Poštnina plačana v gotovini ULIm J_1 f IiiBia 111 ■ ■ * MOTIM GLASILO ZA SALEZ. SOTflUD= STVO ŠTEU1 Vodstvo sotrudstva opozarja na sledeče: 1. Vse dopise in pošiljke naslavljajte na »Vodstvo salezljanskega sotrudstva, Rakovnik, Ljubljana". Večkrat nastanejo pomete in zamude ;radi nepopolnega naslova 2 Ko pošljete kak znesek, nikdar ne pozabite na zadnji strani položnice aH nakaznice zapisati namen pošiljke, da moremo brez zamude in i kanja tako p avilno vknjižiti. 3. Za pošiljke denarja se poslužujte naših položnic: šte/. ček. rač. 12.945 z naslovom: »Salezijansko sotrudstvo, Vodstvo, Rakovnik, p. Ljubljana". Ako nimate pri rokah take položnice, lahko dobite na vsaki pošti navadno položnico (za 25 par), na Katero zapišite številko našega čekovnega računa 12.945 in naš naslov. Laho'danske prireditve je tvoril dobro zamišlien. dovršen govor gosp. bana dr. Marka Natlačena. Slovenec z dne 15. novembra pravi: „Toplo pozdravljen je nato stopil na Prevzviš. g. škof dr. Rozman blagoslavljajo zavod Gospod ban dr. M. Natlačen in ravnatelj ban. vzgaj. dr. Fr. Volčič Procesija k blagoslovitvi dvorane Prevzvišeni odhajajo - 13 - oder, na katerem so bili zbrani vsi sedanji gojenci zavoda, ban dr. Natlačen, ki je najprej posvetil nekaj besed zgodovini tega zavoda.... Nato se je obrnil h gojencem, ki so bili zbrani na odru, in jim polagal na srcc tople besede in načela, po katerih naj usmerijo svoje življenje ,v zavodu in pozneje, ko ga bodo zapustili. Zlasti jim je priporočil četrto božjo zapoved, ki ni samo temelj družine, ampak tudi temelj družabnega reda. Opozarjal jih je predvsem, naj spoštujejo svoje predstojnike in vzgojitelje, ki jim tu v zavodu nadomeščajo starše. Njihov trud naj jim vračajo s pokorščino, njihove žrtve s spoštovanjem in njihovo ljubezen z ljubeznijo! G. ban je zaključil svoj vsebinsko bogati govor z besedami: „Moja srčna želja je, da bi božji blagoslov, ki ga je danes v svojih molitvah prosil na to hišo prevzvišeni naš vladika, na tej hiši tudi vsikdar ostal in da bi bili tega blagoslova v obilni meri deležni vsi, ki bodo v tej hiši prebivali. " — G. ban je za svoja globoka izvajanja žel topel aplavz. Sledil je ljubek in lepo podan prizor „ Hvaležno srce" z zahvalno recitacijo gojencev. V tem prizoru so pokazali gojenci, kaj jim je zavod na Selu, ki ga vodijo salezijanci. Kako vse drugače kot poprej se počutijo v tem zavodu, kjer imajo dnevno sv. mašo, skupne jutranje in večerne molitve, priliko za pogosto prejemanje sv. zakramentov, skupne igre in zabave v don Boskovem duhu. Zato so njihova srca dala duška hvaležnosti Bogu, ;salezijancem, prevzvišene-mu nadpastirju za blagoslov i,n g. banu za lepi dom, ki jim ga jfe napravil. Navdušeno so zapeli skupno himno don Bosku in tako lepo zaključili dobro uspelo prireditev. Ogled vzgojnega zavoda banom Gojenci mecl odmorom pri igri Odlični gostje na čelu z in g. škofom so si nato v spremstvu ravnatelja zavoda g. dr. Volčiča ogledali vse prostore vzgajališča. Kdor je poznal prostore prejšnje žrebčarne in videl prostore sedanjega deškega zavoda, se je moral čuditi veliki spremembi. Saj vemo, da je zelo težko napraviti iz starih, razpadajočih stavb nekaj novega, modernega. Zamisel, kako urediti zavod, da bo ustrezal sa-lezijanskemu delu, je dal prejšnji sa-lezijanski inšpektor, g. dr. Fr. Wa\-land. Tehnično pa je izvedel načrte tehnični oddelek banovinske uprave v Ljubljani po arhitektu inžen. Sitarju, ki je imel najboljšo voljo iz stare r žrebčarne napraviti modemi zavod za mladino. — V desnem krilu poslopja je krasna gledališka dvorana-za razne prireditve z velikim odrom; v njej je prostora za 400 sedežev. Ima centralno kurjavo, moderne za-store na oknih, na lepo izdelanem, lesenem stropu je posebna priprava za zračenje. Tudi električna