ACROCEPHALUS
XVII - 78-79 - 1996
Zasedeno območje črne štorklje Ciconia nigra v
Ljubljani
Occupied territory of the Black Stork Ciconia
nigra in Ljubljana
Peter TRONTELJ
Do sredine 80. let je bilo v Sloveniji znano le eno samo redno zasedeno gnezdo črne štorklje (Gregori 1987), Najdbi drugega gnezda na Ljubljanskem barju leta 1986 so sledili številni novi dokazi o gnezdenju v osrednjih in vzhodnih delih države. Še bolj se je povečalo število gnezditveno sumljivih in preletnih opazovanj. Širjenje areala in porast številčnosti v pretežno gozdnati Sloveniji je bil pričakovan glede na položaj v sosednji Avstriji (Sackl 1985). Bolj presenetljiv je morda odmik, s katerim je bilo naraščanje registrirano v Sloveniji. V Avstriji je bil glavni populacijski skok zabeležen v 70. letih. Že po letu 1983 se je rast populacije močno upočasnila glede na desetletje poprej.
Gnezdišča v sredogorju, gnezda na skalnih policah in na tleh, kakršna so znana tudi v Sloveniji (Ponebšek 1911, Božič 1994), v vzhodnem delu srednje Evrope niso nikakršne posebnosti (Bauer in Glutz von Blotzheim 1966). V Avstriji (Sackl 1993a) je 27% gnezd zgrajenih na
skalnih policah. Takšna izbira habitata in gnezdišča torej ni posledica novejših zgostitev populacij ali uničevanja nižinskih močvirnih gozdov.
Kljub širjenju areala in večanju populacije, ki se je v vzhodni Evropi začelo že v prvi polovici tega stoletja (Bauer in Glutz von Blotzheim 1966), evropske črne štorklje ostajajo plahe gozdne ptice. Cramp (1977) omenja odsotnost človekovih vplivov kot enega glavnih dejavnikov pri izbiri habitata. Tudi Bauer in Glutz von Blotzheim (1966) obravnavata črno štorkljo kot gozdno ptico, ki navadno beži pred človekovo bližino in jo vznemirjanja preženejo z gnezdišča. Nasprotno pa v vzhodnem Zakavkazju ponekod gnezdi tudi v naseljih. Za posamezne novonase-ljene ptice v srednji Evropi pravita, da so presenetljivo neobčutljive. Dornbusch (1993) v nekoliko novejšem pregledu za srednjo Evropo še vedno govori o "izraziti gozdni ptici" in kot neizogiben varstveni ukrep zanjo omenja preprečevanje motenj v gnezdišču. Tudi v Sloveniji je bila
Slika 1: Črna štorklja na daljno vodnem drogu, priljubljenem počivališču. Drog stoji na odprtem, okrog 150 m od roba naselja. Fig. 1: Black Stork on a power transmision pole, its favourite resting place. The pole is situated in the open country, some 150 m from the edge of the residential area. (P. Trontelj)   .
156
XVH - 78-79 - 1996
ACROCEPHALUS
črna štorklja v gnezditvenem obdobju opazovana predvsem v gozdnatih predelih, proč od neposrednega stika s človekom. Več opazovanj blizu naselij ali prometnih povezav izvira iz časa preleta, predvsem jesenskega.
