Končno sledi sankcija, ki obstoji v tem, da se podjetja, ki se ne drže določb tega zakona, kaznujejo s tem, da se jim odvzame delo, da se jih začasno ali pa za vedno izključi od javnih nabav. Te določbe so v toliko nevarne, ker v praksi dovoljujejo šikane do onih pod- jetij, ki so sicer delala v dobri veri, zlasti ako pomislimo na mentaliteto uredništva proti privatnikom. Glede vprašanja domačega proizvoda v zadnjem členu tega poglavja se daje ministru trgovine in industrije pooblastilo, da v sporazumu z ministrom financ izda uredbo o izvrševanju javnih nabav in del. Tukaj manjka določba glede neposrednih dobav, ki so sicer v poglavju samem omenjene in analogno tretirane kot javne licitacije. Gre za 3 milijarde Din! To bi bila v glavnem določila glede pospeševanja domače podjetuosti in njene zaščite po novem obrtnem zakonu. Gotovo je, da je zakon izrazil s tem vzvišeno načelo, kar mi vsi naj-iskreneje pozdravljamo. Toda videli smo, da je potreben komentar k temu zakonu in dalje vemo, da je ravnotako važna druga polovica, to je odredbe, ki bodo določile samo proceduro vršenja licitacij. Razen tega je nujno potrebno, da se zakon o drž. računovodstvu, poglavje B »Pogodbe in nabave« prilagodi določilom obrtnega zakona, zlasti pa, da bi se v smislu prejšnjih predlogov naše zbornice kolikor mogoče v njem izjednačil pravni položaj obeh kontra-hentov. Lepih besed in načel smo imeli že poprej, pa vendar smo bili razočarani, zato upamo, da bo sedaj prišel vendar enkrat čas, ko se bo tudi delalo res v duhu tega zakona. Kako velikanske važnosti je ta zakon za nas, vidimo že ii dejstva, ki ga je poudaril naš generalni tajnik Mohorič na letošnjem kongresu privrednih komor v Velikem Bečkereku, ko j« ugotovil, da gre pri vprašanju državnih dobav za nič manj kot tri milijarde dinarjev, kar predstavlja 50'/« naše zunanje trgoviue. 2ivimo v času splošne svetovne gospodarske nesigur-nosti. Ako se ozremo na zunaj, da tembolj pravilno presodimo svoj položaj in izberemo pravo smer, vidimo, da je uastal v celem svetovnem gospodarstvu nekak kaos. Države, ki so še včeraj zastopale načelo svobodne trgovine, so začele tekmovati z zvišanjem carin. Svetovna konferenca iz leta 1927 ni ostala torej samo na papirju, ampak je imela docela nasproten efekt. Anglija, ki je takrat postavila to načelo, dviga danes carine, Francija uvaja kontingente, Nemčija uvaja agrarno zaščito, da ne govorim o Avstriji, ki se do nas kaže še bolj nepopustljiva. V zvezi s tem je pojav, da se naši izseljenci trumoma vračajo domov iz tujine, ki jim ne more, ali pa noče dati kruha. V taki situaciji nam pač ne preostaja druga pot, kot da zberemo vse svoje sile in ohranimo vsaj to zase, kar imamo, to je naše notranjo tržišče. In zato je baš imperativna dolžnost 'države, da gleda na to, da njene dobave in njena dela pridejo izključno v prid njenim državljanom. In tu leži oni veliki pomen zaščite domače podjetnosti po novem zakonu, logično moramo iti po tej poti naprej in omogočiti tudi malemu podjetniku in obrtniku zaslužek pri licitacijah. V tem pravcu zahtevamo decentralizacijo dobav ker nam je le s tem podana garancija, da se bo zakon res dosleduo izvajal. Na ta način bo tudi olajšana^ kontrola, posamezni interesenti bodo tako lažje pravočasno obveščeni o licitacijah iu tudi ne bodo imeli visokih stroškov radi iskanja informacij. Centralizacija dobav ni nikakor upravičena s stališča racionalizacije, to je poenostavitve in zmanjšanja stroškov. Izkazalo se je namreč, da bi dobave za posamezne edinice bile cenejše in ugodnejše, kot pa če so centralizirane. Toda tudi s stališča participacije celokupne privatne podjetuosti na državnih dobavah je upravičena zahteva po decentralizaciji. Tudi je pri dobavah za celo državo težko spraviti skupaj 10°/» kavcijo, posebno za obrtnika. Centrala 8i naj ohrani kontrolo na ta način, da recimo določa posameznim edinicam za nabave gotov maksimum, ki se ne sme prekoračiti. Dalje je upravičena naša zahteva, da pridejo v odbor za oddajo državnih dobav tudi izvenbeograjske zbornice, ki uaj bodo v njem izmenoma zastopane. V zvezi z zaščito domače podjetnosti moramo zahtevati, da država ne nastopa kot privilegirani konkurent in ne posega v privatno gospodarstvo. Nasprotno njena dolžnost je, da privatnemu gospodarstvu, kjer je le mogoče, zlasti danes, nudi priliko za razmah in udejstvovanje. Tako ne moremo odobravati dela državne štampa-rije, ki je vzela v svoje roke izdelavo vseh pisarniških potrebščin, knjig, obrazcev itd. Dobiček je tu samo navidezen, ker plače delavstva in cela režija gre de faeto na račun splošnega budžeta, kajti štamparija je oproščena davkov in raznih drugih dajatev. To je ne-reelna konkurenca, ki ubija privatno inicija-tivo in je ne moremo aprobirati. Ker sem poprej omenil kavcije, moram še ugotoviti, da je zlasti za obrtnike važno vprašanje vračanja kavcij po končanih licitacijah, ki se naj tako uredi, da bo mogoče obrtniku udeleževati se več licitacij, ki se vrše v krajših časovnih razdobjih. Radi tega bo treba, da se tudi tozadevno revidira zakon o drž. računovodstvu. Treba je dalje vpostaviti v budžetno gospodarstvo red, izjemne prilike zahtevajo izjemne mere, vendar pa smatramo, da je uvedba reda v budžetno gospodarstvo glavni predpogoj za uspešen razvoj naših ekonomskih prilik. To bi bile še v glavnem mere, ki naj bi poživile naše gospodarstvo in mu dale novega razmaha. Gospodarska politika se mora voditi s celotnega vidika! Naj omenim, gospoda, na tem mestu še sledeče: Mi vsi vemo, kako derutno nizke so cene agrarnim proizvodom in vse države srednje iu zapadne Evrope se nam zapirajo in z veterinarskimi in administrativnimi predpisi ter ši-kanaiui izigravajo trgovske pogodbe. Tukaj torej jasno vidimo, da moramo iti vase in ojačati svoje tržišče, ki nam edino ostane sigurno. Privilegirano društvo za izvoz pa je bilo upe-ljano v prvi vrsti v izključno korist Vojvodine, medtem ko morajo štiri petine ostale kraljevine plačati ceho. To ni jačanje našega tržišča in take enostranske gospodarske politike ne moremo odobravati. Gospodarska politika se mora voditi s splošnega, celotnega vidika. Zboljševalnih in učinkujočih ukrepov zahtevamo tudi za naše vinogradništvo, živinorejo, pe- rutninarstvo itd. Naj omenim samo lesno trgovino, ki je barometer za presojo celokupnega gospodarskega položaja naše banovine, v tej branži je padla letos renta za preko 1000 milij. dinarjev. L žitnim monopolom smo mi izgubili okroglo 80—90 milijonov Din, tako da nam je iz našega narodnega gospodarstva vzeto nad 190 milij. Din samo pri teh dveh panogah in nikjer nimamo izgleda, da bi to izgubo nadoknadili. To so momenti, ki so veliko prispevali k poostritvi krize špecijelno v naši banovini. Mere za pomaganje našemu gospodarstvu so nujno potrebne in tu ni čakati par mesecev z njih uvedbo, tako da jih dogodki prehite. Zbornica je v tem oziru med drugim poudarjala zlasti potrebo elastičnejše tarifne politike. Tudi pridobnina, ki v sedanji izmeri preob-čutno obremenjuje naše trgovstvo, industrijo iu obrt, se naj primerno zniva in z veseljem smo že čuli, da se bo to tudi zgodilo. Milijardni uvoz iz tujine nepotreben! V zvezi jačanja našega domačega tržišča, kateri cilj si je tudi naš obrtni zakon postavil, bo tudi logično zmanjšan uvoz. Naš uvoz je letos sicer nazadoval, toda je ostal po količini skoro ravnotolik kot lani, le po vrednosti Je radi občutnega padca cen nazadoval, in sicer samo pri tekstilijah za pol milijarde. Vkljub tema se moramo, kakor je gen. tajnik Mohorič to storil na omenjenem kongresu privrednih komor, z resnostjo vprašati, da-li je potrebno, da smo prejšnje leto uvozili za 26-8 milij. Din bakrene galice, ko imamo inštalacije za njeno proizvodnjo doma, da-li je potrebno, da uvozimo za 28 milij. Din ekstraktov za strojenje kož, 24-4 milij. Din svilene obutve, za 15-5 milijonov Din kruponov in podplatov, za katero izdelavo je v državi preko 20 tvornic, za preko 50 milij. Din čevjev, ko se pri naših tvornicah reducira delavstvo, dalje za preko 15 milij. Din pohištva, ko imamo tukaj prvorazredna podjetja, dalje za 20-8 milij. Din papirja za zavijanje in za 28 milij. Din časopisnega papirja, medtem ko je v domačih tvornicah ustavljena proizvodnja rotacijskega papirja in delo znatno skrajšano. 2e iz tega vidimo, katero pot moramo ubrati in prav je, ako država nam s takim zakonom sama pokaže pravo smer. Grozeča in nevarna poplava tujih ootnikov Uvoz je treba, zlasti ako je nepotreben, na vsak način zmanjšati. To je v interesu nag vseh, ker se s tem denar doma izrabi v poživitev našega gospodarstva. V zvezi s tem naj omenim poplavo inozemskih potnikov, ki nas zlasti iz Avstrije vedno bolj trumoma posečajo, povečujejo naš uvoz, škodijo našim domačim trgovcem in le iesto s svojimi metodami tudi našim odjemalcem. Vprašanje teh tujih potnikov je prav za prav vprašanje naše gospodarske zavednosti. Tudi letos smo v trgovini z Avstrijo za čez 56 milij. Din pasivni. Kljub temu »e je Avstrija s svojo devizno naredbo upala ovirati naš izvoz iu ni dajala importerjem našega blaga na razpolago deviz za plačilo naših faktur. Radi tega smo mi bili prisiljeni uvesti plačilno zaporo. Pasivni pa smo, ker uvažamo iz Avstrije take izdelke, ki bi jih v veliki množini lahko pogrešali, deloma pa kje drugje naročali. H koncu omenjam, da gre sedaj ponovno v skoro vseh državah Evrope val agitacije za kupovanje domačih izdelkov. Zlasti v Angliji se je baš te dni z ozirom na bližajoče se praznike razvila cela propagandna vojna za nakup domačega blaga. Jasno Je, da tudi mi moramo spoštovati delo naših rok. Prav je torej, ako se pričakuje od nas in to od vseh, tako od oblasti in državljanov, da gremo po potih, ki nam jih je začrtal zakon in se tudi v praksi ravnamo po načelu svoji k svojim. (Referent je prejel izredno navdušeno odobravanje za svoja izvajanja, ki pričajo o globokem poznavanju slabih ia dobrih strani v našem gospo* darstv«.) * Dr. Pless o socialno-političnih določbah novega zakona 0 socijalno-političnih določbah novega obrtnega reda je poročal zbornični tajnik dr. Ivan Pless. Omenil je, da so stvaritelji novega obrt-zakona pokazali stremljenje, da izenačijo in spravijo v sklad v obrtnem zakonu tudi soci-jalno-politične predpise, tičoče se odnošajov med obrtniki, trgovci ter industrijci in pomožnim osobjem. Vsa tozadevna določila so bila koncentrirana v novem zakonu. Govornik Je govoril o določbah za odpiranje in zapiranje obratovališč, o službeni pogodbi in o ureditvi službenega razmerja med delodajalci in delojemalci. Omenil je določbe o odpravninah, o odpovednem roku in prepovedi konkurence. Socijalno zavarovanje obrtnikov in trgovcev j« sedaj obvezno. Posamezna vprašanja v zakonu niso natančno obdelana ter so prepuščena za izdelavo ministru oziroma banu, zbornica bo pa morala zavzeti o posameznih vprašanjih svoje stališče in staviti konkretne predloge, ki morajo biti seveda taki, da bodo odgovarjali zahtevam našega gospodarstva. (Celotno poročilo prinesemo jutri.) O strokovnih organizacijah in o položaju Zbornice po novem obrtnem zakonu je poročal zbornični konzulent Fran Žagar. Podal Je poglavitna določila novega zakona, ki se tičejo zadrug. Uveljavljen je kolektivni sistem obrtnih zadrug, ki ne ustreza popolnoma potrebam našega obrtništva, ki hoče strokovni sistem zadrug, kar je vsekakor boljše od kolektivnega sistema. Trgovcem in industrijcein priznava zakon možnost strokovnih zadrug. Odreka pa jo bodočim obrtnikom, ki so se vedno zavzemali za strokovne zadruge, ki