razsvetljava v dvorani je dobro urejena. Oder ima novo, prav lepo scenerijo, ki jo je naslikal salezij. sobrat Jože Imperl. Poleg velike dvorane je manjša, ki služi za obla-čilnico posetnikom dvorane, pa tudi za manjše prireditve. Razen prireditvenih dvoran so v desnem krilu poslopja še kopalnice za dečke,, pralnica s stroji in sušilnica za perilo, pravkar je bila dogotovljena - 14 - tudi hišna pekarna za kruh. V srednjem delu je kapela, nato se vrste delavnice za čevljarje, krojače in mizarje ter obednice za predstojnike in gojence. V prvem nadstropju glavnega poslopja so zračne šolske in učne sobe, pisarne,, spalnice gojencev in bolniške sobe. Na novo urejeno je drugo nadstropje, kjer so sobe za predstojnike. „Vse je lepo izdelano" — pravi Slovenec od 15. XI. t. 1. — „ povsod vlada najlepši red. Za higijeno je v zavodu dobro preskrbljeno. Gostje, ki so si ogledali prostore, so bili vidno presenečeni nad tem, kar so videli". Ker so gostje želeli videti tudi lepo urejen, obširen vrt in kuhinjo, ki jo vodijo naše sestre Hčere Marije Pomočnice, smo si ogledali tudi te prostore. Zlasti je bila gospodom všeč zelo majhna pa okusno urejena kapelica sester, kjer imajo vsak dan sv. mašo. Popoldanske prireditve Po ogledu zavodovih prostorov so se odlični gostje udeležili skupnega obeda. Važen za salezijansko delo je bil govor prevzvišenega nadpastirja škofa dr. Rožmana, ki se je na pozdravni govor zavodovlega ravnatelja zahvalil g. banu za to, da je izročil vzgojo v tem zavodu salezijancem. G. ban se je ljubeznivo izrazil o vzgojnem salezijanskem načinu. Med drugim je rekel: „ Cas, ko so se kaznovali mladi poredneži po zavodih in po sodiščih s palico, je, mislim, minul in zato je v tem zadnjem času najboljši način vzgajanja ta, ki ga je zamislil sv. Janez Bosko in ki sloni na ljubezni ". Lepa deklamacija, ki je izražala toplo zahvalo gosp. škofu in gosp. banu ter hvaležni spev, ki so ga zapeli na hodniku pred jedilno sobo visokih gostov, sta vzbudila živahnost in še večjo domačnost med gosti. V lepem slogu in prisrčnem govoru je predsednik mestne občine ljubljanske dr. Juro Adlešič naglašal misel: Dobro je in nad vse hvalevredno, da se vrši tu med dečki tako lepo socialno delo pa tako delo je potrebno še za deklice,-V tem mestu. Te potrebujejo v nekem oziru še bolj kot dečki zavoda, v katerem bodo našle vzgojo. Ker so tu Hčere Marije Pom., ki vodijo v tem zavodu gospodinjstvo, se bodo pač tudi one lahko posvetile delu za dekleta, kakor to delajo salezijanci za dečke. On bo to namero zelo podpiral, kolikor bo le mogoče. Pripomnimo, da trdno upamo, da bodo Hčere Marije Pom. že meseca marca, ako že ne poprej, pričele svoje delovanje tu v Ljubljani. Nameravajo odpreti otroški vrtec za deklice, dnevne delavnice za starejša dekleta ter nedeljski oratorij. Naj naše blage sotrudnice in dobri sotrudniki obilo molijo, da se ta zamisel z dobrim uspehom izvrši. Ob 3. uri popoldne je bila v kapeli zahvalna služba božja z blagoslovom. Prisostvovali so tudi naši sosedje in prijatelji iz okolice. Ob 4. popoldne je občinstvo napolnilo dvorano prav do zadnjega kotička. Gojenci so izvajali lepo in zanimivo igro „ Mladi križarji " iz dobe križarskih vojsk. V začetku je pozdravil hišni ravnatelj prisotne, zlasti one iz najbližje okolice, z željo, naj se večkrat udeleže prireditev v tej dvorani, ki ni namenjena le notranjim gojencem in zavodovim prebivalcem, ampak tudi širšemu občinstvu. O določenih dneh se bodo vršila koristna predavanja za starše o vzgoji. Predstave pa bodo služile zlasti mlajšim v pouk in razvedrilo. — Med odmori so se vrstile pevske in glasbene točke. Godba Rakovniškega oratorija je točno izvajala lepe komade. Pomen zavoda in vzgojno delo v tem zavodu Kdor pozna sedanjo mladino, kdor vidi