V času od 16.06. do 07.08. 1994 je bil severozahodni del Ljubljane prebivališče enega do dveh odraslih osebkov črne štorklje. Moja opazovanja so bila večinoma naključna. Možno je, da sta bili ptici v omenjenem predelu že teden ali dva prej. Vse registracije so omejene na območje med Kosezami, Podutikom in Brdom (si. 1). V 12 od 17 zabeleženih opazovanjih je ena ptica stala na lesenem drogu nizkonapetostnega daljnovoda. Enkrat sem opazoval krožeč par, trikrat po eno krožečo ptico, v enem primeru pa je bila ptica na preletu. Vsaj v avgustu je ena ptica prenočevala na daljnovodnem drogu; pred tem jev morebiti prenočevala v bližnjem gozdu. Štorkelj nisem nikoli opazoval pri prehranjevanju. Predvidevam, da sta lovili v reguliranih potokih Pržanc in Glinščica. Njuni strugi sta toliko poglobljeni, da bi ptico bilo mogoče videti le iz neposredne bližine. Poleg Koseškega bajerja, ki je s svojimi strmimi bregovi neprimeren, v območju opazovanj ni drugih voda. Površinsko prevladujejo intenzivno obdelani travniki in njive ter v približno enakem deležu gospodarsko izkoriščan mešan gozd. Ne-zanemarljivi sta pozidana površina ter zahodna ljubljanska obvoznica, vzdolž katere sta se štorklji zadrževali. Predel s Potjo spominov in tovarištva je ob popoldnevih in koncu tednaveno glavnih ljubljanskih sprehajališč. Črna štorklja se je vsaj dvakrat po več ur zadrževala manj kot 50 m od roba strnjenega naselja, v katerem so potekale vsakodnevne dejavnosti, Trikrat je na nizki višini letela nad naseljem. Ko je sedela na drogu (si. 2), je bila njena ubežna razdalja okrog 10 m.
Ti podatki bi bili s favnističnega stališča vredni le kratke notice, saj ni šlo za več kakor za daljše letovanje para na nekem območju. Skrajno neobičajen je bil habitat, ki sta si ga štorklji izbrali, ter neposreden stik z mestom in avtocesto. Črna štorklja je v evropskih razmerah teritorialna ptica, ki na svoj teritorij opozarja med
drugim s posebno obliko teritorialnih in svatovskih letov (Sackl 1993b). Elemente teh letov sem opazoval tudi pri krožečih pticah v Kosezah. Mislim, da je to ob dvomesečnem obdobju zadrževanja v istem predelu dovolj, da govorimo o teritoriju negnezdečega para. Poskus gnezdenja lahko izključimo z veliko verjetnostjo, saj gnezdeče ptice zasedejo svoja gnezdišča že v aprilu. Gledano s človeškimi očmi je v okolici veliko mnogo ugodnejših prostorov, npr. Ljubljansko barje in s potoki bogato Polhograjsko hribovje. Možno bi sicer bilo, da sta ptici v zgodnji pomladi neuspešno gnezdili v širši okolici Ljubljane, kasneje pa sta vzdrževali novo izbran teritorij na obrobju mesta in si izkazovali naklonjenost z elementi svatovskega vedenja (op. ured.). Zakaj sta štorklji izbrali prav mestno obrobje, lahko le ugibamo. Obročkov ali drugih znakov, ki bi govorili o ubežnikih, nisem opazil. Posamezni pari vrste, ki velja za okolju ozko prilagojeno in ogroženo, lahko zasedajo navidez neprimerne habitate v predelih, kjer je vrsta v populacijski ekspanziji. Npr. sokoli selci na visokih stavbah v mestih ali tatarske žvižgavke, ki gnezdijo na Bodenskem jezeru že po pristaniščih. Ali smo oz. bomo podobni "devalvaciji" priča pri črni štorklji? Ali so taka in podobna opažanja znanilci večje sinantropizacije vrste? Poskus gnezdenja ob severnem obrobju Gradca (Kepka 1989) na skalni polici v bližini sprehajalne poti se je končal z izginotjem jajc. Drugih podobnih primerov za srednjo Evropo v literaturi nisem zasledil.
LITERATURA
Bauer, K.M., Glutz von Blotzheim, U.N. (1966): Handbuch der Vögel Mitteleuropas, Bd.l. Akademische Verlagsgesellschaft, Wiesbaden.
Božič, I. (1994): Črna štorklja Ciconia nigra. Acrocephalus 15: 51-52.
Cramp, S. (1977): Handbook of the Birds of Europe, the Middle East and North Africa, Vol. 1. Oxford University Press,
Dornbusch, M. (1993): Zur Situation des Schwarzstorchs in Mitteleuropa, Schriftenreihe fr Umwelt und Naturschutz im Kreis Minden-Lübbecke 2: 47-48.
