r Največji tWrenalu dnevnik ▼ Združenih državah V«Ija u ne leto ... $6.00 Za pol leta .... . $3.00 Za N«w York celo leto . $7.00 ^^Za inozenutvo celo leto $7.00 TXLXrON: 00ETLAHDT 287«" GLAS NARODA list slovenskih delavcev T Ameriki I- The largest Slovenian Dally in the United States. B Issued every day except Sundays I and legal Holidays. 75,000 Readers. »Btersd ss »seoad CIsm Msttsr, Bsptsmbsr 21. 1908. st the PostOfflcs U Msw York, H. Y., andsr Act of Qoagrsw of Mroh 1,187» TXLEF0K: OOBTLAHDT «87« ITALIJANSKI IRALJ BO OMTOPIL ZADNJA MUSSOLINI JEVA ODREDBA JE BILA PREHUD POPER ZANJ Kralju ne ugaja Mussolinijeva politika ter ni zadovoljen s sovlado fašističnega velikega sveta. -Prestola ne bo zasedel njegov sin, pač pa vojvoda iz Apulije. — Rim še ni potrdil tega poročila. BRUSELJ, Belgija, 28. septembra. — Italijanski izseljenci izdajajo list "Observateur", ki je danes objavil, da bo italijanski kralj Viktor Emanuel odstopil, kakorhitro bo italijanska poslanska zbornica odobrila postavo, ki daje fašističnemu velikemu svetu vso vladno polnomoč. Nadalje pravi list, da bo kralj Viktor Emanuel novo postavo podpisal, nato pa odredil razpust parlamenta. Novi parlament bo sklical novi kralj ter prisegel na novo ustavo. Ta novi kralj pa ne bo sedanji prestolonaslednik Humbert, pač pa vojvoda Apulski, sin vojvode d'Aosta. V inozemstvu se je že večkrat zatrjevalo, da bo italijanski kralj odstopil, ker je nezadovoljen s Mus-solinijevo politiko. V Rimu pa dosedaj še ni bila potrjena ta vest. Meseca marca je poročal socijalistični "Herald" v Londonu, da kralj ni zadovoljen s fašistično volil no postavo ter da bo rajši odstopil kot da bi prišel z Mussolinijem v konflikt. Kot novega kralja so tedaj omenjali prestolonaslednika Humberta. Pozneje je bilo rečeno, da je bila volilna postava v toliko izpremenjena, da je bil kralj zadovoljen ž njo. NAPETOST MED HRVATI IN SRBI Hrvatje nočejo .govoriti s člani večinske fakcije v Jugoslaviji ter zmagujejo oči vidno z novim pogonom z a pravično vlado. — Poročilo Associated Press. POROKA JAPONSKEGA PRINCA Japonski prestolonaslednik ter brat cesarja se je poročil z Miss Setsu-ko Matsudaira. — Nevesta je hodila v Washington v šolo, kjer je bil njen oče poslanik. TUKIO. Japonska. 28. septembra. - Svetisre v eesarfcki prtlari. kjer obožujejo boginjo solnca kot praihstitijo japonske cesarske hiše, j.* -bilo danes zjutraj pozorišče poroke Jasuh i ta, prijica C'ieibu, japonskega prestolonaslednika in Mi*s SetOsiiko Matsudaira, heerke prejšnjega japonskima poalanika v Washington«. 7a\ eerimonijo je bila določena deseta ura. Prvikrat izza ustanovijenja dednega plemstva na Japonskem »i je izbra'1 princ eesaKske krvi za svojo nevesto luVrko starišev, ki nimajo nobenega plemiškega naslova. Da se* premaga to tehnično o-viro .je bila MaUudaira adop-tirana od svojega strica, barono Mor i o Matsudaira. da je lahko slednji nastopil kot njen oče pri poroki. Lastni oče neveste bi bil lahko sani baron Matsudaira, a se je odpovedal svojim pravicam do nasledstva na korist .svojemu miajše-mtt bratu. Imela sta dva starejša brat. a prvi j«- umrl in drugi je bil adopt Iran v neko drugo plemiško držino. Družina Matsudaira je ena naj-atarejSil\. v fevdalni Japonslc. J> par prineev in princesinj "prwtn«" krvi in par dvornih ritual ktav in uradnikov je smelo prisostvovati današnji wmrosti eeri- moniji. S tem so 'bili avtomatično izključeni vsi inojtmeei. Princ Ciribu je drugi cesarski sin, ki se je poroeil pod cesarsko poročno postavo iz leta 1911. Njegov brat, sedanji eesar Hirohitn, je bil prvi, ki se je kot kron princ poročil s princesLnjo Naoako, januarja leta 1924. Bert Cramer gre v Berlin. KODAX.J. Dansko. 28. septembra. — Bert Cramer, ameriški avi-jatik, je odšel danes z aeroplanom v Berlin. Njegov tovariš na poletu, Has»ell. katerim je priletel iz Amerike v Grenlandijo, r,a je odpotoval v Gothenburg. Ves narod v šoli. CARIGRAD, Turčija. 28. sep. — Vzgojno ministrstvo je naročilo vsem kavarnam, glediščem, kazinom iii drugim zabaval išče m. naj si nabavijo pisalne deske in kredo. Ministrstvo namerava mobilizirati učitelje ter jih poslati v javne prostore, da poučujejo narod v novem alfabetu z rimskimi črkami, katerega je stavil predsednik Ke-mal na mesto starega turškega al-/abeta. Pred stavkarsko krizo v Avstraliji. SDXEY, Avstralija. 28. septembra. — Južno-avstralska vlada je izdala danes proklamacijo. v kateri se glasi, da obstaja narodna kriza radi stavkarskih izgTedov pri-stauiAkih delavcev v AdivlardL Petsto jw>sebniih policistov je bilo oboroženih .s puškami. ADVERTISE IX "GLAS NARODA" I DUX A J. Avstrija, 28. septembra. — Hrvatje ne govore s Srbi in Evropa zasleduje z zanimanjem nov eksperiment, kako uravnati por brez posredovanja orožja. Bojkot so pričeli Hrvatje ta teden proti svojim sosedom in so sodržavljanom, Srbom in vse kaže, da bo imelo to za posledico reorganizacijo jugoslovanske vlade. Oba naroda sta del Jugoslavije i kraljestva Srbov, Hrvatov iu Slovencev. Kraljestvo je brio ustvarjeno po vojni potom zveze Srbije, Črnego-re in prejšnjih avstrijsko-madžar-skili provinc Hrvatske in Slove ni je. Srbi. ki so najmočnejša skupina. so kmalu obvla-daii kraljestvo. Srbi so vodili vlado, nalagali višje davke Hrvatom kot pa Srbom, stavljali Srbe v vladne službe ter preprežili amado s srbskimi časti niki. Hrvatski delegati v centralnem parlamentu v Beogradu so bili nad-kriljen; po številu. Konec hrvatske potrpežljivosti je bil dosežen, ko je bil obstreljen v parlamentu Štefan Radič, voditelj hrvatske kmečke str^njte. Hrvatje so umaknili svoje poslance iz parlamenta ter pričeli z bojkotom. Hrvatje so se dogovorili, da ne bodo govorili s Srbi. da bodo prekinili vse odnošaje z. jugoslovansko vlado i ji ignorirali vsakega, ki bi bil zvezan z beograjsko administracijo. Pred par dnevi se je sporočilo da se nameravajo Srbi osvetiti na ta način, da bodo o-drezali vse železniške in brzojavne stike s Hrvaško. Očividno pa se je spoznalo, da bi pomenjal tak tek ekonomsko nesrečo. Poročila iz Beograda so kazala dane*, da je zmagal hladnejši svet in da bo skušala stranka sprave ured rti mirovne ]>ogoje Radikalei. glavna srbska stranka. so izvolili novega predsednika. Asa Stanojeviča. pristaša spravne skupine med radikalei. Radikalni sestanek je tudi obsodil politiko prejšnjega ministrskega predsednika Vukičeviča in ministrskega predsednika Antona Korošca, kini mogel uveljaviti sprave. Sporočilo >e je. da bo Korošec v kratkem prisiljen resignirati in da -se bo moral umakniti novi vladi. ki sicer ne bo vključevala hrvaških zastopnikov, a jim bo vsaj zajamčila pravično ravnanje. SMITHOVA VOLILNA KAMPANJA Smith bo govoril o proftiibiciji v mokraških središčih ter je odhitel v Milwaukee, potem ko je vzbudil velikansko navdušenje v Minnesoti. — Obrnil se je na liberalne glasove severo-zapada. Po največjem sprejemu, kar se jih je kedaj priredilo kakemu predsedniškemu kandidatu v Min-neapolisu in St. Paulu in po največjem in najbolj navdušenem kampanjskem potovanju, se je nahajal včeraj governer Smith na poti v Milwaukee. Smith bo govoril danes v mestu, ki je postalo slavno raditega, kar zagovarja kot rešitev prohibicij-skega problema. — po svojem pivu. To bodo njegove prve izjave o tem predmetu izza njegovega sprejemnega govora kot demokratični predsedniški kandidat. Sestanek v Milwaukee bo zaključil njegove napore, da si pridobi za pad. Sedaj koncentrira svoje sile na to. da si pridobi La Follet-tove glasove iz leta 1924. Dočim ni mogoče pridobil za.se cele Minnesota so kazala danes znamenja, da je precejšen del države njegov in da so republikanci v paničnem stanju kot leta 1924, ko je senca La Folletta plašila stranko. Na severozapadn je dobil La Fol-lette največje število glasov kot tretji strankarski kandidat, za predsednia. Smithov govor v St. Paulu je bil vada za ta element. Radio je razširil njegov glas po celi dežeH. Minnesota ni dosedaj še nikdai postala demokratična. Poslušalstvo Sinit ha v St. Paulu ni bilo demokratično. To je bilo