okolico, v kateri se često giblje, kdor ima priliko poglobiti se v dušo samemu sebi prepuščenega dečka, bo moral pritrditi, da so zavodi, v katerih se vzgoja vrši s posebno pažnjo na vsakega posameznika, z resno ljubeznivostjo ter pravičnostjo, prav po- - 15 - Banovinsko deško vzgajališče na Selu. Predstojniki in gojenci beračenje in nepoštenost, h kateri se zavajajo otroci — vse to ne more roditi dobrih sadov; vzgoje pravzaprav v takih družinah sploh ni. Zato se taki starši pač ne smejo čuditi, če otrok ne uboga, če jih ne spoštuje. Otrok postane prava šiba za lahkomiselne starše. Veselje do lagodnega življenja, delomržnost in s to v zvezi nepoštenost, ošabnost in skrajna občutljivost so le prepogosto posledice nebrzdane mladostne volje. Mlad človek se s tako vzgojo z lahkoto o prvi priliki preda Selu. Ni lahko naravnati skrivljeno drevo, drevesce pa, ki se je nagnilo, ga je treba dvigniti, dati mu krepko oporo, na katero se nasloni. Opora slabotnim, zapaščenim, v vzgoji zanemarjenim dečkom je hotel biti sv. Janez Bosko. Ni se utrudil opominjati gojencev, navajati jih z njemu lastno potrpežljivostjo k dobremu. Kako čuden svet ti odkriva notranjost zapuščenega dečka, če si globoko skušal prodreti vanjo! Kako slabo svet sodi tega in onega! Pa je bil le samemu trebni tudi pri nas. Saj vidimo, kako malomarni so starši neredkokdaj za vzgojo svojega otroka. Vse je za take starše važnejše: delo v tovarni, postrežba pri tujih ljudeh itd., kakor pa ukvarjati se z otroško vzgojo. Komu so otroka izročili, kaj bo sploh z otrokom, ko bosta oče in mati odsotna, za to se nihče ne briga. Ko tak otrok odraste, mu je pa vse dovoljeno. Kolikrat vpliva slab zgled staršev porazno na otroke! Ločitev v zakonu, pijančevanje, h kateremu včasi navaja oče sam svojega otroka, preklinjevanje, strastem, ki uničujejo v njem dobre kali za delo in krepost. Za dečke, ki rastejo sami sebi prepuščeni, je edino sredstvo, da se odtegnejo kvarni okolici ter se oddajo v zavod. Tu jih bo možno s skrDnim negovanjem dobrih lastnosti, ki so še v dečkovi duši, in z navajanjem k premagovanju slabih nagnenj in strasti, privesti do prepričanja, da brez truda in požrtvovalnega dela ni mogoče postati v resnici pošten in spoštovan človek. Tak zavod je tudi vzgojni zavod na - /6 - sebi prepuščen, brez vodstva, brez opore, zato je padel. Ni našel srca, ki bi ga bilo razumelo. Vse ga odriva, vse se ga ogiblje. — Pri teh dečkih se nam odkriva vsa veličina don Boskove vzgoje, ako jo uporabljamo po njegovem zamislu. Dečki na Selu so preprosti, dovzetni za dobro, a zelo nestalni. Tu je treba prav velike krot-kosti in resne potrpežljivosti. Pri takih dečkih vzgojitelj ne sme pozabiti, da splošni nauki malo pomagajo. Treba je vsakega posameznega opozarjati na njegove napake. Morajo biti neprestano zaposleni z učenjem ali z delom. Ker dečki sploh radi igrajo v naših zavodih, je treba o prostem času veliko z njimi igrati ter jim omogočiti, da se nauče več vrst iger. Veselo razpoloženje ohrani človeka dovzetnega za pokorščino in požrtvovalno delo. Zato mora dober vzgojitelj zlasti paziti, da se gojenec ne vdaja otožnemu razpoloženju. Treba je, da gojenci vidijo, da jih vzgojitelj upošteva, kadar koli je mogoče. Koliko koristi prinaša domače, a vendar resno ravnanje z gojenci. Predstojnikov — salezijancev je v zavodu 12, in sicer 3 duhovniki,, dva klerika - nadziratelja in 7 sobratov-pomočnikov. Tudi dva ljudskošolska učitelja pridno pomagata v šoli. Vseh gojencev je 86. — Don Bosko je podal gojencem neprekosljivo sredstvo, da morejo premagovati sami sebe in postajati vedno boljši. Ta sredstva so prejemanje sv. zakramentov, skupne molitve, ki jih gojenci zjutraj in zvečer opravljajo s svojimi vzgojitelji, ter sv. maša, pri kateri so dnevno navzoči. Však