AMERICAN IN SPIRIT FOREIGN .. " IN LANGUAGE ONLY AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER NO. 62 CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, MARCH 16, 1938 LETO XLI. — VOL. XLI. Francija lrdiF da preti Jugoslaviji ista usoda kot Avstriji, potem ko bo padla Čehoslovaska Paris, 15. marca. Francija je Vceraj precej ostro nastopila jflede Hitlerjeve propagande, Je zahtevala od Anglije, da Se jasno izjavi kaj namerava ^gleška vlada narediti v slu-žaiu Avstrije in kaj bo ukrepa glede groženj čehoslova- ski. V novem francoskem mini-sterstvu je bil zaeno ustvarjen ^ovi ministerski urad—minister propagande. Enake ministre iIllajo dosedaj samo v diktatorskih državah. Za novega francoskega minila za zunanje zadeve je bil ■"tienovan Paul Boncour, eden Največjih zagovornikov Lige Prodov in velik nasprotnik diktatorj ev. Boncour je kot biv-Sl Poslanec neprestano napadal Mussolinija v parlamentu. Z ^ussolinijem namerava Anglija sedaj narediti prijateljsko Pogodbo. Boncour, ki je v mednarodnem razsodišču v Haagu leta 1931 ostro napadal prikloplje-nje Avstrije k Nemčiji, čaka sedaj izjave angleškega minister-skega predsednika, da poizve, kaj je pripravljena Anglija narediti glede Čehoslovaške, ki je zaveznica Francije in kateri sedaj grozi Nemčija. Nadalje bo skušal Boncour dokazati Jugoslaviji in Romunski, da prideti na vrsto takoj za čehoslovaško, ako se tesno ne okleneti Francije. Boncour je nasvetoval Romunski kot Jugoslaviji, da sodelujeti s čehoslovaško. Obenem pa se bo Francija približala Italiji. Že je bil imenovan nov francoski poslanik za Rim. Ta urad je bil zadnje dve leti prazen. Francija bo šla celo tako daleč pod minister-skim predsednikom socialistom BI umom, da bo Italiji priznala Abesinijo v zameno za gotove ugodnosti od strani Italije Franciji. Zanimive vesti si življenja ameriških Slovencev po mnogih naših naselbinah V Ely, Minn., so, 5. marca na-rojaka Valentina Novljana Mrtvega. Star je bil 59 let, sarnski in je živel v Ameriki ka-Nh 25 let. V Evelethu, kjer je-Prej živel, zapušča brata, v sta-ri domovini pa dva brata in tri sestre. Doma je bil iz Velike Žalne na Dolenjskem. — V Hib-bingu, Minn., je umrla Frances Povše, hčerka; družine John ^ovšeta. — Družina Mihael Sterk, ki se je šest let mudila v stari domovini, se je povrnila v Gilbert. • Joe Grm v .Farrellu, Pa., je | šel 2. marca na delo, pa je padel j tako nesrečno, da je dobil resne poškodbe. — Istotam je padla tudi Frances Zidanšek in sicer v hiši in si močno poškodovala roko. Zadnjo soboto je v Jolietu 55-letni George Klepec napadel z nožem 52-letnega Antona Mi-klavčiča, svojega bivšega stanovanjskega gospodarja in mu prizadjal težko rano na vratu. Napad se je izvršil na ulici. Mi-klavčiča so odpeljali v bolnišnico. Klepca pa v zapor. Klepec pravi, da se je maščeval za napad, ki ga je Miklavčič izvršil nanj pred tremi leti. Nacionalisti na španskem še vedno napredujejo Hendaye, Francija, 15. marca. španska vlada je bila prisiljena poslati vse moštvo, ki ji je bilo na razpolago v bližini na dolnjo aragonsko fronto, kjer Nacionalisti pod načelstvom generala Franca stalno napredujejo. Ako prodro nacionalisti na tej fronti, tedaj imajo skoro Prosto pot do morja in bo padlo Važno mesto Barcelona. Vladna Poročila iz Madrida potrjujejo vesti ,da general Franco stalno Napreduje. Sedanja ofenziva je Največja, odkar je izbruhnila Španska civilna vojna, španske vladne čete so na več krajih razkropljene in le težko vzdržujejo. 1'udi na sektorju južno od Te-^Uela so zmagali nacionalisti in se precej približali Madridu. Jelenova večerja Pri Zalokarjevih, 911 Addison Rd. bo v soboto 19. marca servirana fina jelenova večerja v počast vsem Jožetom in Pep-cam. Seve, vsak je vabljen, da Pride na to okusno večerjo, kakor jo zna pripraviti Mrs. Zalo-Za poplakniti se bo servisa fina pijača vsake vrste. Zadušnica V četrtek 17. marca se bo ob uri zjutraj brala v cerkvi sv. ^ida sv. maša za pokojnim Jos. Cimperman v spomin tretje obletnice smrti. Sorodniki in prijatelji ranjkega so prijazno vab-3 j eni. jLidituMUBiii^A Cena evropskega denarja je začela padati New York, 15. marca. Denarni trgi Evrope se nahajajo v paniki. Evropa se nahaja v divjem nemiru ter kupuje ameriški dolar in ameriško zlato. Vrednost evropskega denarja je začela padati, ko je Nemčija zasedla Avstrijo. Kapital se seli zlasti iz manjših evropskih držav. Edino francoski frank je ostal kot je bil. Nizozemski guilderji so padli za 14 točk. Da se je cena francoskemu franku celo nekoliko dvignila, je vzrok, ker prihaja v deželo belgijski, švicarski in nizozemski denar. Padla je celo vrednost angleškega funta. Vzrok je, ker je bilo mnogo angleškega denarja prenesenega v Ameriko. Padla je tudi cena nemške marke, nad katero sicer izvaja vlada strogo kontrolo. Marka je padla za 12 točk. Roosevelt je baje proti neodvisnosti Filipincev Washington, 15. marca. Paul McNutt, visoki komisar Zed. držav za Filipine, je imel včeraj pomemben govor, ki je bil oddajan po vsej Ameriki in tudi po Filipinskih otokih. V govoru je poudarjal, da nasprotuje načrtu, da bi Filipinci postali samostojni. Kongres je sicer naredil tozadevno postavo, ki daje v letu 1942 Filipincem popolno svobodo, toda predsednik Roosevelt je začel zadnje čase temu nasprotovati, in to iz vzrokov, ki so privedli do spopada med Kitajci in Japonci. Roosevelt je izbral visokega komisarja Mc-Nutta, da je javnosti povedal njegovo mnenje. Značilno je, da Filipinci sami odobravajo prepričanje predsednika Roosevel-ta in bi raje ostali pod vlado Zeclinjenih držav, kot pa da bi dobili samostojnost in svobodo ter postali prej ali slej žoga v japonski politiki. "Dokler vihra ameriška zastava na Filipinih," je dejal McNutt, "toliko časa bodo uživali Filipinci mir. Kakor hitro pa zgine ameriška zastava na otokih, bodo slednji predmet krvavih bojev, ki ne bodo potihnili desetletja." Ameriški protest Washington, 15. marca. Kongresman 0'Toole, demokrat iz države New Yorlc, je včeraj imel značilen govor v kongresu, v katerem je pozval vlado Z edin j enih držav, da takoj preneha z diplomatičnimi stiki z Nemčijo, dokler Hitler zopet, ne vzpostavi Avstrijo in ji vrne neodvisnost. Obenem je pozval vlado, da nikakor ne dopusti, da bi Nemčija dobila helium plin, katerega rabi za siyoje Zeppeline. Helium plin se dobiva samo v Ameriki in je kongres zadnje čase privolil prodajo tega plina Nemčiji. Avstrijski poslanik v Washingtonu je dobil včeraj povelje iz Dunaja da naj r azob e s i nemško zastavo s kljukastim križem v poslopju avstrijskega poslanstva. Ker v poslanstvu niso imeli nemške zastave, niti, je ni mogel kupiti kje v Washingtonu, je moral poslati v nemško poslanstvo po njo. Amerika bo najbrž odpravila poslanstvo na Dunaju ter ga spremenila v navaden konzulat. Radio iz Ljubljane Mrs. Mary Strekal, 21274 Arbor Ave. nam sporoča, da so pretekli četrtek popoldne 20 minut do tretje ure slišali radio program iz Ljubljane. Peli so šolski otroci. Prva pesem je bila slovenska, druga hrvatska, tretja srbska. Petje se je jako lepo in razločno slišalo. Končno je neka 12-letna deklica naznanila, da je 9. ura zvečer in pristavila: Pozdravljeni slovenski tovariši v Ameriki. Slišalo se je jako razločno. Kdo bo plačal avstrijske dolgove Ameriki? Washington, 15. marca. Ameriška vlada namerava v kratkem vprašati nemško vlado, če je slednja pripravljena plačati dolgove bivše Avstrije. Avstrijska republika dolguje Zedinjenim državam $30,000,000. Iz državnega oddelka se tudi poroča, da bo ameriška vlada zahtevala od Berlina, da nemška vlada garantira pravice ameriških državljanov v