so na našem področju zelo razvite. Z novim zakonom se je področje zbornic močno razširilo, kajti določila novega zakona glede gospodarskih zbornic predvidevajo obsežno sodelovanje zbornic pri izvrševanju tega zakona z ozirom na obrtne pravice In na nadzorstvom nad zadrugami. JUGOSLOVAN Jz dravske banovine Rebekov predlog resolucije o nujnosti samo skupnih zbornic Pri zadnji točki dnevnega reda se je oglasil k besedi organizator našega obrtništva Josip Rebek. Poudarjal je potrebo, da vsi zborovalci ob 80-letnici gospodarske matice Zbornice za TOI manifestirajo za skupnost bodočega dela. Samo s svojim strokovnim delom more zbornica s polnim uspehom zastopati interese našega celokupnega gospodarstva, ki more le na ta način voditi do trajnih uspehov in splošnega gospodarskega ter socijalnega napredka. Predlagal je nato naslednjo resolucijo, ki je bila soglasno sprejeta: Novo imenovana Zbornica za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani se ob svojem prvem sestanku v zmislu § 393, št. 2 b novega obrtnega zakona izreka za ohranitev dosedanje oblike skupne zbornice, ker da je edino ta oblika možnost za vodstvo enotne in smotrene gospodarske politike. Osemdesetletna izkušnja dokazuje, da more samo skupna zbornica kot predstavnica gospodarskega solidarizma v polni meri izpolnjevati po zakonu ji pripadajoče naloge in s pridom vršiti posvetovalno službo v gospodarskih vprašanjih. Gospodarski interesi posameznih panog so med seboj tako ozko povezani, da je njihovo oiiolEo in solidarno zastopanje mogoče samo v skupnih zbornicah. Posebno smatramo, da je to potrebno v dobi sedanje težke gospodarske krize, ko zahtevajo prilike, da se delovanje zbornic stopnjuje v svoji intenzivnosti do najvišje it,ere, da se omilijo težkoče in neprilike, ki težijo naše gospodarstvo. Predsednik Ivan Jelačin je nato objavil, da je sklical za 27. novembra konferenco vseh skupnih zbornic v Jugoslaviji z namenom, da se obrani skupnost vseh zbornic. Obenem je naznanil, da se bo po zakjučeni seji vršila seja odseka zavoda za pospeševanje obrti ZTOl z naslednjim dnevnim redom: 1. Konstituiranje uprave zavoda. 2. Razgovor o prireditvah zavoda do konca 1. 1931. 3. Razgovor o glasilu zavoda. 4. Slučajnosti. Predlog J. Lenarčiča o ukrepih za ublažitev gospodarske krize Nastednj' govornik zbornični svetnik J. Lenarčič je nato za omiljenje gospodarske krize stavil naslednji samostojen predlog, ki je bil soglasno fprejet: Nikdo danes ne more dvomiti, da smo vsi atanovi v državi v tako hudi gospodarski krizi, kakoršne v mirnih dobah še nismo doživeli. Ta gospodarska kriza se razteza na vse gospodarstvo tako države same, kakor na vse pridobitne kroge bodisi kmetijskega, obrtnega, industrijskega ali trgovskega značaja. Hudo prizadeto je denargtvo in bati se je docela zastoja vseh obratov, s tem pa se pojavi splošna brezposelnost v delavstvu in vseh podjetniških krogih. Kaj to pomeni za državo, ni danes še mogoče pravilno presoditi. Naša na novo poživljena zbornica je po svojem ustroju poklicana, da se bavi i vsemi važnimi gospodarskimi pojavi, ki posegajo v delokrog zasiopanih slojev in da izkuša vse ukreniti, kar se ji vidi izvedljivo za omiljenje krize ter predlagati državni vladi kakor parlamentu svoje nasvete. Vse naše dnevno in strokovno časopisje oglasilo se je že z noticami in predlogi, ki so se bavili z navedenim problemom, kakor se je pač posameznim dopisnikom zazdelo potrebno, gledajoč raz njih raznih stališč. Ker je problem jako obširen in presega moči poedinca, zato je treba pretresati nasvete na skupnem posvetovanju članov iz vseh treh kategorij. V ta namen naj se danes voli odsek iz vseh treh oddelkov po 4—5 članov, ki imajo nalogo, da se v najkrajšem času snidejo v zborničnih prostorih in se tam na podlagi razmnoženega referata posvetujejo in stavijo predsedstvu primerne predloge za daljno poslovanje. Konstituiran ie odseka V odsek, ki ga je predlagal svetnik g. Le-, narčič, so bili nato soglasno izvoljeni od industrialcev Hribar, Krejči, Rojina in Hein-richar; od obrtnikov Zadravec, Kavčič, Bricelj, Rebek in Franchetti; od trgovcev Elsbacher, Kavčič, Bahovec, Vidmar in Ivan Jelačin. Predlog g. Zadravca Glede ožjega odbora zavoda za pospeševanje obrti, v katerem je premalo zastopana bivša mariborska oblast, je stavil g. Zadravec dodatni predlog, naj ostane poseben sosvet obrtno-pospeševalnega zavoda za mariborsko okrožje še nadalje v akciji pod vodstvom zadružnega komisarja g. Založnika in predsednika obrtnih zadrug za mariborsko oblast g. Burescha, kar je zbornica soglasno sprejela. Predsednik g. Jelačin je nato pozval zborovalce naj za prihodnjo sejo predlože samostojne predloge vsaj do 5. decembra ter da naj čim pogosieje pošiljajo gospodarska poročila o vseh panogah. Nato se je zahvalil za udeležbo ter ob 12. zaključil plenarno sejo. Slovenske Konjice Vinska razstava in vinski sejem. Od 31. januarja do 2. februarja 1932. bo v Konjicah vinska razstava z vinskim sejmom. Opozarjamo interesente, vinske trgovce in gostilničarje, da si ogledajo in poizkusijo letošnji pridelek, ki bo v resnici vsakogar zadovoljil. Souvignon (muškatni silvanec) je dosegel letos v naših razmerah 24°/o sladkorja. Burgundec 22%, Ru-tandec 23°/o. Pozivamo tudi vse tvrdke, ki žele razstaviti kletarska orodja, da se prijavijo na 'laslov: g. I. Nemec, sreski kmetijski referent, Konjice. Posetite reprezentativno vinsko razstavo konjiškega sreza! Igra »Narodni poslanec«, ki jo je priredilo tukajšnje Sokolsko društvo pod režijo g. Nem--•a, je nad vse pričakovanje dobro uspela. Naši diletanti, med katerimi je bilo topot tudi 'iinogo začetnikov, ki so prvič nastoj)ali na odru, so vseskozi svoje vloge prav dobro obvladali ter s tem tudi pokazali svoje doslej skrite 'alente. Nabito polna dvorana hvaležne publike nam je bil jasen dokaz, kako ljubi občinstvo narodne igre. Na splošno željo se bo igra v nedeljo 22. t. m. ob pol 16. uri ponovila. d Službeni list kraljevske banske uprave Dravske banovine št. 73 z dne 21. novembra 1931 ima sledečo vsebino: Zakon o ukinitvi vrhovnega zakonodajnega sveta. — Pravilnik o zavodu za radioterapijo v Zagrebu. — Pravilnik o denarni podpori siromašnim občinam za kulturne, humanitarne in obče narodne namene ter o izplačilu patronatske tangente za popravila nadarbinskih poslopij v Sloveniji. — Pravila o opravljanju državnega strokovnega izpita za uradnike glavne kontrole. — Razpis o pogojni oprostitvi uvozne carine za sirovo železno pločevino. — Popravek k objavi zakona o iz-premembah in dopolnitvah v kazenskem zakoniku, zakoniku o sodnem kazenskem postopanju, zakonu o tisku in zakonu o izvrševanju kazni na prostosti. — Odločbe občih sej državnega sveta. — Odločbe obče seje državnega sveta. — Razne objave iz »Službenih novin«. d Pri računovodstvu direkcije drž. žel. v Ljubljani so napredovali; za višjega svetnika v IV/1 Karlo Zupanič, šef računovodstva, za inšpektorja Davorin Topolovec, za višje kontrolorje Josip Zupančič, Alojzij Smole in Ivan Marsel, za kontrolorje Mehle Avgust, Hrastnik Tone, Miiller Tone, Miki Ivan, Bernik Leopold, Kuret Marij, Brajnik Ciril, Jelenič Zvonimir in Maver Alojzij, za administrativnega uradnika IX skupin e Martin i s Nikolaj in Hladnik Tone. Za ofioiijale Patik Klavdij, Planinc Rajko, Vodišek Viktor, Potokar Josip, Kušar Jože, Baltazar Ivan, Mihelič Franja, Klemenc Antonija in Vavpotič Ivan. d Nov odbor JAD Triglav, izvoljen na zadnjem občnem zboru: predsednik: Košar Jože, cand. phol., podpredsednik: Jahkel Adolf, stud. phil., namestnik: Bajželj Franc, cand. ing., tajnik I: Čremožnik Dušan, cand. iur., tajnik II: Podlesnik Branko, stud. ing., blagajnik: Žagar Nace, cand. ilgra v gradu«, na kar že zdaj opozarjamo cenj. občinstvo. ■ Cenjeno javnost opozarjamo na slavnostno akademijo v prosavo lOOtetnice rojstva Franca Levstika, ki jo prirede gojenci drž. moškega učiteljišča s sodelovanjem gojenk ženskega učiteljišča v ponedeljek 23. novembra ob 20. uri zvečer v dvorani Delavske zbornice. ■ Delavsko prosvetno in podporno društvo »Tabor«. Vabimo vse člane, rojake dn prijatelje, da se udeleže družabnega večera bratskega društva »Zore« v šiški, ki bo jutri v salonu pri »Levu«. Sodeluje naš pevski zbor in prvikrat nastopi tudi mandolinisličiii zbor. Pričetek ob 18. Vstopnine ni. ■ MOTOI1 kava dnevno sveža! Kličite telefon 25—77. 1470 ■ I* bolnišnice. 27-letni dninar Lavoslav Prijatelj iz Rakovnika pri Št. Rupertu na Dolenjskem je dobil od nekega Jožeta C. močan sunek z nožem v prša. — Mehanik Josip Bajc iz Rožne doline c. V/2 se je z avtomobilom prevrnil na Trojanskem, klancu in dobil notranje poškodbe. — 4-letna Merkica delavca v Tržiču Ivana Perko je padla doma s stola in si zlomila desno ključnico. — Posestnikov sin iz Jezera pri Tomišlju Leopold Petelin je v gozdu padel in se znatno poškodoval na levem kolenu. — 17-letmi sin orožnika Zadnikar Stanko iz Vrhnike je doma s flobertovko streljal podgane. Po nesrečnem naključju pa je zadel mesto podgane sebe v desno nogo. ■ Oigav je pisalni stroj? Pred dnevi je na glavnem kolodvoru pred odhodom gorenjskega vlaka neznan potnik izročil nekemu sopotniku pisalni stroj, po katerega pa nato ni prišel. Do-tičnik naj se zglasi na upravi policije, kjer bo dobil pisalni stroj nazaj. ■ Iz kriminalnega predala. Mariji Terčič, služkinji v Marijinem domu sta bili ukradeni dve ženski obleki. — Pavlu Dolničarje iz Zelene jame je neznan dolgoprstnež s kolesa odstranil dinamo svetilko »Hellac, vredno 250 Din. — Mizarski vajenec Pavel Lončar je na hodniku ob Celovški cesti vozil z veliko hitrostjo tako brezobzirno, da je podrl Antonijo Nosan in njeni 6 oz. 7-letni hčerki. Pri padcu se je mati poškodovala na desnem komolcu in desnem kolenu, ter si strgala svilene nogavice in plašč vreden 1900 Din. Obe hčerki sta ostali nepofikodovani. £W aribep m Is tajne seje mestnega občinskega sveta. Na tajni seji mestnega občinskega sveta v četrtek zvečer je bilo rešenih več prošenj za sprejem v občinsko zvezo, nadalje več prošenj za zagotovilo sprejema. Ravnatelju mestnega električnega podjetja Inž. Juliju Uršiču se je dovolilo napredovanje, enako uradnici Anki Trstenjakovi, Pljl Golčevi se prizna stalnost, Karmela Kotnikova napreduje v 3. stopnjo osnovne ln 3. skupino položajne plače, Ivanu Puklu se prizna III. kategorija. Ivanu Sieglu se dovoli polna pokojnina, dočlm se drugo mesto v Studijski knjižnici razpiše. Državni trgovski akademiji se je podaljšala najemninska pogodoa za 10 let; sprejel se je osnutek pogodbe o ustanovitvi in upravljanju javne kuhinje; odobril se je osnutek pogodbe z lekarnarji glede dobave zdravil; članom »Železniške družine« se je dovolilo Jamstvo za posojilo; prostovoljnemu gasilnemu in reševalnemu društvu se je dovolil predujem 15X100 Din. Prošnja »Domačega prijatelja« za podporo za posebno mariborsko številko se je odgodila, prav tako tudi razprava o disciplinski razpravi proti uradništvu mestnega knjigovodstva. m Imenovanje. Za sodnega izvedenca v splošni avtomobilski stroki je pri tukajšnjem okrožnem sodišču Imenovan g. Inž. Peter Keršič. m Telefonski promet z Anglijo. Z včerajšnjim dnem je bil otvorjen telefonski promet med Mariborom, Bledom, Crikvenico, Čakovcem, Dobrno, Guštanjem, Konjicami, Kranjem, Križevci pri Ljutomeru, Ljubljano, Ljutomerom, Mursko Soboto, Ptujem, Rogaško Slatino, Rogatcem, Sevnico ob Savi, Slatino Radenci, Slovensko Bistrico, Šoštanjem, Varaždinom, Zidanim mostom in vso Anglijo. Navaden triminutni pogovor s kraji v prvi coni, h katerim spada London, stane 