dan imajo natančno določen red. Zaključek Vsi vemo, kako velikega pomena je, da morejo salezijanci prav in dobro vršiti svojo nalogo, ki jim jo je banska uprava v tem zavodu izročila. Zato, predobri sotrudniki in sotrudni-ce, podprite jih s svojimi molitvami! Ce kje, je tu prav potrebna božja pomoč. SVETIŠČE MALE CVETKE NA KODELJEVEM Glavno, da je pod streho, marsikdo pravi. Res je to, vendar pa je še vse premalo. V taki stavbi, kakor je sedaj, še ni mogoče opravljati svete maše, saj je še vse v surovem stanju. Treba bo napraviti tlak, stene ometati in jih pobeliti, oltarje postaviti in okna nabaviti. Veliko bo še stalo. Saj bi se tudi vi ne zadovoljili samo s stenami, ko bi hišo zidali. V taki hiši bi ne mogli stanovati. Tudi Terezika že komaj čaka v kapelici, ki je vse premajhna zanjo in ona se tudi 'kar ne znajde v njej. Cvetje milosti ima pripravljeno za tiste, ki ji bodo pomagali, da kmalu pride v svoje novo veliko in lepo svetišče. Ako ste doslej pomagali, da se je stavba spravila pod streho, brez vaše pomoči bi se tako ne bila, boste tudi še naprej tako radodarni, da se vse dovrši, kaj ne? Cerkev sv. Terezije bodo krasila slikana okna, ki jih bo v novem svetišču 17. Nekatera bodo zelo velika, kar po 10 kvadratnih metrov, druga nekoliko manjša, vsa pa morajo biti lep okras svetišču. Izmed 5 velikih oken na vsaki strani bo vsako stalo 17.000 din. Na isti strani bo 5 okroglih oken. Vsako teh bo stalo 5300 din. Nad vhodom v cerkev bo veliko okroglo okno, ki bo stalo 18.000 din. V levi stranski ladji so pa polkrožna okna, vsako po 8000 din. Razen teh je še eno ob velikem oltarju, ki bo stalo 8000 din. Kdor bi kupil kakšno okno, bo njegovo ime vidno vdelano v okno. Tako se bo zdelo, kakor bi njegovo ime neprestano spominjalo ljubko svetnico na žrtev in ljubezen do nje ter tirjalo od nje povračilo. Nadejamo se, da se bo marsikdo odločil za to; naj se oglasi čimprej! Lahko se bo tudi več oseb združilo, da skupaj kupijo eno okno. V tem slučaju bodo imena vseh teh zaznamovana na istem oknu. Kdo bo prvi? - 17 - Milosti Marije Pomočnice Imeli smo težko pravdo, ki se je vlekla že skoraj štiri leta. Kljub trdnemu prepričanju, da je pravica na naši strani, smo že skoro zgubili upanje na srečni uspeh. Zato pa smo vztrajno prosili za pomoč Njega, ki je Resnica in Pravica ter z vso družino molili devetdnevnico za devetdnevnico v čast Mariji Pomočnici, don Bosku in Mali Tereziki. Vsak dan je kdo izmed družine pristopil k mizi Gospodovi, večkrat pa tudi vsi skupaj. V začetku novembra smo imeli zadnjo pravdo. Sodišče je priznalo, da je pravica na naši strani in da za vse tožbe mi ne nosimo krivde. Moja prva pot iz sodišča je bila na Rakovnik, da se Mariji, don Bosku in sv. Tereziki vsaj malo zahvalim za veliko pomoč. — Zgornja Dobrava pri Ljubljani. Alfonz in Franja Mihelčič. Meseca julija sem padla na stopnicah in si na dveh mestih zlomila desno nogo. Bila sem v zadnjem mescu nosečnosti. Z nogo v gibsu sem rodila ter bi bila na porodu vkljub zdravniški pomoči skoro izkrvavela in umrla. Ko so mi že pone-havale moči in ko sem že izgubljala zavest, sem se z vsem zaupanjem obrnila do Marije Pomočnice s prošnjo, da bi mi pomagala in me ne bi zapustila. Takoj, ko sem Jo prosila, sem začutila v sebi nove moči, prešla mi je nezavest in vse se je dobro izteklo. V osmih dneh sem bila izven nevarnosti. Štejem si v dolžnost, da se Mariji javno zahvalim za to milost in za mnogotere druge, ki mi jih je že izkazala. Večno ji bom hvaležna. — Ljubljana. Milka Košir. Moj mož je šel v Francijo za delom fn zaslužkom. Toda mesto tega si je nakopal v tujini bolezen, ki ga je položila na bolniško posteljo. S prisrčno devetdnevnico sem se obrnila k Mariji za pomoč ter ji obljubila, da bom del prvega denarja, ki mi