Avstriji. Toda državni oddelek ne bo prej storil teh korakov, dokler ne bo uradno obveščen, da je Nemčija prevzela Avstrijo. Najbrž tozadevno naznanilo ne bo. prišlo, dokler se v bivši Avstriji ne izvrši narodno glasovanje glede pripadnosti Nemčiji. Glasovanje je odrejeno na dan 10. aprila. Kakšno razpoloženje vlada v glavnem mestu napram Nemčiji je razvidno iz demonstracij, ki so se včeraj vršile pred poslopjem avstrijskega in nemškega poslaništva v Washingtonu. Velike skupine ljudi so ves dan paradirale pred poslopjem in kričale: "Doli s Hitlerjem!" -o- Mestni delavci Mestna zbornica v Clevelandu je te dni enoglasno sprejela določbo, da morajo vsi mestni uradniki prebivati v Clevelandu in ne v predmestjih. Prizadetih je kakih 400 mestnih uradnikov in uslužbencev, ki delajo za mesto Cleveland, toda bivajo v predmestjih. Dve leti imajo čas, da prodajo svoje hiše v predmestjih in se preselijo v Cleveland. Ako ne, tedaj morajo pustiti mestno delo. . Obletnica V četrtek se bo brala sv. maša za pokojnim Antonom-Koci ob priliki prve obletnice smrti. Sv. maša bo ob 7. zjutraj v cerkvi Marije Vnebovzete na Holmes Ave. Prijatelji in sorodniki ranjkega so prijazno vabljeni. V bolnišnico V bolnišnico sv. Aleša se je moral podati Edward Gabrenja od dobro poznane Gabrenja družine na 22010 Ivan Ave., Euclid, želimo mu, da bi srečno prestal operacijo in se kmalu zopet vrnil k svojim. Položaj ¥ Evropi Paris. — Ministerski predsednik socialistične Španije je dospel z zrakoplovom v Pariz in je zaprosil francosko vlado, da dobi takoj 200 .zrakoplovov, topove in streljivo, ker general Franco dosledno zmaguje. Kakšen odgovor je Francija dala, ni znano. Ministerski predsednik Ne-grin se je vrnil v Španijo. Hendaye, Francija. — španske vladne čete so na polnem umiku. Preganja jih 100,000 mož močna armada generala Franca, ki je samo še 30 milj oddaljena od morja. London. — Anglija trdi, da obstoji med Nemčijo in Italijo tajna vojaška pogodba. Anglija se pripravlja, da naredi enako pogodbo s Francijo. 30,000 nemških vojakov je zapustilo Nemčijo v pondeljek in odpotovalo v Španijo. Praga, 15. marca. Nemški poslanci v čehoslovaškem državnem zboru so včeraj vprizorili veliko rabuko v parlamentu, ko so žahtevali izredne pravice za Nemce na čehoslovaškem. Grozili so s Hitlerjem. Moskva, 15. marca. Visoki uradni krogi poročajo, da je Rusija pripravljena boriti se s Francijo za čehoslovaško, ako bo slednja napadena od Hitlerja. Berlin. — Hitler se je v torek popoldne vrnil iz Dunaja v Mo-nakovo, kjer je bil viharno pozdravljali. Dunaj. — Pred odhodom iz Dunaja je Hitler obljubil katoliškim voditeljem, da bo spoštoval pravice katoličanov. Rim. — Danes, v sredo, bo govoril Mussolini v laškem parlamentu. Avstrija bo predmet njegovega govora. Washington. — Predsednik Roosevelt je v torek omenil, da je Avstrija, ena izmed držav, kateri bodo priznane colninske ugodnosti, fcakoršnjjih Nemčija ne more dobiti. S tem je Roosevelt pokazal, da ignorira zavzetje Avstrije od strani Nemcev. ---o--— Ložka dolina Danes zvečer se vrši mesečna seja društva Ložka dolina v navadnih prostorih,______________ Blum se mora boriti na treh frontah Paris, 15. marca. Potem ko se je francoski frank dvignli v veljavi prva dva dneva, ko je Hitler zasedel Avstrijo, je pa padla cena franka včeraj v trenutku, ko je nova vlada mini-sterskega predsednika, socialista Bluma dala zagotovilo, da bo Francija prišla Čehoslovaški na pomoč, ako bo slednja napadena od Nemčije. Vlada premierja Bluma je dobila takoj drugi dan svojega obstanka močno opozicijo od treh strani, in sicer iz političnih, finančnih in diplomatskih krogov. Finančni krogi so povzročili, cla je padel frank na 32.50 za en dolar. Senatna zbornica parlamenta, ki je konservativna, nasprotuje kabinetu socialista Bluma in zahteva, da sestavi vlada, v kateri bodo zastopane vse stranke. Blum sam je izjavil, da je njegov kabinet le začasen in da je pripravljen ustvariti vlado narodne unije, pri kateri bodo imele vse močnejše stranke svoje zastopnike. Mnogi kritizirajo imenovanje Boncoura za tujezemskega ministra. Boncour je poznan kot velik nasprotnik Italije in se boje, da bo zgubila Francija prijateljstvo Italije in Anglije v trenutku, ko najbolj potrebuje dobrih zvez z Anglijo in Francijo. -,0- Mesto Cleveland zopet nima dovolj denarja Cleveland. — župan Harold Burton je te dni doposlal mestni zbornici proračun mesta Cleve-landa za leto 1938. Iz proračuna je razvidno, da bo imela mestna blagajna koncem leta 1938 primanjklja v svoti $6,-470,000. Direktni relif je vzroji, da bo zmanjkalo denarja. Za relif je sedaj na razpolago le $1,755,500, kar je mestna blagajna dobila od države Ohio, župan pravi, da bo veljal relif v Clevelandu za leto 1938 nič manj kot $9,220;000. Kje se bo dobil dener, župan ne more povedati, župan Burton je nadalje naznanil mestni zbornici, da bo mesto potrebovalo za letošnje stroške $16,637,000. V tej svoti ni vštet relif. župan Burton zahteva za mestne stroške letos $500,000 več kot lansko leto. To svoto bodo večinoma porabili za novo opremo policije in ognjegascev ter za razne WPA projekte. 18 prominenfnih ruskih zarotnikov je bilo usmrčenih. Pomilosleni so bili le trije Moskva, 15. marca. Osemnajst izmed 21 prominentnih ruskih zarotnikov, ki so bili spoznani krivim zarote po ruski tajni sodniji, je bilo včeraj zjutraj usmrčenih, en dan pozneje, ko je bila izrečena smrtna obsodba. Usmrtitev se je izvršila po vojaštvu ob 4:30 zjutraj. Milosti so bili priporočeni le trije obtoženi "zarotniki" in sicer znameniti profesor Pletney, ki je poznan po vsej Evropi kot Specialist za srčne bolezni, in Kristijan Rakovski ter S. Besonov. Rakovski je bil obsojen v zapor za 20 let, dočim je dobil profesor Pletnev 25 let zapora, ker je pomagal pri umoru ruskega pisatelja Gorkija. Bese-nov je dobil 15 let zapora. Vsi ti trije so že stari možje in seveda ne bodo več prišli iz zaporov. Od smrtne obsodbe v Rusiji ni priziva, odkar je bil v letu 1934 umorjen tajni zaupnik diktatorja Stalina, Kirov. Obtoženci so že naprej pričakovali smrtno obsodbo in nikakor niso bili presenečeni, ko je bila izrečena. Obsodba je bila izrečena v aristokratski dvorani bivšega "Kluba plemenitašev." Sodnik Ulrich je razglasil obsodbo ob 4. uri zjutraj. Dvorana je bila natlačena in sijajno razsvetljena. Snemali so tudi filmske slike na smrt obsojenih. Med obsojenci je bil tudi Boris Jagoda, bivši načelnik sovjetske tajne policije, ki je svoje-časno na povelje Stalina dal umoriti mnogo prominentnih Rusov, a je sedaj dočakal enako usodo. Vsi obtoženci in obsojenci so prosili za milost. Nacifikacija Avstrije je popolna, Hitler se vrne v Berlin, Splošno glasovanje v Avstriji 10, aprila. Žid je belijo iz Avstrije Dunaj, 15. marca. Nemške vojaške čete, ki so dospele v bivša Avstrijo, zlasti na Dunaj, se bodo v kratkem vrnile. Najbrž ostanejo tarn do volitev, ki se vrši jo 10. aprila. Hitler odpotuje v sredo zjutraj v Berlin. Zedinjenje Avstrije in Nemčije gre naprej kot napovedano. Dočim je vzelo v Nemčiji leta, predno se je vladna oblika fašizma udomačila, se je to v Avstriji zgodilo v nekaj dnevih. Noben despot v zgodovini ni imel še kdaj večje kontrole nad narodom, kot jo ima danes Hitler nad združenimi Nemci. "Ni je sile na svetu, ki bi nas ločila," je Hitler poudarjal na Dunaju. To je govoril bivši avstrijski korporal in papirar, ki se je dvignil do absolutnega vladarja vseh Nemcev. V pogovoru z raznimi tuje-zemskimi časnikarji se je Hitler na Dunaju izjavil, da nikakor ne pričakuje nobenega nasprotovanja od strani nobene države, ker se je Avstrija spojila z Nemčijo. "Ali