=» lihaj« ob 4« »jutr»j. sa
Stane mesečno Oin 15 —; ta ino-scmatvo Din 40-— neobvezno.
Oglati po tarifa.
Uredništvo 1
CTtSCTiana, Knaflova ulica Jtcr. 5/I Telefon Stev. jt, ponoči tud' Stev. 34.
Dnevnik za gospodarstvo, prosveto in politiko
UpravnlStvfts Ljubljana, Pi eSernov*
ulica it S4. — Telefon St !&
Inseratnl oddelek 1 LJubljana, Prešernova ulica St 4, — Telefon St 49*
Podružnici; Maribor, Barvarska ulica št. 1. — Celje, Aleksandrova cesta.
Račun pri poštnem ček. zavoda t Ljub-Jana St 11.84« • Praha čialo 78.180. Wien, Nr. 105.141.
Vlada g. Uzunoviča padla
Pri glasovanju o prehoda na dnevni red je dobila vlada 127 glasov, 150 pa
jih je glasovalo proti.
Beograd, 15. maja. p. Ob Pol 2. zjutraj le bilo glasovanje o prehodu na dnevni red ob velikem razburjenju končano. Predlog o prehodu na dnevni red, za katerega se je izjavil min. predsednik Uzunovič, je dobil od 277 glasov le 127 glasov. Vlada ie padla in min. predsednik Uzunovič bo še tekom današnjega dne predložil kralju demisijo kabineta. Za vlado so glasovali skoraj vsi radikali in nekaj radičevcev.
Beograd, 14. maja. p. čez dan se je plošno uveljavilo prepričanje, da bo /anašnja seja Narodne skupščine usodna za bodoči razvoj političnih dogodkov. Zato je ves današnji dan potekel v največji nervozi in neizvestnosti. Do. pozni večernih ur pa ni bilo jasno, kako se bo položaj razvil. Ves dan so se med obema vladnima strankama vršila pogajanja. Zvečer od 6. do 7. in pol ie bil na dvoru Stjepan Radič. Ves dan je bil Radič sicer v svojem klubu in ni dal nobenemu novinarju nobene izjave. Gospod Uzunovfč je pričakoval, da 2a bo Radič posetil Tudi to se ni zgodilo. Ob 9. zvečer ie bil Uzunovič primoran poiskati Radiča v klubu HSS. kjer je ostal z njim skoro do 10. Šele ob 10.
Odločilna sela Narodne skupščine
Sijajen govor predstavnika samostojnih demokratov Grisogona. Izvajanja ostalih govornikov. — Razkol med vladnima strankama. — Ožja opozicija se pridružila radičevcem. — Izjava min. predsednika Uzunoviča. — Glasovanje ob ogromnem razburjenju zbornice. — Radikali in radičevci se obsipajo z najljutej-
šimi psovkami.
zvečer so se sestali ministri v ministrski sobi. da sklepajo o svoji glavi. Naj-prvo je-prišlo do sporazuma glede sestave anketnega odbora 21 članov, nato pa so radičevci nastopili s celo vrsto zahtev glede uradništva. češ da sicer ne morejo pristati na skupen prehod na dnevni red. Medtem je postalo pol 1., debata v zbornici je bila po govoru Ljube Živkoviča izčrpana in predsednik je odredil kratek odmor. V tem času se je v skupščinskih kuloarjih že zvedelo, da se radičevci in radikali ne morejo pobotati. Uzunovičevi napori so bili zaman. Radikali niso mogli pristati na radičevske zahteve in konferenca se je razbila . . .
Beograd, 14. maja. p. Dopoldanski govo« ri v Narodni skupščini so bili v prvih po« poldanskih urah predmet najživahnejših ko* mentarjev. Opozicija je smatrala, da so ministri zelo slabo odgovarjali in da prav« zaprav niso ničesar rekli. Radikali so po* grešali jasnosti, ker iz izvajanj Uzunoviča ni bilo prav nič razvidno, kakšno stališče vlada končno zavzame. Popoldanska seja »e je pričela ob nezmanjšani pozornosti. Prvi je dobil besedo samostojni demokrat dr. Prvislav Grisogono, ki je ob napeti po* zornosti zbornice v enoumem govoru ute« meljeval interpelacij' SDS.
Dr. Grisogono uvodoma konstatira, da je bila javnost pod sugestijo, da se vlada želi izogniti diskusiji o interpelacijah in da je v tem namenu Narodno skupščino odgodila do 5. maja. Navaja škodljive posledice, ki so nastale vsled tega. Ena od teh posledic je bila, da je tudi vlada padla vsled spora v vladni koaliciji. Naglasa, da mora vsaka vlada odgovarjati za svoja dela in za dela onih, ki so v sodelovanju z vlado. Finančni minister Stojadinovič pa je lansiral v jav. nost krilatico, da se mora počakati na sod« no razsodbo o onih predmetih, ki se navajajo v interpelacijah in še k potem naj bi megla o tem razpravljati Narodna skup* ščina. Ko to ni pomagalo, je bila lansirana druga krilatica, da se preiščejo vse afere «>d osvobojen j a do danes, da bi se na ta na« čin odgodile najvažnejše in najaktualnejše stvari, ki so predmet diskusije v Narodni skupščini. Vladna večina smatra naše in« terpelacije za akt partizanske mržnje. Dr. Grisogono naglasa, da
interpelacija SDS ima edino značej zaščite
državnih interesov. Ona je veren irraz velike revolte, ki je na« stala v vsem javnem mnenju proti korup« cionističnim dejanjem, bodisi s katerekoli »trani. Narod zahteva, da se to zlo konč« no enkrat iztrebi. Nujna potreba je, da sv radi konsolidacije naše države brzo stvori kazenski zakon za te zločine. Žal manj« ka obema vladnima strankama moralična kvalifikacija za resno borbo proti korupciji. Gospodje se enkrat medsebojno povzdigu« jejo v nebesa, drugič proglašajo za lopove in žeparje. Klasičen dokument v tem ozi« ru je zadeva L. Markovič«Radič. Ko so se gospodje pred mesecem med seboj sprli, je vlada g. Uzunoviča odkrila gorostasne slu« čaje korupcije v najožji okolici Stjepana Radiča, dr. Mačka in tovarišev. Čim so sc zopet pobotali o teh obtožbah ni bilo niti sled'.!. Danes se ne govori več o aferi Stan« dard Oil Companv, niti o premoženju gro« fa Festeticsa, niti o fakultativnem odkupu g. Radiča, niti o raznih malverzacijah na
rabe svoje politične funkcije za svoje pro« fesionalne akcije. Stranke, ki take stvari dopuščajo, so direktno soodgovorne za ko« rupcijonistično zlo. Tu je treba reči, da naj vsaka stranka že v okviru svoje organiza« cije preganja in pobija korupcijo. (Tako je. Živahni klici proti Radiču.) Zakon o ko» rupciji je potreben, SDS je že lani predlo« žila svoj projekt in je vedno pripravljena iskreno sodelovati, da se tu ustvari kaj dobrega. Toda. od zakona samega ne sme« mo vsega pričakovati.
Potrebne so tudi druge efektnejše mere, da se zlo odpravi. Treba je poštene volje in energičnih ukrepov na vseh poljih, a predvsem je treba odpraviti tudi priiožno« sti. Dr. Grosogono navaja škodljive intei. vencije, ki so jih delali razni ljudje, ki so blizu višjim državnim funkcijonarjem. po. vdarja, da nf dopuščeno to niti sinu pred« sednika vlad| niti bratu finančnega mini« stra, niti dru|im.
Kači korupcije je treba enkrat za vselej odsekati glavo. A današnja vlada za to ni ■sposobna. Ona ni pokazala
/ti/i najmanjše volje, niti najmanjše odločnosti,
da pobija korupcijo. Vlada g. Uzunoviča do tega trenotka ni predložila niti ene g« konkretnega predloga, temveč je izjavila, da baje šele čaka na diskusijo v Narodni skupščini pa da bo potem precizirala svo» je mere. Vlada je imela možnost, da potom administrativnih korakov donese celo ®t» rijo naredb in drugih ukrepov, s katerimi bi mogle stvari priti nekoliko naprej. Na« vzlic toliki polemiki v javnosti, kjer so se omenjala tolika imena, tolike afere, se do danes ni začela preiskava niti proti enemu. Vlada je imela na razpolago dva meseca, da proučava ta vprašanja, ki vise nad njo kot Damoklejev meč. pa o njih ni razprav* Ijala. Niti najmanjša inieijativa ni prišla od nje. Zgodilo se je celo, da je vlada, ko je nastal spor z radičevci, sama objavljala najgorostasnejše obdolžitve proti visokim funkcijonarjem HSS — a pri tem je ostalo in nikakšna preiskava ni bila uvedena.
Ako gledamo, kako se obnaša vlada z ozirom na današnjo razpravo, potem ie dr« žanje te kraljeve vlade še mizerneiše. Mi« sli in teza vsega onega, kar so davi go« spod:e ministri in g. ministrski predsednik izjavili, je to:
<rNem stužbeno ni nič zneno, iz aktov se ne vidi. da je g. Rade Pašič prejel ta ček, da je g. Rade Pašič izposlo« val ugodnosti za gotove tovarne, proti rr/ist nim provizijam posredoval državne ukre« pe.» Po dveh mesecih javne razprave in
ker so se, kakor se pravi, zavezniki «iz» mirili«... (Živahni klici pri opoziciji.)
Govornik smatra, da ni r.iti ene države v Evropi, v kateri bi
bih toliko vpitja proti korupciji. Ako se bo nadaljevalo in ako se ne pobn« nemo, da se vsak očitek preišče in resnica ugotovi, bo zavladalo prepričanje, da je go« la istina. Država mora pri tem trpeti uso» dopolno škodo. Kako se vlada obnaša v konkretnih slučajih? Govornik navaja slu« čaj objavljenega znanega faksimila pisma bivšega pomočnika finančnega ministra, kl je za vsoto 80.000 Din v finančni zakon vri« nil cel zakonski predpis na korist proda« jalcem pijač. Kaj se mu je zgodilo? Bil je penzijoniran... Silno zlo je tudi dejstvo, da velik del politikov, ki so advokati, meša svoje in politične posle. Baš v RR vladi so aktivni ministri vršili funkcije Javnih bu lježnikov (klici: radičevski!,) in vršili zlo«
posestvih veleposestnikov. Vse to je prešlo, ; strahovitega prahu je vlada izjavila, da
uradno o vsem tem ni ničesar znanega. A v času vladne fcrize je bivši in sedanji tn gcvinski minister dr. Kr-jcč predložil /cv« r.r.sti rezultat preiskave, ki se je po nje« go\<i neredbi izvršila v Slovenski banki in ki je porazen za R. Pašipa. Ali ni čudno, da danes vlada o tem ničesar ne ve, da minister za trgovino o tem ni obvestil svo« jega šefa pred ednika vlade? Ministri da« nes zjutraj niti niso opravičili' svojega dr« žanja, niti niso poskušali, da se branijo pred upravičenimi očitki g. Kumanudiia in interpelacije SDS! Nato govornik obširno razpravlja o manipulaciji, ki se je vršila s čekom za 100.000 frankov ter na koncu zahteva anketo: ki naj preišče vse sfere, zahteva pa prioriteto za iznešene konkreU
ne slučaje ctfer Rade Pašiča. Svoj govor je završM dr. Grisogono s po« zivom na Narodno skupščino, naj *tori ono, kar pričakuje od nje ves narod. Nikar sc
ne varajmo gospodje, ves narod gleda na to našo debato in ves narod smatra, da bo naša skupščina danes položila izpit, v ki. terem mora ne samo ona, ampak vsa naša demokracija in parlamentarizem pokazati ali je sposoben, da s« dvigne nad strankar« ske ozire v velikih stvareh, ki tangirajo na« še nacionalno in državno življenje, ali je sposoben, da se vzpne nad stranke v bor« bi s hidro korupcije, ali je sposoben da povede naš narod na pot napredka in civi« lizacije. (Živahno ploskanje.)
OSTALI GOVORNIKI.
Za njim je radi osebnega pojasnila govo« ril ministrski predsednik Uzunovič, kate« remu je odgovarjal dr. Grisogono.
Dalje je dobil besedo črnogorski federa« list dr. Drljevič, potem pa
hrvatski federalist dr. Polič, ki zahteva, da se stavijo pod obtožbo Uzu« novic in njegovi tovariši, ki so se postavili nad parlament. Uzunovič s svojimi tovariši j- izvršil državni udar in bi bilo zato po« trebno tudi proti njemu porabiti zakon o zaščiti države. Nesporno dejstvo je, da je naša država strahovito okužena s korupci« jo. Korupcija je bila v vseh časih v demo« kracijah, v absolutizmu in naprednih drža« vah. Dr. Polič zahteva posebno anketo za danes predložene interpelacije, in. posebno anketo za vse ostale slučaje, posebno za one, ki so bili predloženi Narodni skupšči« ni in za one, za katere so se ministri med« sebojno obtoževali. Protestiral je, da se je dovolilo Radi Pašiču, da je pobegnil v ino« zemstvo in da se mu je izdal diplomatski potni list.