ga bo mož poslal, darovala za Marijino svetišče na Rakovniku. Kmalu sem dobila sporočilo, da je mož izven nevarnosti. Ne dolgo zatem je že poslal prvo vsoto domov. S skromnim darom hvaležno izpolnjujem svojo obljubo ter kličem: Pomagaj nam se naprej, ljuba nebeška Mati, mi bomo pa ostali Tvoji zvesti otroci! Draga pri Gabru. Marija Žagar. Hvala presvetemu božjemu Srcu in Mariji Pomočnici kristjanov! Hvala tudi Vam, ki ste opravljali devetdnevnico Njej v čast. — Operacija moje prijateljice se je posrečila, ozdravljenje poteka ugodno, tako, da imamo največje upanje, da bo zadobila popolno zdravje, ki ga zase* posebno pa za svojo družino tako nujno potrebuje. Kadar bo bolnica dovolj krepka, prideva osebno na Rakovnik, da se Mariji v Njenem svetišču zahvaliva za pomoč. Do tedaj pa se še enkrat toplo zahvaljujeva za opravljeno molitev. — Preska. Kršišnik — Leveč Marija. Dne 18. marca 1937. sem se na ulici nevarno ponesrečila. Padec je bil tako hud, da sem bila v resni življenjski nevarnosti. Toda priporočila sem se Mariji Pomočnici in trdno upala, da me bo Ona ozdravila. In res! Vsak, kdor me je videl, je strmel nad tem, kako hitro se mi zdravje vrača. Jaz pa sem vedno govorila: „Marija Pomočnica je pri meni, Ona mi lajša bolečine in mi vrača zdravje". O, tisočera ji hvala! — Gradec pri Litiji. Sker-janec Julijana. Dolžnost me veže, da se prisrčno in javno zahvalim svetemu Janezu Bosku za tako nepričakovano pomoč v veliki stiski. Ker sem bila to leto že mnogokrat uslišana po njegovi priprošnji, izročam še nadalje vso skrb v dušnih in telesnih zadevah svojemu dobremu zavetniku svetemu Jan. Bosku. — šošianj. Anica Naglic. Znašla sem se v velikih duševnih borbah. Tako je bilo včasih težko, da sem že izgubljala moč za nadaljnje boje. Tedaj sem lepo zaprosila don Boska in Malo Cvetko naj mi ohranita moje duševne moči in vrneta mir moji zbegani notranjosti. Pomoč je prišla hitro in v taki meri kot je nisem pričakovala. Zato milost se don Bosku in Mali Cvetki iskreno zahvaljujem. — Zagreb. Marija C. Mariji Pomočnici in Svetemu don Bosku se iskreno zahvaljujem ker sta mi vrnila zdravje! — Rogaška Slatina. A. Č. Prosim, da objavite v „Vestniku" mojo najiskrenejšo zahvalo Mariji Pomočnici. Hčerka nam je nevarno zbolela in morala prestati težko operacijo. Vsi smo že kar obupavali nad njenim ozdravljenjem, pa smo se kljub temu vztrajno zatekali k Mariji na Rakovnik. Marija - 18 - mas je uslišala. Hčerka je operacijo srečno prestala in sedaj je izven vsake nevarnosti. — Poljane nad Škofjo Loko. Gantar Frančiška. Mariji Pomočnici, sv. Mali Tereziki in sv. Janezu Bosku se zahvaljujem za dvojno ozdravljenje. Moji hčerki je pretila nevarnost, da izgubi prst desne roke. Bil je že določen dan, ko ji bo zdravnik pobral kosti iz njega. Mi pa smo začeli opravljati de-vetdnevnico. Tisti dan, ko je šla k zdravniku, je bil prst popolnoma zdrav, tako da se je še zdravnik čudil. Jaz sem se vsekal v prst leve roke tako močno, da skoro ni bilo upanja, da bi še kdaj ozdravel. Takoj smo začeli opravljati devetdnevnico. Bolečine so kmalu ponehale in v par dneh sem že lahko delal. — Huje. F. A. Mariji in sv. Mali Tereziji se iskreno zahvaljujem za pomoč pri izpitu. Opravil sem ga namreč s tako sigurnostjo, kot doslej še nobenega. - Zavrče. Len-šak Dušan. Spolniti moramo obljubo, da se javno zahvalimo presv. Srcu Jezusovemu, Mariji Pomočnici in škofu Slomšku za uslišano prošnjo. Opravljali smo devetdnevnico in bili zares čudežno uslišani. — Domžale. J. J. Prisrčno se zahvaljujem Mariji Pomočnici in sv. don Bosku za uslišano prošnjo. Nahajala sem se v silni stiski, kajti pretila mi je velika nesreča. Zatekla sem se v varstvo Marijino in don Boskovo in tadva sta me obvarovala vsega hudega, za kar se jima z ljubečim srcem