razvidno, ko je omenil Smith imena Le Folletta in Theodorja Roo-sevelta. Aplavz, ki je pozdravi! ta dva je bil žuborenje studenčka v primeri z grmenjem Xiagare, ko je omenil progresivne nesmrtneže. med njimi tudi flendrika- Ship-ste.ada. farmersko-delavskega kandidata za mesta senatorja iz Miline sot«. Veliko tukajšnje podpore za La Foletta je prišlo iz vrst Škandinav-cev in Nemcev. Smith je pokazal, da priznava njih važnost, ko jih je proslavil kot gradilce pokrajine. V nedeljo bodo pomaknjene ure nazaj. - Prihodnjo nedeljo bodo imeli zaspanci priliko dohiteti spomladi zamujeno uro. V nedeljo ponoči ob dveh bodo namreč postavljene u-re nazaj za eno uro. ('as varčevanja z dnevno svetlobo se bo namreč ofieijelno končal v nedeljo ob dveh zjutrp' ŠEPETAJOČE KAMPANJE V AMERIKI Šepetajoče kampanje so bile nekaj običajnega v Združenih državah izza dni Thomas Jeffersona. Jackson je postal žrtev take kampanje. HOOVER BO PREPOTOVAL DEŽELO OD NEW YORKA do SAN FRANCISCO Managerji hočejo, da ima vsaj štiri ali pet važnih govorov pred volitvami. — Velika zahteva z Za-pada. — Kandidat se zavzema za prek-deželno potovanje, a bo le malo govoril. * WASHINGTON, D. C., 28. septembra. - Poskusni načrti so bili izgotovljeni, da bo vprizoril Herbert Hoover naglo zaključno predsedniško kampanjo z dva tedenskim potovanjem preko dežele, od Bostona pa do San Francisco. WASHINGTON'. D. C.. 28. sep. Šepetajoče kompanje. mešanica vere in politike in druge presenetljive faze sedanje predsedniške kam- pauje so bile stara povest v ameri- pa je izprva nameravalo. Pri-ški politiki, kot razvidno iz rmen-|SOstvoval bo namreč obedu krajev Datu m za zaključni iztočni govor nominiranea v Bostonu ni bil še določen. Ta datum pa bo določen. soglasno z zahtevami koneč-ne kampanje in če bo novi načrt sprejet, bo govoril v Bostonu dne 24. oktobra ter odšel od tam proti zapadu še v isti noč iT Afiri ali pet važnih govorov na poti bo vključenih v njegov program. če bo sledil zahtevam nekaterih .svojih manager je v. Povabila so mu prišla iz celega ducata mest, vključno iz Buffala, Clevelanda, Chieaga, Kansas City-ja i:i tako naprej, a kandidat bo le malo govoril ter je le njegov namen sestati .se z masami volilcev ravno pred volilnim dnevom. On ima namen napraviti enega ali dva določena govora ter več kratkih in pozvati državljane, naj volijo. Zadnji načrti določajo, da bo o-stal Hoover no uro daljše v Johnson City. Tenn.. dne so. je bilo neresnično. Sporočeno je bilo. da namerava Tunnev vzeti privatno vilo v najem. obdano od visokega zidu. Poroka se bo najbrž vršila tam. v navzočnosti le par pri.jatclje*- Dva mladeniča obsojena na smrtno ječo. AVI L LI M A NT IC, ComO 27. M-p. Dva mladiča iz "VX'o^eest^r^ Mii-s., sta bila oV^ojena na smrtno jeeo, ker sta umorila nekega državnega orožnika. -'.ti .. Dengue mrzlica se je razširila. AT ENS. Grška, 27. septembra. Poročila iz Smirne pravijo, da se je razširila Dengue mrzlica po Fa-tihieh okraju v zapadni Mali Aziji. Rathe postal baron, LONDON, Anglija, 27. sep. — Kralj Jurij je podelil baronstvo Sir Charles Albert Bathu, prejšnjemu lord-županu Londona. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: v Jugoslavijo Dva. 1,000 ..............$ 18.40 " 2,500 ..............$ 45.75 " 5,000 ..............| 91,00 " 10,000 ..............|181f00 " 11,110 ..............$200,00 Lir M v Italijo 100 ....................$ 5.90 200 ....................$11.50 300 ....................$16.95 500 ....................$27.75 1000 ....................$5150 Stranke, ki nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opozarjamo, da smo vsled sporazuma z našim zvezam v starem kraju v stanu znižat i pristojbino za taka izplačila od 3% na 2%. Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30. — 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 —$6. Za izplačilo veejih zneskom kot goraj navedeno, bodisi v dinarjih lirah ali dolarjih dovoljujemo še boljše pogoje. Pri velikih naka-lilih priporočamo, da se poprej z nam sporazumete glede načina nakazila. izplačila po poŠti so redno izvršena v dveh do treh tednih "NVJKA NAKAZILA IZVRŠUJEMO PO CABLE LETTER ZA PR18TOJB1NO $1.—." SAKSER STATE BANK 92 COSTLANDT STREET, TILEPHONI: NEW TOBK, N. Jj, CORTIiAKDT ttff _____ ., z. T mm ftLAg NAHODA, 29. SEP. 1928 GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) Own*d and Published by SLOVENIC PUBLISHING- COMPANY. (A Corporation) Frank Safcser, President Louis Bcnedik, Treasurer Place of business of tbe corporation and addresses of above officers: *2 Cortlandt St., Borough of Manhattan, New York City, N. Y. D o p i s i. BYRDOVO LETALO aft, . Farrell, Pa. Dne 27. okt. bi se morala vršiti igirardski rojaki ne bodo pozabili, da se nahajamo sedaj v času .slad- maska rad na zabava v korist Slo-,1"** khile** zelja in krani" 'skih klobas. povrh pa še Sub?ljno- vo petje. Kaj hočete še več! GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Exccpt Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko in Kanado ............................$6.00 ža pol leta................................$3.00 Za četrt leta .......................$1.50 Za New York za celo leto Za pol leta ................................$3.50 Za inozemstvo ta celo leto —$7.00 Za pol leta.....................$5.50 Subscription Yearly $6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj m praznikov. Dopisi brex podpisa in osebnosti se ne priobcujejo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tndi prejšnjo bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 82 Cortlandt Street, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 NENAVADEN DOGODEK Pred osemdesetimi leti je Frances E. Willard zasadila v vrstil poleg svojega doma v Illinoisu dva kostanja. Rekla je, naj bosta simbol stvari, ki je njenemu srcu najbližja. p H" J JS * "Kot bosta ta dva kostanja rasla in širila svoje veje, tako naj se širi zmernost po tej deželi.'T Tn kostanja sta rasla, veje so sa košatile in se širile, in stvar zmernosti je v Ameriki precej napredovala. Napredek zmernosti je bil pa z nveljavljenjem osemnajstega ainendmenta naenkrat ustavljen. Izza onega časa je žarela zmernost nazadovati. Sedaj pa prihaja poročilo, da je udarila strela v ona dva orjaška kostanja in da sta se začela sušiti. Mi sicer nismo praznoverni, ampak slučaj smo objavili, ker je čuden in značilen obenem. 'venskega doma. Ker pa na» je obvestil odbor Slovenskega Doma v GirattL O., da je g. Anton Subelj ustregel želji, da bo imel tam svoj koncert ravno na ta dan (27. okt } je izvanredna s<*ja našega doma preklicala zabavo za ta dan. Vabim vse rojake, naj gredo ta večer v Girard, kjer bodo .slišali našega slavnega pevca. Mogoče ue boste hnel več prilike slišati slovenske pesmi v vsej svoji miloti, kot Vam jo bo zapel naš Šubelj. Jaz sem ga slišal na Ely, Minn. Povem Vam, da bi ga človek kar naprej poslušal, ko je nam zapel: Kjer so me zibali mamica moja.... Ta krasna pesem Vas povede v domovino, na dom, kjer vam je tekla zibelka. Rojaki, ne pozabite, da gremo ta večer vsi v Girard. Naše tukajšnje naselbine so male, zato je ne mogoče dobiti S>ubelj-na v vsako, ker bi imel s tem tudi velike stroške. Ker je pa Girard središče naših malih naselbin, je naša sveta dolžnost, da mu pomagamo po svojih skromnih močeh do boljšega uspeha. Farrell bo šel ves* Upam, da ^Iaškaradna zabava našega Doma se bo vršila dne 13. oktobra. Svira "Svoboda'* orkester. Tri nagrade se bodo dale maskam. Le prid it'? vsi, pa dobro se našemite, ako hočete dobiti nagrado. Torej da ne pozabite: 13. okt. maškarad-na zabava v Farrell, Pa. — 27. oktobra, pa Šubeljnov koncert v Girard! Frank Kramer. Sudbury, Ont. Dne 23. ssept. .se je poročil rojak Mr. John Urban eh z Miss Kathleen Kitt v tukajšnji katoliški cerkvi. Gostov je bilo približno stopctdeset ter vsega v obilici, jedi in pijače. Bili sta dve godbi, kateri sta razveseljevali mladino, pa tudi vse starejše. Zabavali smo se prav po domače ves dan ter pozno v boč. Drugi dan sta odšla mlada poročenea na ženitno potovanje