smo naredili komu kaj škode?" je vpraševal Hitler časnikarje. "Avstrija se je združila z Nemčijo, ker so Avstrijci sami to zahtevali. Zakaj ljudem ne dovolite svobode. Za Evropo bo sedaj mncgo bolje in mirnejše, ko je Avstrija, ki je nemška, postila del Nemčije." V velikem strahu živijo avstrijski židje. Samo na Dunaju jih je najmanj 160,000. Po vsej Avstriji jih je gotovo 300,000. Več tisoč jih je že pobegnilo v Italijo, Švico ali v Jugoslavijo. Toliko je gotovo, da bodo proti Židom izdane iste odredbe kot so bile izdane v Nemčiji. Hitler je obtožil Žide, da kradejo domačinom zaslužek, da povzročajo prepir med ljudmi ,da povzroču-jejo nepošteno konkurenco. žene in dekleta, pozor! Tukaj bo nekaj za vas, česar na noben način ne smete zamuditi. V četrtek večer ob osmih bo namreč poseben izvedenec kazal v Grdinovi prodajalni pohištva, 6019 St. Clair Ave. kuharsko umetnost. Ne sicer, kako se ta ali ona jed napravi, da je boljša, ampak bo pokazal, kako nove vrste peč skuha popolno večerjo z neverjetno malo količino plina. čudile se boste nove vrste metodi kuhanja. Pridite v četrtek ob osmih v Grdinovo prodajalno pohištva. Tam boste opazovale ves potek kuhanja, ko se živila dene surova v lonec in vzame ven pravilno kuhana. Kaj takega še niste videle in vas bo jako zanimalo. To bo demonstracija nove vrste kuhanja popolnoma zastonj in brez vsake obligacije za vas. Prostora bo dovolj za vse. Pridite, katere se zanimate za svojo kuhinjsko umetnost, ki je ena prvih v življenju. ____ujiiuM*. Ameriški dolar New York, 15. marca. Veljava ameriškega dolarja dnevno narašča. Vzrok so večinoma manjše evropske države, ki vlagajo svoje fonde v ameriške se-kuritete, ker smatrajo, da Evropa ni več dovolj varna za domače fonde. V Londonu in Amsterdamu se kar tepejo za ameriške delnice. Cene slednjim so precej poskočile. Ameriški bondi že več let niso bili tako visoki kot so te dni. Igral za predsednika Mladi Mr. Joe Sodja, po vsej Ameriki poznani igralec na banjo, je preteklo soboto igral tudi za predsednika Roosevelt a. Igral je v Mayflower hotelu v Washingtonu. Predsednik Roosevelt je namreč priredil časnikarjem, ki so prideljeni Beli hiši banket, pri katerem je predsednik predsedoval, in tekom banketa je zabaval odlične goste naš Joe Sodja! Iz bolnice Mrs. Matt Intihar se je vrnila iz bolnice, kjer je srečno prestala operacijo. Prijateljice jo sedaj lahko obiščejo na domu, 21491 Nauman Ave. Židje ne bodo smeli glasovati v Avstriji Dunaj, 15. marca. Adolf Hitler je danes javno proglasil ze-dinjeno Nemčijo, katere en del je bivša Avstrija. Obenem je prišla v javnost uradna izjava, da Židom ne bo dovoljeno udeležiti se splošnega glasovanja v Avstriji dne 10. aprila. Tako je bil izvršen prvi napad na avstrijske žide, ki so zgubili dr- • žavljansko pravico. Hitler je sinoči spal v Kaiserhof hotelu, 100 čevljev proč od umetniške akademije, iz katere so ga pred leti izgnali in je bil prisiljen iti v Nemčijo. Takoj po zajtrku danes zjutraj je Hitler sprejel dunajskega kardinala Innitzer v avdijenci. Avstrija je 90 odstotkov katoliška. Govori se, da je Hitler obljubil, da ne bo preganjal avstrijskih katoličanov. --o- Popravek V zahvali za pokojno Mary Znidaršič je družina pomotoma izpustila ime Mr. Simona šetine iz) Jolieta, 111., ki je darovala za sv. mašo. Ravno tako lepa hvala tudi American Legion Post No. 273 in The Boy Scouts za udeležbo pri pogrebu in za častni sprevod. t AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 16, 1938 r r AMERIŠKA DOMOVIHA" AMERICAN HOME — SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Cleveland, Ohio __________________________Published daily except Sundays and Holidays_ NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po pošti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. Single copies, 3c JAMES DEBEVEC and LOUIS J. PIRC, Editors and Publishers Entered as second class matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 62, Wed., March 16, 1938 Usoda Avstrije Dne 25. julija, 1934, je tedanji avstrijski kancler Engel-bert Dollfuss, ležeč na rumeni zofi v poslopju avstrijskega vladnega urada, polagoma izkrvavel in z njim zaeno je izkrvavela tudi Avstrija. Dne 25. julija, 1934, je bila po Hitlerju zapisana smrtna obsodba Avstrije. Dollfuss je bil napaden in ubit po nemških fašistih, ki so hoteli priti na krmilo vlade v Avstriji. Dollfuss je bil1 poznan kot največji nasprotnik Hiterja in nacizma. Za trenutek se je zdelo, da je mrtvi Dollfuss močnejši kot pa živi Dollfuss, kajti postal je prvi borec in mučenik za avstrijsko neodvisnost. Toda le za trenutek. Te dni se je pojavil v Avstriji kljukasti križ in Avstrije, katero je Dollfuss tako branil in se boril za njeno neodvisnost, ni več. Avstrija je propadla, ker niso evropske države niti trenile z mezincem za njeno obrambo. Evropske države so podpisale slovesno pogodbo, da bodo čuvale avstrijsko neodvisnost. Hitler se je smejal tej pogodbi in enostavno potlačil Avstrijo v svoj žep. "Drang naeh Osten" je prišel do svojega cilja. Versaillska mirovna podogba ki je okrnila Avstrijo določa, da Avstrija sama ostane neodvisna s svojimi 7,000,000 prebivalci in z Dunajem kot prestolnim mestom. Ista mirovna pogodba določa, da ne sme pod nobenim pogojem priti do zveze Avstrije z Nemčijo. Tedaj je bila Francija vodilna sila v Evropi. Ko so v letu 1931 začeli govoriti v Avstriji o "Anschlussu," se je Francija oglasila z močno besedo in Nemčija je potegnila roparske roke proč od Avstrije. Pred petimi leti je prišel Hitler do moči v Nemčiji. Hitler je dobro vedel, da je v Avstriji vse polno njegovih pristašev. Toda razmere niso bile ugodne. Treba je bilo položaj najprvo "ustvariti." V Avstriji so se začeli nemiri, poboji, vršilo se je metanja bomb. Za vse to so dolžili nacije. Leta 1933 so naciji tedanjega kanclerja Dollfussa javno prekleli in,prihodnje leto so ga umorili. Tla so bila pripravljena'za "Anschluss," toda tedaj je bila na potu Italija s svojo armado, ki je zapovedala, da mora Avstrija ostati neodvisna. To je bilo v letu 1934. Od onega časa pa vse do danes je Nemčija tajno agitirala po Avstriji in pridobivala pristaše, dasi je novi kancler Kurt Schuschnigg izposioval stroge postave proti tej agitaciji. Medtem se je pa Hitler približal Mussoliniju in sklenila sta prijateljsko pogodbo. Moč in vpliv Francije je v istem času padla radi neznosnih političnih razmer in delavskih bojev v Franciji. Položaj je postal naenkrat skrajno ugoden za Hitlerja. Italija bo molčala, Francija bo pa mirno gledala, ko se sesuje Avstrija v prah. V zadnjem trenutku, ko je bil pritisk odstrani Nemčije že neznosen, je skušal nastopiti kancler Schuschnigg in je odredil javno glasovanje, ki naj dožene, če so Avstrijci za Hitlerja ali ne. Iz Berlina pa je bil na Dunaj poslan ultimatum, ki prepoveduje javno glasovanje. Predsednik avstrijske republike Miklas Berlina ni hotel poslušati. Prišel je drugi ultimatum, ki je zahteval, da kancler Schuschnigg re-signira, sicer vpade nemška armada v Avstrijo. Kancler Schuschnigg je resigniral, narodno glasovanje jc bilo odpovedano in nad Dunajem se je razvila nemška zastava s kljukastim križem. Schuschnigg je pobegnil iz Avstrije. Njegove zadnje besede so bile: Bog čuvaj Avstrijo!" Na njegovo mesto je stopil Hitlerjev komisar, ki je izjavil: Avstrije ni več. Sedaj je samo en narod, ena država, en vodja. Hcil našemu Hitlerju. Heil zedinjeni Nemčiji. Kaj pravijo ostale države? Mogočna Anglija se pogaja z nemškim ministrom za zunanje zadeve, v Rimu vodi lord Perth prijateljska pogajanja z Mussolinijem, v Franciji je prišel na, krmilo vlade socialist