Govorili so še radikali Aleksa Zujovič, Vlado Miletič, Dušab Živojinovič, bivši fi« nančni minister dr. Stojadinovič, ki je bra« nil iplačila, katera je on izvršil in napadal dr. Kumanudija, češ da je radi svoje ne« sposobnosti povzročil, da je velik del dr« žavnih nabav ostal neizplačan. Dr. Velizar Jankovič je poskušal pobijati obtožbe od točke do točke, in prfdlagal, da se sestav! komisija, ki naj preišče bogastvo vsakega politika.
Potem je dobil besedo Ljuba Jovanovič. Ožja opozicija ga je pozdravljala. Jovano« vič je začel svoj govor z globokim obžalo« vanjem, da je prišlo do razkola med njim in radikalno stranko, s katero je on tako dolgo uspešno sodeloval. Teoretiziral je o korupciji in v glavnem branil svoje pošto« panje, češ da ni bil nikdar nelojalen na. pram Pašiču in NRS.
Po Ljubi Jovanoviču je govoril Miljutin Dragovič, za njim pa Ljuba Živkovič, ki je izjavil, da Pašič ni le velika osetmost v naši državi, ampak sploh v Evropi. Vsakega državljana obrekujejo na tem svetu, kasneje pa, kakor dokazuje zgodovina, mu dajo prav, kakor se to najbolje vidi pri Gambetti in Cavcurju. Zaradi zaslug Pašiča za Srbsiovo pomen ja obrekovati Pašiča oklevetati Srbstvo. (Burni protesti) Boj proti Pašičevemu sinu je boj proti Pašiču očeML Toda ta boj ne bo zmanjšal njegove slave pred zgodovino.
Pred glasovanjem
Ob pol 1. zjutrai je bila seja prekinjena. Ko se je zopet nadaljevala, je bil v dvorani tak nemir, da je predsednik le s težavo napravil red Takoj se je vedelo, da pomeni a nadaljevanje seje padec vlade. V resnici so zasedli radičevski ministri, iz-vzemši dr. Nifciča poslanske klopi.
Vznemirjenje je prikipeio do vrhunca. Takoj se je začel prepir med nekaterimi člani radikalne in radičevske stranke, ki se je vedno bolj stopnjeval. Predsednik je komaj mogel napraviti red in Je podelil besedo radikalu dr. "Jovanu Radonjču. kl je podal, v imenu radikalskega kluba siedeJi predlog o prehodu na dnevni red:
Radikalski predlog o prehodu na dne\ni red:
»Narodna skupščina ie slišala odgovore interp-liranili ministrov v razpravi o interpelacijah in izjavo vladj. ki pravi, da ne bo ščitila n.kcgar, kl je pjJai kakršen ol( dokaz o nedovoljenem, protizakonitem in kaznjivem dejanju in je s tem oškodoval državne interese ter da bo vlaJa storila vse potrebne korake rfa se v bodoče pre preči korupcija, kjer in v kolftcr se bo po javila. Narodna skupščina zaupa pep Ino. ma vladi in sklone da se izvoli skupš-ln ski anketni o-bor 21 članov s sl-dečj nalogo; l) Da se najkasneje v šestih mesecih preišč-jo vsa vprašanja, obraz ožena v interpelacijah Liube Davidov ča-in tovarišev in dr. Grisogona ln tovariš v. 2) Da preišče tudi vse ostale slične konkretne slučaje v roku. naveden: m v točki 1, v sled interpelacije, predložene predse 'nlštvu Narodne skupščine najmanj po 25 poslancih, ki Ima dan po sprojemu d stavit temu od. boru za ank tlranie. 3) Do prouči vprša nje pobijanja korupcije in pripravi vse potrebno za donošenje pos.bnih zckon klh določb za pobijanje korupcije. 4) Ta anketni odbor bo delal tudi, ako se se'e Na" rodne skupščine o?godo ali zaključijo.«
Radičevski Drotioredlog
Potem je dobi! besedo v imenu kluba
Pilsudski — predsednik republike?
Vsa poročila si nasprotujejo in vse komunikacije z
Varšava, 14. maja z. Vsled ultimata PU-sudskega Je podal min. predsedn k VVltosz ostavko kabineta. Splošno smatrajo, da pride sedaj na krmilo države trojica Pilsudski, Witosz in Skrzynski.
Teiin, 14. maja z. Po vesteh iz Varšave ie položaj tamkaj še vedno nejasen. Po-znanjski in 1 vr-vski polki korakajo pr^ti glavnemu mestu. Po enodn.vnem pr k -njenju zvez prihajajo sedaj potoč.la 'z Poljske, iz katerih se vidi, da je položaj silno resen. Ni dvoma, da je puč Pilsudske-ga še povečal zmedo hi poostril politična nasprotstva ter da je Poljska neposredno pred državljansko vojno. Vesti, da je pred sednik republike odstopil, se doslej še no potrjujejo.
L »n Jon, 14. maja z. Po raznih vesteh iz Varšave znaša število mrtvih na Poljskem do sedaj okoli 200, ranjenih pa več sto. Baje je dal maršal Pilsudski prijeti pred. sednika Wojciechowskega v Belvederu, k r ga Je hotel napasti s pomočjo generala Hallerja.
Pariz, 14. maja z. Po poslednjih vesteh s poljske meje se je dal maršal Pilsudski proglasiti za predsednika republike. V Varšavi Je zopet vzpostavljen poPdn red in mir. Življenie postaja zopet normalno. Pro. ti Varšavi korakajo sedaj štirje armadni
so deloma nezanesljiva, ker so Varšavo prekinjene.
zbori. Govori se, da ie stališče Pilsudske-ga pri četah precej omajano. Z druge strani prihaja poročilo, da je general S.kors*i, neizprosni nasprotnik Pilsudskega, dospel do Varšave in da ie odločno napadel upor. nike. General Sosnkovvski, ki kot poveljnik v Poznanju ni mogel izsiliti pri s to jih četah pokorščine, Je poskusil samomor in se ie srartnone varno obstreU .
Varšava, 14. maja s. Poljska brzojavna agentura Javlja: V vseh pogajanjih z. vladi je maršal Pilsudski stavil kategorično zahtevo, da mora Witoszova vlada takoj odstopiti. O osebi državnega predsednika sc v teh pogajanjih ui razpravljalo. Manile siacije armade niso naperjene proti pra vicam državnega predsednika, temveč, izključno le proti vladi. Popolno pomirjeni'--glavnega mesta, ki se je zavleklo le vsled tega, da se preprečijo nepotrebne žrtve, jc vprašanje le še par ur. Vojaki, ki se bližajo mestu, se navdušeno priključujejo četam pod poveljstvom Pilsudskega. V provinci . vlada popoln mir.
Gdansk. 14. tnaia s. Iz Varšave javljajo, da je marš. Pilsudski imenoval dosedanjega poslanika v Angorj Romana Knolla zm izrednega komisarja v zunanjem ministrstvu.
Predlog SDS in ožje opozicije o korupcijski anketi
SDS zahteva najprvo preiskavo afer Rade Pašiča in potem še vseh ostalih, ožja opozicija samo Rade Pašičevih.
Beograd, 14. .maja. Ko je bila debata zaključena so stavili samostojni demokrati po posl. Juraiu Demetroviču sledeči predlog:
»Narodna skupščina, nezadovoljna z odgo vorem kraljeve vlade o pojavah in laktih korupcije v državni upravi, navedenih v predloženih interpelacijah in v izvršeni skupščinski razpravi sklene, da se na prvi prihodnji seji v smislu členov^ 121., 122. In 123. poslovnika Izvoli posebni anketn] odbor. Ta odbor ima predvsem preiskati vse afere, ki so predmet daiies pretresanih interpelacij in o tem v roku enega meseca podati Narodni skupščini svoje poročilo s konkretnimi predlogi. Ta odbor bo dalje vzel v pretres tudi vse druge korupcijske afere, za katere bo doznal ter bo o vsakem predmetu posebej, potem ko ga bo čimprej preiskal, podal Narodni skupščini svoje poročilo. Anketni odbor ima poslovati nepre-kidno brez ozira na odgodltev ali zaključe-nje Narodne skupščine. Narodna skupščina stavlja kraljevi vladi v dolžnost, da 3 predloži potrebne zakonodajne mere, vzemši v obzir vse dosedaj po Inicljaflvi narodnih poslancev predložene zakonske načrte in da takoj stori najodločnejše administrativne ukrepe za efektivno pobijanje korupcije v državni upravi«.
Predlog davidovičevcev, klerikalcev, muslimanov in zemljoradnikov je predlogu SDS podoben izključuje pa preiskavo starih afer ter se omejuje le na zadevo R. Pašiča. Predlog se glasi:
»Po zaslišanju odgovorov predsednika vlade, finančnega in prometnega ministra, in smatrajoč, da se je tekom pretresa v predloženih dokazih pokazalo, da obstoje nedovoljena in za državo škodljiva dela, naglašena v naši interpelaciji, zahtevamo, da Narodna skupščina na prvi prihodnji seji izbere anketn, odbor. Ta odbor naj na podlagi členov 121, 122. in 123. poslovnika po-
polno fn v vseh podrobnostih preišče te kakor tudi druge afere g. Radomlra Pašiča \
zvezi z državnimi posli in nabavami, ki st bodo v teku preiskave odkrii in v koliko pada odgovornost na ministre in druge državne organe. Anketni odbor mora delati neprekidno tudi tedaj, kadar bo Narodna skupščina odgodena ali zaključena, da pod* poročilo Narodni skupščini najpozneje v treh mesecih in naj predlaga načine, kako bi država mogia nadomestiti eventnelno škodo, ki jr je bila storjena.
,,Norge" še ni prispela v Nome?
Nasprotujoče si vesti.
Berlin, 14. maja. s. ..Lokaiajizeiger^, pri naša le nepotrjeno vest iz Osela. da je cNorge* včeraj pred 8. prispela v Nom« (Alaska), kjer jo ja sprejelo pripravljeno pomožno moštvo. Posadka je bila vsled 58urne vožnje zelo izmučena, ker vsie.l trajne megle in težke navigacije na spanje ui bilo misliti. Uspeh okspodieije je zelo majhen, ker 6c bfla opazovanja vsled mo gle nemogoča,
Milan, 14 .maja. o. Brezžičnim postajam Severne Amerike se dosedaj kljub neprestanemu klicanju ni posrečilo ugotoviti, ali je zrakoplov «Xorge» prispel v Nome. Kad. atmosferičnih razmer je sprejemanje brc/, žičnih brzojavk zelo otežkočeno.
New York, 14. maja. o. (Radio ob 5. ur: srednjeevropskega časa.) O zrakoplovu «Norge-., nimamo nikakih poročil razen včerajšnje vesti, ki pravi, da leti «Norge pi o ti mestu Nome. Barometer je znatno paaoi in se pripravlja nevihta. «Norge> .ie imels dospeti v Nome včeraj ob 15.
Rim. 14. inaja. o. Agencija Štefani i-prejela danes ob 10.45 potom Ita!o-Ra<i;^ iz New Torka sledečo vest: Nome, ob 5.2" zjutraj: Tukajšnji brezžični aparati niso dosedaj prejeli od «Norge» nfleake vesti (Glej tudi poročilo na 6. strani.)
HSS poslanec dr. Stanko Štienik, ki ie podal sledeči predlog:
1.) »Narodna skupščina je čula izjavo ministrskega predsednika pi treh ministrov. Po končani razpravi o Interpelacijah, predloženih po javni polemiki, v katerj Je bilo podanih nekaj konkretnih dejstev, da so bila pod zaščito ali zlorabo državnih oblastev storjena kaznpva dejanja v sebične svrhe, s čimer Je trpel ugled države In državni interesi, zbornica sklene:
1.)	da se poji vije vlada naj najkasneje vi mesecu predloži Narodni skupščini zakon, ski načrt o pobijanju korupcije, sestavljene tako, da se z njim odpravijo vse glavne ovire za hitro in uspešno pobijanje kaznjivih dejanj, zapopadenih v- izrazu korupcija, nam reč da se razrešijo vsakršne kazenske odgovornosti za osebe, ki so v resnici dale podkupnino državnim nameščencem ali dru gim uglednim osebam, da pri zasledovanju koruptivnih dejanj državni pravdnik ne mo. re odstopiti od tožbe, da za vse postopanje velja skrajšani rok kakor če bi bil obkrivlje-ni v preiskovalnem zaporu In višja sodišča imajo o tej stvari razpravljati v določenem roku.
2.)	Izvoli se anketa 21. članov (9 plus 4 plus 8), ki ima preiskati vse koruptivne čine ki so v zvezi s pretresom današnjih interpelacij. Anketa ima podati svoje poročilo Narodni skupščini najkasneje v 2 mesecih ter se ii daje pooblastilo tudi za čas, za ka. terega bi Narodna skupščina bila odgodena po lastnem sklepu ali po kraljevem ukazu.
3.)	Za preiskavo koruptivnih dejanj, ki so bila iznešena v Narodni skupščini tekom te razprav« ali bodo iznešena potom nadaljnih
interpelacij, se pooblašča anketni odbor, da Jih preišče, kolikor se tiče članov vlade ali članov Narodne skupščine ter da o njih poda poročilo v roku 6 mesecev, računajoč od dneva, ko predloži Narodni skupščini poročilo o predmetu današnjih interpelacij. Izročene člane Narodne skupščine bodo sodila bazenska sodišča na podlagi novega zakona o pobijanju korupcije, izročeni člani vlade pa se bodo sodili po zakonu o ministrski odgovornosti.