v Toronto tar mogoče še kam dalje. Želimo jima obila sreče v novem stanu! Poročevalec. Hamrr an. L ca, »tu. s. c- Ne eksp edicijo proti Južnemu tsaju je vzel seboj commander Bvrd tudi trimotorni Fordov zrakoplov. ZANIMIVI in KORISTNI PODATKI POIICIQN LANGUAGE INFORMATION SCftVICC — JUGOSLAV BUKCaV Letošnje volitve za kongres. Mussolini v lastnem ogledalu. POLJŠAKOVO ZDRAVLJENJE Izza onega due, ko je govoril naš poročevalec s Poljšakom v Celju, smo dobili že več pisem, v katerih nas rojaki vprašujejo, koliko je resnice v Poljšakovili trditvah. Odgovarjali smo, da se ne sme nihee uda jati prevelikim nadaru. ? V četrtek smo objavili mnenja treh mariborskih zdravili kov-strokovnjakov. ki odrekajo Poljšaku in njegovemu sredstvu vso sposobnost in zmožnost. Ni čuda torej, da na^ je presenetilo pismo, ki ga je pisal Poljšaku pater Hugolin Sattner, eden najbolj slovenskih skladateljev. Sattnerja je bolela noga. "Težko sem hodil," pravi, "še težje stal, danes hodim že na izprehod dve uri daleč. Koliko hvaležnosti sem vam dolžan, ker ste mi lako hitro in temeljito pomagali." Sedemdesetletnega starčka Hu^olina Satnerja Poljšak ni mogel s kakimi napačnimi pretvezami pripraviti, da mu je napisal tako zahvalno pismo. Kot se euje, bo prišla Poljšakova zadeva pred sodišče, ki bo skuhalo s pomočjo strokovnjakov dognati, če je njegovo sredstvo proti raku uspešno in če je upravičen zdraviti to bolezen. JEŽ IN LISICA Bajka o ježu in lisici vam je znana. Jež je prišel lisico prosit, naj mu da zavetja. Dala mu ga je. In jež se je kmalu vdomačil ter pregnal s svojimi bodicami lisico iz brloga. Nekaj podobnega se dogaja v Italiji. Izza dne, ko je kralj dovolil fašistom vkorakati v Rim, se je manjšala njegova moč in oblast. Mussolini j ev vpliv je naraščal, kraljevo veličanstvo je pa stopalo v ozadje. Polagoma si je prisvojil Mussolini vse kraljeve pravice. Kralj je žalostno gledal, kako je podil Mussolini v penzijon ali pa v inozemstvo odlične italijanske državnike in diplomate: Orlanda, Nittija, Giolittija... Navsezadnje je pa posegel v edino pravico, ki je kralju >e ostala, ter odredil, da bodo fašisti določali, kdo bo italijanski prestolonaslednik in kdo kralj. To je bilo za kralja preveč. Po inozemstvu in najbrž tudi po Italiji se že širijo govorice, da bo odstopiL Drugega ram res ne preostaja. Kajti vloga, ki jo igra zadnja leta, je nadvse Žalostna. Istočasno v nemškem in italijanskem jeziku je izšla knjiga, ki ji je namen, da bi inostranski javnosti podala objektivno .sliko o Mussoli-nijevi osebnosti. V nemščmi jo je izdalo Gutkiadovo založništvo t Heidelbergu. Obsega štiri študije italijanskih pisateljev in tri uvode, med katerimi je enega napisal Mussolini .sam. Objektivnost dela je .s tem točno določena: vsaka beseda v njem je postavljena tako, kakor .se zlaga z željami nekronanega imperatorja še ne ustanovljenega novorimskega imperija. Neke vrste avtobijografija pod tu.p-mi imeni. Vendar bo zanimivo slišati, kaj misli Mussolini o samem sebi skozi usta svojih živih fono-grafov. V svojem uvodu graja "ino-stranske pisatelje, ki se bavijo, le površno in s predsodkom s fašističnim gibanjem;" nato pravi, da bi moral vsak, ki še dvomi o fašizmu, prebrati to knjigo. Zadostovalo bi mu po našem mnenju seveda že to, Če bi prebral prvi del knjige, ki govori o Mussolinijevi osebnosti in njenih učinkih. Ostali deli ponavljajo v drugačnem slogu isto vsebino. In ta vsebina se da izraziti z dvema besedama : Mussolini triumfator. Ob posvečanju bolognežkega lik-torskega stadija 1. 1926. "je pri-dirjal po rampi neki jezdec, spretno kakor le kakšen kavalerijski častnik pariral trepetajočega konja z železnim pritiskom kolen nekoliko palcev pred robom tribune, se dvignil v sedlu, dvignil desnico majestetično k rimskemu pozdravu in ves štadijon se je stresel pod mogočnim pozdravom 'množice: Duce!" To je Mussolini. Ali pa: "Mussolini je stegnil med govo rom roko, zamahnil ž njo, nagu-bančil čelo, sklonil glavo — utelešena govorica! Nikoli niti ena kretnja odveč." Mi hladni severnjaki bi se tej natančno naštudirani ieatraliki gest,, temu operetno nastopajočemu veličastvu samo smejali. v Italiji pa se mase seveda cedijo od navdušenja. Razlit"ne dežele, različni okusi in različne stop nje in stvarnost govora, tam ] artistična fraza, potencirana s teatralno gesto. Vpliva tako, da vidi množica v bednem človeku nekakšno božanstvo, ki se mu s strahom približuje. Kadar govori s preprostimi delavci, ustvari naj-prvo nekakšno ozračje bratova s prostim priznanjem svojega pok> lenja. Toda **v odločilnem: trenn-tku stoji spet izven tega ozračja, neopazno jim da občutiti distanco med' njimi in seboj.... Vedno stoji razločen korak pred svojim spremstvom, komaj da se kakšen minister drsne aeati v njegovo nepoars- L°to 1928 ni le "predsedniško leto", marveč se letos vršijo tudi redne dvoletne volitve vsega člau-stva poslanske zbornice (House of Representatives) in tretine Senata. Imamo letos tudi važne državne volitve. Governerji se izberejo v 35 državah. Člani državnih legislator se bodo izvolili v onih državah, kjer državna ustava določa volitve v sodih Mih. Nadalje se .bodo v mnogih državah izbrali žu-dno bližino." To je torej skrivnost pani (mayors) mest in tudi urad- Mussolinijeve 'hipnotične moči: brezosebnost. strahopetnost, v komedij anstv a zaljubljena, občutljivost njegove okolice. V naših krajih bi se politiku s taksnim nastopom gromko smejali. Preskok fašističnega vodje iz okrajnega socijalizma v skrajni na-cijonalizera čez noč. ta neznačaj-no.st in nedoslednost v naziranjn in delovanju je tisto, česar ino-stranstvo ne bo nikoli razumelo. Tudi to. bar navaja naša knjiga o tem predmetu, ni baš narejeno tako, da bi moplo uganko zadovoljivo rešiti. "Kdo bi mogel dognati globoke vzroke tje spremembe v nazorih?" vprašuje na nekem mestu in odgovarja: "Gotovo je imelo dojetje naroda, občutek za neizvedljivost socijalistične utopije, prebujenje domovinskega idealizma velik delež na tem. Toda kaj je to drugega. Če ne potreba po boju. potreba upornega, revolucionarnega človeka po izpraznjenja njegove ogromne aktivitete, potreba, da bi mogel izživeti silo lastn<\ dinamično visoko napete volje v voditeljstvu!Socijalizem in soei-jalistična stranka nista mogla takšnemu človeku nič več nuditi." Z drugnimi, neolepšanimi besedami: Ko se je Mussolini 1. 1925. odpovedal socijalizmu z govorom, ki se je zavzemal za vojno, je to storil zato, ker se mu je zaskominalo po vodilnem mestu, in zato ker je smatral samega sebe za nektj vee, nego so drugi ljudje. A svoji stranki in svojemu naziranju je odpovedal, ker mu niti prvo niti drugo ni moglo biti stopnišče do tega razlogi, posebno če jih navaja Mussolini sam. gotovo niso pripravni, da bi njegovo osebo in delo spravili v lepšo luč. niki države, county in občin. Popolnoma nova poslanska zbornica se -snide prihodnjega i. marca. Dočim so predsedniške volitve v ospredju javnega zanimanja, so kongresijonalne volitve enako važne. Senat in House of Representatives tvorita skupaj zakonodajni panogo vlade Združenih držav. — Predsednik je najvišji eksekutivni uradnik, osebni zastopnik ljudske suverenitete. Ali oblast zakonodaje j«* v rokah drnire panoge vlade — Kongresa. Člani "reprezentativne hiše" izbirajo vsaki dve leti. namreč v letih s sodimi številkami. Senator pa je izvoljen na šest let, tor^j na trikrat daljšo dobo kot "Representative". Isto leto, ko se izvoli nova poslanska zbornica, izvoli se prebivalstva, (kakor ga izkazuje ravnokar izvedeno ljudsko štetje. Sti,vilo članov zbornice se potem porazdeli med posamezne države po številu njenega prebivalstva. Približno prihaja pa en član zbornice na vsakih 220.000 prebivalcev. "Representative" mora biti državljan Združenih držav za vsjj sedem let. Najmanj 25 let star ur>-ra biti in stanovati v državi, kjer je izvoljen. Njegova plača znaša $10.000 na leto. i>to toliko kot pluta senatorja. Povrh tega ima pravico do pt tiiih stroškov (20 centov za vsa I; o miljo do in od AVashing-tona.) Tudi dobiva gotov