Blum. Še v soboto je angleški ministerski predsednik povedal nemškemu zunanjemu ministru, da pomeni invazija Avstrije od strani Nemčije konec prijateljskih pogajanj. Drugi dan je bil Hitler že v Avstriji, "prijateljska pogajanja" se pa nadaljujejo. Narodi so sicer na straži, da branijo svoje meje, toda vojne ne želi nihče začeti. Diktator Hitler lahko samovoljno počenja kar hoče, ne da bi ga kdo poklical na odgovor? Kaj bo s Čehoslovaško, kaj bo z Jugoslavijo? "Prešeren ni ne tvoj ne moj, je last slovenskega naroda" Svetovni politikarji, ki hočejo nekaj vedeti, trdijo, da je Stalin fašist in bo upeljal v Rusiji fašistično diktaturo, kakor hitro spravi s poti (s svinčenimi pilulami) vse višje komuniste. In ka.i bodo k temu rekli naši cenjeni rdeči bratci, ki takri pobožno molijo k Stalinu? « » « France Barbič se je pred par dnevi bahal v Prosveti, da on ne bere našega lista. Par dni zatem nam je pa poslal lep dopis, vabilo na neko prireditev. Barbič ni logičen. Kako more človek pošiljati dopise v list, ki ga ne bere, niti ne upošteva? Seva, za razna vabila k prireditvam je pa Ameriška Domovina dobra oziroma dobri so najbrže kvodrički njenih številnih naročnikov, kaj ne. 8. februarja 1849 je v Kranju umrl največji slovenski pesnik France Prešeren. Slovenskemu, narodu je zapustil drobno knjižico pesmi "Poezije doktorja. Franceta Prešerna," ki so postale zaklad slovenskega naroda, potrdilo našegcu jezika in naše kulture pred svetom. Za to priliko je imel pisatelj Fr. S. Fin-žgar v ljubljanskem radiu predavanje o delu za odkup Prešernove rojstne hiše. Zamisel, da bi odkupilo Prešernovo rojstno hišo, ki naj bi prišla v last ,,naše banovine — torej v last slovenskega naroda, je izmed redkih idej tista, ki so jo pozdravili vsi časopisi soglasno z velikim navdušenjem. Napisanih je bilo mnogo iskreno lepih člankov o tem. To priča, da je v nas še ume van j a dovolj za to ,kar ni ne strankarsko ne politično ne sebično-osebnostno, ampak vsem skupna narodna, kuiturno-slevenska zadeva. In vsa javnost je dokazala, da je taka, vsemu narodu skupna stvar otetev rojstne hiše našega prvega in največjega pesnika Franceta Prešerna, ki je v dobi prebujenja slovenske zavesti s svojo večnostno poezijo prvi odprl vrata v plotu naše ožje domovine v široki svet in nam z njo napisal potni list v družbo drugih kulturnih narodov. Prav blizu je dan — 8. februar — ko bo vsaka šola — v mestu in po hribovskih zakotjih — praznovala Prešernov smrtni dan in zbirala drobne dinarje kot temeljne kamenčke za odkup Prešernovega rojstnega doma. Gotovo bo vse zanimalo, kako se je rodila zamisel, da bi bila vprav naša mladina, po Prešernovo "naš up, ki ji ne usmrti ljubezni do domačije noben strup" — tista, ki naj prevzame glavno breme za izvršitev tega namena. Naj sežem nekoliko nazaj. Kot otrok sem kaj krat slišal v domači hiši o Ribičevem dohtar-ju, ki je znal pesmi skladati. Moj oče — dober pevec — vem, da je možem pravil tekst: "Bliža se železna cesta" —toda omenil: "Ta je res lepa; vižo ji moramo dati, da jo bomo peli." Prešeren torej med preprostim narodom ni bil tako neznan, kot bi kdo mislil. Spominjam se še velikega navdušenja v fari, ko so na Ribičevi hiši odkrili vzidane spominsko ploščo in je Brez-nica prvič videla Sokole, tedanje navdušene borce za slovenstvo. Ko sem zašel v ljubljanske šole, sem mnogo poizvedoval o Prešernu, kar sem tuintam že zapisal. Prišla je osma šola 1891. Takrat smo dali Slovenci-osmošolci pobudo — seveda zelo tajno — za nekakšno Jugoslavijo. Zvabili smo abituriente vseh slovenskih in hrvaških gimnazij j v Ljubljano. Slovenci smo pri-1 pravili igro "Na Gosposvetskem j polju," v kateri so imeli Hrvatje hrvaško, Slovenci pa slovensko | besedilo. Igro mi je vlada zaple-! nila. Kljub temu je večer v sta-! ri čitalnici v Ljubljani bil nad ; vse slovesen. Takrat so prišle prvič tamburice v Ljubljano, i Zagrebški dijaki so imeli odli-1 čen orkester. Drugi dan po ve-; selici smo šli v Vrbo, kjer sem vse lepo pripravil. Na podiču vrh stopnic nas je čakal gospodar — Joža Vovk. Korenjak, da le kaj. V pristni narodni noši nas je pozdravil in govoril kot kak narodni voditelj. (Ta gospo-clav-kmet je namreč imel 6 latinskih šol!). Hrvatje so ga z nami vred občudovali in bili vsi navdušeni. Niso odlegli, da je na-pregel, naložil na loj trski voz najbolj nežne meščanske dijake in šel z nami na Bled. Tamkaj je knez Windischgraetz poslal k Petranu pismo in prosil, če sme 7. družino priti poslušat tamburice, ki jih .je prvič slišal. Omenim naj, da je bil med dijaki tedaj tudi Štefan Radič, ki se je naučil Gregorčičeva Kmečki hiši in jo čustveno, s čistim slovenskim naglasom predaval kasneje v kamniški čitalnici. Ta dijaški obisk je bil pač izredno slovesen in številen. Razen tega pa so bili vedno posamezni dijaki tisti, ki jih je največ obiskalo Prešernovo rojstno hišo. Kaj-krat sem jih vodil v Vrbo. Seveda — poletje — družina vsa na polju, hiša zaklenjena. Stekel sem v polje do Ribiča. Večkrat mi je dal kar ključ, mnogokrat pa je popustil zastavljeni plug in šel sam odpirat: Jih moram pozdraviti! je rekel stari študent, ki kljub kmetu ni mogel pozabiti svojih dijaških let. že takrat me je obletavala misel, ko sem v šoli slišal, kaj vse store Nemci za rojstne domove svojih velikih mož, da bi tudi mi Slovenci morali odkupiti Prešernovo rojstno hišo in jo varovati kot narodno dragocenost. Toda življenje me je pehalo po službah iz kraja v kraj in nikakor mi ni bilo mogoče začeti kakršnokoli akcijo v ta namen. Pokojni Ribič — Janez Vovk, ki je leta 1935 umrl, mi je rekel ob neki priliki: "Sitno mi je, ko ne moremo imeti tako pospravljeno po hiši. Saj veste, otrok je, da kar mrgoli. Kam naj jih de-nem? Zadnjič je prišel sam kralj k nam, pa je bilo vse navzkriž. Podaljšajte mi hišo, da bomo imeli dovolj prostora, potem pa bo veža, hiša in kamra tako rekoč vaša. Vedno čista za obiske." Ta misel bi bila izvedljiva z dosti skromnimi žrtvami. Toda hiša bi ne bila več ista. Skvarjena bi bila. Zato sem poskusil s sedanjo vdovo, ki mi jc nečakinja. Privolila je, da odstopi hišo, ako ji sezidamo novo na njenem vrtu. Zazdelo se mi je, da te prilike ne kaže izpustiti iz rok. Ko sem to omenil leta 1936 in 1937 mimogrede pri predavanju v Ljubljani, v Celju (učiteljskemu zboru) in nekaj nalega napisal v "Mladiko," so ?e oglasili takoj dijaki iz Maribora in 'poslali zbirko nad 300 din kot prvi kamen za Prešernovo hišo. Za njimi je prišlo uči-teljstvo celjskega okraja, ki je nabralo pri zborovanju 600 din, akademiki v Bohinju v lanskil oočitniccih ob tečaju pa nad 50C dinarjev. To mi je bil jasen kažipot, kako bi se izvedel odkup Prešernove rojstne hiše. Od nekdaj že je bil dijak tisti, ki je hodil v Vrbo in danes je prav take dijak, ki .je v svoji ljubezni prvi žrtvoval za ta namen, še preden je bil sestavljen odbor. Za dijakom pa se je takoj oglasilo naše narodno učiteljstvo. Torej mladina in njeni vzgojitelji bodo popravili, kar smo stari zamudi-i; taka je b;!a moja sodba. Zato sem se napotil k g. banu, mu ves načrt razodel in vpra-;al, ali je pripravljen določiti za ree šole v banovini Prešernov dan v namen takih zbirk. G. ban je bil takoj volje, da to stori in je zaeno odredil, naj banski tehnični oddelek izvrši načrt za novo hišo, da bo res slovenski kmečki dom in ne kaka sodobna delavska hišica, ki bi ne spadala v to lepo pokrajino prav k cerkvici sv. Marka. G. ban je dalje tudi izjavil, da bo banovina rada sprejela staro Ribičevo — Prešernovo rojstno hišo v svojo last, da bo res postala lastnina vsega naroda. Poslej mi je bila pot ravna. Z g. predsednikom Slovenske matice