Ožja opozicija se pridružuje radičevcem
Nato je vir. Šečerov v imenu davidovičevcev, muslimanov, klerikalcev in zemljoradnikov izjavil, da sprejme prehod na dne\ nj red, predlagan po dr. Šibeniku.
Dalje je dobil besedo posi. Jurai Deme-trovič, ki je objavil prehod na dnevni red samostojnih demokratov. Prehod na dnevni red ostale opozicije ni bil prečitau.
Dr. Polič ie v imenu hrv. in črnogorskih federalistov izjavil, da se pridruži predlogu Šibenika.
Nastal je strahovit prepir med radikali in radičevci, ki drug drugemu brusijo v obra/ najbolj grobe žaljivke. Atmosfera ie polna nervoznosti in prepira.
Uzunovič stavlja vprašanje zaupanja
Besedo dobi ministrski predsednik Uzunovič, kl v imenu vlade usvaja prehod na dnevni red po predlogu radikalov ter po-stavlja vprašanje zaupanja.
Ob silnem razburieniu sp vrši glasovanje.
Pričetek korupcijske debate
Ogromno zanimanje javnosti za debato v Narodni skupščini. Prazni odgovori ministrov; nihče od njih ničesar ne ve o Radi Pašiču, — Govor prvega opozicijonalnega govornika.
Beograd, 14. maja. r. Današnja seja Na-rodne skupščine je pokazala živahnost, ka-kor le redkokdaj. Že okrog 8. ure dopoldne se je pred parlamentom zbirala gosta množica ljudstva in posamezni poslanci so prihajali, vodeč s seboj svoje znance. Davno pred početkom seje so bili kuloarji nabito polni. Vladalo je živahno vrvenje. Povsod razgovori, debate, smeh, jeeičnoet in jeza. Pred komisarijatom Narodne skupščine naval poslancev, zahtevajočih vstopnice za svoje pristaše in ''znance. Že ob pol 9. iz. Javlja skupščinski komisar, da so vse vstopnice razdane. Posl. dr. žanlč m Agatonovič zanetita hud prepir, zahtevajoč od komisarja, da tudi njima preskrbi vstopnice, ker če so že raidikali pobrali prvo zalogo za svoje pristaše, naj se preskrbi še nova za-loga za njune pristaše, saj je v Narodni skupščini še prostora dovolj. Komaj je končan ta prepir, se vname drugi. Pojavljajo se tudi klerikalni poslanci in se vmešavajo v prerekanje zdaj tu zdaj tam. Galerije so nabite, zasedene so tudi vse diplomatske lože. V eni izmed njih je videti tudi Stjepana Radiča. Novinarska loža je tako nagnečena, da se redni poročevalci jedva gibljejo na svojih sedežih.
Čim se ob 9.15 oglasijo skupščinski zvon. ei, dero poslanci v gostih vrstah v dvorano. Skupina radikalov začne vneto raz. pravi jat i s predsednikom Trifkovičem. Opozicija sedi mirno, domala svečano na svojih prostorih. Ob 9.30 je skupščina kompletna, kakor morda le ob prvi seji po volitvah. Med grobo tišino otvori predsednik Trifkovič 90. redno sejo Narodne skupšči. ne Kmalu po otvoritvi ee pojavi Pašič in sede na 6krajni desnici v bližini ministrskih sedežev, dočim se je Ljuba Jovanovič že davno pred otvoritvijo namestil v cen-trumu ne razgovarjajoč se z nikomur. Tišina vlada, da bi slišal tudi miš. Po pre-črtanju zapisnika zadnje seje izjavlja predsednik Trifkovič, da današnji dnevni red obsega dve točki: Interpelacijo dr. Griso-gona in interpelacijo Ljube Davidoviča. Ker oba obravnavata isto zadevo, predla, ga predsednik radi enostavnosti, kakor tudi zavoljo hitrejšega poslovanja, da, se obe interpelaciji vežeta, da bodo ministri lahko odgovarjali skupno na Obe interpelaciji. Predsednikov predlog se sprejme.
Izjave ministrov.
Kot prvi govornik nastopi prometni minister dr. Vasa Jovanovič. Obraziaga historijat železniškega prometa od ujedinje nja do danes in slabega stanja našega železniškega parka. Navaja, da domače de. lavnice niso zadostovale za popravo vagonov in je zatorej bilo treba skleniti pogodbo s tvornloo vagonov v Adamovu na Češkoslovaškem, ki je tekom dveh let imela popraviti okrog 200 lokomotiv in 2000 va-gonov.
— Naročilu ne ugovarja nihče! se z med-
klici javlja opozicija.
—	češka tvrdka, nadaljuje minister, je Izvršila svojo obveznost, toda država ni kulantno plačevala.
—	Zakaj niste plačevali?
—	To vprašajte finančnega ministra. V aktih prometnega ministrstva se nahajajo podatki o pogajanjih s tvornico v Adamo vu v svrho prostovoljne devalorizacije češkoslovaške valute, vendar pa med njimi nI najti sledu da bi bil v to zaidevo kakorkoli vpleten 'tudi Rade Pašič. (Opozicija te smeje )
Finančni minister d«>. Perič izjavlja istotako na podlagi aktov, da navedbe obeh interpelacij ne morejo v aktih njegovega resorta biti dokazane in da so zaito netofi. ne. Obsežneje obrazložuje, kako je bil to-varni v Adamovu isplačan dolg preko Narodne banke.
Zunanji minister N i n č i č je kratek z besedami. Navede samo, da je njegov re. ■ sort prizadet z navedbo, da je zunanje ministrstvo nakazalo ček za vsoto 200.000 frankov v svrho izplačila. To je oni famoz-ni ček, ki je bil izplačan preko francoske Hipotekarne banke. Ker je bil ta ček izplačan po zaupnem nalogu zunanjega ministrstva, ne more dr. Ninčič izpovedati ni-ka'kih podrobnosti. (Smeh in protesti.)
Predsednik vlade Uzunovič
apelira predvsem ua imterpelante, naj pazijo, da glede čekov ne bodo škodovali interesom države. Najpomembnejši moment interpelacij se tiče rezervatnega akta 1435 iz aprila 1921. Z njim je bilo odrejeno izplačilo kredita 600.000 frankov v treh partijah. Ministrski svet je taikrat odobril ta kredit za zaupne namene v svrho obrambe in zaščite državnih interesov v inozemstvu. Ta kredit je res tudi bil izplačan v treh obrokih. Ker pa je eden izmed manipulativnih uradnikov pozabil v zadevni akt vstaviti letnico 1921, je ta akt zašel med akte 1. 1922 Radi tega ga dolgo ni bilo mogoče najti in zato se je razširila sumnja, da je bila izplačana vsota, o kateri ni dokumenta To se lahko primeri večkrat, vse-kakor pa je vlada radi takih sumnicenj zašla v hude zadrege. Ko se je stvar poja-vila v zadnji polemiki so celo njega spraševali prijatelji: Zar i ti Nikola, ode u komipcionaše? Odgovarjam, pravi Uzuno vič, v lastnem imenu, kakor tudi v imenu vlade in vladne večine, ter svečano zagotavljam. da v korupcijskih zadevah ne more biti poštedena nobena prizadeta oseb nost. marveč je treba ukreniti vse. da se ugotov.i, kdo je kriv. (Pritrjevanje.) Vlada bo storila vse. da ugotovi vse pogreške in da krivci ne uidejo zasluženi kazni — ako krivci res obstojajo. (Hrušč na levici.) Ponavljam, ako se bodo krivice dokazale. Sreča je, da sta vlada in Narodna skupščina pripravljeni izpolnjevati svojo polno dol ž nost. da obsodita vse pregreške zoper interese države, ako se ti ugotovijo. V dokazno postopanja naj se ne mešajo niti osebnosti niti strankarski oziri, marveč le treba v vsem le braniti državni Interes. (Ploskanje na desnici.) Vlada bo sprejela vse kar se bo izkazalo za potrebno teme. Ijem predležečih interpelacij. Razven tega bo izvršila vlada vse administrativne in druge ukrepe, da se bo preprečilo vse, kar bi moglo škodovati državi. Govornik poziva vsakogar poslance in vso javnost, parlament ministre m šefe klubov, naj store vse da se izboljša državna uprava m da se odstranijo vse njene napake ta nedostat-kl Vsakogar poživlja, kdor ima posle za državo, zlasti pa vse liferante. kakor tudi poslance, naj bi vedno In povsod strogo pa-z,ili da se Izvrši vse po zakonu korektno in da se prepreči, kar bi državi škodovalo
Tudi med politiki ne smeš biti sentimentalen, ako te prijatelji prosijo, da jim iz-kažeš uslugo. Iz tega nastanejo velike po-greške, na katere mi nikdo mislil, niti Jih hotel. Govornik prosi javnost in poziva zla. sti Trgovinske zbornice, pa tudi vse druge državljane, naj bi vse, za kar izvejo, da je nepravilno, brez strahu takoj naznanili vla-di in naj bi se nikdo ne strašil pred ovadbo, kajti če ne ovadiš, samo škoduješ inte. resu države. Interpelante pa prosi govornik, naj pri vlaganju interpelacij strogo pazijo na to, da trde samo, kaT se da dokn-zati. Finančno ministrstvo in posebno še glavno kontrolo poziva govornik, naj pri licitacijah In sličnih poslih najstrožje pazita na to, kar predpisuje zakon. V tem smislu sprejema razgovor o Interpelaciji in obljublja, da bo storil vse, kaT je potreb, no, da se interes države dbjektlvno varuje. (Ploskanje.)
Govor drja. Kumanudlja, Za njim dobi besedo poslanec dr. Kosta Kumanudi. Poslanci radikalov ta HSS od. hajajo ia dvorane, opozaclja pa jim kliče: «Vi bežite pred kritiko opozicije!* Mnogi poslanci vladne večine ostanejo nato v dvorani, mnogo jih pa vseeno odide. Dr. Ku-manudi izvaja:
Interpelacija ne zasleduje strankarsko, političnih namenov niti noče strmoglaviti vlaide. Ona želi le, da bi se razkrila resnica in da bi se izročil sodiščem vsakdo, ka-terega bo skupščina spoznala krivim, pa naj bi to bila tudi oseba iz opozicijonalnih vrst. (Ploskanje.) Govornik govori o ko. rupclji v splošnem, jo definira in nagiaša, da je javnost že dolgo mnenja, da trpe državni in narodni interesi veliko škodo. Zlasti eno ime se vedno ponavlja in imenuje, ime Rade Pašiča. Stojan Protlč je že i' 1923. očital korupcijo sinu ministrskega. predsednika. Vendar nas ne zanima njegovo privatno življenje niti njegovi normalni trgovski posli. Do teh ima vso pravico. Vsak posel pa ima mejo, ki je stroga in katere ne sme nikdo prekoračiti. V javnosti kakor tudi v inozemstvu velja mnenje, da se pri nas da kaj doseči le s pomočjo korupcije. Rade PaSič je korupcijo uganjal pred očmi javnosti. Sin ministrskega predsednika pa niti iz daleka ne sme dati povoda za takšno sumnjo. Kljub temu je ime Rade Pašiča združeno s celo vrsto afer in povsod se je ugotovilo, da Je imel Rade Pašič nesorazmerno velik dobiček. Izmed teh izredno številnih afer navaja interpelacija le one, ki so jasno dokazane. Govornik navaja vrsto poedtaik afer in čita več aktov, iz katerih izhaja krivda Rade Pašiča.
Posl dr. Dragutin Kojič (rad.) izjavlja v osebni zadevi, da ni nikdar v življenju kot minister storil nič takega, radi česar bi moral zardeti. Zahteva, naj bi anketna komisija preiskala najprej one slučaje, v katerih je bil on imenovan. (Radikali ploskajo, opozicija kliče: Tudi Vi pridete na vrsto, toda prvi je Rade Pašič!) Nato od-godi predsednik sejo za popoldne ob 5. uri.
kmahi. Le zato, ker-je dr. Žerjav s svojjm j ganizaciie za avstrijski Rdeči kfiž, potem I sredovanje S0S ,i-n dr._ Žerjava, četud: m
-_________.__1:1 i-i__-i__i__	______I	l^l,1-^	\r ce. lpn£,i ltifM T»rftfl*tavl i a
pismom pogodil klerikalce, ki so v inozem« stvu med našimi izseljenci pričeli strankar. sko in razdiralno delo. Janezu Kalanu jc dovoljeno, da s skupnim narodnim dcnav. jem goni politično«strankarsko propagando, in konzularni uradnik naj bi se udinjal te« mu početju. Če minister to početje prepre«
si lahko vsakdo v še lepši luči predstavlja pomanjkanje krščanstva in podlost pisanja škofovega lista »Slovenca«, nekdanjega avstrijskega denuneijartta.