157
ACROCEPHALUS
XVII ¦ 78-79 -1996
Slika 1: Območje na zahodu Ljubljane, kjer se je v letu 1994 redno zdrzeval par črne štorklje. S pikami so označeni položaji daljno vodnih drogov, kjer se je štorklja najpogosteje zadrževala. Fig. 1: The area in the western part of Ljubljana, where a pair of Black Storks was seen regularly in 1994. Dots indicate the position of the power transmission poles, most often frequented by these storks.
158
XVII - 78-79 - 1996
Gregori, J. (1987): Črna štorklja Ciconia nigra gnezdi na Ljubljanskem barju. Acroce-phalus 8: 37-39.
Kepka, O. (1989): Ein Brutversuch des Schwarzstorches Ciconia nigra im Weichbild der Stadt Graz. Mitt. Abt. Zool. Landesmuseeum Joanneum 43: 25-26.
Ponebšek, J. (1911): Črno štorkljo je ustrelil. Lovec 2, Ljubljana.
Sackl„P. (1985): Der Schwarzstorch Ciconia nigra in Osterreich - Arealausweitung, Bestandsentwicklung und Verbreitung. Die Vögelwelt 106: 121-141.
Sackl, P. (1993a): Aktuelle Situation, Reproduktion und Habitatansprche des Schwarzstorchs. Schriftenreihe fr Umwelt und Naturschutz im Kreis Minden- Lbbecke 2: 54-63.
Sackl, P (1993b): Beobachtungen zum Thermiksegeln und zur Flugbaltz des Schwarzstorchs Ciconia nigra, kologie der Vögel 15: 1-16.
POVZETEK
Od sredine 80. let naprej je bilo v Sloveniji opaziti naraščanje populacije in širjenje areala črne štorklje, podobno kot v nekaterih drugih srednjeevropskih državah. Novi življenjski prostori se ne razlikujejo od že opisanih v sosednjih državah in so pretežno gozdnati ter odmaknjeni od človeka. Od junija do avgusta 1994 je par odraslih črnih štorkelj bival v severozahodnem delu Ljubljane. Ptici sta pri kroženju občasno kazali elemente teritorialnih letov in dvorjenja. Dokazov za morebiten poskus gnezdenja ni bilo. Opažanja so iz do kilometer širokega nepozidanega pasu med strnjenim stanovanjskim naseljem in avtocesto. Črna štorklja je za počivališče izbrala med drugim telefonski drog manj kot 50 m od roba naselja in je večkrat krožila nad samim naseljem. Ubežna razdalja na drogu stoječe ptice je bila približno 10 m. Območje opazovanj je močno frekventirano sprehajališče. Nepozidano površino predela sestavljajo njive, travniki in mešan gozd v približno enakih deležih. Edini za črno štorkljo primerni vodi sta dva regulirana in poglobljena potoka, ki imata zaradi evtrofizacije bujno vegetacijo in favno. Tu sta se štorklji domnevno prehranjevali.
SUMMARY
From the mid-eighties onwards, an increase in the population of the Black Stork and its range have been noted in Slovenia, just like in some other Central European countries. The bird's new natural surroundings do not differ from the already described ones in the neighbouring  countries;   they  are  predominantly
ACROCEPHALUS
woody and somewhat distant from man. From June to August 1994, a pair of adult Black Storks frequented the NW part of Ljubljana. While circling in the air, the birds occasionally showed the elements of territorial flight and courtship. There was no other evidence, however, about a potential attempt to breed there. The observations were made from up to a kilometre wide open area between a densely populated residential area and the motorway. As than 50 m from the edge of the residential neighbourhood and circled a number of times above this area. The escape distance of the bird standing on the pole was about 10 m. This open area is a highly frequented promenade and consists of approximately equally large fields, meadows and a mixed forest. The only waters suitable for this bird are the two regulated and deepened streams which are due to their eutrophication known for lush vegetation and fauna. The two storks presumably fed there.
Peter Tiontelj, Cesta na Laze 27, 1000 Ljubljana
159