265’20 Din, s kraji v drugi coni 295 Din, v tretji coni pa 310 Din. m Smrt. Včeraj sta umrli v Mariboru 72-letna Ivana Klampferjeva, posestnica od Sv. Martina pri Vurberku, ln 56-letna v Nasipni ulici stanujoča Julijana Kocbekova, žena vpokojenega strojevodje. N. v m. p.t m Martinovanje v Mariborski koči na Pohorju. Martinovanje planincev v Mariborski koči na Pohorju, ki radi slabega vremena pretekio nedeljo ni bilo mogoče, bo danes v soboto zvečer. Udeležijo se tudi nekateri planinci iz Zagreba. m Nova župan v Murski Soboti. Na mesto g. Josipa Benka, ki je bil izvoljen za narodnega poslanca, je bil za mestnega župana v Murski Soboti imenovan notar Anton Koder. m Velikodušna gesta gospoda škofa. Gospod škof dr. Andrej Karlin je brezplačno dal na razpolago zemljišče za novo smuško skakalnico pri Betnavi, katero bodo zgradili, kakor smo že poročali, tukajšnji zemskosportnl klubi skupaj z zemskosportno podzvezo. m Knjige Vodnikove družbe. Letošnje knjige Vodnikove družbe so prispele in jih naročniki lahko prevzamejo v knjigarni Tiskovne zadruge na Aleksandrovi cesti. m Novinarski koncert. Za letošnji novinarski koncert dne 1. decembra ob 20. uri v Narodnem gledališču bo naša mladina tekom prihodnjega tedna prodajala vstopnice vnaprej In upamo, da jih nihče ne bo odklonil. Ob tej priliki opozarjamo tudi, da bodo za to prireditev razveljavljene vse ugodnosti, ki jih ne- kateri uživajo, kakor proste lože, sedeži itd. Ostali bodo le sedeži za recenzente. Po koncertu se vabijo vsi posetnlki na zabavni večer Narodne obrane v dvorani pivovarne Union. m Trgovine o praznikih. Dne 1. decembra in 17. decembra bodo trgovine v mestu ves dan zaprte, odprte pa bodo na praznik dne 8. decembra in v nedeljo pred Božičem. m Maribor za propagando likovne umetnosti. Umetniški klub »Brazda« je na svoji zadnji seji sklenil, da bo po razstavi v Mariboru, ki bo otvorjena 6. decembra, razstavil dela svojih članov tudi v Celju, Ptuju, Čakovcu, Ljutomeru, Murski Soboti in Slovenjgradcu. Vse te razstave bodo prihodnje leto. Njihov namen bo, seznaniti tudi naše podeželje z domačo likovno umetnostjo in vzpostaviti tesne stike med umetniki in ljudstvom. Naša umetnost ne sme biti več zaprta po ateljejih, ampak mora v svet, kateremu je namenjena. m S trga za ribe. Na včerajšnjem trgu so se prodajali krapi po 20 Din, sardelice po 16 do 18 Din, sipe po 20 Din in kalamari po 28 Din kilogram. m Kinematografi. Grajski kino igra od danes dalje film »Moja žena pustolovka«; kino Union pa film »Valčkov čar«. m Nezgoda. Na Glavnem trgu je včeraj padel invalid Martin Ofner in se tako nevarno pobil po glavi, da je moral v bolnico. m Faleževi grehi. Državno pravdništvo pripravlja obtožnico proti roparskemu morilcu Štefanu Faležu in je doslej ugotovilo, da ima na vesti 14 zločinov in prestopkov. Večinoma so to ropi, posilstva in tatvine ter en roparski umor. Mimo tega zbira o njem podatke tudi še avstrijska sodna oblast, ker se je Falež več časa potepal po Avstriji in tudi tam zagrešil več zločinov. Razprava bo v decembru. m Onemoglost starčka. Pri javnem stranišču na Trgu kralja Petra se je v četrtek popoldne nezavesten zgrudil na tla 77-letni brezposelni delavec Jurij Niki. Rejfvalni avto ga je prepeljal v bolnico. m Epileptični napad. Zaradi epileptičnega napada se je v Strossmayerjevi ulici zgrudil v četrtek zvečer na tla litograf Miloš Hrazdina. Prvo pomoč so mu nudili na reševalni postaji. m Dirka za splašenim konjem. V četrtek se Je na Aleksandrovi cesti splašil nek konj in zdirjal po Kolodvorski ulici preko Zrinjskega trga po Koroščevi ulici proti Kamnici. Za njim so dirjali stražniki in pasanti, da bi ga ujeli, kar se jim pa ni posrečilo. * m Aretacije. V četrtek so bili v Mariboru aretirani: Mirko T. radi prepovedanega krošnjar-Jenja, Štefan S. radi tatvine in Andrej M. radi pijanosti. Celic * Smrt priljubljenega oficirja. Iz Hereeg-No-vega pri Boki Kotorski je prispela vest, da jc v tamkajšnji vojaški bolnici v ponedeljek umrl pešadijski podporočnik g. Slavko Uršič, star komaj 28 let. Prestati je moral težko operacijo v želodcu, kateri je podlegel. Pokopali s0 ga v eredo v Herceg-Noveui. Smrt simpatičnega mladega oficirja obžalujejo vsi, ki so ga poznali. Blag mu spomin, teško prizadeti rodbini Urši-čevi naše iskreno sožalje t * Posetite koncert mladinskega zbora! Jutri popoldne ob pol 5. bo v veliki dvorani Ljudske posojilnice koncert mladinskega pevskega zbora iz Trbovelj-Vod, kii je preteklo nedeljo z velikim uspehom nastopil v Ljubljani. Koncert se vrši pod pokroviteljstvom Nj. Vis. prestolonaslednika Petra. Nastopi 110 mladih šo-lanjev-pevcev, povečini rudarskih otrok. Peli bodo 16 konupizicij, s katerimi so zastopani skladatelji Adamič, Premrl, Kogoj, Marolt, Ma-lat in Aljaž, čisti dobiček je namenjen počitniški koloniji revnih rudarskih otrok in bi že radi tega moral bitii kojicert razprodani * Požigalec iz Arje Va*i aretiran. Kakor znano sta pred meseci pogoreli stanovanjsko in gospodarsko poslopje pri posestniku Ivanu Rojcu v Arji^ vasi. Posestnik je imel 120.000 Din škode. Požiga je bil osumljen neki 561etni Ivan Lošnik iz Nove cerkve. V Ptuju so te dni Aretirali Lošnika radi beračenja, pozneje pa so v njem spoznali požigalca iz Arje vasii, ki ga zasledujejo oblasti. Lešnika so prepeljali v Celje, kjer so ga izročili okrožnemu sodišču. * Mestni kino predvaja danes in jutri zvočni film »Grok«. Poleg znanih igralcev G rock a samega ter Liane Haidove nastopa tudi Celjan lla i' r y H a.id t-K 1 iinubaehe r. * Gospod, kii je dne 31. januarja t. 1. kupil pri podpisani tvrdki krožnik ter vrč iz cinkaste pozlačene kovine se prosi, da odda svoj naslov na Konrad Kager, pas-ar in optik, Celje. * Neizprosna smrt je včeraj v Šoštanju po daljšem bolehanju iztrgala svojcem g. Josipa Ravljena, brata urednika »Jutra« g. Davorina Ravljena. Pokojni zapušča ženo in tiri hčerke. Pogreb bo v nedeljo domoldne. Prizadetim naše iskreno sožalje! * Vlom in tatvina. Posestniku Jakobu Mirniku v Medlogu je 19. t. m. neki mladi nepridiprav vlomil v zaklenjeno omaro in ukradel iz nie 800 Din. Oblasti iščejo mladega vlomilca. — K Andreju Cerenaku, hlapcu pri posestniku Jutršku na Ljubečni, je 19. t. m. prišel neki neznani moški prosit prenočišča. Cerenak mu je dal v svoji izbi ležišče, ko pa je odšel na večerjo, je neznanec brž pograbil Cerenakovo novo črno obleko vredno 700 Din ter uro vredno 250 Din in jo popihal. Neznanec je približno 50 let star, srednje postave, ima bele brke ter bele redke lase, oblečen je bil v Črno zimsko suknjo, na glavi pa je imel siv klobuk. Trbovlje Umrla je včeraj ob 13. uri v starosti 72 let ga. Marija Gutsmandl, mati upravnice tukajšnje pošte. Naj v miru počiva, težko prizadetim naše iskreno sožalje. Nogometne tekme. V nedeljo popoldne ob 13. uri se vrši na igrišču SK Amaterja prijateljska nogometna tekma med SK Amaterjem in SK Hrastnikom. Ob 14'30 pa bosta merila svoje moči SK Trbovlje in SK Retje. Obe tekmi obetata biti Jako zanimivi, osobito prva, kajti znano je, da je SK Amater pri letošnjem jesenskem prvenstvenem tekmovanju odnesel prvenstvo, SK Hrastnik pa mu je * točkah ne-I varno sledil. Narodni poslanec Mravlje v Višnji gori V sredo je prispel s popoldanskim vlakom v Višnjo goro poslanec za litijski srez g. Mravlje. Na kolodvoru so ga pričakovali živinozdravnik Drolc, predsednik tujsko-prometnega društva L Leher, trgovec in posestnik Alojz Turk in sodni oficijal v p. Zagorc ter ga spremili v mesto. V gostilni Pirnit, kjer je bil napovedan sestanek, so bile vse sobe natrpano polne meščanov. Živinozdravnik Drolc je predstavil poslanca Mravljeta zbranemu občinstvu, ki je nato v temperamentnem govoru razložil pomen volitev za narod in državo in obširno obrazložil svoje nazore o gospodarski ureditvi države. Posebno je analiziral vzroke gospodarske krize. Iz govora g. poslanca je bilo natanko razvidno, da pozna' izčrpno vse težnje našega naroda in vseh stanov. Poslušalci so bili vzhičeni o govoru g. poslanca in občudovali globoko poznanje o vseh panogah gospodarstva. Nato so obrazložili Benedičič, Omahen, Turk, Zagorec in notar Zevnik g. poslancu lokalne težnje in ga prosili, naj se zanima za naše mesto in na merodajnem mestu vpliva, da se gospodarske razmere našega okraja izboljšajo. Informativni sestanki narodnega poslanca inž. Pahernika Marenberg, 19. novembra. Te dni bo sklical narodni poslanec za dravograjski srez inž. Pahernik Franjo po vseh občinah našega sreza informativne sestanke, da bo poročal o položaju in da bo čul težnje in želje svojih volilcev. Opozarjamo na te sestanke tako kmete, kakor tudi delavce in intelektualce, da se jih polnoštevilno udeleže. Ti sestanki so za naš srez velike važnosti, kajti g. poslanec hoče čuti želje in potrebe volilcev dravograjskega sreza, da bo potem po teh razgovorih usmeril svoje nadaljno delo v narodni skup-ičini. Prvi tak sestanek se bo vršil v nedeljo 22. t. ni. ob 9. uri dopoldne v rudarskem revirju Žerjavu pri Mežici. Upamo, da se bodo tega sestanka predvsem udeležili vsi rudarji in delavci, da tako podprejo in tudi sami sodelujejo pri konsolidaciji in delu za našo državo. V kratkem se bodo vršili sestanki v Crni, Guštanju, Prevaljah, Dravogradu, Vuzenici, Ma-renbergu, Ribnici na Pohorju in Breznem ob Dravi. K zadnjim redukcijam TPD v Kočevju Po 26 letih dela pri rudniku mora na cesto ... Kočevje, 19. novembra. Poročali smo o nedavnih redukcijah TPD na našem rudniku. Dodali bi še, da ravnateljstvo ni reduciralo nekaterih uslužbencev, ki imajo posestva oz. ki prejemajo pokojnino — torej dvojnih zaslužkarjev, odpustilo pa je ljudi, ki so brez vsega. Težko je danes živeti tudi upokojencem in kmetu s par njivami in hišo, nekako se pa le lahko prerine, dočim se delavec ne more. Med odpuščenimi je več takih, ki imajo že nad 15 službenih let, vsaj eden od njih jih ima pa že 26 — reci in piši šestindvajset let dela pri TPD in poleg tega še 7 let drugod, torej skupaj 33 delovnih let. In sedaj na stara leta? Brez vsake odškodnine mora na cesto. Od česa naj živi. Med odpuščenimi je tak obup, da stari možje jokajo po koloniji kot otroci, ker zija pred njimi strašna bodočnost... Domoljuben župnik Lep vzgled strpnosti, sloge in domovinske ljubezni je pokazal pri zadnjih volitvah župnik v Št. Andražu pri Velenju Maks Ocvirk. Ne le da se ni pasivno zadržal, ali celo raznašal protivolilne letake, ki jih je tudi v slovenjgra-fikem srezu kar deževalo, je te letake hladno zavrnil in na dan volitev svoje župljane celo opozoril na izpolnitev njih državljanske dolžno ati. »Če se priznavate za sinove Jugoslavije,« Jim je rekel, »in vaše pritrjevanje kaže, da se priznavate, je vaša dolžnost, da sledite njenemu klicu in greste volit. Ne vsiljujem vam nobenega kandidata, izmed treh si boste lahko enega izbrali. Če vas mati kliče, ki je v stiski, kaj boste storili? Ali ne potrebuje tudi država sedaj od vas moralne podpore, da se pokaže složno, trdno pred tujino?