Zamorca perejo
Na iiašo ugotovitev, da nj dr. Korošec
či, ga sme klerikalen agitator, ki je postal	kot ljubljanski poslanec za Ljubljano niče-
poslanec, pod zaščito imunitete psovati.	I sar naredi, in da celo leto v Beogradu niti
Dovolj, če rečemo: Kuiovčev članek je	I us: ni odprl, da bi vsaj na videz zadostil
vreden izbruh pristnega klerikalnega mi*	I svojim predvolilnim obljubam, je pričel šljenja. Njegov stil, njegovi izrazi, njego. I doižlti »Slovenec« krivde za dr. Korošcev va vsebina in njegov podpis, to je zlito iz neuspeh dr. Žerjava! Če bi zapisal, da so celega v celo in je eno. V Kulovčevem sti« I krivi tisti Ljubljančani, ki so dr. Korošca iu bi smeli reči, da je to poizkus strastne | volili, bi bilo io še verjetno, nihče pa ue bo
Dokument klerikalne morale
Maribor, 14. maja Klerikalna lažnjivost in obrekljivost je brezmejna. Lani je nedavno umrla »Naša Straža« na nesramne načine obrekovala gg. dr. Žerjava, L. Petovarja, Antona Kristana in druge, češ kako so nekega Lumir-ja ogoljufali za milijone. Pod en članek so celo navedli, da za resničnost jamči g. Lumir iz Maribora. Prizadeti so tožili "ti klerikalna »Naša Straža« je morala preklicati laži in plačati stroške. G. Kristan p.-, ie ožil še Ltimirja. Pravda se je vl»kla skoro celo leto. Letos 12. maja pa bi imela biti končna razprava. Pred to pa je gospod Lumir dal naslednjo izjavo:
? Podpisani Anton Lumir. industrijalec v Mariboru, izjavljam, da so se članki v »Naši Straži« v št. 33 z dne 11. maja 1925 »Kako državotvorci goljufajo državo«, št. 34 z dne 13. maja 1925 »Iz delovanja kr. ministra n. r.«, št. 36 z dne 18. maja in št. 37 z dne 20. maja 1925 »Iz delovanja Jr. Žer-javovih prvakov«, objavili brez mojega sodelovanja in znanja, posebno, da ie dosevek na dnu članka v štev. 33 od 11. maia 1925« za popolno verodostojnost zgornjega članka jamči Anton Lumir, Maribor, Slovenska ulica« — izmišljen. Obžalujem radi tega, da se je moje ime vpletlo ali stavilo v zvezo z navedenimi članki. — Maribor, dne 10. maja 1926.
A. Lumir r. Potrjujemo ,da je nam osebno znani gospod Anton Lumir, industrijalec v Mariboru p red stoječo izjavo osebno podpisi!. — Maribor, dne 10. maja 1926. — Dr. Šlibar 1. r., dr. Stanko Štor 1. r.
_ Evo —; lažejo, falzificirajo in obre-
kujeio. Ko jih prmeš za jezik, potem se dokaže, da je vse izmišljeno in le plod nji-h ive klevetniške fantazije ter topovske morale.	_
Politične beležke
Klerikalci kradejo iz državnih arhivov
Klerikalci so ukradli pismo dr. Žerjava dr. Ninčiču. Ne vemo, kako je to pismo prišlo v roke dr. Kulovca. S podpisom Ku. lovca se to pismo sedaj objavlja v «Sloven. cu». Iz pisma vidimo, da je 15. maja 1925. minister za šume in rude dr. Žerjav opozo« ril ministra zunanjih zadev dr. Ninčiča, da jugoslovenski vicekonzul v Diisseldorfu ne razume pravilno svojih dolžnosti in da z vsemi silami podpira klerikalnega agitator, j a, znanega Janeza Kalana. Zato prosi mk nister svojega kolego, naj vicekonzula za. menja in pošlje na njegovo mesto »loven, skega nacionalnega uradnika. Zunanji mi. nister je po svoji dolžnosti tej prošnji ugo« dil. To je vsebina pisma. Dr. Kulovec je dodal reprodukciji tega pisma dolgo klo« baso, v kateri besni, da kar pene tišči. Ta« ko steklega izbruha psovanja ne najdeš
denuncljacije. Toda dr. Žerjav je bil že tolikokrat denunciran od raznih kavalirjev, da mu tudi Kulovčeva denuneiacija ne bo škodovala, ker je prav iste vrste, kakor so bile vse druge. Kulovec bržčas ne bo niti hotel priznati, kako sramotno je zanj, če se podpiše pod spise takšne vrste, — nt. glede na premestitev Barletovo, ki je bila zelo zaslužena in za katero je bil skrajni čas. Ne vemo, če je Kulovec izkazal Bar. letu uslugo s svojim ogorčenjem. Vsekako je za klerikalce značilno, da sedaj krade, jo akte že iz državnih arhivov.
Klerikalci in Ljubljana
»Slovenec« čuti nujno potrebo, da brani še nadalje dT. Koroščevo delo za interese Ljubljane. Dr. Korošec je te obrambe tudi nujno potreben, zakaj uspehov njegovega dela ni nikjer videti. Seveda je ta obramba zelo težka, ker ni mogoče zagovarjati nekaj, kar ne obstoji. Zato opleta četrtkov »Slovenec« okoli sebe samo s praznimi besedami, češ da »Ljubljana prav tako dobro ve, kakor vsa dežela, da ni v Beogradu marijivejišega kluba, kakor je Jugoslovanska klub s svojim načelnikom, ki je v parlamentu dosegel vse, kar se v beograjskem političnem ozračju danes sploh doseči da«. Do tega, da bi povedail, kaj je tisto »vse«, kar je dosegel najmarijivejši poslanski klub v Beogradu, pa se »Slovenec« ne more povizpeti, kakor se tudi ni mogel dr. Korošec v svojih govorih. In za to gre in nič drugega! Mi bi samo radi izvedeli, kaj je dr. Korošec dosegel s svojo politiko im nič več. Samo nekaj svojih uspehov naj nam navedejo klerikalci. En sam, četudi najmanjši uspeh dr. Koroščevega dela za koristi Ljubljane naj nam pove »Slovenec«, da bomo znali primerno oceniti •marljivost Jugoslovanskega khiba in njegovega nad vse marljivega načelnika dr. Korošca Dejanja naj govore, vse drugo so prazne fraze!
Velike ideje in majhna dejanja klerikalcev
»Slovenec« od srede piše na 6. strani, da bodo Slovenci na evharisitičnem kongresu v Chicagu »krepko nastopili za veliko idejo združenja pravoslavne' cerkve z rimsko cerkvijo.« Na 1. strani iste številke pa se glasilo škofove tiskarne' jezi, ker gredo v Dalmaciji oblasti ria roko ljudem, ki prestopajo v pravoslavje. Tako so klerikalci v idejah vedno iznajdljivi demagogi, v praksi pa topovski, da jim ni para. Dvomimo, da bii bila taka cirilmetodiiska ideja v skladu z načelom versike strpnosti in enakopravnosti, še bolj pa dvomimo, da bi mogla na ta način uspeti. Zbližanje obeh cerkva se ne more doseči z versko intoleranco, ki jo goje naši klerikalci, pač pa z versko strpnostjo to ne v zadnji vrsti z uvedbo slovanskega bogoslužja v katoliško cerkev, o čemer nočejo naši klerikalci ničesar slišati.
«Rdeči križ» in klerikalci
»Rdeži križ« je mednarodna ustanova in za nikogar ni sramota, če je sodeloval na ta ali oni način pri tej ustanovi, ki po mednarodnih pogodbah v svojem človekoljub, nem namenu ne sune poznati razlike med prijateljem in sovraižnikom. Včerajšnji »Slovenec« pa se zaletava v naš list in pravi: »Naj »Jutro« zaupa K udi javnosti imena narodnih dam, ki so pobirale (med vojno) po uradih in hišah prispevke za Rdeči križ, ter imena njegovih miljencev, ki so hodili okrog in pritiskali za vojna posojila« Na to naj odgovorimo s tem, kar je pisal »Slovenec« pričetkom. vojne leta 1914. Takrat je objavil »Slovenec« oklic, ki pravi med drugim: »Da bo mogoče želji mladine, ki bi rada na katerikoli način pomagala v sanitetni ali drugI službi, ugoditi in. zadevo urediti, prosimo vso slovensko mladino, dijaštvo in drugo mladino iz raznih slojev in poklicev ljudstva, da svoje naslove pošlje, oziroma se osebno oglasi pri Zvezi Orlov v Ljubljani. V to določeni zastopnik Zveze Orlov posluje vsak večer od 7. do 9. ure v Ljudskem domu, v Čitalnici, I. nadstropje. Slovenska mladina prihiti, da si tako tudi ti po svojih najboljših močeh deležna nove slave naše ljubljene skupne domovine A v. str je!« Povdarjamo, da Orlovska zveza ni organizirala mladino za sanitetno službo, ampak predvsem za pomoč v drugih službah. Kakšne so bile te »druge« službe, si lahko mislimo, saj je »Slovenec« tiste dni javno pozival k denuncirairju vsakogar, ki bi ne simpatiziral z Avstrijo. Znano je tudi, da so klerikalci organizirali takozvane »Jungschiitze«, od katerih so po njihovi krivdi mnogi padli na bojišču. In ti ljudje se upajo napadati dame, ki so pobirale za »Rdeči križ«. Kar se vojnih posojil tiče, pa moramo reči, da se je zanje največ agiti-ralo na zahtevo i priporočilo ljubljanskega škofa s prižnic. Še danes občutijo mnoge družine žatostne posledice te cerkvene agitacije. to »Slovenec* sam je najbolj agiti-ral za avstr. vojna posojila. »Jutro« med vojno ni izhajalo. »Domovina«, v katero se klerikalci in ljubljanski škof toliko zaletavajo, pa ie bila med vojno edini list, ki sploh ni hotel objavljati nobenih okilcev za podpisov™)6 vojnih posojil in zato Jo je tudi avstrijska policijska oblast preganjala v veliko veselje vseh klerikalcev. Ce končno še omenimo, da so med balkansko vojno ravno napredni krogi organizirali nabiranje prispevkov za srbski Rdeči križ in da med : svetovno vojno niso imelj nobene slične or-
verjel da so krivi dr. Koroščevih grehov samostojni demokrati, ki ga niso volili, Ljubijana še ni imela tako slabega poslanca, kakor ga ima v dr. Korošcu. In vendar so dr. Koroščevi predniki prav tako imeli opravka z beograjskim režimom in tudi z dunajskim centralističnim režimom, ki je posebno k eiikaicem šel na roko. Todi v najtežavnejših razmerah so mogli dr. Koroščevi predniki vedno pokazati na večje ali manjše uspehe, ker so se znali potegovati za koristi Ljubljane in niso tako trdovratno molčali, kakor moKi dr. Korošec V beograjski Narodni skupščini. Velika zloba pa je, če p;še »Slovenec« v zagovoru dr. Koroščeve komodnosti, da je SDS sugori-rala režimu, naj Ljubljano s Slovenijo vred izstrada, ker nočeta pod Pašič-Žerjavov pairtofelj. SDS je v najostrejši opoziciji napram režimu RR in sicer v veliko hujši kakor klerikalna, stranka, katere voditelji vzdržujejo na eni strani z radičevci tajne zveze poraznih posrednikov, na drugi strani pa z radikali in sicer ne samo z Ljubo Jovanovičem, ampak tudi s Pašičevimi pristaši, kar dokazuje že najnovejša pisava »Slovenca«, ki je pričel sedaj hvaliti že Pašiča, češ da se mu ne more očitati osebno nobena korupcija. Zakaj pa dr. Korošec ni izkoristil teh zvez, da bi dosegel kake ugodnosti za Ljubljano? Ali je dr. Korošec kdaj zahteval v Beogradu, naj se v Ljubljani vrše melioracijska dela, naj gradi država stanovanja ter naj se redno izplačuje kaldrmina, da bi se ne bilo treba geren-tom puliti zanjo z Beogradom, kakor piše Slovenec«? Dr. Korošec n,i nikdar zahteval niti enega niti drugega, pač pa je dobila Ljubljana kaldrmino izplačano na po-
ljubljanski poslanec. Kdor ne zahteva, ne dobi. dr. Korošec pa ni nikdar ničesar zahteval in ako se Ljubljana zapostavlja, ni nihče drugi kriv, kakor on sam, ki je pred volitvami sicer mnogo obljubljal, ničesar pa po volitvah storil! Ce sedaj »Slovenec« pere dr. Korošca^ bi se moral zavedati, da pere zamorca.
Iz demokratske stranke
Demokrati pozor!
V nedeljo dne 16. maja ob 15. uri se bo vršilo veliko zborovanje SDS v zvezi z ljud sko veselico v prostorih hotela «Nova po« šta» v Rimskih toplicah. Med zabavo svjra godba iz Zidanega mosta. Zborovanje po* setita gg. minister n. r. dr. Gregor Žerjav ir. narodni poslanec dr. Pivko. Ker je zbo« rovanje velevažnega pomena za bodoči po* kret, je dolžnost vsakega somišljenika, da se ga udeleži. Vstopnina prosta. — Na svir denje odbor.
»
*	Rakek. Dne 16. maja se vrši shod demokratskih pristašev in prijateljev našega pofcrata na Uncu v gostilni g. Rhariča ob 3. popoldne. Govori o notranjepolitični situaciji delegat vodstva SDS g. Majcen.
*	Bloke. V nedeljo dne 16. maja se vrši plenarna seja Krajevne organizacije SDS cb 7. uri po prvi maši v gostilni g. Lavri-ča, katere se udeleži okrožni tajnik g. Pavlov či č.