znesek za pisarniške pomočnike, papir in druge manjše iz.Iatke. Vsaka zbornica Kongresa je edini razsodnik o volitvah, izidu istih iti kvalifikaciji svojih članov. Ve čina članov tvori kvorum. Vsaka zbornica določa svoj pravilnik, kaznuje svoje člane za neprimerno vedenje in po odobritvi dveh tr*1-tin prisotnih članov sme izgnati kakega člana i ji razveljaviti njegov mandat. Ni ena ni druga zbornica Kongresa ne sme tekem zasedanja Kongresa odložiti seje za več kot tri dni niti kam drugam razun v sporazumu z drugo zborn e >. Kongres se shaja vsaj po eti- Rojak. ki je dosti slišal o nesrečnih zakonih, je Tekel: — Vsak zakon je nesrečen, če ni denarja. Ko se bom jaz ženil, bom tako vzel. ki bo imela dosti denarja. In potem ji bom kupil vse. kar bo hotela. Boste le videli, kakšen mir bo v hiši. — Tak nikar se tako ne postavljaj, — je rekei nekdo Mucu pri "Slovanu*. — kaj pa misliš, da si, če bas igraš. Jaz te poznam še iz onih časov, ki so na bisernico bren-kal. * Katerokoli vabilo čita človek, vsepovsodi obljubljajo vinske trgatve. Kaj je vinska trgatev ? Par funta v grozdja, obešenega po stenah in pod stropom, par viničark in v ničarjev v narodni nosi ter oče župan s pisarjem. Torej navsezadnje nič posebnega, če bi ne bilo tiste ga. ki je bil že lani naprešan in krščen nikoli, Upam. da bodo vse "vinske trgatve". 'ki se bodo vršile to jesen. njim dlobro preskrbljene in da nebo noben udeleženec razočaran. tretina senatorjev. Zato Kongres, krat na leto, ali navadno ima vsak ki se snide prihodnjega leta. bo Kongres po dve zasedanji. Prvo obstojal iz popolnoma novo-izvo- [ali "dolgo" zasedanje začenja pr-1 j enega House in iz iz Senata, či- vega pondeljka v decembru onega gar tretina je bila novo-izvoljena. ki *ledi takoi za volitvami, -n Prihodnje zasedanje Kongresa utegne trajati celo leto. ako ima ^ . zadosti opravka za tako dolgo za-pa bo v decembru, ali to se stan, ^^ <.kratko» zase_ Neko poročilo iz Rochester, N. EL, se glasi: Danes je praznovala tukaj .Mrs. Sarah Foss svoj 101. rojstni dan. Starka je še prav krepkega zdravja ter še vedno sešije zase in za svoje hčere vse obleke. Sto in eno leto! festitljiva starost. Stavim, da bi ji zdravniki prepovedali šivanje, pa ga ji ne, ker se ž njim ne utrudi dosti. K« r je moda zatvojevala ves ženski sprd od desetega do stotega leta, so i žensko obleko k večjem sitnosti, šivanja in dela je pa malo. * — Pomagajte, pomagajte. — je kričala žena v vodi. — Pomagajte! Jaz ne znam .plavati. — Sedaj se ti nudi nudi najlepša prilika, da se naučiš, — ji .i" svetoval skrben zakonski nK>/,i ;ček. Kanada je odpravila prohTbicijo ter uvedla poseben sistem prodaje alkoholnih pijač. Vsa prodaja je pod vladno kontrolo. Sistem je izvrsten. To je razvidno iz tega, koliko Amertkancev gre vsako leto občudovat. H- Kongres, ki se snide na takozvano kratko zasedenje. Novi "Representatives" in senatorji nastopijo svojo službo Še le 4. marca, isteira dne, ko bo novi Predsednik inav-guriran. Izvolitev senatorjev. Ustava določa, da morata biti po dva senatorja za vsako državo. Tako ima največj država in najmanjša enako število senatorjev. Volitve za senat se bodo v novembru vršile v 32 državah. Vsi senatorji (razun enega), katerih šest- visokega" cilja. In takšni jletna doba kon*f prihodnjega mar- KONCERTI A. ŠUBELJA 6. oktobra, Milwaukee, Wis. 14. oktobra, La Salle, ID. 18. oktobra, Cleveland, O., International Institute 21. oktobra, Collinwood, O. 27. oktobra, Girdrd, O. 28. oktobra, Lorain, O. 18. novembra, Chishoim, Minn. 25 novembra, Duluth, Minn. 16. decembra, Pnefrlo, Cok* - •ItJUn« « Briitf IDcM ca, so kandidatje za ponovno izvolitev. Seveda stoji njim nasproti vedno kandidat protistranke. De-setorica senatorjev, ki se zopet potegujejo za mandat, so republikanci, 21 so demokrati in eden zastopa Farmer Labor party. Izid volitve utegne znatno spremeniti članstvo senata in prinesti prihodnjemu Predsedniku bodisi varno večino članov njegove stranke ali pa večino protistranke. Od leta 1913 naprej so senatorji Združenih Držav volijo potoai direktnega ljudskega glasovanja. Kvalifikacije za senatorje so predpisane po ustavi. On mora biti državljan Združenih Držav za vsaj devet let in imeti bivališče v državi, kjer je izvoljen. Podpredsednik Združenih držav je predsednik senata. Izvolitev reprezentaiivov. House of Representatives, ki ;-jma sedaj 433 članov, se popolnoma obnovi na prihodnjih volitvah meseca novembra. Število članstva še sedanje. Drugo a danje začenja prvega pondeljka v decembru drugega leta in se mora — Da — je rekel strogi zdravnik debeluhu. — vaša bolezen utegne postati nevarna. Tor» j držite se mojih navodil: vsak dan par peres zaključiti opoldne naslednjega 4. ^^ ^ in ^^ oj.anž marca, ko vstopi v veljavo novo- nega soka. To je vse. — Kdaj pa. gospod zdravnik: pred jedj»o ali po jedi ? Črnolasi moški prav radi o-ive. Z ženskami je drugače: ženska ima lahko v enem letu črne, kostanjeve. rdeče ali blond lase. L<> sivih nobena ne učaka. * Ameriški državni tajnik Keiogg je sestavil načrt za pogodbo, ki b<> pa ni kaj prida. Dosti boljša bi bila taka, ki bi mi je pomagalo. Mrs. E. Areher." Poskusite tudi vi to. čudovito sredstvo, in prepričali se bodete. da vam hitro fn gotovo pomaga. Najboljše zdravilo za »lah tek do jedi. zaprtje in pli-„ , „ , ^ ^ , ,nl želodca, ter glavobol. Pri vseh le- doioca vsakih deset let po številu nurnarjni. " * marca, ko vstopi v velj izvoljena zbornica. Tupatam, kadar razmere to zahtevajo, sme Predsednik Združenih držav pozvati Kongres v posebno zasedanje. Kandidatje za Senat ali House se izbirajo (nominirajo) bodisi v primarnih volitvah, kjer državna usta- ( va to zahteva, ali v državnih konvencijah političnih strank. Obe večji politični stranki imata poseben volitveni odsek (campaign committee) za Senat in za House. Delo teh odsekov je slično napravila konec vsem vojnam. Na-onemu "narodnih odborov" (Na- £.rt je bil splošno odobren, in p«>-t iona 1 Committee) strank*1, le da ^bo .so jwdpisale skoro vse ev-osredotočajo svojo pozornost na r0i]>s{[e jr£ave. volitve za dotično zbornico. Toliko Um ^^^ ki vojno republikanski kot demokratični' "House Campaign Cominitte" o-. staneta v permanenci v Washing-1, - , , , . . . . , . . _ .preprečila začetek vojne, tonu, kjer imata svoj glavni stan. j1 1 V sedanjem (70.) Kongresu je * * % od 96 senatorjev 48 spadalo k re- _ Salament — se je jezil bogat publikanski, 47 k demokratični in mCTžak _ ^anes se pa res ne sme 1 k Farmer-Labor Party. 'nobenemu človeku verjeti. Kot ve- House of Representatives pa je imel hčer. ki ni bila po- :i ______4__i;___001 -____u ' ' ' sebna lepotica. Skrbelo me je, da ne bo mogla dobiti ženina. Pa je začel laziti krog hiše neki prida-nič. nazadnje je tudi v liieo prišel ter jo zasnubil. Jaz sem ji dal doto. na dan poroke si je pa še od me-;ne izposodil feteoč dolarjev. Nato sta se odpeljala. Iz Niagara FalKi mi je pisal, da bo v kratkem čaj»u poslal. — Pa je poslal? — so ga vpra-,-šali. — Ja, hčer mi poslal nazaj, ne pa- tisočaka. .. - r . . - bil sledeče sestavljen: 231 republikancev. 395 Demokratov, 2 od Farmer-Labor Party in 1 Socialist. "Cleveland. O.