« Gospod župnik je nato šel tudi sam volit in s svojim vzgledom pripeljal na volišče 122 volilcev, kar je zelo veliko za malo kmečko občino. Lahko si mislite, kakšno zadoščenje mu je dal izid volitev, ko je velika večina volilcev v Sloveniji in celi državi odobrila njegovo stališče. Pred veliko redukcijo v jeseniških tovarnah? Jesenice, 20. novembra. JJe v zadnjih tednih je bilo več delavcev v tovarni na Javorniku reduciranih, čujejo pa se govorice, da bo v celoti reduciranih še 200 de. lavcev. Tovarna KID na Dobravi ima že itak malo delavcev in še tu so jih reducirali do skrajnosti. Za to tovarno je prišla na vrsto še javorniška, sedaj pa čaka še jeseniško. Vzrok redukcij je seveda pomanjkanje naročil. Vse kakor pa je želeti, da bi se pri redukcijah upo itevalo materijelno stanje delavca doma. Siromaki in taki, ki so brez vsakih najmanjših drugih sredstev, naj se jemljejo v poštev. Vlomiti je hotel Litija, 20. novembra. V četrtek je dobila litijska orožniška postaja telefonično obvestilo iz Kresnic, da so tam prijeli nekega vlomilca, ki se je skril v ondotno kaščo. To se je zgodilo v hiši Tomažiča, znanega krojača iz Kresnic. Hiša ima namreč 2 vhoda, odnosno dvoje stopnic. 23-letni P. iz Zlatara je prišel mimo in je izrabil priliko za vlom. Izbral si je tretje stopnice, ki vodijo v kaščo, kjer je hotel počakati noči. Sreča pa mu ni bila mila, ker so ga domači prezgodaj opazili. Pred osebno preiskavo pa je odvrgel v stranišče več predmetov. Pri sebi je še imel električno svetiljko, mnogo perila in 4 zlate zobe, in sicer v žepu, za katere pa trdi, da so iz njegovih ust, kar pa ni verjetno. Odpeljali so ga v litijske sodne zapore. Dopoldanski in popoldanski pouk na srednjih šolah Kakor čujemo, se namerava na srednjih šolah zopet uvesti ločen pouk, tako da bodo morali učenci dvakrat na dan v šolo, in sicer zjutraj ob 8. uri in popoldne ob pol 2. uri. No vemo sicer, zakaj in kje se dela ta naredba, pač pa vemo, da dozdaj še nihče ni vprašal starišev, kako in kaj. Zdi se nam, da gre tudi starišem v tej stvari beseda. Uvedba ločenega pouka bo čez noč otežkočila in celo onemogočila velikemu številu srednješolskih dijakov obisk ljubljanskih zavodov. Glavni del dijaštva daje morebiti res Ljubljana sama, a tudi tem mora biti ločen pouk težko breme, ker vsi ne stanujejo v središču Ljub-jane. Mnogi prihajajo iz šiške, Kodeljevega, Bežigrada, Most itd., torej iz periferije mesta, kamor ima dijak dobre pol ure in še več hoda. Razen tega prihaja zdaj na ljubljanske srednje šole veliko število učencev z železnico iz krajev, ki ležijo na progah Ljubljana-Kamnik-Kranj-Zidani most-Vrhnika-Rakek. Mnogo jih prihaja iz bližnje ljubljanske okolice z avtobusi. Le poglejte ob jutranjih urah v vlake in avtobuse in preštejte deco!! Vsem tem bo ločen pop k ne samo otežkočil, temveč naravnost onemogočil obisk ljubljanskih šol. Danes so pač razmere take, da ne premorejo stariši iz kmetov toliko, da bi dali svoje otroke v Ljubljano na hrano in stanovanje. Vendar jim prometna sredstva omogočajo obisk ljubljanskih šol, ker se večina že lahko vrne domov med 13. in 14. uro. Ako se bo res uvedel ločen pouk, bodo prišli dijaki iz kmetov šele zvečer domov med 19. in 20. uro, kar pome. nja, da ne bodo nikdar imeli časa za učenje 1 In kje naj bodo vsi ti dijaki med opoldanskim odmorom? Na cesti? V Tivoliju? Na Rož niku ali v kaki šupi? Še ziniraj je treba inteligenci dotoka iz kmečkih sinov. Ta dotok je po vojni silno opešal in bo z ločenim poukom popolnoma usahnil! Je-li morebiti to namen uvedbe ločenega pouka? Ali je morebiti namen te novosti »šted-nja«? Da se bo dvakrat na dan kurilo in porabilo v popoldanskih urah toliko več za razsvetljavo? Gospodje pedagogi tudi vedo povedati, da je dopoldanski pouk najbolj uspešen, ker so dijaki zjutraj spočiti in sprejemljivi. Celo tam, kjer mora biti pouk ločen radi prevelikega števila ur, odrinejo na popoldanski čas samo »lažje« predmete, telovadbo, petje in dr. A tudi otrokom ljubljanskih meščanov, ki stanujejo v središču mesta, bo povzročil ločeni pouk marsikatero nepriliko. Ne bo več časa za popoldanski sprehod, ki je mestnim otrokom potreben in dijakom višjih razredov bo vzeta možnost, da si s poučevanjem zaslužijo kak dinarček. Čemu uvajate torej novotarije, ki ne prinašajo nikomur koristi, a vsem brez izjeme same neprilike?! Oče iz okolice v imenu več drugih. Premeten lovski tat Litija, 20. novembra. Vkljub zasledovanju našega orožništva in naših lovskih čuvajev ni mogoče izslediti in iztrebiti nepoklicanih divjh lovcev. Koliko pušk in orožja je še skritega n. pr. v Potoviku in Jastrobleku. Tudi kočarja Mlakarja iz Zabukovce pri Polš-niku so imeli orožniki že dalje časa na sumu, da »raubšica«. Vendar mu niso mogli do živega. Preiskava, ki so jo te dni napravili na njegovem domu, pa je imela presenetljiv uspeh. Dognali so, da je Mlakar ujel lansko poletja živo kuno zlatico, katero je doma vzredil in pozimi ubil. Kožo je prodal nekemu prekupčevalcu za 180 Din. Našli so pri njem tudi četrt kg smodnika, 1 rog, 1 zajčjo in 4 veveričje kože, a puško ima tako skrito, da je ne najdejo. Prijeti divji lovci Marenberg, 17. novembra. Že dalje časa se je opažalo v lovskih revirjih na Kozjaku, da je na delu tolpa divjih lovčev, vendar jih tudi po marljivem zasledovanju niso mogli iztakniti. Znali so se spretno skrivati in izmikati. Posebno so se slišali streli v loviščih občine Gornja Vižinga, katere ima v zakupu posestnik Miha Palko iz Sv. Treh Kraljev. Ljudje so imeli na sumu par nepridipravov, vendar jim dejanja niso mogli dokazati, ker jih niso nikdar zalotili pri tatinskem poslu. Ob koncu oktobra sta lovca Onuk Ivan in Moser Maks lovila v Breznikovem gozdu v lovišču posestnika Palka. Zaslišala sta v lovišču strele ter se približala neznanemu lovcu. V njem sta spoznala Pečnika Jožefa, delavca iz Sv. Treh Kraljev. Videla sta tudi, da je imel pri sebi lovski plen, tokrat dve veverici. Na njegovih lovskih pohodih so ga večkrat opazili tudi drugi ljudje ter je gotovo, da je našla v njegovi malhi prostor marsikatera srnica in zajček. Orožništvo je začelo energično preiskavo ter se bo Pečnik Jožefu pridružilo še nekaj njegovih lovskih tovarišev, ki so jih že prijeli ter jim pobrali pihalnike. Ti nepreklicani in nezaželjeni lovci so napravili v loviščih precejšnjo Škodo, kar bo pa natančneje ugotovilo sodišče. Litija Odlikovanje. G. Hugon Birdla, velelndustri-jalec ln rez. poročnik je bil odlikovan z jugoslovansko krono 5. razreda, čestitamo! Lovski blagor. Dr. Polde Ukmar je ustrelil v četrtek lepo divjo gos. Zadnje gosi so bile ustreljene pri nas ob priliki ostre zime pred tremi leti. Novi cestni odbor pod vodstvom ing. P. Koblerja je začel živahno delati. Jamo pred Ula-govo hišo, kjer je nastalo znano pravcato jezero, so lepo zasuli in speljali pod zemljo pro-pust, tako da se voda sedaj prav lepo odteka. Poleg tega so odbili tudi del zidu ob ograji Sribarjevega vrta, ki je bil res popolnoma odveč. Bil pa je pozimi tudi jako nevaren, ker je štrlela iz tal betonska plošča, ki je pozimi redno poledenela. Odboru pa želimo, naj v tem pravcu nadaljuje svoje delo občini v prid. Kamnik Otvoritvena predstava letošnje gledališke sezone v Narodni čitalnici bo danes, v soboto 21. novembra ob pol 9. uri zvečer. V režiji g. Staneta Vedlina se uprizori trodejanska šala srbskega pisatelja komedij Branislava Nušiča »Navaden človek«. V važnejših vlogah nastopajo gdč. čižmekova, Pavličeva, Logarjeva in gg. Golob, Bervar, Klemenčič itd. Igra bo dobro naštudirana in izvedba brez dvoma prvo- vrstna, ker bi imela biti vprizorjena že 8. t. m„ a so jo radi volitev preložili. Vstopnice se prodajajo tudi v predprodaji. Igro ponovijo v nedeljo ob pol 5. uri popoldne. — čitalnica si je za letošnjo sezono omislila novo obliko letakov. V sredi je v zmanjšani obliki reklama za igro, rob pa je razdeljen na 12 delov, katere izpopolnjujejo reklame kamniških trgovcev. Taka reklama je brez dvoma uspešna, ker se za vsako igro razdeli med občinstvo 200 do 300 letakov. Govori se, da bo vzgledu čitalnice sledilo tudi kino »Kamnik« in »Kamniški dom«. Kočevje Zlata poroka. Te dni sta praznovala zlato poroko zakonca Margareta in Jože Falkner, bivajoča v Kočevju. Mož je bil sluga na glavarstvu in uživa sedaj svoj zasluženi pokoj, potem ko je s svojo družico vzgojil in preskrbel 6 poštenih in delavnih otrok. Star je 82 let, njegova žena pa 70. V Kočevju bivata že od 1. 1891., torej celih 40 let. Zlato poroko sta praznovala sredi svojih otrok, še vedno krepka in zdrava, še na mnoga leta! Zima. V sredo dopoldne je nekaj časa padal sneg v debelih kosmih. Kmalu se je pa nebo zjasnilo in sneg je izginil. Pokriva le še hribovje čisto do vznožja. Nastopil je mraz. V nedeljo se vrši v hotelu Trst ob II. drugo predavanje akademskega društva. Predaval bo g. dr. J. Bohinjec o temi: Moderno delovno pravo. Društvo poziva vse prebivalstvo, tako delavce, uradnike in sploh vse, katerim je na srcu lastna izobrazba in ki imajo kaj smisla za kulturo in napredek, da se udeleže predavanja v čim večjem številu. Vstop je prost. Poljčane Odprla noč in dan so groba vrata. Pred dnevi je v Studenicah pri Poljčanah nenadoma preminul delavec K i t e k. Zadela ga je kap. Komaj v 35. letu se je ločil od tega sveta. Zapušča ženo in dva otroka. Nekaj dni nato je v isti fari za večno zatisnil oči 70-letni Gašper Jurij, posestnik v občini Brezje. Bolehal je že nekaj časa. Tudi on zapušča ženo in otroke. Pokopali so ju oba na pokopališču pri Sv. Luciji. — V torek ponoči pa je na Stanovskem, župnija Poljčane, umrl 74-letni prevžitkar Tu-r i n. Pokopan je bil v četrtek na poljčanskem pokopališču. Naj vsi v miru počivajo! Zadnji sejem 16. t. m., tukozvani Leopoldov sejem, je bil glede na bližajočo se zimo, ko se je treba preksrbeti z obutvijo in obleko, boljše obiskan kot običajni. Kramarji so še tako precej prišli na račun. Slabše pa je bilo zato na živinskem trgu, kjer je bilo prodanih le nekaj glav živine. SPtui p Prevažanj« pošte. Dravska direkcija pošte in telegrafa v Ljubljani oddaja v zakup prevažanje pošte Ptuj, pošta Ptuj — železniška postaja za dobo enega leta, počenši od 1. marca 1932. Javna ustna pogajanja z draženjem bodo pred posebno tročlansko komisijo dne 4. decembra t. 1. ob 10. uri v pisarni mestnega načelstva v Ptuju. Natančnejši pogoji so na vpogled pni mestnem načelstvu in pri pošti v Ptuju. p Izgubljene stvari. Ivan Kostanjevec, posestnik v Novi vasi, je izgubil denarnico z vsebino 900 Din v Panonski ulici, in sicer od trgovine Urban do vrvarja Španerja. Najditelj dobi v zakonu predvideno nagrado. Denarnico je izgubila tudi Marija Šoštarič, pos. iz Juršinc z vsebino 100 Din in raznimi važnimi listinami, in sicer na ulici od trgovine Stross do bolela Koser. Najditelj dobi primerno nagrado. p Napad z revolverjem. Našo včerajšnjo tozadevno notico izpopolnjujemo v toliko, da je bil Janez Kosec zadet od treh strelov, in sicer ga je zadel en strel v prsa dn dva pa v trebuh. Operacija je sicer uspela popolnoma, vendar je njegovo stanje slej ko prej brezupno, čeprav je 251etni fant izredne močne narave. Preiskovalni sodnik ga bo zaslišal šele, ko bo ranjencu dana možnost govoriti in ako do tega sploh pnide. Storilec Holc še ni izsleden. p Živinski sejem. Dne 17. t. m. je bilo prignanih 800 krav in telic, 177 volov in bikov ter 61 konj. Prodamo je bilo 222 glav, torej skoraj polovica prignane živine, kar se le redko dogaja. Cene so zopet padle, in siicer so bile cene kravam 1 do 3 Din, telicam 2 50 do 4 Din, volom 3'50 do 5 Din in bikom 2 do 4 Din za kg žive teže. Da je bilo tako malo živine prignane na sejeme, je'kri vo to, da so kmet je začeli sami klati govedo doma. Meso prodajajo na drobno 1» 6 do 7 Din za kg in pridejo na tak način na svoj račun. In to čutijo tudi mesarji. Clara Viebig: ‘Babja 30 Roman iz Eifela »Luca, čuj vendar!« Prav nič ni pazila na to, kaj govori. Stala je tesno ob potniku — ki je bil velik lep mož in ki je dobro pristojal k veliki ženi — ter mu nekaj prisepetovala. Kaj si imata ta dva šepetati?! Kot bi ne bilo moža poleg, tako prosto sta 6e obnašala. Vedno bolj tesno sta stikala glave. »Luca!