Iz Zveze kulturnih društev
Dne 10. maja smo obhajali 501etnieo roj. ' stva našega največjega pisatelja blagopc kojnega Ivana Cankarja. Dolžnost vseh na« ših društev je, da tudi ona prirede v s p o* min in počaščenje tega velikega sina naše. ga naroda predavanja o istem ter na ta na« čin seznanijo širši naš narod s pisateljem. V ta namen je spisal in založil znani ku!« turni delavec prof. dr. Maks Kovačič lično knjižico, iz katere zamorejo društva posne* ti vse potrebno za taka poljudna narodna predavanja. Knjižica se imenuje «Ivan Can« kar», k 501etnici njegovega rojstva. Spisal Maks Kovačič in stane 10 Din. Vsa naša društva, ki si želijo nabavo iste, naj nam to sporoče in nam pošljejo znesek po na« kaznici.	__
Darujte za Sokolski Tabor
Vojaška revolucija na Poljskem
Zanimive podrobnosti o vzrokih in o pričetku upora. — Prve žrtve. — Vstaja se širi tudi v provinci. — Zahteve Pilsudskega.
Praga, 14. maja d. O vojaško vstaji maršala Pilsudskega se izvejo še tele podrobnosti:
■V torek je imel predsednik senata Trom-pczyoski govor, v katerem je ostro napadal Pilsudskega in kritiziral njegove vojaške sposobnosti. Zato je poslal armadni inšpektor, di vizij skii general Smigly-Rydz predsedniku republike pismo, v katerem protestira proti temu govoru in pravi, da se čuti vojaštvo užaljeno, ker je predsednik senata na tak način napadel vrhovnega voditelja poljske vojske, njenega prvega maršala in zmagovalca, ki je v bojih pokazal svoje sposobnosti in ki je ljubljenec vojakov.
Zanimivo je, da je tik pred poslednjimi dogodki napisal »Gzas«, da mora v najkrajšem času zagrmeti, ker se dolgo pripravlja vihar na Poljskem. Prebivalstvo je cfo-ubofžano, brez moji in ne zmore več davčnih bremen. Gospodarstvo države je na robu prepada, sejm pa je nesposoben za po-ziiiiivno delo. Brezposelnih ze cela vojska, njih položaj je obupen, draginja pa rapidno narašča. List svari odgovorne kroge, naj se zganejo ob dvanajsti uri, sicer bo prepozno.
Popoldne se je začelo na obeh straneh, piri upornikih in pri vladi, zbiranje moči. Maršal Pilsudski je nato odredil prodiranje k. predmestja Prage, U ga je bil zasedel, proti Varšavi sami. Vladne čete, ki so stra-žile v močnem številu vse dohode preko reke v središče mesta, so začele streljati na upornike, nakar sta se obe stranki zapletle v hud boj, ki se je razširil polagoma v več mestnih delov. Vladne čete so se morale umakniti pred pristaši Pilsudskega. Posebno hudi boji so bili pred gledališčem. 30. strelski polk, ki ie udan vladi, Je zbran na gradu }n ie začel streljati s topovi na 36. pehotni polk, ki drži s Pilsudskim. Že pri prvih strelih je bilo 15 mrtvih in cela vrsta ranjenih. Okrog polnoči je zasedel Pilsudski vso Varšavo razen Belvedera, sedeža predsednika republike Wojciechow-skega, in nekaterih delov mesta na jugu. Upornikom so se udale tudi vladne čete na gradu.
Ko je Pilsudski korakal proti Varšavi iz predmestja Prage, mu je prišel nasproti predsednik republike in izročil predstra-žam pismo zanj, v katerem zahteva, naj se upornik takoj podvrže vladi jn naj to st:re vsi častniki. Pilsudski je odgovoril pismeno, da zahteva, da ima VVito&zeva vlada, ki je pred par dnevi prisegla, odstopiti do 8. zvečer in da sestavi novi kabine: močna roka. Predvsem ie maršal zahteval, da se moraita najvažnejši ministrstvi, vojno in zunanje depolitizirati in da morata stati nad strankami. Predsednik republike je svetoval Witoszu, naj ne odsitopi s svojimi ministri, ampak naj pripravi vse potrebno za obrambo. Vojni minister naj odredi zbiranje vladnih čet, ki naj, zlasti Iz Poznanja, nemudoma pribite na pomoč Varšavi. Tekom dneva je odletel iz Belvedera aero-plan, ki je metal na mesto proglase predsednika republike in vlade, v katerem se prebivalstvo poziva, naj bo mirno, da rav na maršal Pilsudski protizakonito m da bo vlada storila vse potrebno, da se upor udu-ši. Podoben proglas je naslovil vojni minister na vojsko, v katerem jo poziva, naj se pokori .e vrhovnemu poveljniku in vojnemu ministru.
Vojaški upor Pilsudskega se ie začel širiti iz Varšave tudi na ostalo državo. Za
Položaj vedno bolj nevaren.
Pilsudskega so se začele izjavljati razne posadke in mu zagotavljajo pomoč. Taka poročila so prišla tudi iz Vilne, Grodna, To-runja in Lublina. Na drugi strani ima vlada svoje pristaše v garniziiah proti zapa-du, zlasti v Poznanju in nekaterih manjših krajih. Pilsudski se pomišlia poklicati na pomoč svoji akciji čete iž Vilne, čeprav so se mu same ponudile, ker bi to priliko lahko porabili Litvanci in vpadH v Poljsko. Ta dogodek bi lahko izizval druge, mednarodne komplikacije, ki bi zmedo še povečale.
V Varšavi vlada razen pri vojaštvu red in mir. Civilisti se drže doma in ne hodijo na ulice, ker je nevarno. Po mestu se vidijo !e vojaki, večinoma čete Pilsudskega. Iz province pa prihajajo poročila o nemirih v nekaterih večjih krajah, kjer so se spopadle čete obeh strank. Take vesti prihajajo" iz Lvova tn Ktakova. Vendar je posadka večinoma na strani vlade in se pripravlja za pot proti glavnemu mestu. Na .?tran predsednika republike se je odloJ-no postavil general Haller, ki je tudi precej popularen med vojaštvom in ki je bil svoj čas načelnik generalnega štaba. Haller se je postavil na čelo vladnim četam, ki so deloma že odšle proti Varšavi, deloma pa se pripravljajo na pohod proti severu. Položaj je slino napet in utegne vsak treno-tek priti do splošnega spopada čet, s čemer bi bila državljanska vojna na Poljskem v polnem razmahu.
Predsednik republike Wojoiechowski noče krvopirelitja in' skuša pregovoriti Pilsudskega, naj odstopi od svojega protizakonitega početja, ki lahko spravi državo v nevarnost. V to svrho se je že parkrat obrnil do maršala potom posredovalcev ali pa pismeno. Pilsudski pa vztraja na svojih zahtevah, po katerih mora vlada nemudoma odstopiti. Zahteva tudi, da odstopi predsednik republike, vendar vse kaže,' da ta zahteva ni tako striktna in da bi se maršal zadovoljil tudi z dosedanjim predsednikom. Njemu je v prvi vrsti na tem. da se spremeni način, vladanja in da pridejo na kr-,urilo ljudje močne roke, z drugimi besedami,- Pilsudski hoče diktaturo. Ni verjetno, da bi se predsedniku republike p.srečilo preprečiti nadaljnje krvoprelitje.
Vlada je ustavila ves zasebni • telefonski in brzojavni promet, ki je sedaj na razpolago samo ob'astvom oziroma Pilsudske-mu, v kolikor prihaja v paštev za njegovo območje. Inozemci zapuščajo Poljsko. Ustavlien ie tudi železniški promet. Meja je popolnoma zaprta tako, da so poročila o dogodkih redka in nezanesljiva. Kmalu po začetku vojaške revolte je prišlo- v Varšavi do izgredov proti Židom, ki jih smatrajo Poljaki za šibo božjo in krvosese. Srd prebivalstva se pri vsaki priliki obrača proti Židom. Krvavi dogodki so naravno izzvali silno reakcijo na borzah, kjer so tuje deviže zelo poskočile. Zlasti se to opaža pri dolarju, ki se skokoma dviga.
V sredo zvečer so se tuintam pojavile po ulicah skupine poljskih fašistov, ki se postavljajo četam Pilsudskega po robu. Tudi s te strani se je bati nemirov, zlasti ker je socijalno demokratska železničarsk;) strokovna organizacija izdala proglas za stavko. Socijalni demokrati simpatizirajo s Pilsudskim in so odločni nasprotniki Wito-szeve vlade-in zahtevajo njen tako isn j od-ston.
Naši kraji in
Kongres pravnikov kraljevine SHS
Naši javnosti je že znano, da se bo vršil le.o-šsiji kongres pravnikov v Ljubljani. Priprav« zanj se nadaljujejo. Stalni odbor je imel pred kratkim v Zagrebu sejo, na kateri se je sklenilo, da bo imel ljubljanski kongres svoje skupščine in sekcijske seje v dneh 9., 10. in 11. septembra. Določili so s.' tudi referati in poročevalci. Na dnevni red so postavljeni naslednji predmeti:
1 Izenačenje bračnih prav v kraljevini. Reierent g. dr. Rado Kušej, univ. prof. v Ljubljani, koreferenti gg. Aleksander A n d r e j e v i č, apelac.ijs.kj sodnik v Skop-;;u. dr. Bertold E i s n e r, senatni pred. ■»jduik vrhovnega sodišča v Sarajevu in .;-. Kdo Lovrič, univ. prof. v Zagrebu.
!!. Pravni značaj in tehnika naših finančnih zakonov. Referent g. dr. Kosta K u-i! i' .i l i, minister n. r. in univ. prof. v Bc.-gradu, kereferenta gg dr. Vidain B last o j e v i č, odvetnik v Beogradu in dr. Ladislav Polič, univ. prof. v Zagrebu.
lil. Vaiorizacljsko vprašanje. Referent g. dr. Edvjid Fajnič, svetnik vri. dež. so-J išči v Liubijani, koreferent g. dr. Josip M u d r o v č 1 č, svetnik saola sedmerice v mkoiu v 2,-grctu.	»
IV. Vprsšauje državljanstva. Referent g. ar. Ladislav Polič, univ. prof. v Zagrebu, .referenta gg. dr. Ivan Subotič, sekre-jf.r v min. zunanjih del v Beogradu in dr. F-.r; Vodo pivec, veliki župan v pokoju v Ljubljani.
V Reorganizacija upravnega sodstva. Roj. rent g. dr. Štefan Saga din, državni svetnik v Beogradu, kereferenta gg. lovi- V. S t c i a no vič, svetnik upravnega vjJi.šča v Zagrebu ia dr. Henrik S-tcska, •vetiiiK :i*-ravnega sodišča v Celju:
Vi. O ijkednina za neupravičeni preisko-valn; 7.Hfior. Referent g. dr. Josip Šilo-\ i č, univ prof. v pokoju v Zagrebu, ko. reiere.iu gg dr. Metod Dolenc, univ. prof. v Lirbljani in dr. Josip Vesel v Sa. r: c ru.
VII. Vp/ašanje notarijata. Referent g. dr. .K! '.i r i š i 0, notar v Kranjski gori, ko-rciercni g. dr. Djordje Jane, apelacijski sodnik v pokolu v Skoplju.
Po d.ievnem redu bodo v nedeljo 12. sep. •.eiiibra uieti kongresistov v slovenske kraje. V imenu srbskih članov se ie izrekla v t esiinpaiič-na želja, da naj bi bil oficija-le.i iziet v mesti Celje in Maribor. Meseca julija bo izdal Stalini odbor knji-ki oo obsegala kratko vsebino vseh napovedanih predavanj in se pošlje vsem prijavljenim članom kongresa v lažje razumevanje re.'ora".ov, ki so na dnevnem redu.
Doslej se je priglasilo približno 500 članov, preiezu del iz Beograda tn Srbije. Slovenski pravniki, ki se še niso prijavili, naj store svojo dolžnost. Članarina je za javne uradnike in p.ravne pripravnike 60 Dm, za črtale 120 Din. Za vsakega rod. bfciskega člana (soprogo ali hčerko) je prispevek ravmo tolik. Plača se po položnicah, priloženih prvemu letošnjemu snopiču »Slovenskega Pravnika«.
Pričakovati je, da bo naša javnost tako v Ljubljani, kakor tudi drugod, sprejela udeležence kongresa s prisrčnostjo in gostoljubnostjo, ki diči Slovence že od nek. daj.
Otvoritev vajeniške razstave v Mariboru
Maribor, 13. maja.
Danes predpoldne so se odprla javno* sti vrata obsežne telovadnice v Krekovi ulici, kjer je nameščena razstava izbranih izdelkov vajencev mariborskih mojstrov. Svečano in prisrčno razpoloženje navzoče« ga občinstva in številnega vajeništva je bii lo jasen dokaz, da je bil storjen prvi ko« rak vajenstva z lastnim delom pred širšo javnostjo z uspehom in da je napravil naj« lepši ^tis.