zahvaljujem. — Braslovče. Marija Šmajs. Že pred dvema letoma sem obljubila javno zahvalo v „Vestniku" Mariji Pomočnici na Rakovniku in svetemu don Bosku. Moj mož je imel izredno hudo pljučnico. Vsi so že mislili, da zanj ni več pomoči, jaz pa sem se zatekla in zaobljubila na Rakovnik Mariji in don Bosku. Kar kmalu zatem je bolezen od-jenjala in moj mož je v kratkem popolnoma ozdravel. — Dobrljevo, Cemšenik. Ana Ar h. Zahvaljujem se Mariji Pomočnici in svetemu don Bosku, da so se težke in zapletene sodnijske zadeve tako srečno rešile. — Strahominec, J. M. Prisrčna zahvala Mariji Pomočnici kristjanov, da je rešila mojega otrocička iz smrtne nevarnosti in da je uslišala mojo prošnjo v neki važni družinski zadevi. — Šmarjeta pri N. mestu. Gregorčič Marija. Moja svakinja je težko zbolela; zdelo se je, da brez težke operacije ne bo šlo. Ona pa se je zatekla k Mariji Pomočnici in obljubila javno zahvalo v Vestniku, če ozdravi. Kmalu se ji je stanje zboljšalo in sedaj z veseljem izpolnjuje svojo obljubo. !• - Šmarjeta pri N. mestu. Juvančič Terezija. Opravljali smo devetdnevnico v čast Mariji Pomočnici, svetemu Janezu Bosku in Mali Cvetki, da bi dosegli neko veliko milost. Po opravljeni devetdnevnici smo bili vsi veselo presenečeni, kajti izteklo se je vse boljše in lepše, kot pa smo si upali misliti. Za to očividno pomoč se vsi iskreno zahvaljujemo. j— Ljubljana. O. M. Že več let me veže dolžnost, da se v „Vestniku " javno zahvalim Mariji Pomočnici in svetemu don Bosku za pomoč, ki sem je bila tolikokrat deležna, ko sem skoro sama, brez človeške tolažbe in pomoči tavala mimo življenjskih nevarnosti in težav. — Sv. Kunigunda na Pohorju. Frančiška Skrinj ar. Mariji Pomočnici in svetemu don Bosku se še zahvaljujejo: P. F. Ljubljana, ker jo je Marija po opravljeni devetdnevnici milostno uslišala in ji izpolnila gorečo željo. Savinek Marija, Gomilsko, ker se je neka težka zadeva obrnila na boljše. Lampe Franca, Gorica, Italija, za rešitev iz velike stiske. Za isto milost se zahvaljuje tudi Jožefa Trkman iz Gorice. Lončar Ana iz Zabukovja pri Sevnici, ker se je po priprošnji Marijini in don Bo-skovi njeno težko razrahljano zdravje toliko zboljšalo, da lahko vsaj kaj malega dela in skrbi za svojo številno družino. Istočasno se vsem dobrim srcem priporoča v molitev, da bi kmalu zadobila popolno zdravje. N. N. Prevalje, ker ji je v neki težki zadevi Marija očividno stala ob strani in njeno prošnjo uslišala. Neimenovana iz Blok, ker jo je Marija v dveh zelo važnih zadevah uslišala. Marija G. Trbovlje, za zdravje pri težko bolni 'živini; N. N. Vodice nad Ljubljano za pomoč v težkih družinskih Stiskah, pa tudi za to, da je sin tako kmalu dobil dobro službo. A. Cvetko, Radna, ker ga je Marija tako varno vodila mimo vseh dušnih in telesnih nevarnosti, ki jim je bil vsak dan izpostavljen. Alif Rudolf, in C. J., Veržej, za dober uspeh in veliko pomoč pri težkih izpitih. Neimenovana za - 19 - srečno prestalo operacijo i- za rešitev iz mnogih težav. Vizjcik Uenovefa, Sv. Jurij v Slov. goricah, za večkratno usli-šanje v važnih zadevah. Neimenovana za ozdravljenje noge. Križnik Tončka, Ljubljana, za dvakratno pomoč v hudi stiski. D. T. M., da se je rana, ki jo je dobila pri hudem padcu, brez zdravniške pomoči tako hitro zacelila. Babtiik Marija, Rateče, Sk. Loka, da je srečno prestala težko operacijo, J. J. L., ker je po opravljeni devetdnevnici takoj zadobila zdravje. Erjavec Alojzija, Ljubljana, za srečno prestalo operacijo; Stanko Matilda, Žižki, da se ji je po opravljeni devetdnevnici zdravje takoj /boljšalo. Testen Terezija, Podboršt, da ji je Marija v veliki sili in žalosti tako materinsko pomagala. — A. Marija, Dobje, Slivnica pri Celju, da je njen mož zadobil zdravje in pravo razsvetljenje. — M.E., Ljubljana,; za