« Ves tresoč je izrekel njeno ime. Potnik se je smejal, Luca se je hihetala. »Zdaj pa bo konec!« Miffert je udaril po mizi, da so zažvenketali kozarci. »Ne bodite vendar nedostojni!« Potnik je pomeži-koval mladi ženi in potrkal razburjenemu po rami. »Prosim vas, gospod Miffert, kaj pa je treba pri tem toliko premišljati?! Jaz vam rad pomagam: vsak mesec mi odplačate tolar, tega niti ne opazite, v osem in pol mesecih pa sva bot.« »Ne!« Peter je gledal neodločno v tla, toda kljub temu je zapazil, kako je Luca vlekla gospoda za suknjič, »Torej res ne bo kupčije! Hočem vam še bolj ustreči — prav res mi je žal, da bi mlada gospa bila ob svoje veselje — polovico meseca, tistih petnajst gro- šev sploh ne zahtevam od vas. Samo osem tolarjev! Napol zastonj! Človek, ne bodite vendar tako trmasti! Če bi imel jaz tako zalo ženko — ali ne, dete moje?! Uščipnil je Luco v temno zardela lica. Peter je začutil na jeziku grenak okus; kri mu je naenkrat udarila v glavo, da je videl kakor skozi meglo. Vse se je mešalo v njem, pred očmi so mu plesale goreče točke. In goreče točke so se uvrstile v črke: denar, denar! ----------- Pred njim se je pojavil Lucijin obraz: »Ali ne, Peterček, da boš zdaj kupil?« Smehljala se mu je; igrala z njegovo roko in ga dregnila s svojim okroglim komolcem rahlo v rebra. »Peterček!« Tisoč prošenj, tisoč obljub še je odražalo v tej edini besedi. »Osem beraških tolarjev! Ne bodite vendar tako negalantni!« »Naj me vzame hudič, sem z obleko!« Peter se je komaj zavedal, kaj je govoril, »ioda na obroke ne maram, mi nismo nikaki berači. »Sem s temi capami, koliko stane svet, vse bom plačal!« »Obvestil bom naše podjetje, da vam bodo^ poslali z obratno pošto po povzetju, kar ste izbrali, gospod Miffert!« »Dobro, dobro.« je prikimal Peter. Lucija se mu je vrgla popolnoma nora od veselja okoli vratu. »Ali je res, ali je prav res? Da bom dobila obleko? O, Peterček, tako te imam rada!. Na to je čakal. Biti sam z njo, ljubimkati in jo privijati k sebi in se opajati z njenimi poljubi! Hotel jo je povleči k vratom; radevolje bi šla z njim, toda potnik jima je zastavil pot. »To bi bilo odpravljeno! Ne, ne smete me ostaviti popolnoma samega pri tem gnusnem vremenu in v tem pustem gnezdu. Ali sem vain zato pripomogel k obleki, lepa Luca? Pridite sem Miffert, da ga spijemo merico. Žvižgal je in pel: »Potem se vsedeva oba na mehki kanape, zapojeva, zankava: pozdravljen, kanape! Najnovejše tega leta, sveže uvoženo iz prestolnega mesta Berlina. Da, od kar imamo sedemdeset — enainsedemdeseto leto* za seboj, smo se razmahnili. Kaj takega tukaj še ne poznate, kaj ne?« »To je lepo!« Luca je poželjivo odprla oči. Bodite tako dobri in zapojte še enkrat!« Ko je ponovil popevko, je pela z njim; imela je dober posluh. In potnik je zapel kuplet za kupletom, ni se ga mogla naslišati do sita; njene oči so se iskrile od veselja, njene ustnice so se pregibale tiho mrmrajoč, kot bi molila rožni venec. Peterček ji je položil roke okoli pasu. Potnik mu je natakal, zdaj se je tudi on razveselil. * 1870/71 je bila fraiicobko-neiuika vojna, v kateri je amagala Nemčija in »i pridobila Alzacijo-Lorrno. Q/Jd\GXQ\<3*D\GZ9]6Z9\(5^Q\G*9 CoS® El ®?g> tdTS] (SSffl (ciftEfl RS353 &/$} [cftb) fo\® {ef/ff} G19\G*9 ES3ES Hranilnica Dravske banovine "——- Ljubljana — Celje — Haribor--—--— ■ Nalaganje prihrankov na hranilne knjižice in v tekočem računu pod najugodnejšimi pogoji in popolnoma varno. Za vloge in vse obveznosti jamči dravska banovina z vsem premoženjem in z vso davčno močjo. e^sie) Odpornost našega gospodarstva proti posledicam krize Beograd, 20. novembra. AA. Guverner Narodne banke g. Ignjat Balloni je na podlagi dl. 33 zakona o Narodni banki In čl. 33 statutov predložil upravnemu odboru Narodne banke poročilo o gospodarskih razmerah v nažl državi v razdobju julij—september. Splošno stanje narodnega gospodarstva Po zaslugi svoje gospodarske strukture in prirojene zmernosti prebivalstva ter odredb vlade, tako na polju gospodarske politike, kakor tudi v pogledu ohranitve proračunskega ravnotežja, je naše gospodarstvo Izvajalo še dalje odpor proti vse hujšemu pritisku svetovne gospodarske krize. Splošna karakteristika gospodarskega položaja v tretjem tromesečju t. 1. se kaže v nadaljnetn padanju gospodarske izmenjave blaga z inozemstvom in v istočasni okrepitvi notranje gospodarske aktivnosti. Izvoz naše države v tem razdobju znaša 1,205.807 ton, to /e za 24'08#/» manj nego v tretjem tromesečju 1. 1. Skupna vrednost se je znižala nasproti Istemu razdobju lanskega leta za 27'22'Vo. Ugodno dejstvo je znižanje primanjkljaja v zunan.il trgovini za celih 56'35*/*. Statistika železniškega prometa kaže, da je bil promet v državi večji kakor lani. Resni finančni dogodki v Inozemstvu, zlasti opustitev zlate valute na Angleškem in v drugih državah, so povzročili neko nervoznost pri vlagateljih, ki so v večji meri začeli dvigati svoje vloge iz bank. Po statistiki Narodne banke so se zmanjšale vloge za 7Vt nasproti stanju dne 1. junija t. 1., vendar je skupna višina vlog bila večja, kakor v septembru 1. 1. Čeprav se je torej dviganje vlog gibalo v precej skromnih mejah, predstavlja vendar neugoden pojav, ker provzroča skrčitev kreditne baze naših bank ravno v trenutku, ko posli začenjajo rasti. Na srečo se lahko ugotovi, da Je neupravičena nervoznost pri vlagateljih razmeroma hitro pojenjala in se lahko računa, da se bo položaj v tem pogledu v kratkem znormallziral. Operacije Narodne banke Zlato kritje Narodne banke se je od dne zakonske stabilizacije (28. junija t. 1.) do konca septembra zvišalo za 117 milijonov Din in je dne 30. sept. znašalo 1.658 milijonov. V tem razdobju pa se Je skupno kovinsko kritje znižalo na 2.093 milijonov (za ca 109 milijonov). Veliko povpraševanje po kreditih je imelo za posledico, da se je v istem času skupna višina posojil povečala za 360 milijonov. Eskont menic se je povečal na 1.520 milij, lombard na 299 milijonov. Obtok bankovcev je tudi narasel za 633 milijonov ter je znašal konec sept. 5.197 milijonov. Medtem ko se Je obtok bankovcev povečal, pa so se ostale obveze znižale na skupno 342 milijonov. Znižanje znaša 669 milijonov, kar kaže veliko potrebo po denarnih sredstvih, ki je vladala v tem tromesečju. Sami žiro-računl, ki so padli za 420 mlllj. so znašali skupno 287 milijonov. Razni računi so se znižali za 150 milijonov, terjatve države pa za 98 milijonov. Promet žiro-računov je znašal v tretjem tromesečju (v milijonih dinarjev): Skupni promet Potom virmana 1931 1930 1931 1930 julija 9.312 9.398 6.625 6.900 avgusta 8.574 8.880 6.070 6.313 septembra 8.107 9.584 5.609 7.007 skupno 25.993 27.862 18304 20.220 Začasno posojilo države je znašalo 470 milijonov Din dne 30. septembra. Dne 20. julija je N. b. zvišala eskontno mero na 7 ln pol odst., lombardno mero na 9'/«. Denarni in devizni trg Mesto prejšnje obilnosti sredstev se je pričela v tretjem tromesečju na našem denarnem tržišču pojavljati stagnacija. Položaj tržišča najbolje kaže zvišanje povprečne zasebne eskontne mere za prvovrstne menice, ki se je gibala med 9 in pol in 13 in pol °/», medtem ko je v drugem tromesečju znašala 8 in pol do 11*/». Splošni položaj na denarnem tržišču se zrcali dalje v znižanju povpraševanja po žiro računih pri Narodni banki s 161 mlllj. V začetku na 92 milijonov ob koncu tromesečja, v padanju ča-kovr'h računov pri Poštni hranilnici z 841 na 703 milij. Obseg operacij brez gotovine (pil Narodni banki, Poštni hranilnici, obračunskem zavodu zagrebške borze), kaže karakteristično znižanje z 9.656 milij. v juniju na 8.518 milij. v septembru. Devize so kazale vse tretje tromesečje tendenco po slabšanju. Tako so julija vse devize razen švic. fr. nadaljevale že prej začeto padanje. V avgustu pa so se okrepile, v septembru pa iznova oslabele. Konec septembra so bili vsi devizni tečaji nižji nego junija, lzvzemši švic. fr. Pariz je kotiral konec septembra 221'12, nasproti 221T7 konec Junija, London 217'26 (275'30), Newyork 5.59951 (5.65397), Milan 277-77 (296’35), Praga 166’44 (167-81), Dunaj 789’87 (798‘79). Samo Curih se je okrepil z 1.096-80 na 1.10010. Borze Pri poslovanju jugoslovanskih borz v tem tromesečju se močno občutijo reperkuslje finančne krize v inozemstvu. Borze sicer niso niti trenutek prenehale poslovanje, kakor se je to dogodilo v inozemstvu, toda obseg njihovih operacij z efekti se je znatno znižal, Istočasno pa so znatno padli tudi tečaji. Indeks vojne škode je padel s 132’8 v juniju na 122-1 v juliju, na 112'2 v avgustu in na 100'7 v septembru. Indeks 7”/o investicijskega posojila s 114*1 v juniju na 1107 v juliju, na 103‘2 v avgustu In na 90‘1 v septembru, Indeks agrarnih obveznic (4°/o) s 112'2 v Juniju na 106'2 v juliju, na 100 v avgustu in na 90 v septembru. Padec vrednostnih papirjev z Izpre-menljivo donosnostjo se zrcali v padcu borznega Indeksa Narodne banke z 99'2 v juniju na 963 v juliju, na 93’9 v avgustu in na 93'5 v septembru, to je za dobe tromesečja za 5'7 točke, torej manj nego v drugem tromesečju, ko je padec dosegel 7‘6 točke. Največji padec je zabeležen pri poljedelski industriji (s 65’6 na 53‘8), in pri raznih podjetjih (s 102’4 na 91'9), dalje pri kovinski industriji (z 891 na 84‘4) In pri paroplovnih družbah (s 126'1 na 122'2). Banke so popustile samo za 2’4 točke (s 120 2 na 117 8). Delnice Narodne banke so padle s 6.500 konec Junija na 4.750 konec septembra (beograjska borza). Prva hrvatska štedionica je neznatno popustila; na zagrebški borzi je kotirala 95750 konec septembra, konec junija pa 960, prav tako tudi Hrvatska poljedelska banka, ki Je zabeležila tečaj 57 (nasproti 54 v juniju). Bankarstvo Privilegirana agrarna banka. V tretjem tromesečju 1931 je banka dovolila 9.583 posojil v skupnem znesku 50,044.185 Din (nasproti 20.261 posojil v znesku 113,021.052 Din v drugem tromesečju), med njimi 1,479 hipotekarnih (2.704 v drugem tromesečju) v znesku 26,335.000 Din (64,719.250 Din) ln 8.110 zadružnih kratkoročnih (17.557) v znesku 26,709.185 Din (48,301.802). Poštna hranilnica. Število čekovnih računov se Je zvišalo z 19.736 dne 30. junija na 20.038 dne 30. septembra 1931 (18.854 v septembru 1930), število vložnih knjižic na 169.931 (113.584 v septembru 1930). Hranilne vloge so narasle za 27 milijonov ln so znašale 298 milijonov konec septembra (184 milijonov 1. 1930), vloge na čekovni račun pa so padle za 193 milijonov; znašale so 703 milijonov v septembru 1931 (815 milijonov 1. 1930.)r. Skupni promet na čekovni račun je znašal 16,750 milijonov (17,500 milijonov1 1. 1930.), od tega skoraj polovico z virmanom. (Nadaljevanje sledi.) Borzna poročila dne 20. novembra 1931. Devitna tržišča Ljubljana, 20. novembra. Amsterdam 2268-28 do 2275-12, Bruselj 784-01 do 786 37, Curih 1098-45-1101-75. London 20911-216-61, New-york 5628-13—5645-13, Pariz 221-14-221-80, Praga 167-51-168-01, Trst 288-52-294-52. Zagrel), 20. novembra. Amsterdam 2268-28 do 2275-12, Bruselj 784-01—786-37, London 209-11 do 216-61, Milan 288-52—294-52, Newvork kabel 565013 do 5667-13, Newvork ček 5628-13 do 5635-13, Pariz 221-14—221-80, Praga 167 51 do 168-01, Ziirich 1098-45—1101-75. Curih, 20. novembra. Beograd 9‘05, Pariz 20-13375, London 19-335, Newyork 514-37, Bruselj 71-30, Milan 26-5250, Madrid 43-80, Amsterdam 206-52125, Berlin 122-15, Stockholm 105, Oslo 104, Kopenhagen 104, Sofija 3-72, Praga 15-25, Varšava 57-50, Budimpešta 90-025. Vrednostni papirji Ljubljana, 20. novembra. 7% Bler 62, 8% Bler 68, Stavbna 40, Ruše 125. Zagreb. 