Takoj po deseti uri se je zbralo v telo« vadnici lepo število zastopnikov uradov, korporacij in obrtništva. Med drugimi sti bili .navzoči pokrovitelj razstave mestni žu« pan g. dr. Leskovar, prosvetni inšpektor g. dr. Poljanec v zastopstvu velikega župa« na. vodja obrtnonadaljevalne šole g. Fink, ravnatelj g. Humek, obč. svet. dr. Kac in Weixl, načelniki mariborskih obrtnih za« drug gg.: Vahtar, Špes, Pelikan, Munda, Bcranič; lepo je bilo zastopano učiteljstvo, zlasti ono, ki podučuje v obrtnonadaljeval
ni šoli in obrtniki. Vajencev in vajenk je prisostvovalo okrog 150.
Ob četrt na 11. uro je povzel besedo predsednik Splošne zveze obrtnih zadrug za mariborsko oblast g. Bureš, ki je uvodo« ma povdaril pomen dneva za mariborsko vajenstvo, ki je prineslo v to dvorano v pri čakovanju zmage svoje izdelke, v katere je ^'ložilo vso svojo voljo, strokovno znanje in ljubezen do dela. Medsebojna tekma va« jencev rodi uspehe. Današnja doba z ah te« va od naraščaja samozavest, ki bo ustvarila razmah obrtništva, ki pa tudi potrebuje vsestranske pomoči, zlasti v obrtniškem šolstvu. Toda naše učiteljstvo, ki poučuje v teh šolah, še do danes ni dobilo nagrad. Končno je pozdravil zastopnike in ostalo občinstvo in prosil g. župana, da otvori razstavo.
Župan dr. Leskovar je izvajal v glavnem sledeče: Če sc govori o razstavah, smo va« jeni, da vidimo razkošno opremljene pavi« ijone, v katerih razstavijo tvrdke svoje iz« deike. Danes nimamo takih paviljonov, ce« la razstava jc skromna, zato tem bolj pri« srčna. Odsev razkošja pa opazujemo v očeh vajencev in vajenk, ki so tukaj razstavili in ki s ponosom čakajo na razsodbo. To je vesel pojav, ki dokazuje, da se vzbuja v njih veselje do dela, ki mora prodreti v široke mase. Veselje do dela je ono, kar dela posameznika srečnega, občino, v ka« teri žive taki ljudje in ves narod. Z nado, da bo vzbudila razstava še večje veselje do dela in prepričanje, da moremo iskati srečo in blagostanje v delu, otvarjam raz« stavo.
Nato so si ogledali zastopniki posamez« ne dele razstave, pri čemur so jim mojstri in učitelji prijazno pojasnjevali posamez« nosti. Posetniki niso mogli prehvaliti celo« kupne razstave in posameznih izdelkov, ki vzbujajo vseobčo pozornost.
Okrog 150 vajencev in vajenk je razsta« vilo svoja najboljša dela, najrazličnejših strok. Zasluženo občudovanje' izvabljajo izdelki kovinske stroke, v kateri se odliku« jejo na prvem mestu dela vajencev držav« nih železnic s Koroškega kolodvora, nada« Ije knjigoveške, vrtnarske, oblačilne, čev« Ijarske in druge stroke. Razstava, ki je Ie« tas prvič prirejena v Mariboru, je prav za» dovoljivo uspela kljub temu, da ni vladalo za njo pri mnogih mojstrih potrebno zani« manje. Tako je od 20 mizarskih vajencev II. razreda razstavil le eden. Želeti je, da bi postala razstava trajna institucija, kate« ri naj bi se po možnosti priključila še raz« stava šolskih del učencev obrtnonadaljeval« ne šole.
Jugoslovenska Matica v Mariboru
10. t. m. se je vršil v mali dvorani Narodnega doma redni občni zbor mariborske podružnice Jugoslovenske Matice, katera je jasno dokumentirala s svojo plodovito delavnostjo izredno sposobnost in dokazala velik razmah v minulem letu. ki jo je povzdignil v najmočnejšo podružnico v naši državi.
Predsednik gosp. Stanko D e t e 1 a je v svojih otvoritvenih izvajanjih podal pregledno sliko podružničnega dela. Odbor je izvedel organizacijo članstva, pri katerem se je'pobralo 20.000 Din članarine naiprani 2500 Din članarine v zadnjem poslovnem letu. Odbor je posvetil veliko pažnjo severni meji in koroškemu vprašanju. Krasno je uspela manifestacija <-Koroški dait», proslava Rapnllskega dne je morala radi prepovedi političnih oblasti izostati. Vipeljal se je Jugoslovenski ples, lci bo ostal stalna prireditev na Matičnem repertoarju. Zahvalo je izrekel končalo predsednik velikemu župa.nu dr. Pirkmaierju, političnim uradom in časopisju.
Iz tajniškega poročila gosp. Faga-nellija povzamemo obsežno delo podružnice, ki je izvedla šest prireditev večjega stila, kakor akademije, manifestacije in jugoslovenski ples Izmed 1178 (!) pla-čujočih članov je 491 državnih uradnikov, 175 zasebnih nastavljencev, 389 iz pridobitnih slojev, 21 duhovnikov, 5 vojakov in 80 iz intelektualnih krogov.
Gosp. prof. Karel Prijatelj je po-dal mesto požrtvovalnega in agitoega obolelega blagajnika A. Doležala blagajniško poročilo, iz katerega je razviden dvakrat-
no- večji denarni promet napram prejšnjemu; blagajna izkazuje 363.363 Din prometa napram ianskim 316.000 Din. Pokrajinskemu odboru je bilo nakazanih okrog 75.000 Din.
Po kratkem pozdravu gosp. pro£. dr. S t r m š k a. predsednika mariborske' podružnice CM D, ki je naglasi! složno in vzporedno delovanje obeh organizacij, je bil na predlog gosp, dr. Volčiča podeljen soglasno absolutorij staremu odboru.
Predsednikom podružnice je bil ponov. no izvoljen požrtvovalni gosp. ravnatelj Deteta, v ostali odbor pa gg dr Lipol-dova, Baumannova. K. Levstikova, A. Do-Iežali Brandtner, Dimnik, SI. Faganelli, I Kejžar, J. KrašoVec. I Kralj, I. Volčič, Ka-ris, J. Mohorko, P. Maroh, Kramer, Hoch-miiller, Reja, SI. Hrastelj, dr. Sušnik, Sta-bej, Resman. I. Prijatelj in nadučitelj od Sv. Marjete ob Pesnici M. Vanda; revizor, ja: ravnatelj Dolenc in C. Toman.
V obsežno debato o različnih vprašanjih. kakor o fuziji J. M. m CMD, izletih podružnice v mariborsko okolico, o razmerah na severni meji, so posegli dr. M. Ko-vačič, postajenačelnik Mohorko, dr. Per. nat, učitelj Rod6 in železniški uradnik Cijan.
Iz Rogaške Slatine
J. K. — Rogaška Slatina, 12. maja
Predsezona! Mesec maj! S pomladansko krasoto je okičena Rogaška Slatina in njena okolica. Vse cvete in brsti, po vonjavih gozdih se prijetno glasi ptičje petje, sredi katerega napoveduje kukavica posetniku še dolgo vrsto let, vreme se je obrnilo na bolje, solnce sije, novo življenje se poraja. Pričenja se tujsko gibanje, ki kaže. da se bo kmalu povoljno razvilo. Precej je že gostov, ki uživajo dobrino slatinskega zdravilišča. napovedanih je mnogo in upati je letos na zelo dobro sezono. Številna udeležba se obeta iz Madžarske, pa tudi nemški bojkot italijanskih kopališč pride v korist Rogaški Slatini. Nadejamo se pa tudi zadovoljivega obiska iz Slovenije, saj je s'.a-tinski kraj eden najlepših na naši rodni grud.'.
V	soboto dobimo težko pričakovano vojaško godbo tz Ljubljane, ki poživi park,
ki je vsalko leto privlačno sprehajališče in odpočivališče gostov, ia sioer v taki meri, da se nekateri kar ne morejo ločiti od njega. Park je v sezoni lepo urejen in poln cvetne pestrosti.
Atrakcija za binkoštne praznike je po dr. Vidmarju naznanjeni šahovski mateh med Slovenijo in Hrvatsko v Rogaški Slatini. Cujemo, da je v šahovskih krogih zanj veliko zanimanja. Sploh se pričakuje za praznike mnogo izletnikov in večjega prihoda gostov, kakor je že običajno.
Prva letošnja številka »Zdraviliškega Vestnika« je izšla te dni v lepi opremi in z zanimivo vsebino. Priobčuje tri zdravniške č'anke, ki se bavijo z zdraviLno silo sla-tiaskih vrelcev. List izdaja uprava, urejuje ga tajnik zdravilišča gosp. Anton Stupi. ca. Na uvodnem mestu se naglasa, da leži Vesiaik na mizi vseh naših inozemskih konzulatov, vseh lokalnih in centralnih oblasti, pošilja se vsem tujsko prometnim zavodom v tu. in inozemstvu, vsak gost vzame s seboj ono številko, v kateri je natisnjeno njegovo ime. Zato Vestnik zasluži podporo od vseh, ki delujejo na polju tujskega prometa.
Stalno bivata tu dva kopališka zdravnika, S'ovenca gg. dir. Anton Lavrič in dr. Fran j o Koherei. Oba sta izbor na strokovnjaka in bolniki se obračajo do nju s polnim zaupanjem. V času glavne sezone pride še par drugih zdravnikov. Lani jih je bilo š«?st, letos bo menda vsega skupaj pet zdravnikov poslovalo v zdravilišču. Roit-genove zanke je vporabljal dr. Lavrič že lanski leto, letos jih je uvedel tudi državni kopaMški zdravnik dr. Kolterer.
V	času pred glavno sezono in po glavni sezoni, to je od 1. maja do 15. junija ter od 1. do 30. septembra, se znižajo cene za sobe in vsa zdravilna sredstva ter zdraviliške in godbeno takso za 25 odstotkov. Državni uradniki, častniki in svečenik vseh veroizpovedanj ter njihove žene in otroci uživajo izven glavne sezone pri vseh navedenih cenah 50 odstotkov popusta.
Da se ustreže opetovano izraženi želji
I ,Joana, milijonarjeoa hči*
I	_pride v Ljubljano! I l
Kulturni pregled
Gledališki repertoarji
Ljubljanska drama
Sobota. 15.: oLadja Tenacitv». Premijera
I z v.
Ljubljanska opera*
Sobota, 15.: «Žongler Naše ljube Gospe». B Nedelja, 16.: ob 15.: «Grofica Marica». Izv.
Mariborsko gledališče
Sobota, 15.: e Veseli kmeta. C Nedelja, 16.: « Veseli kmet«. Pondeljek. 17.: Zaprto. Torek. 18.: »Marija Stuart». Jubilejna predstava ob petindvajsetletni« umetni« Skega delovanja ge. Berte Bukšekove.
Komedija <■• Ladja Tenacity.> v ljubljan. ski drami. «Ladja Tenaclty0. a Jo je »pisal sodobni francoski pisatelj Charles Vil. drac, spada med najizrazitejša dela nove francoske dramatike. Odlikuje jo globoka in prepričevalna umetniška resničnost, polna neposredne iskrenosti. Zgodba je ne-iskana, nenapilmjena in naravna ter po-stane, ko se vamjo poglobimo, dramatično močna in nam brez ubojev ta umorov seže v globino duše. Kajti vse, kar se dogaja, je pristno in pisano te srca za srce. Delanje se plete v pristaniški krčmi na francoski obali med dvema popotnikoma, Id
sta se odpravila, sita strašne svetovne vojne, v daljni svet iskat svobodo, in med srčkano Terezo. Vmes nastopa sijajno ka-rafcteriziran pristaniški delaivec Hidous Popotnika predstavljata pri nas gg. Rogoz in Gregorin, Terezo ga. Vera Balatkova, Hidouxa gosp. Osipovič. Režiser je gosp. M. Pugelj, tascenator Ivam Vavpotič. Premijera tega dela je danes, v soboto ob S. zvečer. Predstava je izven abonmana.
<iPygmalion» zadnjikrat v sezoni. Ljubljanska drama ponovi v nedeljo 16. t. m. to velezabavno angleško komedijo posled-njikrait v tej sezoni. Igra je nad vse zabavna in privlačna ter slika v smehapotaih scenah pot uboge deklice Elize od navadne cvetličarke do dostojanstvene dame. Igra je tudi za mladino primerna.
Petindvajsetletnih umetniškega delo. vanja ge. Berte Bukžegove. V torek, 13. t. m. proslavi odlična umetnica mariborskega gledališča ga. Berta Buikšekova 25-letnico svojega umetniškega delovanja Kdor pozna mizerae razmere naše predvoj. ne dobe, ko je bil igralski poklic spričo v naših tedanjih malomeščanskih razmerah naravnost mačehovsko omalovaževan, bo znal vsaj približno ceniti požrtvovalno, kulturno ta umetniško delo jubilantke. Petindvajsetletni gledališki jubBej je jubilej deta, samozatajevanja, ki pa je neobhodno
MUBfciAlIfKI Slite in k' ne ™slite na ženitev danes
Dame, dekleta, gospodi, mladeniči vs! ki mi-
Prednažnamlo ,loana mllijonarjeva hči"
vsi v kino .Dvor', kjer se predvaja senzacija dneva:
„Ženitbeni oglasi"
V glavnih vlogah :epa Ruili Weyhei, priljubljena Hani Reinv/aid, EUen Plessovv, Jo-hannes Riemann in znani komik Hermann Picha. Mladini pod 16. letom neprimerno.