—»Nisem mogel spati. toda s£daj^a;>htt vso'noe.; TRKNER1EV0 GRENKO VINO GLAS NAHODA, 29. SEP. 1928 se je nemška vojna mornarica uprla? — Victor Hugo: KAPITAN "NORMANDIJE'* V noči 17. marca 1870. je vozil kapitan Harvcv kot običajno iz Southamptona v Quernesey. Morje je bilo zavito v gosto rneglo. Kapitan Harvey jc -stal na brvi parnika in vodil ladjo previdno radi noči in megle. Potniki so spali. "Normandija'' je bila ena izmed največjih ladij in morda najlepša izmed vseh ladij v kanalu la Man die, bila je ie "mlada/' ka-kor pravijo mornarji. Bila je /grajana pred sedmimi leti v letu imia Meglevje «e je zgoščevalo. Odjadrali so od obale Southamptona Hiti so na odprtem morju. Ladja j,, lezla le polagoma. Bili ob štirih zjutraj. Popolnoma temno je bilo, razločevati je bilo komaj vrhove jamborov. NiiVsar st rasnej&'ga kakor te Jadje, blodeče slepo v noč. Hipoma st* prikaže nem-a v ine-glfvja in prt^pfc« temo. Itil to velik angleški parnik "Mary", prihajajoč iz Odese in namenjen v Grimsby, obložen a {mMJIo tonami žita. Hitrost stran-na pega ogromna, "Mart" je drvela naravnost proti "Normandiji." Nemogoče je bilo, da ne bi ladji trčili skupaj. "Mary" j»- spustila vso paro. toda kljub temu je zadela z boka v "Normandijo" in ji prebila trebuh. Ob sunku be je "Normandija" ustavila. Na njej je bi la popadka onemi mbajttetili mož, ena služkinja in enaintrideset potnikov, med temi dvanajst 3r->na. V hipu mi postadka. Treba je rešiti sest-deset ljudi!" Bilo jih je enainšestdeset. Toda nase je pozabil. Odvezali so čolne. Vse se gnete tja. Ta naglica bi mogla čolne prevrniti. Poročnik Okleford in trije podčastniki so zadrževali to V dvajseti minuti se je parnik potopil. Najprej je izginil prednji deL za njim zadnji. Kapitan Harvey, stoječ na poveljniškem mostičku, se ni ganil, ni spregovoril, ampak se je neprs-mičen pogreznil v globino. Videla Tako je končal kapitan Harvey. (Iz francoščine pre vel V. B.) PROCES RADI POŠTNE ZNAMKE V Buenos Airesu je najvišje državno sodišče končalo dolgotrajen proces. Pred nekaj meseci je poštni uradnik, ki je pregledoval »Strrsljaj je bil strašen, io bili VSi na krovu, možje, ž«iej^oraj brez incidenta. Bili so ka-n otroci, »Loraj na pol nagi. toka- ( kor v veljniškem mnattičku. z mogočnim glasom zavpije; "Mir in posluh ! Čolne v morje! Najprej žene, nato mož j". Za nji- Tisti Slab? Izdelan in Truden Občutek ob Jutrih Prvi znaki upalo* M vitalnih mo<*i in ririibe «n«rf|ji> je tisti jBmtf£*n In shtl) nb<'ut»»k oh Jutrih, kt» VKt&net*> iz ponte-jje knki«r t ud pojemanje anmtHje Ljudje v tem »tanju trjM» po navali nu sle-rtf Mh I olih ti k, pokvarjena preba- *ku1'u t«l«, l«>dJfna »ti jetrna, oala-t, ilratenj* mehurja, štabi ttvef. Iz-vttnjf 1» Mode« ali l* {rwr, jrlavo-vrtofftavonti. vidUra-vanju, nerertl v hu, tHiuren isdih, z belino pokrit In rirutfmi p«>d<>hniml boli. Ifa-Tone Je ^udodalM gnUHtoe adrav-Iri energrlje. In tiro^e žena in ki ro ira Jemali, vfdo to. Tu adra-(hkvaro- i vitalne iirKHna do presenetljive N Tone j« najbolje ana no Ur» m popravo teka, Isholj&anjt- ne-. jVi' In upontavl telo v »tanje prvega rW«la la t-, i rji fra prodajajo » (farancijo. ki pomeni, da * detMu- vrne. <*« zdravilo ni uspeAnu, Pos«kuwlt« steklenico In n« pr«pri/*ajt». Odklonite nadomestila —-bodli« alirurnl, da dobite pravi Nuga-Tone —Adv't. VB, t belo* I mho h4>;. trebi je* i k !Vti vilo 11 vi J mer« awl i a' r vsem in ukazoval mirno sredi katastrofe. Hipoma zakriči: "Rešite Elementa!" Kldhient je bil vajenec, še otrok. Ladja se je potapljala počasi v globino morja. Čolni so hiteli, kar najbolj je bilo mogoče semintja od parnika "Mary" k "Normandiji." "Podvizajte se!" je vpil kapitan. velje, v katerem je dejal, da ne želi. da bi prihajali mornariški inženjerji iz istih rodbin, kakor so mornariški častniki. Po njegovem mnenju je bilo za častniški zbor bolje, da so bili mornariški inženjer-poŠto, opazil neko pismo, na ka-Uj iz .srednjrh ali nižjih slojev. S terega je postal pozoren. Kuver- [ tem je hotelo vrhovno poveljstvo nemške mornarice inženjerje prisiliti, da se vrnejo sami v podrejeni položaj, kamor so .spadali. Da tako nazirJnjp vrhovnega -poveljstva' ni moglo roditi dobrih posledic, so pokazali dogodki pred koncem sv?-tovne vojne. Predsednik sprejemne komisije je rade volje izpolnil inšpektorjevo povelje, o čemur priča njegov referat iz 1. 1911., ki .e glasi: L. 1911 je izdal inšpektor nem-jnariški r>aijtnik za eno v<#°jo do ške vojne mornarice zanimivo po-; An-1,-je- do("im Je moral inženjer absolvi rat i najmanj 4 vožnje. PRIPOROČILO Rojakom v Waukegan, Tli., na znanjamo, da jih bo obiskal Mr. Jože Zelene, ki je poblaščen obirati naročnino za naš lh»t m naročila za knjige ter ga toplo priporočamo. Uprava Glaa Kar oda. Ker so bili vddno in vedo, da bodo tudi v bodoče točno postrežem, ker so prepričani o varnosti pri nas naloženega denarja, ker lahko z istim razpolagajo, kadar ga potre. bujejo, ker prejemajo za vloge po 4% obresti, mesečno obrestovan je, si je izbralo veliko število rojakov po vseh Združenih državah za svoj GLAVNI STAN v vseh bančnih poaiih m DOMAČO SAKSER STATE BANK ti Cftrttandt Stre* New Ttrk, N. ? ta je bila nova. Naslov je po nje govern mnenju pisala ženska roka. Znanrka pa je bila očividno •stara, že k^lekovana, a skrbno očiščena in zlikana. Uradnik je dal pismo na stran in ga oddal po uradnih urah svojemu predstojniku. Končno je prešlo pismo vse stopnje sv. Birokracija, dokler ga ni dobil vrhovni poštni ravnatelj in uvedel postopanje radi goljufije, seveda proti neznani osebi. Ravnatelj je dobil po nekaj tednih obvestilo, da se je iznajdljivi poštni špionaži posrečilo najti zločink >, in sicer v osebi ge. Lui.-e Tramontaua de Ves poli. "Ali ste to pismo pisali?" so jo zadišali. "Da." "Ali ste to znamko prilepili?" '' Xe.'' 4iKdo pa jo je?" 'Moj najmanjši sin, kateremu sem dala nalog, naj nese pismo na pošto in naj preskrbi za pismo znamko." "Vi torej trdite.'' je dejal sodnik, "da je vaš sin povzročil to goljufijo?" "Kakšno goljufijo?" je začudeno vprašala gospa. Zaslišali so sina, ki je priznal, da je dobil pismo z znamko. Mati pa je ostala pri svoji izpovedi. Poštni izvedenci so bili v silni zadregi. Neverjetno se jim je zdelo da bi sin naj preje poiskal staro znamko, jo umil, zlikal in nato šele nalepil. Trdili so, da je gospa goljufivo znamko namenoma hranila. Nastal je spor, kdo jo' je hranil, ali mati, ali otrok. Resnica se ni dala ugotoviti in tako je izročil vrhovni ravnatelj vso zadevo najvišjemu zveznemu sodniku, da jo pojasni. Gore aktov so se kopičile po sodniških mizah. Nadaljevalo se je zaslišanje vseh mogočih uradov. Končno se je sodniku le posrečilo, da je razvozlal zamotani vozel in je obsodil obdolženo gospo, ki je bila tožena goljufije na škodo dr- Zato n i čuda, da je zavladalo v nemški mornarici splošno nezadovoljstvo. Še bolj nezadovoljno je bilo seveda moštvo, ki so ga častniki prištevali med najnižje kaste. Samo železna disciplina je mogla zadrževati val ogorčenja do konca leta lf>18. ; Osebna posojila. Člevck pride včasih v položaj, da rabi deuar za kak nepričakovan Če zahtev« slučaj več denarja kot ga je na razpolago, je navadno nogoče dobiti posojilo le proti oderuškim obrestim. Znano je. da zahtevajo razna posojilna podjetja za osebna posojila (personal loans) po in še vet na leto za obresti in stroške. Zgodilo se je. da so delna odPt»*u» ** ■»»*» postila komaj krila visoke obresti in je ostal človek večni dolžnik. Mi smo že številnim našim strankam, ki so se obrnHe na nas, po-iz i»ž«M»e denarne stiske. Predvsem so bile to stranke, ki jih osebno poznamo, her se že mnogo časa poslužujejo naše banke. S tem naznanilom opozarjamo rojake v New Vork-u na to udobnost našega poslovanja. Posojila dajemo v zneskih od $30.— do $200.