20. novembra. 7% inv. pos. 62-50 d., vojna škoda ar. in kasa 276—277 (276—277), 4% agr. obv. 31-50—32, 7% Bler ar. in kasa 56—57-25, 8% Bler ar. in kasa 65-50—67, 7% pos. hipot. b. 59—65, 6% begi. obv. 42-50 d. Dunaj, 20. novembra. Bankverein 12-70, Du-nav-Sava-Adria 13-—, Prioritete 9950. Trbovlje 26-50, Leykam 1-50. Žitna triišfa Novi Sad, 20. novembra. Vse je nespremenjeno. Tendenca: nespremenjena. Promet: 31 vagonov. Sombor, 20. novembra. Vse je neizpreme-njeno. Tendetica: nespremenjena. Promet: 9q in pol vagona. Budimpešta, 20. novembra. Tendenca: čvrsta. Promet: živahen. — Pšenica: dec. 11-50 do 11-72 (11-72-11-74), marc 12-46—1278 (12-75 do 12-76). - Rž: marc 1390-14 (14-14 02). — Koruza: maj 14-38-14-60 (14-55-14-60). Ljubljansko lesno tržišče Tendenca še vedno slaba, promet: 3 vagone rezane jelovine. Iz delovanja sreskega kmetijskega odbora v dravograjskem srezu Sreski kmetijski odbor za srez dravograjski, katerega predsednik je sedanji narodni poslanec ing. Franjo Pahernik iz Vuhreda, vzorno deluje, kar priča sledeče: Ustanovil je v tekočem letu sadno drevesnico, kjer se bode v letu 1932 posejalo okrog 14 kg sadnih pešk, 35 kg orehov ter posadilo 2000 sadnih divjakov. Enoletne orehove sadike bo odbor oddajal že v jeseni leta 1932. Sadno drevje pa bode za oddajo v letu 1936. Na ta način se bodo krile vse potrebe sadnega drevja za ves srez. Brez dvoma pa bode sadno drovje vzgojeno v sreski sadni d. jvesnici dobro uspevalo, ker bo aklimatizirano. Nadalje podpira odbor dve gdč. z denarnimi sredstvi, ki so se posvetile kmetijstvu. Ena obiskuje gospodinjski tečaj v Marijanišču v Ljubljani, druga pa prakticira pri sreskem kmetijskem referentu na Prevaljah, do sprejema na višjo gospodinjsko šolo v St. Futogu pri Novem Sadu. Kmetijski odbor je prispeval tudi k nagradam za v letu 1931 licencirane bike s prispevkom 5000 Din. Odbor bo v kratkem času nagradil kmetijske posle, t. j. pomočnike in gospodarske pomočnice, ki služijo nad 10 let pri enem gospodarju tako, da prejme vsak prejemnik nagrade 50 do 500 Din (po službeni dobi). Mnogo pa je odbor prispeval tudi potrebnim in agilnim kmetijskim korporacijam. Za cepljenje prašičev proti rdečici je izdal 3000 Din. Tajniške posle vrši sreski kmetijski referent, ki bode pozneje vodil strokovno delo v sadni drevesnici sreskega kmetijksega odbora. Trebnje Župni prednjaški tečaj. Tehnični odbor tuk. Sokolskega društva je sklenil, naj bi obiskovala župno prednjaško šolo v Novem mestu br. Kmet Stane in sestra Kolar Anica. K tema so se pa še priglasili sestri Labernik Ida in Kozjek Anica. Tako je udeležba Trebnjega na župnem tečaju res številna. Vsem obilo uspehov! Razširjenje šole. Osnovna šola v Dol. Nemški vasi pri Trebnjem je razširjena še za en razred in je dobila naslov višje narodne šole. Prosvetni program. Za december pripravlja tuk. Sokolsko društvo veseloigro »Trije vaški svetniki«, ki se te dni z velikim uspehom predvaja po več podeželskih odrih. Kmetsko nadaljevalna šola. V sredo je bilA otvorjena v Trebnjem kmetsko nadaljevalna šola. Redni pouk se je pričel. Otvoritveni govor je imel zastopnik sreskega načelnika kmet. referent Malasek, ki je mladeničem obširno razložil velik pomen kmetsko nadaljevalnih šol za naše bodoče gospodarstvo. Društvene tekme. Preteklo nedeljo je priredilo tukajšnje Sokolsko društvo prvič svoje društvene tekme. Tekmovale so tri vrste članstva. Sodila sta br. Mirko Černe iz Jesenic ter br. Tratar Marjan, Trebnje. Uspeh tekem je bil zadovoljiv. V prvi vrsti je dosegel prvo mesto br. Bogo Žgajner s 945 točkami od 112 dosegljivih. Prvo mesto dveh drugih vrst je dosegel br. Stanko Kožuh s 84 točkami pred br. Janezom Srpan, ki je dosegel 83-5 točke. Borba je bila ostra in vse je navdajala ena sama želja — po besedah pokojnega br. Maleja: da lii bili naši prvi! Telovadci so dali iz sebe vse in uspehi dam kažejo, da je društvo s to prireditvijo ponovno dokazalo, da agilno dela. Kranj Posestnikom. Mestna občina bo v kratkem začela pobirati prispevke za vodarino pri onih posestnikih, ki nimajo vodoštevcev, ln zadnji obrok kuluka. Omejitev beračenja. Naše mesto Ima že dosti lastnih revežev In brezposelnih, ki so res potrebni pomoči. Zato je jako primeren predlog mestne občine, naj se prosilcem iz drugih srezov ne dovoli beračenje v našem srezu; posebno ker nekateri to pravico Izrabljajo ln so često naravnost vsiljivi. Predstava v korist brezposelnim. Ljudski oder bo vprizorll v nedeljo 22. t. m. ob 16. uri Mo-llereovo veseloigro »Skopuh«. Cisti dobiček bo namenjen v prid brezposelnim. Sf»cvt Razpis medklubskega cross-country-teka za smučarje SK Ilirija razpisuje za verificirane člane klubov, ki so včlanjeni v JZSS tekmovanje v cross-country-teku, ki se vrši dne 22. novembra 1931 v Ljubljani. Dolžina proge znaša 10 km in vodi iz igrišča SK Ilirije mimo hotela Bellevue, skozi Kozlovo dolinico do Mosteca, odtod na Večno pot, a Večne poti do Glinščice, ob Glinščici zopet do Večne poti (400m nižje od Strelišča), odtod čez Rožnik, zopet na Igrišče Ilirije, kjer je tudi cilj. Prvoplasirani prejme kot darilo kip, ki postane njegova last po dvakratni zaporedni zmagi ali po treh zmagah v presledku. Drugoplasirani prejme plaketo, tretji pa prl-znanlco. Žrebanje startnih številk se vrši 1 uro pred tekmovanjem, start pa točno ob 10. uri dopoldne na Igrišču Ilirije. Tam- Je tudi garderoba. Pismene prijave sprejema g. Mahkovec, kavarna Europa In na igrišču Ilirije v nedeljo ob 9. ure. m rta) '/ Kvalitetna inamka praick \ In vanilin sladkor Štajerska 2369 namizna prodaja Jabolka Gospodarska zveza v Ljubljani. Razglas o licitaciji Krajevni šolski odbor v Makolah pri Poljčanah razpisuje za napravo 14 Stirisedežnlh šolskih klopi ponudbeno lioitaoijo za dan 8 12. t. 1. ob osmi uri zjutrai v šoli. Pogoje, kot tudi skico klopi se dobi pri kraj. šolskem odboru, Makole. Ponudbe je vposlatl do vštetega 7. 12. 1.1. Načelnik Ma^ulahiiM papir se poceni proda Na razpolago velja koliiina Naslov pove uprava Jugoslovana Zakon o uradnikih (U. Z.) Nujno potreben vsakemu državnemu uradniku, dobite v upravi »Jugoslovana«, Ljubljana, Gradišče 4. Knjižica obsega 194 strani, od ka terih odpade 17 na stvarno kazalo. Cena 18 Din. Za poštnino 1 Din v znamkah. Naročite ga še danes, ker je zaloga majhna. Nogavice, rokavice, volna in bombaž najceneje in v veliki izbiri pri KARL PRELOG Ljubljana, Židovska ulioa in Stari trg Sobota, 21. novembra 1931. • —I i im .... JUGOSLOVAN Stran 7 gledališče Repertoar Narodnega gledališča v Ljubljani Drama Začetek ob 20. uri zvečer Sobota, 21. novembra: Brez tretjega. Red B. Nedelja, 22. novembra ob 15. uri: Princeska in pastirček. Izven. Znižane cene. — Ob 20. uri: Pri belem konjičku. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 23. novembra: Vest. Red D. Opera Začetek ob 20. url zvečer. Sobota, 21. novembra: Židinja. Izven. Znižane cene. Nedelja, 22. novembra ob 15. uri: Viktorija in njen huzar. Izven. Znižane cene. — Ob 20. uri: Koštana. Izven. Znižane cene. Ponedeljek, 23. novembra: Zaprto. ŠENTJAKOBSKI GLEDALIŠKI ODER. Sobota, 21. novembra ob 20'15: Preiskava. Nedelja, 22. novembra ob 20'15: Preiskava. Repertoar narodnega gledališča v Mariboru Začetek ob 20. url. Sobota, 21. novembra: »Ptičar.« Premijera. Nedelja, 22. novembra ob 15. uri: »Zemlja smehljaja«. — Ob 20. uri: »Slaba vest«. ‘Radie Ljubljana, sobota, 21. novembra. 12.15 Plošče. 12.45 Dnevne vesti. 13.00 Čas, plošče. 17.00 Salonski kvintet 18.00 Viktor Pirnat: 2um beraški uskoki. 18.30 B. Hrovat: Knjiga ljudske izobrazbe. 19.00 Ga. Orthaber: Angleščina. 19.30 Prof. L. Nainorš: Spoznavanje mmiufakturnega blaga. 20.00 Koncert »Ljubljanskega Šramel kvarteta«. Pesmi poje Joža Likovič. 21.00 Salonski kvintet. 28.00 Napoved programa za naslednji dan. Beograd, sobota, 21. novembra. 11.05 Narodne melodije. 12.00 Zvonenje. 12.05 Opoldanski koncert. 16.80 Plošče. 17.30 Jugoslovanske pesmi. 18.00 Radio orkester. 19.30 Komedija. 20.00 Narodne pesmi. 20.30 Pester večer. 22.20 Narodne melodije. 22.50 Jazz. Zagreb, sobota, 21. novembra. 12.20 Kuhinja. 12.30 Plošče. 13.30 Novice. 15.00 Zborovanje jugoslovanskih športnih savezov. 17.00 Popoldanski koncert. 19.85 Kulturne Ln društvene vesti. 20.80 Operni prenos iz Beograda. V odmorih dnevne novice. Praga, sobota, 21. novembra. 11.00 Plošče. 12.35 Bratislava. 14.10 Plošče. 15.00 Brno. 17.55 Mladinska ura. 19.00 Brno. 21.00 Večerni koncert. 22.20 Moravska Ostrava. Ljubljana, nedelja, 22. novembra. 9.30 Prenos cerkvene glasbe. 10.00 P. dr. R. Tominec: Galerija slovečih konvertitov. 10.30 Reportaža iz Narodnega muzeja v Ljubljani. 11.00 Ob 251et-nioi smrti Simona Gregorčiča, govori prof. Ivan Dolenc; Gregorčičeve pesmi poje Akademski kvartet. 12.00 Čas, dnevne vesti, plošče. 15.15 Dekliška ura: Prijateljstvo (gdč. A. Lebar). 15.45 LovraB samospevi s citrami. 16.15 Zabavni kotiček. 1640 Plošče. 17.00 P. Claudel: »Me-njava« — drama (Ljudski oder). 20.00 Koncert »Sloge«. 21.00 Nemški potujoči dijaki pojo vesele in nemške narodne pesmi. 22.00 Čas, dnevne vesti. 22.15 Salonski kvintet. 23.00 Napoved programa za naslednji dan. Beograd, nedelja, 22. novembra. 9.00 Pravoslavno bogoslužje. 11.00 Narodne melodije. 11.30 Plošče. 12.00 Zvonenje. 12.30 Opoldanski koncert radio orkestra. 15.00 Koncert osnovne šole v Vel. Bečkereku. 17.00 Medicinsko prida-vanje. 17.30 Naj-odne pesmi, poje g. Boško Nikolič. 18.00 Cerkveni koncert. 19.00 Športne vesti. 20.00 Vokalni koncert g. Drag. Petroviča, člana beogr. opernega gledališča. 20.30 Simfonični koncert iz Vil. Bečkereka. Ga. Olga Vei-novič-Kristič in orkester vojne godbe. — Dnevne vesti. 22.00 Večerni koncert radio orkestra. Zagreb, nedelja, 22. novembra. 11.30 Plošče. 12.30 Kuhinja. 16.45 Poljedelstvo. 17.00 Plesna glasba. 20.15 Kulturne in društvene vesti. 20.30 Simfonični koncert, prenos iz Vel. Bečkereka. 22.00 Poročila in vreme. 22.10 Lahka glaeba. Praga, nedelja, 22. novembra. 7.30 Prenos koncerta iz Karlovih Varov. 8.30 Plošče. 9.00 Bratislava. 10.20 Plošče. 11.00 Brno. 12.05 Opoldanski koncert. 13.05 Plošče. 16.00 Moravska Ostrava. 17.30 Plošče. 19.00 Poljudni večer. 20.30 Večerni koncert. 21.30 Kvartet; Jesenice Osebna vest. Lovrečič Bronislav, komisar m tukajšnjem policijskem obmejnem komisariatu, se je pred dnevi preselil v Ljubljano na ivoje novo službeno mesto na ljubljansko po-icijsko ravnateljstvo. Z njim je odšel z Jesenu: sopet agilni kulturni delavec. Želimo obče pri-jubljenemu in spoštovanemu uradniku in njegovi obitelji na novem službenem mestu Čiin ?eč zadovoljstva. Drevi bo priredil dramatični odsek tukajšnje-;a Sokolskega društva trodejanko »Pri belem tonjičku« v počastitev starih igralcev in igralk. Pokažimo z obilno udeležbo, da znamo ceniti ijihovo delo. Zdravo! Torkov sejem je bil zopet zelo dobro zalo-Een kakor tudi obiskan. Vse kaže, da se bo živilski trg dobro razvil. Dasi je še mlad jeseniški živilski trg, je znan že daleč po deželi n je promet od tedna do tedna večji, kar je vsekakor izrednega pomena za industrijske Jesenice Predavanje. V sredo 25. t. m. bo v stranski dvorani sokolskega doma predavanje o »Masaži in njenem vplivu na organizem«. Vabljeni »si člani in članice! Začetek ob 20. uri. Nekaj potrebnega. Staro ograjo okrog nie-Sčanske šole na Prosvetni cesti so podrli in delajo novo. Ta korak je bil zelo umesten, saj stara ograja je bila že vse, samo ograja ni bila Pametno in koristno' Službene objave Razglasi sodišč in sodnih oblastev Cg la 222/31-1. 