ozdravljenje revne družinske matere. — Kulovič Terezija, Ljublj., za srečen izid pri izpitu. — Kolarič Marija, Pilštanj, za večkratno uslišanje v dušnih in telesnih težavah. — Junger Marija, St. Vid pri Ptuju, da je njen 12 letni sinček brez operacije ozdravel.. — Kucler Terezija, Ljubljana, da je po dolgem času popolne nespečnosti po opravljeni devetdnevnici vsaj nekoliko lahko zaspala. — Kukenberger Ana, Trebnje, za srečno prestalo težko operacijo. Za isto milost se zahvaljuje tudi Mi-klavčič Martin, Poklek pri Rajhenburgu. šošter Marija, Šmartno ob Paki za pomoč v važnih kupčijskih zadevah. Za uslišano prošnjo se še zahvaljujejo: Lukas Marija, Maribor; Podlesnik N., Ljubljana; A. B„ Kamnik; Pelel Ana, Ze-nik, Sv. Jurij ob Ščavnici; Zavržan Marija, Luóe, Zaina; Koleno Marija, Mirna peč. Za prejeto zdravje se še zahvaljujejo: Ograjenšek Frančiška, Zg. Ponikva, Žalec; Leskovar Fani, Slov. Bistrica; Metka T., Kleče; Spilak Jože, Brezovica; M. H., K.; N. N„ Sv. J.; Rakuša Veronika, Poljča-ne; Perčič Rezika, Planina pri Sevnici; Malovrh Katarina, Polhov Gradec; Šinid Ivan, Dečman Matilda; Babnik Frančiška, Polica, Višnja gora; Ogrizek Štefan, Cača vas, Podplat; Grilc Marija, Zgoše, Begunje pri Lescah; Šknlj Marija, Velike Lašče; Kolar Anton, Celje; Koritnik Mari-rija, Videm pri Krškem; Kolarič Alojzija, Sv. Jurij ob Ščavnici. Na priprošnjo božjega služabnika Dominika Savija je bila uslišana v važnih družinskih zadevah Ivana Grajš iz Dubrovnika. — Dominiku Saviju se je v veliki težavi priporočila tudi N. N., iz Št. Petra nad Laškim in je bila kmalu uslišana. MASNA ZVEZA pri svetišču Marije Pomočnice na Rakovniku. Ko se je gradilo svetišče Marije Pomočnice, se je ustanovila tudi pobožna družba za zgradbo in vzdrževanje svetišča ali Mašna zveza Marije Pomočnice. Ud te zveze postane, kdor daruje 5 din za svetišče. Vsak ud ima tele koristi: 1. deležen je sv. maše, ki se bere vsako soboto posebej za ude. To so ustanovne sv. maše, ki se bodo opravljale, dokler bo stalo svetišče; 2. člani so deležni vseh pobožnosti, ki jih v svetišču opravljajo gojenci salezijanskega zavoda na Rakovniku; 3. deležni so tudi vseh molitev in dobrih del,, ki jih opravljajo salezi-janci in njih gojenci po vseh zavodih širom sveta. V to masno zvezo se lahko vpišejo tudi mrtvi, da tudi njim v prid služijo sv., maše in molitve. Naše sotrudnike in sotrudnice prosimo, naj priporočajo Mašno zvezo in nabirajo novih članov zanjo. SALEZIJANSKI VESTNIK izhaja dvomesečno s stalno prilogo „Življenje sv. Janeza Boska "i Letno stane 10 Din (za inozemstvo 16 Din). Izdaja : Salezijanski inšpektorat na Rakovniku v Ljubljani. Tiska sal. tiskarna Rakovnik - Ljubljana. Predstavnik lastnika in Salezijanske tiskarne: Alfonz Pavel. Urednik: Dr. Franc K n i f i c. - 20 - t JOŽKO NOVŠAK. — Radna. 2e dvakrat je posegla neizprosna roka smrti v naše vrste in nam ugrabila najboljša fanta izmed najboljših. Lani smo spremili k večnemu počitku vsem priljubljenega Kranjca Janeza. Dne 12. decembra smo pa zopet obstali žalostni ob svežem grobu drugega krožkarja, Jožka Novšaka z Loga. Ni umrl nepričakovano. Njegova dolgotrajna, neozdravljiva bolezen in njegovo lastno prepričanje, vse je govorilo za to, da se bo tako končalo,-vendar nam je bilo ob slovesu hudo pri srcu. V njem nismo izgubili le svojega tovariša, ampak tudi fanta, ki so ga imeli radi vsi njegovi znanci, še bolj pa tisti, ki so bili z njim v tako ozkih stikih kot mi v krožku. Nobenega ni bilo, ki bi bil mogel reči, da ga je Jožko kdaj v življenju razžalili. Vsi, tovariši in predstojniki, bi ga mogli pohvaliti z besedami, s katerimi se je njegov oče poslovil s solzami v očeh od njega, ko ga je zakrila krsta: „Priden si bil, Jožko!" Kako vzoren je bil Jožko vedno in povsod v življenju, še