— za rok od enega do šestih mesecev. Obresti za posojila računamo po 6% na leto. Posojila je treba odplačati v enakih mesečnih obrokih. Z* jamstvo zahtevamo podpisa dveh nam poznanih oseb ali kritje v vrednostnih papirjih, n. pr. zavarovalna pftlira itdL Vse prošnje za posojila rešimo točno ter jamčimo za najstrožjo tajnost v vsakem slučaju. i SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK, N. Y. "Zahteve inženjerjev so vedno večje. Skrajni čas je že da ukrenemo vse potrebno da se vrnejo mornariški inženjerji tja kamor po svojem položaju spadajo. Doživel sem celo to, da je mlad inže-njer ki se je k^maj oženil, posetil mornariškega častnika. Častnik me je vprašal, kako ga naj sprejme. Svetoval sem mu, naj mu pos?t vrne, pozneje pa naj mu namigne, da ne želi, da bi zahajal k njemu. Če bi se mu pa še vsiljeval, naj ga ovadi predstojnikom. Neki višji častnik je povabil višjega inže-njerja celo k sebi na dom. O tem se je med mornariškimi častniki mnogo govorilo. To se seve ne sme več dogajati in če moji r;lajšt tovariši tega ne razumejo, jih l>o treba poučiti. Treba bo paziti, da bodo vsi mornariški inženjerji -z srednjih ali nižjih slojev, kajti drugače bodo vedno silili med častnike, ki so brez izjeme sinovi naj-odličnejših rodbin." Med vojno je prišlo naravnim potom do prijateljskih stikov med mornariškimi Častniki in inženjerji. To pa predstojnikom ni bilo po volji. Poleti 1917 je izdal vr-tajno povelje, v katerem pravi: "Vedno se pozablja na to, da je jedilnica na bojni ladji iz praktičnih ozirov namenjena samo službenemu prijateljstvu, nikakor pa ne intimnim družabnim stikesm. Inženjerji in častniki imajo skup-žave radi stare znamke v vredno- no jedilnice, kakor so jo imeli že sti petih centa vosov na plačilo 100 v mirnem casn, in tega običaja ne znamk v Isti višini oziroma v za-'moremo odpraviti, pod nobenim por, če državna uprava znamk ne pogojem pa ne sme služiti jedilni-bi dobila. *ca za medsebojno spoznavanje." Go>pa Luiza pa se je obrnila šef na poslednjo instanco in je uteme- V dru*lh P«™^* pjevala svojo pritožbo s tem, da je sodba pretirana, ker ne gre, da bi plačala radi ene znamke sto znamk, katerih v svojem življenju ne bo nikdar porabila. Zopet so «e sestali modri sodniki, pregledali skrbno gore aktov in prišli do zaključka, da je imel prvi sodnik prav in da mora gospe Luiza kupiti st6 znamk. Zadnje vpražanje pa je bilo, kdo je kaj imel od tega velikega procesa radi ene znamke f vrednosti malenkostnih petih vinarjev____ Paragraf je dobil zadoščenje! so se zagovarjali vestni sodniki. DYANAJSTKRAT OŽENJEN KOJAKX, »ABOOAJTH 8S *4 "GLA8 KJJLODA", MJTM0JI - - ■L0VSK8KI DXZVVIK ▼ DEŽAVAB. Večlfrat se navadno oženijo pustolovci. ki lažejo naivnim nevestam. da še niso poročeni. Redki so pa primeri, da bi se kdo večkrat oženil po vseh pravilih zakona. To .se je posrečilo madžarskemu igralcu Aleksandru Szabn, ki je zdaj član operet n fgra gladališča v Budimpešti. Szabo je bil oženj en dvanajstkrat. Te ga je poselil neki novinar, da zve od njega, kako se počuti po dvanajstem zakonskem jarmn in kako .se je sploh mogel dvanajstkrat oženiti. Szabo je odgovoril; "Ni mi žal, da sem se tolikokrat oženil. Gotovo vas zanima, če sem bil tudi dvanjstkrat zaljubljen. Priznati moram, da sem vseh dvanajst žen Iskreno ljubil. Z vsemi sem preživel .srečne trenutke, ki ->e jih rad spominjam. Če mi je ta ali ona nekoliko zagrenila življenj*?, sem to že davno pozabil. Toda na vsako srečno minuto, ki sem jo imel v zakonskem življenju, odpade deset nesrečnih. In vendar bi se rad še dvanajstkrat oženil. Rad se spominjam vsake svoje žene, dasi sem se mi je vtisnila v spomin enajsta žena. ki se mi je pa izneverila in odpotovala z nekim ameriškim milijonarjem v Ameriko. Bog me je pač ustvaril za vlogo zakonskega moža in rad bi jo igral vse življenje. Škoda, da človek ni za vse življenje mlad in da se ne more vsaj stokrat oženiti. Vsaka izprememba nam krajša življenje in to velja zlasti za izpremembo v ljubezni. Trdno sem prepričan, da ni na svetu dveh enakih žensk in zato tudi ne more biti dveh enakih ljubavnih doživetij. Vsaka ženska nudi moškemu nekaj novega >n to je glavni razlog, dfa sem se tolikokrat oženil. Zdravilo proti želodčniih oteklinam. Predstojnik oddelka za notranje(tovltev. da vpliva pepsin tudi na bolezni v dunajski Rainerjevi bol-1 izvenželodčna obolenja rakovega niči prof dr. Glaessner je pred ne-'značaja. Prof. Glaessner smatra, kaj leti odkril, da učinkuje vbriz- da je mogoča prišel na >'ted nove- ga vanje slanega pepsin a na rane v želodcu pri giodavcih izredno blago in tolažilno. Živali, ki m> ime- no kakor inzulin trebušne slinav-le v želodcu otekline, so po neka j ke. C*eprav ni.>n raziskovanja du- niu hormonu, katerega izločajo želodčne sluznice in učinkuje podob- easa trajajočih vbrizgavanjih popolnoma ozdravele. Regeneraeija je nastopila tem hitrejše,, čini bolj naj.skega prhnarija še 'zaključena, vendar .so odpirajo zdravniški vodi 7. izsledki prof. (Jlao.s^nerja no- Princ Jurij ADVERTISE in GLAS NARODA NOVE VRSTE TANKOV ^.v.w.-.-.-v- -.v.'.*.- - - • •AV.vmnwvm'AW*« ... *" • • •. - ■ - ---•-i , v si jo nabavil« s naglico acmada. -Voaijo po suhem ali po plitvi-vodi nro. B^-BaT.; : . J -mm^ je zdravnik vbrizgaval pepsin pod! ve perspektive. Vsekakor pa je kožo. zanimivo, da vsebuje ekstrakt že- Videč, da .se je eksperiment ob-l lodčivh .sluznic neko tvarino, ki nesel na živalih, je primarij začvljse bo dala najbrže z velikim pridelati poskuse še na ljudeh, in si-j doni uporabljati za lečenje ne sa-čer najprej na sebi. Prišel je do mo želodčne rakovine. sklepa, da vpliva pepsin ugodno tudi na človeške organe. Kadar je profesor dobil .bolnike, ki so bolovali na ranah in oteklinah v želodcu, jim je. z njihovim prov-ljenjem kajpak, vbrizgaval pepsin in je vselej dosegel izborne učinke. Tekom par let je s pomočjo pep-sina ozdravelo nad što bolnikov. Povprečno kaže diagram, da se dobro popravi po uporabi pepsina vsaj 50 odst. bolnikov, pri ostalih pa je mogoče govoriti vsaj o delnem izboljšanju. Ž* 710 prvih vbrizgih se pokažejo ugodne posledice: paeijent dobi dober tek. je z veseljem in se zredi, otekline uplahnejo, bolečine izginejo. Zdravilna metoda dr. Glaessner-ja gre tako daleč, da se poslužuje vbrizgavanja pepsina celo v primerih, kjer so že izključene operacije. V mingili takih primerih je dosegel zdravnik zavidanja vredne uspehe. Roentgenova slika -sicer ni pokazala pri bolnikih iz-prememb v notranjosti želodca, vendar se je subjektivni počutek obrnil na bolje. Pacijenti, ki so bili že na smrtni postelji, so se popravili in so živeli še eno do dve leti. Zanimivejša kakor to pa je ugo- mimmmmmmmmmm® UMBCItWOOO * UHOEHWOCD, H. Y. najmlajši sin angleškega pri igranju golfa. kralja ZAKAJ SO NAŠE P0ŠILJATVE NAJCENEJŠE IN NAJHITREJŠE? KER JE NAS PROMET NAJVEČJI IN KER SO NASE ZVEZE V STAREM KRAJU NAJBOLJE VPELJANE! v Udobnosti, ki izvirajo iz poslovanja v velikem obrata, pridejo aa£ia1 strankam v korist. Naši ctrečkt za pomeni« nakazila so manjši, vsied če-■ar so cene pri nas nižje kot pri agentn ali zavodu, ki nora padati Vašo nakaznico v fzvršenje v New York. Hitrost mlini poslovanja jo nedosegljiva, radi našega velikega premeta lahko vzdržujemo tako obširne zveze, da se posveča mfiai nalogom največjo pozornost. Naše denarne nakaznice odpošljemo z vsakim brzopand-ken, Id odpluje iz New Yorka — toraj brez zamude in n»> Naše ceno so objavljene feevno v lista "Glao Narodi*. Za zneske nad $2d#.— računamo primerno nižjo ceno, ka* Warn radevolje sporsCteo pradno mam peSljeto nalog. BO fanims največ poslov s strankami izven New Točka, dto se lafcko okoristi z našim poslovanjem vsak, •o tako dalei pvoi od poslovnega wediMa toraj Vaio prOndnjo denarno pošUjatev SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET, NEW YORK i ^''kCv,;,' : GLAS NARODA, 29. SEP. 192$ Njegova žena KOMAH JZ ŽIVLJENJA. Za "Gla« Naroda" t»rir*dil O. F. 16 (Nadaljevanje.) Z bojaznimi občutki je odšla ob njegovi strani skozi mali vrtie, proti zeleno pobarvanim hišnim vratom. Na levo in desno sta se nahajala dva mala okenca in nad hišno vežo je ležala majhna sobica z enim oknom, (iardine za tem oknom so bile snežno-bele. a j »oceni ter ocividno že večkrat preprane. V skoro vsakem oknu je stala vrsta dobro negovanih posod s cvetkami, ki pa so sedaj ovenele, radi letnega časa. Vse to je preletela Fe t. enim pogledom ter si morala priznati, da -i ni tako ponižno predstvljala stanovanja svoje bodoče tašče. .S.