3230 Oklic. V pravdni stvari Pugelj Frančiške, zasebnice v Metliki 201, zoper neznano kje bivajočega Pugelj Ivana, radi ločitve zakona, se postavlja tožencu kot skrbnik Golia Ivan, posestnik in župan v Metliki. Spravni poskusi se opravijo pri okrajnem sodišču v Metliki. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. la., dne 16. novembra 1931. $ E 432/31-4. 3229 Dražbeni oklic. Dne 5. decembra 1931 dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin: obstoječih iz hiše in gospodarskega poslopja, katero oboje je pod eno streho, treh ut, 1 stavbene, 2 gozdnih, 6 njivskih, 4 travniških in 2 vrtnih parcel; zemljiška knjiga Otiški vrh, vi. št. 1. Cenilna vrednost: s pritiklino 73.958 Din 90 p; vrednost pritikline: 5050’— Din; najmanjši ponudek: 49.305 Din 94 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Slovenjgradec, dne 26. oktobra 1931. E 453/31—5. 3228 Dražbeni oklic. Dne 16. decembra 1931 dopoldne ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin: zemljška knjiga Rep, vi. št. 2. Cenilna vrednost: 51.764 Din 85 p; vrednost pritikline: 4900’— Din; najmanjši ponudek: 34.509 Din 90 p. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča. Okrajno sodišče Slov. Bistrica, dne 20. oktobra 1931. * E 335/31—11. 3231 Dražbeni oklic. Dne 21. decembra 1931 ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 4 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Planina, vi. št. 644, 649. Cenilna vrednost: 5140— Din; vrednost pritikline: 320 — Din; najmanjši ponudek: 3640-— Din. Pravice, katere bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri. Glede podrobnosti se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča Okrajno sodišče v Kostanjevci, dne 18. novembra 1931. 3* T IV 40/31—2, 3233 Uvedba postopanja za proglasitev mrtvim. Butolen Franc rojdfc, 1. junija 1886 pri Sv. Bolfanku, pristojen v Kočice, sodni okraj Rogatec, posestnik v Kočici, je odrinil leta 1915 v vojsko in se pogreša od leta 1917. Ker je potemtakem smatrati, da bo nastopila zakonita domneva smrti v smislu § 1 zak. z dne 31. marca 1918, se uvede na prošnjo žene Butole Neže, posestnice v Kočici štev. 101, postopanje za proglasitev mrtvim ter se izda poziv, da se o pogre-šencu poroča sodišču. Butolen Franc se poziva, da se zglasi pri podpisanem sodišču ali drugače da kako vest o sebi. Po 15. decembru 1932 bo sodišče na vnovično prošnjo odločilo o proglasitvi mrtvim Okrožno sodišče Celje, odd. IV., dne 16. novembra 1931. L 10/31-5. 3237 Sklep. Preklicna zadeva Kovačiča Martina, posestnika v Stični 42. Kovačič Martin, posestnik v Stični 42, rojen 10. novembra 1880 v Stični, pristojen v občino Št. Vid pri Stični, srez Litija, se radi pijančevanja omejeno prekliče. Za skrbnika mu je postavljen Lampret Jožef, posestnik v Stični. Okrajno sodišče v Višnji gori, odd. I., dne 28. oktobra 1931. * E 209/31—10. 3239 Sklep. Na dne 28. novembra 1931 ob desetih določena dražba zemljišča vlož. štev. 349 k. o. Retje se prekliče. Okrajno sodišče v Ribnici, dne 18. novembra 1931. Vpisi v zadružni register. Vpisale so se nastopne zadruge: 1271. Sedež: Jezersko. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga Dan vpisa: 13. avgusta 1931. na Jezerskem, registrovana zadruga z omejeno zavezo. Namen zadruge je: 1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvu z dne 19. junija 1931 ekspro-1 priirani pašniki in gozdovi; 2. uptavljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. junija 1931, t. j. preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo, potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh; 3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike s pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd., 4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vseh, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gospodarstvo; 5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa zadrugina sredstva za po-vzdigo strokovne izobrazbe članstva. Zadružna pogodba z dne 12. julija 1931. Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih petkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo. Načelstvo obstoji iz: načelnika, podnačel-nika in 3 odbornikov. Člani načelstva so: Skuber Ivan, Zg. Jezersko, načelnik; Šenk Franc, Sp. Jezersko 1, podnačelnik; Piskernik Jakob, Zg. Jezersko 17; Virnik Anzelmo, Zg. Jezersko 53. Štern Joško, Sp. Jezersko 22. Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za njo na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta dva člana načelstva. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. avgusta 1931. Firm. 696/31 — Zadr. X 86/1. $ 1272. Sedež: Litija. Dan vpisa: 14. avgusta 1931. Besedilo: Pašniška in gozdna zadruga t Litiji, registrovana zadruga z omejeno zav. Namen zadruge je: 1. Združevati kmete v pravno osebo, kateri naj bodo kot agrarnemu subjektu dodeljeni od veleposestnikov na podlagi zakona o likvidaciji agrarne reforme na veleposestvu z dne 19. junija 1931 ekspro-priirani pašniki in gozdovi; 2. upravljati dodeljene pašnike in gozdove v smislu § 24 zakona o likvidaciji agrarne reforme z dne 26. jnnija 1931, t. j. preskrbovati svoje člane s potrebno pašnjo. potrebnim kurivom, potrebnim gradbenim lesom, lesom za hišno industrijo in obrt, s potrebno steljo itd. in voditi na teh zemljiščih gospodarstvo sploh; 3. skrbeti za izboljšanje dodeljenih pašnikov in gozdov, oskrbovati te pašnike e pitno vodo, z vodo za namakanje, s hlevi itd., 4. preskrbovati članom krmila, umetna gnojila, orodje in sploh vseh, kar pospešuje travništvo, živinorejo in gospodarstvo; 5. prirejati za svoje člane strokovna predavanja, zborovanja, razstave, tečaje in izkoriščati vsa zadrugina sredstva za po-vzdigo strokovne izobražbe članstva. Zadružna pogodba z dne 12. julija 1931 Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njih petkratnim zneskom. Oznanila se izvršujejo z enkratnim oklicem pred cerkvijo. Načelstvo obstoji iz: načelnika, podnačel-nika in 3 odbornikov. Člani načelstva so: Lenart Ignac, posestnik v Gradiških Lazah 14, načelnik; Zajc Ivan, posestnik na Bregu 25, podnačelnik; Tomše Feliks, posestnik na Zg. Jablanici 13; Birk Franc, posestnik v Bukovici 58, in Store Franc, posestnik v Sevšku 41 Načelstvo zastopa zadrugo in podpisuje za njo na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta dva člana načelstva. Deželno kot trgovsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 8. avgusta 1931. Firm. 697 — Zadr. X 88/1. Konkurzni razglasi Sa 23/31. • 3232 1273. Potrditev poravnave izven stečaja. Poravnalna zadeva: Kastelic Alfonz, trg. v Sevnici. Potrjuje se poravnava, ki jo je sklenil poravnalni dolžnik Kastelic Alfonz s svojimi upniki in ki določa, da je prednostne terjatve in zahtevke, ki jih ne dosega poravnava, prvenstveno plačati v celoti, ostali upniki pa prejmejo 40% kvoto, plačljivo v 12 mesečnih enakih obrokih, pri-čenši takoj po pravomočnosti potrjene poravnave, in da tej poravnavi prestopi kot porokinja in plačnica Kastelic Marta, zasebnica v Sevnici, s pravico takojšnje izvršbe po zapadlosti terjatev. Okrožno kot poravnalno sodišče v Celju, odd. I., dne 18. novembra 1931. •{c Sa 12/31-9. 8234 1274. Sklep. Poravnalna stvar Trapečarja Rudolfa iz Radne. S sklepom Sa 12/31—1 otvorjeni poravnalni postopek se v smislu § 55 zakona o prisilni poravnavi izven stečaja proglaša dovršenim, ker je potrditev poravnave postala pravomočna. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 14. novembra 1931. $ S 29/31—8. 8241 1275. Sklep. V konkurzni stvari Hrastnika Angelo-slava, trgovca v Ljubljani, Karlovška cesta št. 8, se na predlog prvega upniškega zbora dosedanji upravitelj konkurzne mase g. dr. Hacin Josip, odvetnik v Ljubljani, razreši te dolžnosti, ter na mesto njega postavi za upravitelja mase gosp. Kavčič Franc, posestnik in gostilničar v Ljubljani Privoz št. 4. Deželno sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 17. novembra 1931. •£ Sa 7/31—10. 3235 1276. Sklep. Poravnalna stvar Bevca Franca, trgovca v St. Jerneju. S sklepom Sa 7/31—1 otvorjeni poravnalni postopek se v 6mislu § 55 zakona o prisilni poravnavi izven stečaja proglaša dovršenim, ker je potrditev poravnave postala pravomočna. Okrožno sodišče Novo mesto, odd. II., dne 14. novembra 1931. Razglasi raznih uradov in oblastev No. 13277/1. Razglas. 3238 V smislu § 54. uredbe o izvrševanju očuvalnih odredb (Uradni list kraljevske banske uprave št. 28/125 od 6. februarja 1930) se razglaša, da je glasom sodbe okrajnega sodišča v Mariboru z dne 22. junija 1931, Kps VIII 383/31, prepovedano Bauman Francu, rojenemu 25. maja 1895 v Podovi in tja pristojnemu, srez Maribor desni breg, Dravska banovina, stanujoč v Račah, poročenemu delavcu, zahajati v krčme za dobo 1 leta, to je od 6. novembra 1931 do 6. novembra 1932. Po § 268. kaz. zakona se kaznuje vsakdo, ki ve za razglašeno prepoved iz § 55 k. z. pa vendarle postreže taki osebi z opojilom. Sresko načelstvo v Mariboru, desni breg, dno 16. novembra 1931. Razne objave 3240—3—1 Poziv upnikom. Podpisana tvrdka, je stopila v likvidacijo ter poziva vse upnike, da ji do 31. januarja 1932 prijavijo svoje terjatve. V Ljubljani, dne 1. novembra 1931. »Nova Jugometalija«, družba z o. z. v likvidaciji v Ljubljani, VIL, Žibertova ulica 27. 3225—3—2 Poziv upnikom. Poljedelska zakupna zadruga, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ljubljani, se je po sklepu občnega zbora z dne 11. septembra 1931 razdražila ter prešla v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo avoje terjatve v teku 6 mesecev pri podpisani zadrugi. Poljedelska zakupna zadruga, r. «. a o. v Ljubljani v likvidaciji. Al Jennings: 41 Pesnik in bandit In potem smo vsi trije začeli skupaj rešetati, koliko bi lahko vrgla takšnale povest in kam bi jo človek poslal, živo smo se zanimali, kaj bo zdaj z njo. »Jezdeci prerije« s celimi vedri krvi so bili na mah pozabljeni ob tej čudoviti »Božični povesti«. Z navdušenjem, ki je lastna oboževalcem junakov, sva z Raidlerjem spoznala Porterjevo genij alnost. Sklenili smo, da pošljemo to zgodbo »črnemu mačku«. Tiste čase je bil v ječi izobražen Francoz, bankir iz New Orleansa. Njegova sestra je Porterjevo povest odposlala uredniku v New Orleans. Nismo mogli dočakati dneva, ki bi nam prinesel vest o usodi »Božične povesti«, čisto za trdno smo računali, da jo bodo tiskali brez odloga. Najmanj kakšnih petinsedemdeset dolarjev bo vrgla, smo si mislili. Toda nazadnje je povest prišla nazaj. Leta pozneje sem jaz sam pošiljal svoja dela od uredništva do uredništva. Toda nikoli nisem bil tako besen, če je kakšna moja stvar prišla nazaj, kakor sem bil takrat, ko je pošta vrnila tisto čudovito delo Billa Por ter j a. Vedel sem, da je bil grenko razočaran tudi on sam. Računal je na honorar. Svoji hčerki Margareti bi bil rad poslal majhno darilce. Zdaj bo morala že še počakati. Ta očetovska nezgoda ga je globoko bolela. « , Skoraj ničesar ni rekel, ko mu je Billy izročil zavitek. Bila sva tako razjarjena nad uredniki listov, da sva ga prosila, naj se nikoli več ne obrača nanje. — Polkovnik, morda bo prišel kdaj še dan, da jih bom lahko zavrnil jaz. Za zdaj se mi pa še zdi, da odločitve o tem nimam v svojih rokah. In tako se je vrnil k svojemu pultu in je pisal in pisal. Sel je v svojo kaznilniško bolnico, na nočne hodnike pred celicami, in je zbiral gradivo ter je žalost in bedo, ki je bila okrog njega, z alkimijo O. Henrya izpreminjal v solnčno zlato svojih povesti. Marsikdaj nam je kaj od tega čital v našem »klubu puščavnikov« ob srečnih urah naših nedeljskih po-poldnevov, ki smo jih