sva se posvetovala o sestavi odbora za odkup Prešernove rojstne hiše in sklenila: V odbor naj bodo povabljeni predsedniki najvišjih kulturnih naših ustanov. In tako je res na čelu odbora rektor naše univerze in ob njem zastopniki najvišjih zgolj kulturnih institucij z načelnikom banovinskega prosvetnega oddelka. S tem je, tako je odbor prepričan, izpodbilo vsako strankarsko trenje: Prešeren ni ne tvoj ne moj, Prešeren je naš, je last vsega slovenskega naro- da, naš skupni vrh, naš ponos, naša čast, nesmrtni stvaritelj lepot iz našega duha in naše besede. Dasi sem že omenil, kaj je privedlo mene in odbor na to pot pobiranja za odkup Prešernove rojstne hiše, se mi zdi potrebno, da ta namen še nekoliko pojasnim. Nekaj glasov — so zelo redki — se je nekam plaho javilo s pomisleki, češ, zakaj pa ravno in samo otroci in šole? Saj imamo j3o šolah vedno drugih nabirk dovolj. Na prvi pomislek odgovarjam v imenu odbora: čeprav v okrožnici banovine ni to izraženo, je pa vsakemu jasno, da gre-tu za moralni uspeh, da gre za pobudo tista skupne zavesti, ki jo moramo imeti in jo zlasti gojiti v mladini, zavesti namreč o svoji slovenski samobitni in svojski kulturnosti, zal katero se je od prvih početkov že toliko žrtvovalo, ki je dosegla tako odlične uspehe, da bi bilo groza, ako bi vse to zvodenelo. Mladina pa je tista, ki bo gojila višji razcvet naše kultura, kar se že vidno kaže na vseh kulturnih področjih, odkar smo zedinjeni v narodni državi in imamo svojo slovensko univerze. Drugi vzrok je tudi ta, ki ni omenjen, pa naj ga povem: Čisto dobro se zaveda ves :dbor, da je mnogo bede med učenci in da jih je veliko število, ki tudi dinarja ne bodo zmogli. Toda učenci naj bodo agitatorji pri imovitejših starših, da dajo več. Zlasti pa naj bi dijaštvo z vsem mladim navdušenjem šlo octrkat v bogate hiše, ki nimajo nikogar več v šoli. Ti imoviti Slovenci ne smejo dati dinarja; žrtvovati morajo večje vsote, iko ima.to le količkaj slovenskega smisla in narodne zavesti. Kar prav je imel tisti gospod iz daljne tujine, ki mi je rekel: 'Zakaj tak aparat za odkup uboge, skromne hiše? — Ljubljana, mati Slovenije, ima toliko imovitih ljudi, da bi sama v anem dnevu lahko odkupila Prešernov rojstni dom, pa bi se prav likomur nič ne poznalo." Torej — ne samo otroci — vsi prispevajmo, dijaki, vi žive iskre pa '.ares pojdite k imovitim ljudem ;.n navdušeno poagitirajte za prispevek, ki ga boste izročili v ivoj i šoli. Drugi ugovor je: Ker imamo :c toliko zbirk. Res je. Nimam latančnega vpogleda, sodim pa, la se je po naših šolah za Slovenke, naše stvari še presneto ma-o nabiralo. • Pravilno bi bilo, da ležemo k počitku, ■^andžija mi je pripravil ehko ležišče na diwanu, tovariši pa so šli spat h konjem. lsm° jih smeli pustiti brez straže. Zaklenil sem tudi oknice "'ogel do mene. Zanesel sem se na svoj dobri' posluh in mirno zaspal, v Dmgo Se'e> ko kUcat. , Odprl sem okno, beli dan je /-e bi'. Zaspal sem si. . Zvabil sem krojača k zajtrku, plačali smo račun, to-^ sami, in se pripravili za odhod. ■^andžija je nekem odšel, pa Se kmalu vrnil. V slovo nas je Počastil z navdušenim nagonom in pridjal še tole: 'Effendi, kot prijateja se °civa, čeprav si -mi prinesel ežke skrbi v hišo! Pa vse se gladko izteklo in zato ti na pot še tole svarilo. &il sem tam onstran pri Cu-''akovih. Sožalje sem moral iz-družini kot sosed. Vpra-Sa' sem za Čurakovim bratom, !ja so mi rekli, da ga ni doma, a je nekam odjezdil. Toda na dvorišču je stal najboljši lesarjev konj, osedlan in obr-zdan __ . Effendi, pazi! Bratov odhod Ve([Ja tebi!" v 'Morebiti pa odhaja po kupčiji." "Nikdar ne misli tega! Ranjen je, ves obraz ima razre-tako mi je pravil bekdži. tako rano na licu ne bo ho- dil po kupčijah. In razen tega ltr>a mrliča v hiši —. Ne, krv-lla osveta ga žene z doma! Pa- zi!" "Kak "Rjaveč z dolgo, široko liso. ^ajboljši konj je v vsej oko->ci. Ce namerava jezditi za tc-°j, se ne bo prej vrnil, da boš ^rtev. Kajti po običajih krvne °sVete bi bil brezčasten, če se ne maščuje." "Pa lepa hvala za svarilo! 1)1 z Bogom!" "Z Bogom, effendi! In ne se, ko prijezdiš na bi se naj prestra- ^estraši ulico!" v "Cemu sil ?" "Boš že sam čul in videl zakaj j» Odrinili smo, jezdil sem na-Prej. Dvoriščna vrata so se odpr-a in ko je pomolil vranec gla-na ulico, je zunaj zagrme-°> kot da je strela udarila. 11 oglušujoč trušč je sledil tresku. Kaj se je zgodilo —? Poslovilni "tuš," lepo, čast-110 odhodnico so nam zaigrali, ^lokupna vojaška godba zbi-^anska in številna množica va-8čanov je stala na ulici. Zurna je prva zatrobila in 2a njo so zagodli, zatrobili in Zabob,nali drugi. Grmelo, pihalo, vreščalo, cvililo in ropo-je, kot da se bliža sodni dan. Končno se je zurnist le usmilil naših ušes, odločno zamahnil z zurno in molk je le-na zbrane množice. Zurnist, kapelnik, pa me je Ogovoril: Effendi, častil si nas sinoči lr! Sostil, zato ti hočemo povr-j1.1^ dobro z dobrim. Sprem-^ali vas bomo pred vas, ako N°liš. In upam, da nam prone odbiješ." nič niso čakali na odgo- 811 je Pa Ver ^• Obrnili so se, zavihteli pi lj zamahnili z loki, udari P° bobnih in vsa četa s čast- nim občinstvom vred je odkorakala pred nami po vasi. Zunaj na polju so obstali. Halef se je v lepih, izbranih besedah zahvalil gospodom za častno spremstvo in nato so se vrnili na svoje domove. Mi pa smo odjezdili proti Uljarcem, koder smo prejšnji dan prišli. Pri Uljarcih šele bi krenili na desno proti Skoplju. Onstran sletovskega mostu sem dejal Halefu: "Jezdite v koraku dalje! Nazaj moram, nekaj sem pozabil. Kmalu vas dohitim." Odjezdili so. Ni mi seveda hodilo na misel, da bi se vrnil v vas. Druge namene sem zasedoval, ki pa o njih krojaču ni bilo treba nič vedeti. Nisem ga še dobro poznal, nisem mu smel vsega zaupati. Curakov brat je mislil na osveto. O tem nisem prav nič dvomil. Handžija je dobro uganil, kaj namerava. Pripravil si je konja, zasledovati nas je mislil. Kedaj bo odpotoval —? Vsekakor kmalu za nami. Opazoval je naš odhod, ne bo treba dolgo čakati, pa bo prišel. Krenil sem med grmovje za reko, se skril in čakal. In nisem se zmotil. Komaj pet minut je minilo pa je že pridirjal. Jezdil je rjavca z liso, na sedlu mu je visela puška in ob pasu hajdu-ški čakan. Obraz mu je pačil obliž, ki si ga je prilepil črez čelo, nos in lice. Ni jezdil proti Uljarcem držal se je Sletovske do njenega izliva v Bregalnico, in krenil v Planino. Previdno sem jezdil za njim in ga opazoval v daljnogledu. Vranec je stopal mehko in mirno, nisem se bal, da bi me slišal. Jezdil je črez cesto, ki pelje iz Karaorman liana v Uljarce, in krenil na travnato planoto, poraščeno z redkim grmovjem. Napoti mi je bilo, nisem ga več videl v daljnogledu. Držal sem se njegove sledi, ki je bila k sreči razločna. Na levi je vstajalo strmo pobočje, sled je peljala k njemu. Trava je izginila, svet je bil kamenit in obraščen z grmovjem. Sled je bila slabo vidna, pa nisem je izgubil'. Trdo ob kamenitem pobočju sem bil, ko je iznenada čisto blizu mene za grmom prhnil konj. Naglo sem obrnil vranca, se skril za sosednjim grmom in previdno prežal skozi vejevje. Res — rjaveč je bil pri ve-, zan h grmu, sedlo pa je bilo prazno. Tvegal sem nekaj korakov in zagledal Miridita. Počasi je stopal, k tlom je bil sklonjen, kot da nekaj išče. Izginil je za grmovjem. Kaj je iskal —?' Sledove —?