- predno j»aNta oba dospela do hišnih vrat, so se ta odprla od znotraj in neka mala. okrogla žen>ka. frtara kakih 43 let. se je prika zala na prapru. Nosila je ^arirano bleko ter čist, bel predpasnik, ki je bil oči- vidno popolnoma nov. — Dober dan. gospod Hitter, — dober dan, milostna gospodična nevesta, — je rekla, napol zaupno. naj>oI z rešpektom. Kitter ji je prijazno prikimal. Dober dan, g*>*pa Vedlih. Imate pač danes častno službo? — se je pošalil. (>osfta \'ed!ih. služabnica matere IlAns Ritterja. je bila drugače /:>|«oslena v mali hišici le predpolnde. (itJ^»a Ritter je trdila, da nima zanjo dovolj dela za celi dan. da mora i m A i tudi ona še nekaj opravka. Danes pa je smela os* a H gospa Vedlih. Ona bi se tudi ne pustila ]>o*lati prfv, kur je bila radovedna na nevesto mladega gospada. — Jaz sem ostala tukaj, gospod Kitter. ker mora nekdo skuhati l avo. fiospa Kitter se je namree oblekla v svojo lepo, svileno črno ■ •bleko in v nj>*j vt-ndar ne more stati v kuhinji ter šariti med lonci, — j** |K>ročatla neumorno. Kitter ji" smehljaje prikimal. — Lepo, j; Os pa Vedlili, potem kuhajte le pridno kavo. — a nekoliko močnejšo kot ponavadi. (iospu Vedlih je dvignila roki. — (jospod Kitter. to se razume saiuoj>oseM. Namlela sem že dvojno pore i jo, ker vem. kakšna je vaša vrsta. Fe j«- začudena poslušala ta dvogovor. Zdelo se ji je povsem čudni, »'n zaroi, v katerih je držala robec, sta se cčivid.no tresli. To nista bili nikaki beli roki, pač pa sta nosili sle-cove težkega dela. V simpatičnem obrazu stare ženske pa se je blestilo dvoje krasil h, velikih oči, jftkleno-sive barve kot pri sinu tn iste oblike. Zrlp pa so mehkejše in dobrohotnejše, — kajti bile so dobre, zveste materinske oči. Tudi te oči so takoj privabile Fe k sebi. Nekaj časa sta si stali obe ženski molče nasproti ter zrli druga na drugo z motrečimi pogledi. Nato pa je odvedel Ilans svojo nevesto pred mater. —- Tukaj sem ti privedel svojo nevesto mati, — je rekel z mehkim izrazom, katerega je Fe že poznala na njem. Ni pa opazila, da so se njegove oči zapičile ob istem času v mater s pogledom, ki bi se ji zdel gotovo čisto tuj. Skoro instinktivno je ponudila Fe stari ženici svojo he ženski sta s«* držali še nekaj časa trdno objeti ter si zrli pri tem v oči. Medtem p" je Ilans Ritter odložil površnik in klobuk ter stopil k Felieiti. On m* je zelo hitro nadvladah * - Odloži najprvo. Fe. Mati je pokrila kavno mizo tt»r se moraš pustiti i>Ostrečt od nje. < M vzel je Felieiti kožušček in jopico. Stopila je pred majhno ogledalo, ki je buk. Ilans Franc Avguštin. [ Obdolženec je vzel s seboj dolgi kuhinjski nož. za katerega si je nalašč sešil v podlogi suknje primeren žep in kolega konico je zavaroval z usnja tim etuijem. Ta nož je nosil obdolženec že poprej. Na cesti proti Vrhlogi je D> ršek naenkrat napadel Avguština, ki se je branil z lato. ki jo je pobral že v Crešnjeveu, in se pri hoji na njo opiral. Pri umikanju je Avguštin padel v jarek, obdolženec pa je pokleknil nanj in ga zabadal s kuhinjskim nožem. Franc Avguštin je dobil 9 po- ca. Bila je do časa, ko se je seznanila s Petrovičem, pridna in poštena, tedaj pa je začela izostajati po noči in bila končno iz službe od- . . . , , . . „ . puščena. Odslej je hodila vedno bersek naenkrat napadel Avgusti- „ . , . *. . , . . , ~ s Petrovieem, s katerim sta morala kmalu zapustiti Avstrijo, ker so jima postala tla prevroča. Tudi v Sloveniji sta začela isti posel. Razpečavala sta srečke, tako zvano ratno šteto. Petrovič ]e prevzel zastopstvo neke beograjs- škodb z nožem. Poškodbe na des- *ke tvrdke in ustanovil v Ljubljani strani in na hrbtu so bile ab- ni podružnico pod imenom Rudolf solutno smrtno nevarne in so po-1 Petrovič. Na potovanjih se ni vzročile zaradi krvavljenja v des- toJ'ko za prodajo srečk, pač no in levo prsno duplino ter tre-|l>a Je spraševal razne os-bc za po-bušno duplino smrt. Rudolf Doberšek je bil obsojen na 6 let težke ječe. Celje, 11, septembra. GOLJUFIJE IN PONEVERBE Viktor Petrovič. 27 letni ključavničarski pomočnik iz Gradišča pri Ptuju in Adela Mostar. 21 letna tipkarica iz Dvora pri Novem mestu sta obtožena, da sta ogoljufala veliko število oseb za znatne zneske. 'sest n i ke teh srečk, zlasti za ono, ki so bili v saostanku z obroki. Te je obiskal in se predstavil kot kontrolor banke in zahteval predložitev srečke. Ko je papirje pregledal, je izjavil da je srečka zadela večji ali manjši znesek, katerega pa banka ne more izplačati, ker niso v.si obroki plačani. Pripravil je vsakogar, da mu je izplačal zaostali znesek in mu izročil papirje. Obljubil je. da bo prinesel dobitek sam osebno. Se-|veda so stranke zastonj čakale na Viktor Petrovič je znan kot sk- Petroviča in dobitek, rajno premeten in nevaren goljuf. Tm(1i pr; Pflzru> legitima-ki je skozi polna tri leta izvrševal <,ije in je uporabil vsakokrat ono, razne goljufije na škod-> podežel skejra prebivalstva. Klatil se je pa tudi po 'inozemstvu' in silno ki mu je najbolj prijala. Nekaterim -posestnikom listin je zatrjeval. da so papirji na borzi po- spretno izvabljal svojim žrtvam .skočili in da morajo doplačati. Te-denar. Skrival se je vedno poditmi doplačilu W lahko izognejo, menjajoč imi se tujimi imeni in .:e _a1so takoj poravnajo: njemu v ro, znal spretno izogibati v.-frnostnim ko zaostale »»broke. Poleg t-h organom.Znal je tako prepričevalno govoriti, da si je na mah osvojil žrtve, katere si je izbral, invd je pri ' njih neomejeno zaupanje, da, često >o si ljudje celo izposoje-vali denar in ga izročali sleparj i. V Sloveniji oškodoval 21 oseb :a 14.683 Din. v Avstriji pa 40 oseb za 13.000 Din. To karijero je začel v Avstriji, v Gradcu, kjer se je izučil ključavničarske obrti. Ker mu pa ta ni prijala. se je vrgel po vojni na verižništvo z živili in prišel kmalu v navskrižje z zakonom. Opustil je to in se začel baviti -prodajo srečk kot zastopnik bank. ki so organizirale prodajo teh srečk po deželi. Petrovič je bil zastopnik pri bančnih podjetjih Josip Kugi in Co.. Eugen Steiner in Hipotekarne eskomptne družbe na Dunaju. Na potovanjih se je seznanil z Adelo Mostarjevo. ki je služila tedaj v Celovcu kot sobari- manipnlacij .si je izposojeval denar. za katerega je dajal v jamstvo ni-redne prospekte. Na ta način je ogoljufal 6 oseb. Petrovič priznava delno te goljufij". Most ar jeva pa zanika vsako krivdo, vendar je dokazano, da je vedela in sodelovala pri njegovih manipulacijah in da se je izdajala za njegovo ženo. Porotniki >o vprašanje glede hudodelstva tatvine in razna vprašanja glede prestopkov potrdili. nakar je sodni dvor obsodil Petroviča na "> let težke ječe ter izrekel dopustnost, da se mož po prestani kazni izroči v prisilno delavnico. Glede soobtoženc Mu-starjeve so porotniki vprašanje sokrivde zanikali, zato je bila oproščena. (Dalje prihodujii.) RAZNE POVESTI IH ROMANI: e stalo na gladko polirani komodi ter odložila svoj klo-j^S^w'Uei^?^. .".*.* j<< odnese! sam v>.e stvari v vežo. k stojnici za gardero-.Hii papeža ..................... Dnuna v zraku, roman ..... ... .40 rolui m.............. Dobra hri tukaj na zofo, ljuba hčerka? — je vnraSa1ii'T| B|J[||(| hh« stara dama. nekoliko nerodno in negotovo, a z očividnim prizadeva-'Igralk«, trdo Helena (Kmetova) Hod« Brezdno (II. rr.) HtuMrwkc, Cntwh» la ▼dano •••••••••••• brad rano Izlet broil raao njem. Kmečki punt, broš. ............ Knjiga o Džungli .............. <80 Krvna asveta .................. « Kuhinja pri kraljici gos jI nadel M Kaj aa je Markaru sanjala...... -25 Kralj zlate reke. Črna brate .. J6* Kratke povesti a Antekriate .... JB Kaiakl- ....•»....*..•»••••••••• J® Kaetike pevest, trda vea.......1-— Kriitet KataaA Krmljevli beraC J® Kriiev pat, roman (Bar) trd. vez. 1.10 Kriiev pot patra Kupijenika.....?0 Kaj hc je izmislil dr. Oks.......45 Kaka se se vragi ienili ........ M Kapetanova hči ..............«'5 Levstikovi sbcaaf spM .......... L sr. Pesmi — Oda te elegije — Soo«tJ« — Romance, -balade te reselolgra ....IS j |>arni1n — Tolmai (Lentlk' ...It ............* In. Okralje Igra t paaaaaah — Ba aliens poaslja — Eabavljtaa ta puHce — Jen na Parna« — I4ndskl Glas — KraljedvorSkl rokopis f— ToUasC (Levstik).. .It trc*o ves ..IN hi Pllflriki ssasssssassa —Hitel laatelk. Trgotec. KopOjskl stralalk. D-radatk. JmUal doktor. Gootttnl-Car, Klepatnlja, Natakarea, Da-bomlk. Itd. .ta Locifcr, roman ................LN Lav aa iena, roman ............ LM M Mrtvi Gosta« MaU fi Mesija • so«*« ISSSBSSS« ............ JU . LSt . JM . LN . IJN Popolna iadaja lepo vesanlb . 