Danes ob 4. pol 6., pol 8. in 9. uri
potreben predpogoj za nesebično umetniško udejstvovanje. Zato »mo prepričani, da bo znalo mariborsko občinstvo z mnogoštevilnim obiskom pravilno ceniti zasluge umetnice. Ga. Bukšekova nastopi v Schillerjevi tragediji ^Marija Stuart» v naslovni ulogi. Iz prijaznosti bo sodelovala pri tej predstavi v ulogi kraljice Elizabete ga. Za-krajškova. Režija je v rokah gosp. F-. Že. leznika. — Nakup vstopnic priporočamo v predprodaji Vstopnice so lahko rezervirajo pri dnevni blagajni od 8.—1. in od 15. do 17., telefon 382.
«Grofica Marlca» kot nedeljska popoldanska predstava. V nedeljo, dne 16. t. m. popoldne ob 3. se uprizori v ljubljanski operi Kalimanova opereta »Grofica Marica* v običajni zasedbi. Na to predstavo opozarjamo v prvi vrsti izvemljubljamsko ob-čtastvo. Konec je ob pol 7. zvečer. Cene navadne operne. Vstopnice se dobe v pred-prodaji pri dnevni blagajni v operi.
Mariborsko gledališče: Veseli kmet
V sredo, 12. t. m. smo videli na mariborskem odru opereto »Veseli femeU. Do. čim so imele prejšnje operete izključno tuj, salonski mil j 6, obravnava libreto »Veselega kmeta„ (spisal Viktor Leon), nam prav znano domačo sinov. Povest o ubogem bajtarju, ki pusti svojega staa študirat za (tdohtarja,*, ter ga potem obišče, ko je postal velik gospod, v njegovem elegantnem
gostov, se je uvedel za letošnjo sezono v vsem -zdravilišču penzijonski sistem, v kolikor se da vporabiti glede na izjemni položaj slatinskega zdravilišča. V vseli zdraviliških restavracijah se bo oddajala celodnevna prehrana za skupno ceno 50 do 65 Din. Ker se dobijo v zdraviliških poslopjih sobe že od 12 Din naprej, bo znašal pen-zijon. to ie prehrana s stanovanjem vred, približno 60 do 100 Din.
Raznih prireditev bo tudi leoos mnogo, kakor sc da sodi';j že sedaj. Predstav, petja in godbe bo v izoblju. Z veseljem pozdravljamo vsi prihod vojaške godbe iz Ljubljane. V veliki zdraviliški dvorani se bodo vrstili enkrat na Jeden simfonični koncerti. Zabave in razvedrila bo dovoli za zdrave in bolne.
»Jutro« je že poročalo, da so bil; nekateri hoteli lepo prebarvani in olepšani. Prišel je na vrsto tudi hotel »Solnce«, ki se sedaj v svoji zunanjosti in notranjosti prikupljivo predstavlja zdraviliškemu gostu.
Država osleparjena
za 3,500.000 Din
Neverjetno predrzne inaiverzačije bivšega upravitelja kaznilnice v Lepoglavi.
Beograjsko »Vreme« z dne 13. t. m. objavlja o velikih malverzaoijah bivšega upravitelja lepoglavske kaznilnice, dr. Sabana, o kaiterih smo deloma že poročali, sledeče senzacijicnalne podrobnosti:
Na posestvu kaznilnice je bil ugotovljen ogromen primanjkljaj preko 700.000 Din. Dr .Šaban je skupno l ekonomom Marko-vičem osnoval uaort, kako bi bolje »za-radi-Ia«. Izdatke za oves, koruzo, seno in slamo sta v knjigah vedno podvojila, znatne zaloge žiivrl pa najteže prodala, ker jih ni v skladišču. V skladišču manufaktuirne-ga blaga so ugotovili primanjkljaj pol milijona dinarjev. Dr. Šaban ie izvrševal svoje manipulacije že od prvega dne svojega nastopa in je oškodoval državo do prihoda komisarja Kujiiča skupno za okoli 3,500.000 Din. Njegove poneverbe so bile ordinarne tatvine in je naravnost čudno, da jih toli. ko časa niso izsledili. Najprej je eksploa-tiral velike komplekse gozdov svoje žene, uporabljajoč pri tem obsojence kot delovno •moč. Plačeval jih je po 4 Din dnevno, moral pa bi jim plačevati po 15 Din, kakor je predpisal vsem svojim uradnikom. Po cenitvi izvedencev je veljala eksploaraoija preko 300.000 Din, dr. Šabaai pa je plačal samo 50.000 Din. Vrh tega Je sekal gozdove kaznilnice v Očuri in Ivančici, les prodal, izkupiček v znesku 65.000 Din pa obdržal.
Drugi primer njegovih sleparij je še or-dinarnejši. Kupoval je razno blago od kaznilnice kakor kak veletrgovec in plačeval neverjetno nizke cene. Tako je plačal za bluze po 1 Din komad, za čevlje po 5.50, za najboljše blago 6 Din meter. Na ta način je oškodoval državo za več kakor 150 tisoč dinarjev. Jemal je tudi velike množine mleka, masla in vina, vknjiziti pa tega ni smel nihče. Zavodu je sam dobavil 4 vagone sena in slame ter prejel za to 90.000 Din, a v skladišče sta bila pripeljana dva vagona trave, pomešane s senom. Svoje slabo vino je spravil v klet kaznilnice, boljše pa odpeljal na svoj dom.
Pri dr. Sabanu so našli vložno knjižico Prve hrvatske štediionice, ki se je glasila
OBLEKE
lastnega izdelka Vam nudi	67
NAJCENEJE
Jos.Rojina, Ljubljana, Aleksandrova 3.
na milijon dinarjev. Sedaj bo imel dr. Šaban, ki je toliko let pazil na lopove v Lepoglavi v kaznilnici, priliko, da sedi ž njimi skupno v zaporu, in moTe se mu zgoditi, da ravno v — Lepoglavi. Glavna kontrola je zaplenila dr. Šabanu in Hinku Matkovi-ču vse njuno premoženje, da se osigura državi odškodnina za nastalo škodo, ki se ceni nad 3 in pol milijona dinarjev.
DR FR. KOLTERER
kopališki zdravnik
▼ Bogaifel Slatini ordinira zopet od I. maja naprej.

atelje VIKTOR sedal Knatljeva ulita itev. 4
Avantura slovenskega podporočnika v Albaniji
Inženjerski podporočnik Viktor Strakar, rodom Slovenec, in njegov prijatelj narednik Vujaklija, bosanski Srb, sta doživela nedavno nevarno avanturo, ki je končala za oba z vojaškim zaporom v Skoplju.
Oba sta službovala v okolici Debra ob albanski meji v inženjerskem bataljonu. Mladi Strakar je iz zadnjega razreda naše vojne akademije. Ko je nastopil dolžnost ob albansko- srbski meji, se je kmalu seznanil z narednikom Vujaklijo, ki ga je že v kratkem času pridobil za svoj avanturistični načrt. Pripovedoval mu je namreč, da je v Albaniji polno naših vojakov in oficirjev v služb; albanske vlade, kjer so dosegli visoke čine in dobili tudi bogate nagrade. Strakar |n Vojaklija sta se v resnici dogovorila, da poskusita tudi onadva srečo v Albaniji. Oficir je prepričeval narednika. da bo povišan v podporočnika, on sam pa postane v Albaniji referent za in-ženjerstvo in da ga bo nastavil potem za svojega pomočnika. V resnici sta oba neko noč pobegnila čez mejo in prišla v prvo albansko vas v popolni vojaški opremi. Mi--sleč, da gre za vpad srbske vojske, so se Arnavuj preplašili in se spustili v divji beg. Zaman sta naša vojaška begunca pometala od sebe vse orožje in pričela pojasnjevati v srbskem jeziku cilj svojega prihoda. Po vasi so se razbežali ljudje na vse stranL Vznemirjena begunca sta dirjala za Arnav-ti in vpila, da ni ne duha ne sluha o srbski vojski, toda preplašeni seljaki so ravno radi tega še bolj bežali.
Nepoiznavajoč položaj naše meje, sta pričela Strakar in Vujaklija, prepuščena svoji usodi, bloditi po Albaniji. Ves dan do večera sta blodila naokrog in se znašla končjio nepričakovano na naši meji, kjer je bila graničarska patrulja. Ker je bil že mrak in se begunca nista znala sporazumeti s patruljo, je pričel boj. Narednik Vujaklija je zavpil, da je Srb in se je takoj predal, podporočnik Strakar pa je v zmot; pričel streljati. Ko ga je straža že obkolila, si je prereza] žile na rokah, toda v tem trenm-ku je bil že aretiran. Njegova rana je bila lažjega značaja in so ga takoj obvezali, nakar so oba odpeljali uklenjena skozi De-bar. Ohrid in Bftolj v Skoplje, kjer sta bila izročena v zapore. Oba prideta seveda še pred vojaško sodišče in se bosta morala zagovarjati radi ubežništva.
se priporoča zm slikanje družinskih in društvenih skupin v nanovo moderno urejenem ateljeju.
4	i
Danes se poslovi lepa in pikantna
„FERN ANDRA"
Ui.igra v elegantni veseloigri
,Klic iz grešnega sveta'
glavno vlogo in napravi prostor
Busier Keatonu,
ki nastopi v nedeljo v sijajni veseloigri
„Nop6ava hiša"
katera se predvaja prvič v Ljubljani. Predstave ob 4., pol 6., pol 8. in 9. uri.
Kino Ideal
stanovanju, ter se osmeši pred visoko go-spodo, je nam prav domača, prav tako tudi sin, ki se sramuje svojega priprostega oče-va (»Mater je zatajil M. Srčna kultura priprostega hribovca od škoduje popolnoma za v smislu operete potrebno karikiranje njegove nerodnosti v salonu.
Glasba L. Falla, pred kratkim umrlega operetnega' skladatelja, je prav dostojna, v čustveiniii scenah (zlasti v karakteri-zaciji Matije) izredno topla in prisrčna. Finale 1. dejanja se odlikuje po noblesi linije, očetov blagoslov (3. dejanje) pa raste že skoro preko mej operetne glasbe. In-fftrumentacija Je posrečena, mestoma prav originalna (kmečka godi« na plesu!).
Celotni vtis operete je bil prav dober. Režija gosp. Bachmana se je tudi to pot izkazala' Scenerije so bile lepe ta okusne (zlasti 'idilična je bila gorska vas v predigri!) Lirske scene so bile zasnovane prav prisrčno; živo realistično je učinkoval ples ta pretep na sejmu.	,
Naslovno ulogo Matije je podal gosp. TJ r v a 1 e k veledostojno. globoko zaanlšlje. no ter izredno simpatično, tudi glasovno izvrstna Gosp. Burja (Štefan) se je uveljavil zlasti v predigri, gdč. Kovačlče-v a pa je podala Marico živo in temperamentno, igralski izvrstno; dobro je karak-terizirala zlasti v 2. dejanju. Gosp. H a -rastovič je imel prav posrečeno masko. Kmeta - bahača je podal primemo, v elementu pa je bil v 2. dejanju, kjer pride njegova groteskna komika do veljave. G. Bratu š (Vincenc) je odigral svojo malo
ulogo povoljno. Krasen tip je bil vaški policaj gosp. Oksanskega. dobra sta bila občinska tepčka (gg. Tovornik in Križ). Izredno prisrčen prizor sta nudila gdč. Lubejeva (Lizika) ter mala Brač-kova (Anžek), ki je naravnost navdušila občinstvo. Oba otroka kažeta izreden talent za oder. Frideriko je i>odala gdč. Z 1 a. t a r j e v a kot novinka prav častno. Dober blaziran aristokrat je bil gosp. P i r n a t. Ostali so bili na mestu, kostumi (zlasti obleke brhkih mlekaric) prav čedni in okusno stillzirani. Dirigiral je gosp. Her-zog.
Razpoloženje občinstva je bilo izvr, stno, priznanje močno ta prisrčno.
Dr. I V
SMJMJEdW
i
Je, da se prepričate, da eden par nogavic z žigom in znamko (rdečo, modro ali zlato)
traja kakor štirje pari drugih. Dobirajo K v proda jttaA.
Domače vesti
Ljubi M. A. C«!
vapti, 13. maj*. Ptujski o. o. minoriti eo si nabavili za rrojo cerkev nove orgle, ki stanejo pol* idrug milijon Din. Samo za carino so mora« H plačati okTog 50.000 Din. Saj skoraj res ni prav, da se jim ni dovolil carine prosti uvoz teh dragocenih orgel. Zadnjo nede» I jo je blagoslovil nove orgle mariborski škof. Pri tej priliki je bil slavnosten cer« kven koncert, ki je vrgel na vstopnini 68 tisoč dinarjev. Ker že o. o. minoriti niso mogli uvoziti ogel carine prosto, jim je bil vsaj cerkveni koncert oproščen veselic« nega davka. Za slavnostni banket, ki je spadal h koncertu, so donesli iz bližnje in daljnje okolice — devet telet, 400 piščan« cev, tri polovnjake vina, na tisoče jajc, če« brc masti, kupe tort in drugega peciva. Še zdaj sem moker pod jezikom.