• Je koga pričakoval —? Tovariše—? Rad bi ga bil zalezoval. Pa na konju se ne da zalezovati sovražnika, peš pa nisem mogel za njim, ker me je bolela noga. Toda nekaj druga sem lahko storil. Puško bi mu pokvaril. Krogle mu sicer nisem mogel potegniti iz cevi', ni bilo časa, pa zamašil bi mu prašni-co. In če me je pri tem poslu tudi zalotil, kaj za to. Kos sem mu bil, vsaj njemu samemu. Neprijetno bi seveda bilo, če so bili njegovi tovariši kje blizu. Tvegal sem. Zlezel sem iz sedla in vzel repetirko v roko, deloma, da sem se naslanjal na njo in laže stopal, pa tudi, da sem bil za vsak slučaj pripravljen. (Dalje prihodnjič) Tretja znamenitost v tej cerkvi je grob sv. Jeronima, ki je bil po rodu Dalmatinec, torej iz naših krajev. Njegov grob se nahaja v posebni kapeli, kjer počiva ta odlični učenik sv. Cerkve, katerega življenje je bilo dokaj burno, toda je po končnem spoznanju postal velik učenjak in tudi velik svetnik. Mnogo se je učil in dosti prepotoval, a končno se je ustavil v prijaznem Betlehemu, rojstnem mestu Gospodovem, kjer je poleg votline Jezusovega rojstva molil in delal veliko pokoro za grehe mladih let. Tu je pisal življenje nekaterih svetih pu-ščavnikov, ter zgodovino cerkvenih pisateljev in razne govore o veri in nravi. Njegovo najbolj odlično delo pa je prestava sv. Pisma iz hebrejskega v latinski jezik. Umrl je v Betlehemu dne 30. septembra leta 420. Od tam so prepeljali njegovo truplo v Rim ter ga položili k večnemu počitku v cerkvi Marije Snežnice, kjer so shranjeni tudi ostanki Gospodovih jaslic, poleg katerih je on tako sveto živel in umrl. še posebej pa je ta cerkev znamenita za nas Slovane. Ko je leta 868 papež Hadrian II. potrdil slovanski prevod bogo-služnih knjig, jih je blagoslovil tu v tej cerkvi in položil na oltar Marije Snežnice. Obenem je diakona Metoda posvetil v mašnika. Verjetno je, kakor pravijo, da je tu v tej cerkvi sv. Metod pel tudi svojo novo mašo v slovanskem jeziku. Potemtakem je bila ta cerkev mati slovanskega bogoslužja. Vsekakor pa je ta cerkev zgodovinska priča veljavnosti slovanskega jezika pri službi božji. Dolgo časa smo se mudili v tej tako znameniti in krasni cerkvi, ter si ogledali njene znamenitosti, ki jih je zelo dosti. Pri tem smo se pa spominjali teh naših ubogih Slovanov, ki razklani v veri tavajo po mlakužah komunizma, ki je zelo nevaren za vse, predvsem pa za Slovane. To prav nazorno kaže slovanska Rusija. Od tam smo šli v cerkev sv. Pudencijane, kjer je bila nekdaj palača uglednega rimljana Pu-denta, ki je bil iz visoke sena-torske rodovine. Ko smo prišli do te stare cerkve, so jo ravno popravljali in ni bilo mogoče, da bi si jo ogledali. Ondi počiva mučenica sv. Pudencijana, katere truplo so prenesli iz katakomb, ter shranili v cerkvi, ki je bila nekdaj last njenega oqe-ta Pudenta, ki ga tudi prištevajo svetnikom. Iver ni bilo mogoče v to cerkev, smo šli v cerkev sv. Praksede, ki je rodna sestra sv. Pudencijane, ter istotako mučenica. Cerkev sv. Praksede je zelo lepa in tudi dokaj prostorna. V glavnem oltarju je velika slika svetnice, a doli pod oltarjem pa počiva mučenica sv. Prakseda. Znamenitost v tej cerkvi je kameniti steber, za katerega je bil privezan naš Gospod Jezus Kristus. Kleče smo počastili dragoceno svetinjo, ter gledali skozi steklo zelenkasto temni, kameniti ste-brič, katerega je polila sv. Reš-nja Kri Gospodova. Stebrič je visok okrog tri četrt metra in rajši manj ter je izklesan v obliki vaze in je na nekaterih krajih precej razbit, vendar pa i Tu ni bilo nobenega ropotanja Kurent mi je med tem sporočil, da je glede mojega novega stanovanja vse v redu in istotako glede kosila, ker da se je že povsem domenil s prednico zavoda sv. Odrešenika. Tako smo se odpeljali vsi skupaj na lepi Ja-nikul; mimogredoč sem vzel tudi svoj kovčeg. Moje novo stanovanje, kamor me je osebno spremil dr. Kurent, je bilo na zelo lepem kraju griča Janikul, odkoder je bil krasen razgled na večno mesto Rim. Ko sva prišla v zavod, me je ondi predstavil prednici zavoda, ki je bila zelo izobražena toda prav ponižna in preprosta redovnica, ki naju je sprejela z velikim veseljem. Govori več svetovnih jezikov in med njimi tudi angleško, ter se je takoj spustila v pogovor o Ameriki. Posebno se je zanimala za predsednika Roosevel-ta ter spraševala o razmerah v Ameriki, potem, kako se mi do-pade v Rimu, koliko časa mislim ostati tu itd. Prav z veseljem je vzela na znanje, da bom tu na stanovanju in hrani tekom bivanja v Rimu. Nato mi je še razložila glede hrane in ob kakšni uri se navadno servira zajtrk, kosilo in pa večerja in dostavila, da ako želim kdaj ob kaki drugi uri, da mi bodo prav radi postregli, kadar bom želel. Nato je poklicala redovnico, ki mi je odkazala izredno lepo in zračno sobo, iz katere je bil lep razgled na Rim, ter dejala, da ko vse uredim, naj pridem h kosilu. Ne smem kritizirati prejšnjega'stanovanja, saj je bilo prav udobno, kakor sem že omenil, ampak tu je bilo pa vse kaj drugega in se mi je dopadlo bolj kot v kakem razkošnem hotelu. dokaj dobro ohranjen. Ker se je ura pomikala že preko enajste ter se je bližal čas obeda, smo se odpravili vsak na svoje ali šuma, pač pa tak lep mir, da si boljšega nisem mogel želeti. Kakor z sobo, prav tako sem bil zadovoljen s hrano, ki je bila kusu vse od Delavci popravlja jo medno poškodovala. Poplava je napravila ki jo je zadnja poplava orniji za $60,000,000 škode. okusne juhe, pečenke in raznih prikuh pa do južnega sadja, ki se ga je serviralo. Pri mizi so stregle redovnice, ki so strogo pazile, da je bilo vse v najlepšem redu in da je vsak dobil, kar si je pač želel. Brez pretiravanja rečeno, je ta postrežba prekašala hotelsko. Računale so pa za vse to, sobo in hrano, 25 lir na dan, kar je naravnost malenkostno v primeri s hoteli. Seveda človek na koncu vsega tega prav rad poseže v žep ter še kaj primakne, ker to je vredno najmanj še enkrat toliko, kajti tu ne more biti o kakem dobičku ni govora, vsaj o priličnem dobičku ne. Te ženske, kot sem videl, delajo le za dobrobit bližnjega in so pri vsem tem trudu nenavadno mirne pa zadovoljne, nobena reč jih ne spravi v nevoljo. Ko jih človek opazuje, ne more doumeti, zakaj vendar današnji moderni svet tako zaničuje redovnice, redovništvo in duhov-ništvo sploh ? Od vsepovsod jih izrivajo in preganjajo, ko vendar tako nesebično in požrtvovalno delajo za ljudski blagor. V tem zavodu imajo vedno po nekaj izletnikov in romarjev na hrani, kar je zelo umestno, zlasti ko je včasih prav težko dobiti hotel, kot se je to godilo meni. In jaz sem bil prav hvaležen dr. Kurentu in pa srečnemu naključju, ali da se bolje izrazim: Bogu, ki mi je vse to naklonil, ne da bi jaz kaj računal na to. Kakor sem se zasukal mi je prav hodilo.' Pri mizi, kjer sem obedoval ali večerjal, so prisedli trije Belgijci, dve ženski pa en moški, po vidiku so bili mož in žena in najbrže kaka bližnja so-rodnica. Govorili so med seboj belgijski, ki je bilo pa meni povsem nerazumljivo. V obnašanju jih pa ne morem pohvaliti. Ženski sta še nekam bili, ampak mož se mi je pa videl prava za-roba, ter je jedel enostavno pokrit. Kar se pa tiče obnašanja pa tudi nič kaj priporočljiv. Jaz ne vem, ali so vsi Belgijci take zafobe, ali je ta družba delala to izjemo. Sprva mi je večkrat ušel pogled na to družbo, končno sem se je pa privadil. Tudi žejni so bili precej in so pridno praznili steklenico za steklenico. Sem mislil, da ga samo naš Slovenec rad žehta, pa ga Belgijec tudi. Sicer so imeli pa tam zelo fino vino, tako, da tudi jaz nisem bil pri zadnjih glede te božje kapljice. (Dalje prihodnjič.) mmi mesti Avstrijski poslanik v Washingtonu odpuščen Washington, 15. marca. Avstrijski poslanik v Washingtonu Edgar Prochnik bo najbrž od-slovljen in prevzame njegove posle nemški poslanik. Včeraj je dobil Prochnik povelje od zunanjega ministerstva na Dunaju, ki pravi, da mora obvestiti vse avstrijske konzulate v Ameriki, da je bila Avstrija