bolj pa v bolezni in celo v smrti! Bil je miren fant, blagega značaja, ki nikomur ni rekel nikoli žal besedice, a znal je biti tudi vesel in šaljiv. Izmed vseh v krožku je najbolj vestno izpolnjeval svoje verske dolžnosti. Vsak mesec je opravil skupno s sotrudništvom vajo srečne smrti in prejel sv. zakramente. Jako rad je ministriral, tudi če je bil že prej pri drugih sv. mašah. Iz srca je ljubil Marijo, rad pokleknil pred njen oltar, nosil njen škapulir. Vedno smo videli v cerkvi v njegovih rokah rožni venec in tudi v svoji bolezni ga je imel vedno pri sebi. Bil je izmed najbolj delavnih članov katoliške akcije. Kljub temu, da je bolehal na srcu, se je rad žrtvoval, kjer je bilo treba, kar se je pokazalo še posebno ob prosvetnem taboru v Boštanju. Morda ga je prav ta napor vrgel v posteljo, iz katere ni več vstal. Kakor je bil v življenju ljubezniv, potrpežljiv in miren, tak je bil tudi v bolezni. Prenašati je moral silne bolečine, saj mu je leva polovica prsi okoli srca vsa zatekla in je srce tolklo nemirno in močno, kot da bi vsak trenutek hotelo počiti. — Vsak utrip se mu je v bolestnem drgetu odražal na obrazu. Včasih mu je postalo še posebno hudo, da je nehote zaječal, pa je takoj šaljivo popravil: — „Saj ni tako hudo!" — Apostol je bil v življenju, pa tudi v bolezni. Svoje trpljenje je daroval za druge. Ozdraveti ni želel! Živel bi še, a le zato, da bi trpel. Čudno se to sliši pri dvajsetletnem fantu! Še bolj čudno pa, kako malo se je bal smrti! Ko mu je pred letom umirala mati, jo je prosil, naj bi kmalu prišel za njo. Pred tremi mesci se mu je z vso silo povrnila stara bolezen. Bil je prepričan, da ne bo več ozdravel. Umrl je, kakor umirajo le pravični. Ko smo ga spremili na njegovi zadnji poti, je bilo vse tako lepo in mirno — bela krsta, beli trakovi in vsenaokoli, kjer se je vil sprevod, beli sneg. Za križem dolga vrsta mladine iz oratorija, nato fantje iz krožka z vencem, dolga vrsta prijateljev in znancev, katerih je imel toliko, godba, zastopniki fantovskih odsekov v krojih, duhovščina in za krsto dolga vrsta sorodnikov in znancev. Ko se je krsta pogreznila v jamo, je zatrepetalo vsem navzočim srce iri le malokatero oko je ostalo suho. Nato smo se poslavljali zadnjič od Jožka — v imenu fantov vse fare g. župnik iz Boštanja — v imenu oratorija in krožka g. Novak, v imenu fantovskih odsekov akademik g. Stergar. Godba mu je odigrala zadnji pozdrav, iz pesmi Vigred se povrne nam je ostal kot tih spomin in tolažilo od njega: Na svidenje nad zvezdami! Na svidenje nad zvezdami, dragi Jožko! Ne bomo te pozabili, tvoj zgled bo živel med nami — po tvojem vzoru se bomo ravnali. Tak kot si bil ti — pobožen, čist, pošten, delaven, dober in ljubezniv, taki bomo tudi mi. SVETO PISMO VSAKEMU V ROKE! Izšlo je Sveto pismo novega zakona (Evangelij in Apostolska Novo Sveto pismo je najcenejša slovenska knjiga saj stane o- M * i» "o lahko vedno MSilfiaU&bUVrrSko?Uskem ordinariatu v Ljubljani v Jugoslovanski knjigarn?ril pri NiiJnu. Kdor naroči najman, iO «vodov, dobi 15 odstotkov popusta.___________- ' MISIJONSKI KOLEDAR. • Z lepo naslovno sliko in zanimivimi ^"ri med bese:ddo.m ta * tudl 1P kih mMonariev" kakirludi Saje"iS?*SA- megle6 ki^ "*več ftsoč let BdfSi narodi. Koledar je radi vsebine ta »¿gji ^ngggfooblje. Domžale. Stane 10 din. NADŠKOF JEGLIČ. t t.- t -u VnUKr" St 99 V tej knjižici, ki ie posvečena velikemu n^emu duhovnemu ZA to W stavens eg nahoda. h t ^anehPVUk°nii|aV P^^avo podobo v, je res vredna 1 dinar.., —— Na Radni obhajajo slovesnost in praznik sv. Janeza Boska v ®rfr H o1« V nedeljo 0. II. po od v. uri pi^s «rireditev v dvorani. skupnega očeta don Boska. ___ Ako je naslovnik umrl ali spremenil bivališče, vrnite lisf na: VODSTVO SALEZ. SOTRUDSTVA, RAKOVNIK - LJUBLJANA