znali ukrasti mizeriji jetni-škega življenja. Klub puščavnikov. — žive pokopavajo. Porter je bil z vso dušo in srcem in iz vsega svojega temperamenta bohem. Z vsem, kar je nepristnega in zlaganega in na kar človek tako pogostem naleti v svetu umetnikov, ni imel nič opraviti. Niti malo se ni razumel na takšne reči. Ljubil je prostost in neformalno družabnost. V takšnem vzdušju se je znal razgreti, nasmejati in pozabiti, še v kaznilnici se je izkazala njegova fantastična vagabundska narava. Ustanovil je »klub puščavnikov«, ki je štel šest članov: tri bančne sleparje, enega ponarejevalca menic in dva roparja ekspresov. Vsako nedeljo smo se sešli v konstrukcijski pisarni. V nobenem klubu naj višje družbe bi se ne mogli vršiti bolj resni razgovori, bolj živahne in bolj resne diskusije in noben sladkosnednež bi si ne mogel želeti bolj okusnih obedov, kakor so bile te naše nedeljske južine. Naši bankirji so bili svoj čas člani naj bogatejšega sveta. Bili so izobraženi in visoko vzgojeni in to je bila kakor nalašč druščina za Billa Porterja. V klubu se je razmahnilo najboljše, kar je bilo v njem. On je bil kralj te ekskluzivne družbe. Bilo je v nedeljo, kakšne tri tedne potem, kar sem bil premeščen v poštni urad, ko sem prejel povabilo, naj pristopim h klubu. — Smukni sem, polkovnik, mi je zašepetal Porter. Bolj nenavadne sprejemne ceremonije se najbrž niso še nikoli pri nobeni stvari vršile na svetu. Porter me je sprejel pri vratih konstrukcijske pisarne ter začel v slikovitem govoru moje odlične sposobnosti poviševati do neba. —r Ta človek tu je finančnik, ki je pač vreden, da sedi med izvoljenci. Polkovnik ustreli vsakogar s tako gotovo hladnokrvnostjo, da se da to primerjati samo še s fineso, s kakršno Luiza začinja svoje omake. Luiza — to je bil priimek za Francoza, ki so ga bili zaradi nekih poneverb vtaknili v jetnišnico v Ohiu. Bil je rjave polti in živ, imel je manire princa; bil je prvi pisar v konstrukcijskem uradu in njemu smo bili dolžni hvalo za tajno kuhinjo, ki srno jo skrivali za stenami pisarne. Poroka tenis-igralca Odlični angleška tenis-ignalec Austin se je poročil 0 filmsko igralko Konstam. Poroki je prisostvovalo mnogo tenis-igralcev. Na sliki vidimo mladi par, ko se vrača iz cerkve. »potujoče« služkinje. fTaka služkinja dela v ponedeljek tu, v torek zopet drugod; ali pa hodi dopoldne sem, popoldne pa tja. Ena rodbina ji daje stanovanje, druga hrano; tako so vsi zadovoljni, ker ni za nikogar predrago, služkinja pa le pride na svoj račun. Ce pa kakšna rodbina odpade, se prav lahko in hitro najde druga, ki vskoči. Tudi pri radio-postajah so se ženske obneslo kot napovedovalke. Amerika je prva imela napovedovalko, ki je kmalu bolj zaslovela kakor vsi moški napovedovalci. V Evropi pa 6e je pojavila prva napovedovalka v Milanu, potem pa v Varšavi. Danes so radio-napovedovalke nekaj vsakdanjega. Napovedovalke pa morajo biti jako izobražene ženske, imeti pa morajo tudi prikupljiv glas. Zvok je ipri napovedovanju močno merodajen. Najbolj znana napovedovalka je dandanes Helena Canc v Ameriki, ker ima nekakšen otroški glasek. V Nemčiji pa polagajo največjo važnost na jasno in točno izgovarjanje besed. Tako se ženskam, ki hočejo delati, odpirajo vedno nova pota poštenega zaslužka. Drevo — »general« Dandanes ne verjamemo radi na čudeže, in zatr tudi to ni čudež, če imajo v Ameriki drevo, ki je general. V Ameriki živi namreč mnogo ljudi, ki so ponašajo z vojaškimi naslovi, čeprav ti ljudje niso nikdar služili pri vojakih. Vsak advokat skoraj je major, vsak drugi bankir je polkovnik. Ko je boksar Tunney premagal Dempsey-a, so ga imenovali za nadporočnika, letalca Lind-berga pa so imenovali po njegovem uspelem letu za polkovnika. Sicer pa Amerika naslovov ne pozna. Zato pa ni za amerikansko mišljenje nič čudnega, zakaj tudi kakšno drevo ne bi dobilo naslova poročnika ali generala. V Kaliforniji imajo velik naravni park, kjer rastejo največja in najbolj debela drevesa na svetu. V deblu nekega takega orjaka so napravili hotel za 40 oseb, skozi neko drugo deblo pa so izvrtali predor, da se vozijo avtomobili lahko skozi drevo. Iz drevesa »št. 218« pa bi lahko izdelali 90 milijard užigalic. Tega drevesa pa niso podrli, pač pa je tamošnji župan pri neki slovesnosti v parku podelil drevesu generalski naslov. Uradno se to drevo sedaj imenuje »general Skermann«; pravi general Shermann pa se je zelo odlikoval v bojih med severnimi in južnimi državami. Ogrski častniki polagajo venec na spomenik padlim vojakom v Berlinu Moderni ženski poklici Dandanes niso ženske, ki si same služijo svoj kruh, nobena redkost več, ampak že nekaj čisto vsakdanjega, in nobenega poklica ni, o katerem bi se danes dalo reči, da se za žensko »ne spodobi«. V najnovejšem času pa so se pojavili taki ženski poklici, o kakoršnih se našim materam ni niti sanjalo. Tak poklic je n. pr. »gigolina«. Kaj je »gi-goloT, to vemo: to je fant, ki je nameščen na kakem plesišču kot plesalec, tako da nobena ženska, ki bi rada plesala, ne ostane brez plesalca. »Gigoline« pa so plesalke, ki morajo plesati z vsakim, kdor bi rad plesal. V velikih hotelih nameščajo kot »gigoline« najraje dobro vzgojene in lepo in čedno oblečene ženske, ki: pa morajo biti seveda tudi odlične plesalke. »Gigolina« torej ni nikaka dvolična razuzdanka, navezane na darove, ki jim jih stiskajo plesalci v roke. Svoje delo opravijo ob dogovorjenem času, potem so pa proste. Na plešiščih ima »gigolina« svoje določeno mesto in njena dolžnost je, da pokaže obiskovalcem najnovejše plese. »Gigolina« torej ni nikaka dvolična razvzdanka, ampak je ženska, ki živi od svojega poštenega zaslužka — če hoče... »Gigoline« pa morajo biti krepke in zdrave, sicer svojega napornega pasla noč za nočjo ne morejo izdržati. Drug poklic je poklic »potujoče služkinje«. Se pred malo leti ne bi bila nobena rodbina trpela, da njena služkinja »potuje« tudi h kakšni drugi rodbini. Danes pa je to nekaj čisto vsakdanjega, da si vzame po več rodbin skupno služkinjo in tako se je razvil novi poklic Prehrana telesa skozi kožo- v vratih. Svojo oporoko je imela že zdavnaj pripravljeno. Njeno premoženje so cenili na 50 milijonov dolarjev, 42 milijonov pa je zapustila, kakor rečeno, za dobrodelne namene. nega načelnika svojega očeta in še nekaj generalov postreliti. Meseca oktobra 1. 1930. je prišel Cang-hsi-liang v Nanking, kjer je prisegel zvestobo tamkajšnji narodni kitajski vladi. Takrat pa že ni bil več tisti krepki mož, kakoršen je bil prej, ampak je bil že zelo slaboten in splošno so govorili, da ga je uničilo preobilno vživanje opija. Popolnoma drugačen mož pa je Čang-kaj-šek, ki ga imajo dandanes za neomejenega vladarja in diktatorja na Kitajskem. Tega moža so spravili na površje ruski boljševiki, v zahvalo pa je on sam vsak poskus boljševizma na Kitajskem neusmiljeno zatrl. Čang-kaj-šek je sin revnega sejmarja, ki se je vozil iz kraja v kraj s svojo robo. Mladi Čang pa je odšel v Kauton, kjer je hotel poskusiti svojo srečo. Tam je postal zelo delaven član kitajske narodne stranke in kadet v vojaški šoli, ki jo je bil ustanovil Kus Borodiu. Ker je bil jako bistre glave, je kmalu napredoval do generala in do vrhovnega poveljnika in državnega predsednika. Oženjen pa je s potomko ene najbogatejših kitajskih rodbin. Novo učinkovito in ceneno sredstvo za negovanje kože Primorji na oddelku za notranje bolezni v bolnišnici usmiljenih bratov na Dunaju prof. dr. Stejskal je izumil nov način prehrane bolnikov, ki ne morejo več uživati jedi na normalen način. Take bolnike hrani prof. Stejskal skozi kožo. So namreč bolniki, ki nimajo niti toliko moči več, da bi hrano žvečili; so tudi taki, da jim ne ostane nobena hrana v želodcu; tudi taki so, ki imajo v golti kakšno bolezen, da ne morejo požirati. Takim bolnikom mora pomagati koža in koža mora »jesti«, da dobi telo zopet svojo moč. Seveda kože ne moremo hraniti s piščanci ih s solato, ampak z neko posebno mažo, ki jo je sestavil prof. Stejskal iz masti, sladkorja in beljakovine. Če bolniku vtiraš to mažo redno v kožo, živi bolnik brez hrane in sestradano telo se zopet okrepi in sicer tako, da začne bolnik čez nekaj časa zopet lahko normalno jesti. Vse to so preizkusili tudi v laboratorijih. Koža pa ne daje hrane le naprej, ampak jo tudi sama uživa. Če v kožo vtiraš zgoraj omenjeno mažo, se koža okrepi in se napne, obtok krvi se izboljša, kar ima za posledico zdravo in svežo barvo, tako da izgleda koža kar pomlajena. Gube izginejo in koža postane gladka. Ta učinek je še boljši, če se maži dodene neki Izvleček iz živalske kože. In še eno prednost ima nova maža — da skoraj nič ne velja. Sobota, 21. novembra 1931: Dar. M. Dev. Pravoslavni, 8. novembra: S. Ari. Mih. Nočno slubo imajo lekarne Kmet na Dunajski oesti, Levstik na Resljevi cesti in Bohinec v Spodnji šiški. 42 milijonov dolarjev za dobrodelne namene Pred nekaj dnevi je umrla v Filadelfiji v Zedinjenih državah 74-letna gospa Wilson, ki je volila 42 milijonov dolarjev za dobrodelne namene. Ta ženska se zadnjih 90 let ni nikdar pokazala na ulici. V svoji mladosti je bila zaročena z nekim kapitanom, toda ta se je baš istega dne, ko bi se bil moral poročiti, odpeljal z jadrnico na morje, da bi ga, kakor je rekel, še enkrat dn sicer poslednjič prepihala krepka morska sapa. Mož pa je ponesrečil in umrl. Od tega trenotka dalje je gospa Wilson živela samo spominu svojega nesrečnega ženina in je dala speči vsak dan svežo svatovsko potico, ki jo je postavila na belo pregrajeno mizd. Obiskov ni sprejemala, pa tudi sama ni k nikomur šla. Trgovci, ki so ji donašali živila, so morali živila postavljati pred vrata, gospa pa jim je dajala denar skozi ozko špranjo Amerika leži v Nemčiji To ni nikaka šala; na Saksonskem leži res kraj, ki se imenuje »Amerika«; to dokazuje poštni pečat. Znameniti Kitajci Stari kitajski maršal Cang-tso-lin, ki je pred leti neomejeno vladal nad Mandžurijo, je postal 1. 1928. žrtev velike železniške nesreče; ljudje so takrat splošno govorili, da so Japonci nalašč poškodovali železnico, da bi spravili spoti mandžurskega mogotca. Za njegovega naslednika so po maršalovi smrti izvolili visoki častniki njegovega sina Cang-hsi-janga, ki je bil tedaj v Pekingu, glavnem mestu Kitajske, kot poveljnik mandžurskih čet jako znana . osebnost ,ker je vedno hodil po ulicah sam in peš, ne pa kakor njegov oče, ki se je vozil vedno le v oklopnem avtomobilu, ki ga je spremljal močan konjeniški oddelek. Njegova obleka, ki jo je nosil v Pekingu, pa je bolj spominjala na poklicnega jezdeca, kakor pa na generala in na najbolj mogočnega poveljnika čet na Kitajskem. General Cang-hsi-liang je bil v diplomatskih krogih v Pekingu vedno dobrodošel gost. Kot športnik se je lahko meril z vsakim Evropejcem. Živel je v vsem kakor pravi angleški »gentleinan«. Plesati je znal vse najmodernejše plese in kakor vsak orientalec je bil tudi on strasten igralec. Pri igri pa ni imel nikdar sreče, ker je bil le preveč predrzen. Nekoč pa je imel vseeno srečo in je obral nekega bogatega Angleža tako, da je ta moral prodati več svojih posestev v Angliji. Že od mladih nog pa so ga vzgajali kot bodočega vladarja Mandžurije in njegov oče je mnogo dal na svojega nadarjenega sina. Mladi Cang-hsi-liang je vlado tudi takoj po očetovi smrti prevzel, njegovo prvo povelje pa, ki ga je dal, je bilo to, da je dal dolgoletnega štab- Izdaja tiskarna »Merkur«, Gregorčičeva ul. 28. — Za tiskarno odgovarja Otmar Michilek, — Urednik Milan Zadnek. — Za inseratnl del odgovarja Avgust Kozman. — Vsi v Ljubljani.