10 1. avesek: Dr. gvarnlkii« .. dipping S ---EBJ a oktobra: Pre«. WlUon Trat Resolute, Cherbourg, H am burs Aguitania, Cherbourg Pr«a. Harding, Cherbour*. Brwnto a oktobra: France, Havro (1 A. M ) Majestic, Cherbourg. Penniand. Cherbourg. Antwerpu lllnnewaska, Cherbourg Hamburg. Cherbourg, Hamburg Leviathan. Cherbourg. Bremen Columbus. Cherbourg, Breme'. Roma. Napoti, Genova 10.. oktobra: Berengaria, Cherbourg Pre«. Roosevelt, Cherbourg. Bremen. IS. oktobra: Pari* Havre (1 A. M.) Olympic. Cherbourg Lapland, Cherbourg Lapland, Cherbourg Albert Ballsn. Cherbourg. Hamburg Conte Grant, o, Napoll, Genova Rotterdam. Bolougne »ur Mer, Rotterdam 17. oktobra: Mauritania, Cherbourg George Waahirgton. Cherbourg. Bremen KNJIGARNA GLAS NARODA SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street. New York. N. Y. Stall ljudje. Vsebnje 9. povesti ^ Trdo vezano Ltt Mala tlvljenje ..................M Marsa tkr«csn«kl deček la Libanona, ...........................JM Iivljenja, brofltraao.......Jt MN ttvo- ..................M Materina ifttv •••••••••••.••..* jtt Mlinarjev Janes ................ Jit . Jt . .It . Jt (Ivan Albrecbt) ......JC Zbirka poveod aa slovensko mladino ............ Ji Morski razbojnik ...............N Morski vrag.................... Jt Na valovili jninega morja ...... Jt fim različnih patih ............ M Notarjev nos, humoreska ........ JS Nftpsdl ki tasini Nafla vas, 1. del. 14 poreotl......Jt Naia vas, IL del t povesti......Jt Nova Erotika, trd. ve&...........7t Naia leta, trd. vosl .............. Jt broHrsno ................... Jt Na IndOjaldb ataUh .............. Jt Nekaj Is rnske zgodovtes........ Nihilist ..... Pravica kladiva .......... is BaCa (Albrecbt) Pod krivo jelko. Poveet ta < kom Jader aa ......»...^ mi • V in IZ JUGOSLAVIJE PREKO HAMBURGA S naftiml znanim! parnikl: TOtK, ALBERT IAIUN, TIUIONU Nenadkriijiva postrežba In kuhinja v vseh razredih. $198.— Iz NEW YORKA do LJUBLJANE i« NAZAJ v modernem 3. razredu. 'Vojn, davek posebej.) HITRO POS'LJANJE DENARJA PO NIZKIH CENAH Za povratna dovoljenja in dru-ge informacije se obrnite na lukalnfga agenta ali na —- Hamburg-American Line 39 Broadway New York ratrfa, jwrest lz irske junaške dobe Jt Po fforah in dolinah ............ .SO rreutrtani, Present In drugi svet. nild v gramofona .............JS Prlgodbo tebbUee Maje, trda ves ..l.tt Ptice -aelirke, trda res ......... . .78 Plkova dama (PuAkln; ...........Jt »•••o«*ooooooooao»«o : Pravljice (Milčinskl) ..........L— Pravljica te pripovedke (KoSutnlk) X* EVM8k •eeee«*9eises^e*«s» »40 2a BTBB^ eaeseetefeftaseeetto oooooaaoooeeaooooooaooc 1'onuivft Bofft ooooooooooooooooooo M Plfhi ...........................Jt Pevedenj ........................Jt PraiU judek....................JA Prisma Horomkega glavarja .... Jt Prvi« med Indijanci ............Jt Pr^anjanje Indijanskih alijurar Jev ...........................Jt Rinaldo Rinaldini .............. Jt Robinzon.........................M RaMjl, trda ves .................79 Rdete megla .................. .71 Revoincija na Portngalsfcem .....Jt Romantične dnie (Cankar) ......Jt Razkrinkani HabsbnrianI ....... Jt Roman treh sre ................ 1.30 zadnjega cesarja Habsbnr- . *••••«*•••••••••■••••••«• jo .40 .78 J8 Jt Jt • O # o • • Rdete !u bela vrtnica, povest Slovenski ialjlvee .......... Slovenski Robinzon, trd: ves. Suncikl invalid ........... Skozi ftSvno Indijo Sanjska knjiga, uala ..... Sanjska knjiga, nova velika Sanjska knjiga Arateka .. Spake, hmaoreske. trda ves....... Strahote vojne ................... [Štiri smrti , 4. zr. (Skrivnost najdenke ............. Stanley v Afriki .......•...... Strap is Judeje.................. Spomin snanega potovalen ........ Stritarjeva Anthalsgija, trda ves .. Stritarjeva Anthologija, broi. .. Slate Šesto, povest ta Abrncev Ste BMdvedJega lovca. Potopisni ro> 1.50 Jt JO ..3.1 ..50 .50 .78 1J0 JO JO 20. oktobra He de France. Htm (1 JL M.) II o m rele. Cherbourg Arabic, Cherbourg, Antwerpen Mlnnetcnka, Cherbourg New York Cherbourg, Hamburg Republic, Cherbourg. Brraan Berlin. Cherbourg. Bremen Augustus, Napol i, Ge.iova New Amsterdam, Boulo«-ne aur Uer Rotterdam 23. oktobra: Reliance. Cherbourg. Hamburg 24 oktobra: Aquttanla. Cherbourg Leviathan, Cherbourg, Br*mt>n 25. oktobra: Dresden. Cherbourg. Bremen 27. oktobri: Prance, Havre (1 A. M.> Saturnia, Tmt Majf-stic, Cherb-.ui-f Deutachland, Chprbourg, Hamburg Volendam, Boulogne aur Mer, Rotterdam SI. oktobrs: Berengaria. Cherbourg Pre«. Harding. Cherbourg. Firemen 6 DNI PREKO OCEANA1 Najkrajfta In najbolj ugodna pot BS' potovanje na ogromnih oarnlkiht I France — 5. okt. — 26. okt.' Paris — 12. okt. — 2. novembra He de France 19, okt.; 16. nov.) (Ob polnoči.) Najkrajfta pot po ieleznl<-i. Vsakdo Ja ▼ posebni ksblol s vsemi modernimi udobnosti. — Pijača in stavna franco«ka kuhinja. Izredno nizko Vprslajta kitersa<*k0tt eoobiaeaanagaaganta ali FRENCH UNE 19 Blato Street, How York, H. T. HOLLAND I * AMERICA LINE wdr POTUJTE UDOBNO HITRA IN DIREKTNA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO preko Boulogne-»ur- Mer, FRANCIJA Znižanje voinja v III. razredu: Od New Yorka do l-Jubijane£1 QQ in nazaj: It I vU in vojni davek. ■ Pot«ivauje s parnikl fioKa i^j -Line pomenja udobnost, domafe ras« položenje, neprtkosljivo Jtuhjnjo in postre21»o. — Za podrobnosti vprašajte svojega lokalnega dRptifa^SM ^ HOLLAND AMERICA UNE «t8TATE STi, NPVy VQRK CITY se 'potuje v Na taravfli palja»ah Trpljenja tal atrahote a bojnih pnbodor blvio- gn slovenskeca polka .i......lJt Ob M leteid Dr. ham C. Kraka JB Puli lo zanki JtM Pater Kajetan.................. 1.M Pinsvinski otok ............... .M Povest o sedmih obešenih ...... M Stric Tomova kota ...... Student naj bo, V. z v. ... Sveta Genovefa ........ Sveta Notbnrca Sredosimel, trd. vea. .... broi. •••«••••»••••«• Sfisje. mala povsett .... Svitanje (Go veka r) .... P^a-aal aslm^ DieXWUItt •eeooeeooee*«« Šopek Samotarke ....... Spomini JuKoalovanskeca volea. Itl4—ltl« ..... Slike. Mol s Sveta noi Svetloba hi M M ,35 . .33 « oS£ ... JU ..1.00 .. M .. JU ua i.— Jt9 lil Naročilom >'a prUoiiH denar, ba 9 gotovini, Money Order ab poiins tnamks po 1 al J cente. Č* poiljetš gotovino, rokommndirajU No noročojtš h*jig, Monk «4 t Knjigo poMjam* poiMnO protU "6LAS NARODA" jsa Cortlaadt St., VcwTork stari kraj in nazai v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v fta» rl kraj. Je potrebno, da Je ponfen o potnih listih, prtljagi in drugih stvareh. Vsled naSe dolgoletne ia-kuSnje Vam mi zamoremo dati naj-boiJAa pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnike. Tudi nedržavljani zamorejo potovati v stari krai toda preskriAl si morajo dovoljenje afti permit Is Washingtona. bodisi ža eno leto ali 8 meseccv jn se mora delati proSnJo vssj eii-raflbec pfed odpotovanjem In to naravnost v Washington, D. C., tla general nega nsseln'Skega komi* > sarj*. - 7 f : - Glasom odcedhe,^! Je stopila v veljavo 31. julija 1025 se nikomur , več ne pošlje permit po poŠti, ampak ga mora iti iskat vsak prosilec osebno, bodisi v najbližji naselnlSki n-rad ali pa ga dobi v New Torku pred odpotovanjem, kakor kdo v prošnji zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svijo lastno odgovornost. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STABEGA KRAJA Od prvega julija Je v veljavi nova ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave zamorejo ameriški državljani dobiti svoje £ei}e in neporočene otroke izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje može s katerimi so bile pred 1. julijem 192S. leta poročene, izven kvofce. Jugoslovanska kvota znaša Se vedno 671 priseljencev letno. Do polovice te kvote so upravičeni s ti. riSi ameriških državllanov, možje ameriških državljank, ki so se po 1. Junija 192S. leta poročili in poljedelci. oziroma Sene in n epe ročen i otroci izpod 21. teta onih ne-driavljanov, Id so bili postavno pripuščenl v to deželo za stalno bL vanje tu. Vsi ti lmajc prednost v kvoti, ~od ostalih sorodnikov, kakor: bratov, sester, nečakov, nečakinj Itd., ki spadajo v kvoto brea vsake prednosti v isti, pa ae ne sprejema nlkakih prošenj sa am* rlkanske vlzeje. STATE BANK n Cortlaadt Street NEW IOKK