proglašena kot del Nemčije in da Avstrija kot republika ne obstoji več. Avstrijska poslanstva v Parizu, Londonu in v Pragi so bila že odpravljena. VGradcu so podrli spomenik Dolfussa Graz, Nemčija, 15. marca. Kričeča druhal v tem mestu je sinoči porušila spomenik, ki je bil postavljen v počast bivšemu avstrijskemu kanclerju Dollfus-su, katerega so nemški fašisti v letu 1934 ubili. V navzočnosti policije in vojaštva je druhal spomenik popolnoma razbila in kričala pri tem: "l^eil Hitler!" V Gradec pričakujejo te dni 6,-000 nemških vojakov, župan je brzojavno povabil Hitlerja, da obišče Gradec. Sovjetsko časopisje ostro kritizira Hitlerja Moskva, 15. marca. Uradni sovjetski časopis "Izvestia" danes ostro kritizira nemško vlado in Hitlerja, ker je slednji ugrabil Avstrijo in s tem ogrozil mir v Evropi. Obenem rusko časp-pisje indirektno namiguje, da je Rusija glasom pogodbe pripravljena pomagati čehoslovaški, ako bi Hitler češko republiko na- * meraval napasti. -o- Spor med poljsko in lit-vinsko republiko London, 15. marca. Iz Vilne, Poljska, prihaja poročilo, da se zbirajo ob poljski meji večje čete Litvincev in Poljakov. Zbiranje čet je posledica, ker so se na Poljskem vršile velike demonstracije proti Litvincem. Pričakuje se, da bo Poljska poslala Litvinski ultimat. Do demonstracij je prišlo, ker so litvinske obmejne straže pretekli četrtek ubile nekega poljskega vojaka. Fredsednik litvinske republike je sklical izredno zasedanje kabineta. Litvinska republika šteje 2,550,000 prebivalcev, dočim jih ima Poljska nad 33,000,000. Nemška vojaška letala nad Čehoslovaško Praga, 15. marca. Več nemških vojaških letal je na po-vratku iz Dunaja v Nemčijo letelo preko čehoslovaške. Češka vlada je takoj protestirala proti temu, nakar je nemška vlada izjavila, da je prepovedala v bodoče svojim zrako-plovcem pluti preko čehoslovaške. Obenem je nemška vlada obljubila, da bo vso zadevo preiskala. Včeraj je zopet eno nemško letalo pristalo na češki zemlji, toda zrakoplov je takoj zopet zginil. V evropskih krogih so prepričani, da bo češka mnogo bolj trd oreh za Hitlerja kot je pa bila Avstrija. --o-- 65,000 nemških vojakov poslanih v Avstrijo Monakovo, Bavarska, 15. marca. Nemčija je bila prisiljena, da je poklicala pod orožje rezerviste, ker je bilo v Avstrijo Predsednik univerze Dr. George Rightmire, ki je predsednik državne univerze že od leta 1926, je včeraj naprosil upravni cdbor univerze, da ga oprosti nadaljnega uradovanja, ker bi rad odšel v pokoj. MAM OGLASI Pekarija naprodaj Vprašajte pred enajsto uro dopoldne na 7512 St. Clair Ave. (63) BREZ OZIRA kje stanujete ali delate, vam preskrbi dr. Župnik vso zobo-zdravniške postrežbo, s katero bests pjpolnonia zadovoljni v vseh ozirih. Urad dr. Župnika je na 6131 St. Clair Ave. \ he :1 iz 62. ceste. (Mar. 16. 18.) Vabljeni ste na fino JELENOVO VEČERJO v soboto 19. marca K ZALOKARJEVIM 911 Addison Rd. Zlasti so vabljeni vsi Stric Sam ne drži križem rok glede oboroževanja. Na sliki •vidite ogromne topove, • ki jih izdelujejo za ameriško bojno mornarico. poslanih 65,000 mož nemške ^ J^j jn pepce kcr bo made. Ves sedmi armadm zbor, ... , « - j« na Bavarskem je bil mobiliziran! ra™<> «J«» Pa za vojno službo. 30,000 nemških i vsi drug), pridite na okus-vojakov ostane na Dunaju, osta->0 večerjo. Servirala se le pa razdelijo po posameznih bo tudi razna izborna pl-provincah. Nemčija ima za Av- jača. Pridite, se boste do-strijo pripravljenih tudi 500 J,ro Jmeli. zrakoplovov. | » (March 10-Id>, Zamenjana sinova FRANCOSKI ROMAN Preiskovalni sodnik se je srečal že večkrat z mladim odvetnikom v raznih sobanah ju-stične palače. Spoznal ga je takoj. Slišal je o njem, da je talentiran, mnogo obljubujoč 'Mnogo je to," mrmra sam za sebe. "In vi, dragi gospod, mislite, da nikakor ne bo mogoče dobiti kakega pojasnila od nje?" 'Vsak up je zaman. Zgubi mad odvetnik, katerega ime je la je kompletno svoj razum. že sedaj slovelo. Prijazno se mu nasmehne in mu ponudi stol. Stavljena so bila preliminarna vprašanja, ki so v navadi pri zaslišanju prič: ime, priimek, starost, poklic, vse je sodni jski pisar zapisoval v knjigo. Končno se obrne sodnik proti Noelu. "Ali vam je mogoče znan, gospod Gerdy," začne sodnik, "vzrok, zakaj smo bili prisiljeni poklicati vas na sodni-jo?" "Da, gospod, vzrok je umor stare sirotne vdove v La Jon-chere." "Tako je," odvrne Daburon. In ko se sodnik spomni na Pere Tabareta,. ki mu je svetoval naj hiti s preiskavo, nadaljuje Daburon: "Vzrok, da vas je pravica tako točno poklicala je, ker smo videli vaše ime večkrat o njen j eno v listinah, katere smo našli v stanovanju vdove Lerouge." "Saj se ne čudim," odvrne odvetnik. "Stara ženska, ki je bila moja strežnica v mladosti, me je vedno zanimala. Znano mi je, da je gospa Gerdy njej večkrat pisala." "Tako je. Ali bi mi lahko podali kaj podrobnosti o njej?" "Da, toda ne popolnoma natančno, gospod. O vdovi Le-•rouge mi ni dosti znanega. Vzeli so me od nje v rani mladosti. Ko sem odrastel sem malo mislil na njo, razven da sem ji od časa do časa pošiljal kako pomoč." "In ali je niste nikdar obiskali?" "Oh, da, da. Večkrat sem šel k njej, toda vselej sem se mudil le par trenutkov pri njej. Gospa Gerdy, ki jo je mnogokrat videla, in kateri je zaupala vse svoje zadeve, bi vam lahko dala mnogo bolj točno poročilo." "Gospo Gerdy pričakujem vsak trenutek," odvrne sodnik, "ker smo tudi njo pozvali na sodni j o." "Da, spomnim se, da je dobila pozivnico, toda nemogoče ji bo priti na sodnijo, ker je bolna." "Nevarno?" "Talco nevarno bolna, da ne verujem, da bi sploh mogla pričati. Napadla jo je bolezen, katera, po mnenju mojega prijatelja doktorja Herve, nikdar ne prizanese. Je to neke vrste vnetje možganov, če se ne motim. Mogoče, da ji ohranijo življenje, toda razum se ji nikdar več ne bo vrnil. Ako ne umre, tedaj postane blazna." Daburon je postal nemiren. LOUIS OBLAH trgovina s pohištvom m Pohištvo ln vse potreWftlne za dom. H 6612 ST. CLAIR AVE. 2 HEndcrson 2978 ^ VLOGE v tej posojilnici lj zavarovane do $5000 po Federal Savings & Loan Insurance Corporation,, Washington, D. C. Sprejemamo osebne ln društvene vloge Plačane obresti po 3% St. Clair Savings & Loan Co. 6235 St. Clair Ave. HEnd. 5670 ■UMfim«M«»ll»UiU..JLHJ.IiJlL|U- Ko sem jo danes zapustil, se je nahajala v takem položaju, da se bojim, da ne bo preživela današnjega dneva." "Kdaj pa jo je napadla ta huda bolezen?" "Včeraj zvečer." "Nagloma?" "Da, gospod, vsaj tako se mi zdi, dasi bi skoro mislil, da je trpela že zadnje tri tedne. Včeraj pa, ko je vstala od večerje — zavžila je prav malo — je vzela v roke časopis, in po nesrečnem naključju so njene oči zazrle najprvo novico, ki je opisovala umor v La Jonchere. Tedaj je dvignila silen krik, padla na stol, potem pa na tla in ves ča? zcli-hovala: 'Oh, nesrečni mož, nesrečni mož!'" "Nesrečna ženska, mislite, gospod!" "Ne, gospod. Govorila je o moškem. Krik nikakor ni bil namenjen moji ubogi bivši strežnici." Po tem odgovoru, ki je bil tako silno važen, toda izgovorjen popolnoma neprisiljeno, dvigne Daburon pogled na pričo. Noel povesi glavo. "In potem?" vpraša sodnik po trenutku molka, ko je hitro zapisal nekaj vrstic na papir. "Te besede so bile zadnje, katere je izgovorila gospa Gerdy. S pomočjo služabnice smo jo nesli na postelj in poklicali zdravnika. Odtedaj ni -več prišla k zavesti. Zdravnik —" "Je že dobro," prekine Daburon. "Pustimo to zaenkrat. Ali mogoče poznate koga, gospod, ki bi imel vzrok sovražiti vdovo Lerouge?" "Ne, gospod." "Torej ni imela sovražnikov? Mogoče pa boste lahko povedali, če bi imel kdo korist od nepričakovane smrti te nesrečne ženske?" Ko je preiskovalni sodnik stavil slednje vprašanje je ostro motril, Noela, kj je obstal nepremično na mestu. Zdajci se odvetnik zgane. Bi je videti kot zadet. Nemir se ga je polotil. Obotavljal se je, kot bi se pojavila notranja borba v njem. Končno odvrne z glasom, ki se je zdel j ako nemiren: "Ne, nikogar ne poznam." "Ali je to gola resnica?" zahteva sodnik, ki še ostreje motri Noela. "Vam nihče ni poznan, ki bi imel korist od tega zločina, absolutno nikogar ne poznate?" "Meni je znana samo ena stvar," odvrne Noel, "in to je, da je vsa ta zadeva povzročila meni nepovračljivo škq*Jo." "Končno," si misli Daburon, "smo prišli do pisem, torej nisem izdal ubogega Tabareta. Škoda bi bilo, če bi povzročil najmanjši notranji nemir temu dragocenemu možu." "Pravite, da se vam je zgodila, gospod?" pravi sodnik glasno. "Upam, da mi stvar pojasnite." Zadrega, ki se je že prej polotila Noela, je postala sedaj še večja. "Zavedam se, gospod," reče, "da sem dolžan pravici ne samo polno pač pa tudi čisto resnico. Toda okoliščine v tem slučaju so tako delikatne, da mož, ki čuti v sebi čast, raje molči, 1 resnici je skrajno te- žavno odkriti bolestne tajnosti, katerih razodetje lahko—" Daburon ga prekine z za-mahljajem roke. Žalostni glas Noeia je naredil globok vtis na njega. Sodnik je že itak vedel, kaj bo slišal. Mladi odvetnik se mu je smilil. Daburon se obrne proti pisarju. "Constant!" reče z nekim čudnim glasom. Ta glas je bil očividno neko znamenje, kajti dolgi pisar metodično vstane, potisne pero za ušesa in z odmerjenimi koraki odide iz sobe. Noel je čutil, da mu sodnik prizanaša. Na obrazu se mu pojavi znak hvaležnosti, s pogledi se je zahvaljeval sodniku. "Iskrena vam hvala, gos-j pod," reče gorko, "ker ste ta-j ko plemenito prijazni. Kar imam povedati je za mene skrajno bolestno, toda ker sva sama, mislim, da bom lahko govoril." "Nič se ne bojte," odvrne j sodnik, "v svojem zapisniku! bom obdržal le to, kar je ab- solutno bistveno za preiskavo." "Skoro se mi zdi, da se ne morem obvladati," začne Noel, "torej oprostite mojemu ganu-tju. Ako prihite iz ust besede, ki bodo grenke, opravičite me, kajti prišle bodo neprostovoljno iz ust. Do zadnjih par dni sem vedno mislil, da sem sad nepostavne ljubezni. Moja zgodba bo kratka. Jaz sem bil vedno pošteno častihlepen. Delal sem trdo. Oni, ki nima imena si ga mora ustvariti. Živel sem mirno življenje, skrito in resno, kot morajo to delati ljudje, ki začnejo prav spodaj, da se povzpnejo kvišku. Oboževal sem ono, o kateri sem mislil, da je moja mati, in prepričan sem bil, da me tudi ona ljubi. Madež mojega rojstva je bil spremljan z nekako poniževalnostjo, katero sem pa zaničeval. Primerjal sem svojo usodo z usodo mnogih drugih, in čutil sem, da imam mnogo prednosti. Nekega dne je naključje položilo v moje roke vsa pisma, katere je pisal moj oče, grof de Com-marin, gospej Gerdy tekom njune ljubezni. Ko sem ta pisma prečita!, mi je postalo jasno, da nisem jaz oni, o katerem sem vedno mislil, da sem, da gospa Gerdy ni bila moja mati!" In ne da bi pustil Daburonu priliko, da odgovori, mu izpove vsa dejstva, katera je pred dvanajstimi urami pripovedoval Tabaretu. Bila je ista zgodba, ista obilica točnih in zaključnih detajlov, toda glas je bil popolnoma spremenjen. Napram staremu detektivu je bil mladi odvetnik iskren, strasten, toda napram preiskovalnemu sodniku je znal zadržati svoj notranji nemir. Govoril je nadalje in naprej. Povedal je, da ni mogel upati, da bi kaj podrobnejšega zvedel od gospe Gerdy ali od grofa samega, kajti sta imela korist v tem, da sta resnico zakrivala. Zanašal pa se je na svojo staro služabnico, ki ga je ljubila, in ki je bila ob koncu svojega življenja gotovo pripravljena, da oprosti svojo vest te težke peze. In sedaj je mrtva; pisma so postala navadni drobci papirja v njegovih rokah. Pozneje je pripovedoval sodniku o svojem pogovoru z gospo Gerdy; povedal mu je še več kot pa staremu Tabaretu. Sprva je gospa Gerdy absolutno zanikala, da bi bila otroka zamenjana, toda silil je naprej in naprej v njo s Vprašanji, in v trenutku obupa je priznala vse, a obenem izjavila, da bo svoje besede preklicala, ker je bila trdno odločena, da njen sin ostane na častnem mestu, kjer se nahaja sedaj kot vikomt de Com-marin. In od tega prizora je priha- jal, po mnenju odvetnika, P1'' vi napad bolezni, kateri bo morala končno podleči. Pozneje je Noel opisal sodniku svoj pogovor z vikomtom de Commarin. V njegovem pripovedovanju je bilo nekaj netočnosti, toda tako malenkostne, da bi j'}1 bilo težko pripisati Noelu. Sicer pa ni bilo v tej netočnosti ničesar, kar bi bilo neugodno za Alberta. Noel je pripovedoval, kako ugoden vtis je naredil naI1J mladi vikomt. Albert je sprejel Noelovo pripovedovanje z nekako upor* nostjo, to je res, toda ob istem času s plemenito odločnostjo, in kot junak je bil P1'1" pravljen se ukloniti neizpi-0' sni usodi. (Dalje prihodnjič.) Rešilni čolni so morali voziti iz neke šole v Los! An-gelesu šolarje, ki vsUd narasle vode niso mogli iz šole. Demonstracija v kuhi V ČETRTEK 17. MARCA OB 8. ZVEČER samo v naši st. clairski prodajalni, 6019 St. Clair Ave. Žena ameriškega raketirja Caponija je bila nedavno pri svojem možu na obisku v ječi Alcatraz. Zgorej se vidi, da ni bila nič kaj zadovoljna, ko jo je slikal časnikarski poročevalec. Spodaj na sliki je pa s svojim svakom, Ralph Cajjonyem, ko se pelje iz Sav Franeisca na Alcatraz, ki se nahaja na bližn jem otoku. UČITE SE ANGLEŠČINE iz Dr. Kernovega ANGLEŠK0-SL0VENSKEGA BERILA "ENGLISH-SLOVENE READEK" $2.00 Naročila spre)ema KNJIGARNA JOSEPH GRDINA 6121 St. Clair Ave. - Cleveland, O. kateremu je znižana cena in stane samo: . THE UNIVERSAL SIMMER-SAVE BURNER gives a controlled boiling heat at the click of the gas valve. THE UNIVERSAL SIMMER-SAVE BURNER It a specially engineered devic«. It I* actually two burners In one, contalnlng-(l) two burner throats, (2) two separate valves. It gives an automatically controlled boiling heat, a true warming heat—a fast flame for rapid boiling, and an Ideal frying flame. Ifou can With a MODERN UNIVERSAL GAS RANGE # The Universal with its Simmer-Save Burner presents to the Homemaker the greatest advancement in top burner cooking service since the advent of the gas range. A statement so broad and all-embracing challenges believa-bility. It ia a statement, however, the truth of which is proven by the acid test of actual performance. In addition to saving gas, time and food values, Universal Simmer-Save eliminates "boil-overs" and "boiling dry." Why no "boil-overs?" The reason —The Simmer-Save with its automatically controlled boiling heat maintains a continuous gentle boiling action—thereby eliminating "boil-overs" because it does away with violent, turbulent boiling action. Why no "boiling dry?" The reason—The automatically controlled boiling heat of the Simmer-Save does not rapidly evaporate liquids —it takes over an hour to boil away one cup of water—thus there 1» no danger of foods "boiling dry." Consider these facts —(1) These are but two of seventeen distinct advantages that Universal Simmer-Save Cookery offers; (2) Not only in top burner cooking, but in every division of cookery. Universal presents a type and degree of cooking service so superior as to establish an entirely new and advanced standard of performance. These facts merit your investigation. A. GRDINA & SONS Furniture and Underlet,King 6019 St. Clair Ave. - 1053 E. 62nd St. - 15301 Waterloo Rd. STORES OPEN EVERY EVENING EXCEPT ^WEDNESDAY! Members of Cleveland Retail Furniture Dealers Ass'n. AMERIŠKA DOMOVINA, MARCH 16, 1938