Patres minoriti spadajo med takozvane revne rede, ki se prostovoljno odpoveduje« jo posvetnemu bogastvu in žive v revšči« ni. Mi pa živimo v resni in težki gospodar« »ki krizi.
Štefan Bizg/ec.
*	Promocija na ljubljanski univerzi. Da-
ries opoldne bodo na ljubljanski univerzi proinovirani sledeči absolvirani pravniki za dektoria prava: Mirko Brolih iz Gradca, Aleksander Grobelnik iz Ljubljane in Anton M o j z e r iz Sv. Lovrenca na Dravskem polju.
+ Nov č!an Srbske akademije znanosti. Jutri popoldne se člani Srbske akademije znanosti sestanejo na slavnostno sejo, na kateri bo akademik dr. Toma Živanovič prečital svojo nastopno razpravo: »Duali-tet krivičnih sankcija, kazne i mere bez-bednosti«, nakar ga bo predsednik akademije dr. Jovan Cvijič proglasil za rednega člana akademije.
*	Izpremembe v državni službi. Premeščeni so profesor Robert Kenda in učitelj telovadbe Adoli Schaitp z moškega učiteljišča na gimnazijo v Mariboru. Diplomirani tnženjer in bivši uradnik agrarne direkcije v Ljubljani Ernest Bratu ž je imenovan za okrajnega šumarskega referenta v Biogradu v Dalmaciji, inž. Viktor Novak Pa za višjega šumarskega inženjerja pri okrajnem glavarstvu v Krškem. Pri finančni kontroli so prerreščeni: podinspektor Fran Burger iz Kranja v Novi Sad, podinspektor Anton Muc iz Celja v Beograd, podinspektor Ivan Kosti iz Maribora v Kranj, komisar finančne kontrole Kari Kos iz Celja na Jesenice in komisar Ivan Bizjak iz Črnomlja v Knin.
*	Promocija sekdjskega svetnika. Včeraj je bil na vseučilišču v Pragi promoviran za doktorja prirodnih ved sekciiski svetnik v ministrstvu za prehrano g. František Ha-vetka. Dr. Havelka je bil med vojno interniran na Dolenje Avstrijskem v raznih taboriščih. kjer k bil vedno v najintimnejših stikih z }ugosk>venskhni interniraci. O svojih doživljajih med vojno ie napisal več prav zanimivih knjig. Predlanskim je imel predavanje tudi v Ljubljani.
*	Dvajsetletnica železnice Jesenice-Trst. Na Bledtt se je zbralo te dni dvajset inže-njerjev, ki so pred 20 leti zgradili progo Jesenice-Bohinj, takoimenovane Turške železnice. Prvotno .ie proga bila zamišljena preko Trbiža in sedla Predela, s posredovanjem tedanjega poveljnika bivšega 17. pešpofka polkovnika, pozneje generala Kuna pa še bila iz strategičnih ozirov železnica speljana preko Jesenic-Bleda-Bohin.iske Bistrice in Gorice v Trst. Ko je bila železnica Izročena prometu, se je tudi dotok tujcev v divne naše gorenjske kraje, zlasti na Bled In v Rohini, znatno povečal. Sestanek rn-ženierjev se je zaključil z animiranim banketom v blejskem hotelu Toplice.
*	Kranjske novice. Skoro neopaženo je praznoval v nedeljo 9. t. m. v krogu svoje rodbine petdesetletnico svojega rojstva trgovec in posestnik g. Franc Beijak. Rojen je bil v Žužemberku. Nekai časa je izvrševal trgovino v Ljubljani, pred kakimi 15 leti pa je prevzel trgovino v Kranju po po-ko.nem Nikolaju Otnerzi ter poročil njegovo hčerko. G. Berjak ie miren značajen mož ter iako umen gospodar. Ne peča se samo s trgovino, temveč zastavlja svoje sposobnost: tudi pri raznih drugih gospodarskih in narodnih institucijah. Več let je že, ravnatelj Mestne hranilnice v Kranju, občinski odbornik, odbornik Narodne čitalnice, član vseh drugih naprednih društev itd. Želimo mu, da bi še dolgo let ostal zdrav in čil! — V soboto se je poročil inž. g. Vilko Kiler z gospodično Dito Kocbekovo. Obilo sreče! — Dne 6. junija praznuje tukajšnje Sokolsko društvo svojo tridesetletnico. — Dne 1. avgusta se bo vršilo odkritje spomenika kralja Petra Osvoboditelja. Spomenik se že -postavlja m tudi druge predpriprav« za to veli^ prireditev so v polnem teku.
H-men. V romarski cerkvi v Raihenbur-gu se ;e dne 12. t. m. poročil predstojnik okrajnega sodišča v Brežicah g- dr. Vojteh Hočevar z gdč. Linčko Stumberger, hčerko davčnega višjega upravitelja v P- Miroslava Stumbergeria in njegove soproge Karoline v Brežicah. Bilo srečno!
Odlikovanje najstarejšega narednika. Kra!! je odlikoval z zlato kolajno svojega doma s krono najstarejšega narednika v naši državi, Veli-mir ja V i š i č a. ki je nastopil vojaško službo že 21. avgusta 1*71. in služi torej v vojski že celih 55 let. V-išSč se je udeležil med tem časom vseh vojn in je sedai v službi na dvoru.
* Petdesetletnica beograjskega Ženskega društva. Eno najstarejših dobrodelnih in pa-trijotičnih društev v Beogradu, Žensko društvo praznuje dne 30. t. m. petdesetletnico svojega človekoljubnega delovanja, kar ie potrebno, da poteče proslava kar najbolj veličastno. Proslava bo trajala tri dni. Na programu so med drugimi naslednje točke: Položitev venca na grob kralja Petra Osvoboditelja v Topoli; obisk grobov Neznanega junaka ter brvše prve predsednice društva p*** »Doma stapfti* v Zermnni; panartos
umrlim članicam in članom društva ter raz stava Izdelkov učenk obrtne šole Ženskega društva.
*	Finski konzulat v Beogradu. Predsednik finske republike je imenoval za konzula finske republike v Beogradu Rudolfa Bilčlna, katerem-u je naša vlada že izdala eksekvatorro.
*	Otvoritev radofonske oddajne postaje v Zagrebu. Za noooj je določena otvoritev nove radiofonske oddajne postaje v Zagrebu, na kar opozarjamo naše radioamaterje. Postaja bo začela oddaja« ob 20.50 zvečer, na valu 350 m. Oddajna energija znaša 0.5 KW. Program bo trajal do 22. ure.
*	Za olepšava«je naših kopališč. Za ureditev in olepšanje naših kopališč je v bud-žetu ministrstva za narodno zdravje določen kredit 4,250.000 dinariev. Od te svote sta 2 milijona dinarjev namenjena za Popravo raznih gradbenih objektov, kopališč in raznih izprehodnin potov, ostali znesek pa za razne instalacije in olepšavo.
*	Učiteljstvo opozarjamo na lepo upra-vfteljsko mesto na 4dvorazrednici pri Sv. Katarini nad Trbovljami. Stanovanje je kras no, vrt zelo velik, ljudstvo dobro, prispevki postranski od kraj. šol. sveta. Oddaljenost do avto-postajališča v Trbovljah kakor v Hrastniku slabe pol ure, po lepi zložni poti Mesto je razpisano do 20. t. m.
*	70 letnico svojega rojstva praznuje v Planini pri Rakeku, čil in zdrav, gospod Janez Tršar, strojar in trgovec. Jubilant je bil vedno odločen narodnjak in napredmjak in je v tem duhu vzgojil tudi svojo družino. Še na mnoga leta!
*	Slovensko planinsko društvo naznanja, da se otvori v nedeljo 16. t. m. Kamniška koča na Kamniškem sedlu. Koča bo dobro založena z jedjo in pijačo.
*	Ureditev taks za riholovnlce. Za izdajanje vseh vrst ribolovnic po bivšem staj., madžarskem, koroškem in kranjskem ribarskem zakonu se pobira enkratna listlnska taksa (kolkovina) v iznosu Din 20. Isto velja glede rib. knjižic, ki se izdajajo na podlagi kranjskega rib. zakona. Za te zadnje knjižice je pa poleg tega plačati še tudi letno pristojbino, ki znaša Din 22.50.
*	Ljubljanski velesejem. Urad za pospeševanje obrti nam sporoča: Zagotovili smo si primeren razstavni prostor prillkom letošnjega velesejma od 26. junija do 5. julija, da omogočimo najrevnejšim obrtnikom, ki bi sicer ne mogli razstaviti svojih proizvodov, udeležbo na velesejmu. Razstavo pred metov vseh teh obrtnikov bo organiziral Urad za pospeševanje obrti v Ljubljani, ki bo tudi deloma kril stroške za dekoracijo, razstavo in drugo. Pomoči najbolj potrebni interesenti nai prijavijo svojo udeležbo uradu za pospeševanje obrti v Ljubljani, Krekov trg št. 10., ki bo določil, katerim obrtnikom se prostor dodeli. Prijave naj se pošljejo takoj.
Popravek. K razglasu v »Jutru« z dne 6. maja št. 102, glede oddaje del za šolo v Podlonku, se obvešča interesente, da morajo svoje ponudbe poslati v zaprti kuverti na Županstvo Selca. Dražba se ne bo vršila na licu mesta ampak v obč. pisarni v Selcih. Rok in čast isti.
*	Stari grobovi. Na dvorišču neke gostilne v Subotici so delavci pri kopanju naleteli te dni na starodavno pokopališče. Odko-pali so predvčerajšnjim tri obzidne grobove, v katerih so ležale kosti, ki so se sesule v prah, čiim se jih je kdo z roko dotaknil. Policija je odredila, da se delo ne nadaljuje dokler strokovnjaki ne pregledajo teh starih grobov.
pomladanske obleke
perilo, krasne čepice, kravate, klobuki itd. po izredno nizkih cenah dobite le pri
tvrdhl	12
fi. presker, Ljubljana, Sv. Petra cesta
Zaključek proslave 15-letnice S. K. ILIRIJE
- DRUŽABNI VEČER -
v dvorani «Kazine» v nedeljo dne 16. maja ob 21. uri pod pokrovitelj* stvom dvorne dame gospe Franje dr. Tavčarjeve in sodelovanjem ::	damskega komiteja,	::
Razdelitev daril.	Ples.
URE
ZA
BIRMO
Grozna zrakoplovna nesreča se je pripetila v četrtek v Novem Sadu. Preisku-šavali so pet novih avrjonov tika Brigge, ki je uveden v francoski in naši armadi ter priznan kot izboren tabrikat Ob desetih do ■poldne se ie dvignil avijon Brigge XIX v višino približno 700 metrov ter iz horizontalnega leta nenadoma treščil na tla. Avijon se je popohioma razbil, pod razvalinami pa sta bila mrtva in grozno razmesarjena poročnik Milan Brajkovič, rodom iz Petrinje in mehanik Anton Briške iz Delnic v Gorskem kotaru. Vojaška komisija ie ugotovila da se ie iz aluminija sestavljeno krilo v zra ku prelomilo in tako povzročilo smrtni padec iz višine.
* Smrtna avtomobilska nesreča. Četrtek je bil dan, določen za poskusno vožnjo na progi Samobor-Plešivica-Jaska-Sv. Nedelja Samobor. Že na prvi vožnji, katere se ie udeležilo šest avtomobilov in osem motorjev, se ie pripetila težka nesreča. Na odprti in ravni cesti se ie avto »Btfick«, katerega ie upravljal šofer Lončarič, s sopotnikom Kokotovičem prevrnil v cestni jarek ter pokopal pod seboj Kokotoviča, ki je ostal na mestu mrtev, dočim si ie šofer zlomil desno roko. Po izjavi ranjenega šofeTja je prišlo do nesreče na čuden način. Kokotovič je na ravni cesti nenadoma skočil k šoferju, in ga pograbil za roko tako, da je ta obrnil volan proti jarku. V trenotku se je avto prevrnil v jarek in Kokotovič je obležal mrtev. Zakaj je Kokotovič to storil, nI znano. Šofer je mnenja, da mu je postalo slabo. Bo.n-belles je vzel mrtvega Kokotoviča in ranjenega šoferja v svoj avto ter ju prepeljal v Samobor.
* Nagla smrt na SUemenu. Bivši avstro-ogrski geneTal-intendant Viktor Hrženjak je kakor običajno, tudi prošlo nedeljo v družbi znancev ' iz Zagreba napravil izlet
iz Zagreba na Sljeme. Ko se ie hotel po-speti na piramido, se ie nenadoma zgrudil na tla — zadela ga je kap. Ko je priMtel na
F. ČUDEN
53_PREŠERNOVA UL. 1.
pomoč zdravnik dr. Prelog. ie ugotovil smrt vsled kapi. Truplo pokojnega Hrženjaka so prepeljali v mrtvašnico sanatorija Bresto-vac.
*	Priznano najboljše vino »Schmltzber-ger« se toči v odprtih buteljkah Din 14 samo v kavarni »Slon« v Ljubljani. 552
*	Za pomladansko kuro priporoča originalni planiskJ čaj lekarna Bahovec, Ljubljana. Cena Din 10, po pošti Din 12.
+ Reuma, gi-ht, Ishias, Pistijanske kupke u kuči. Najmtdernije liječeroje Pistilanskim originalnim muljem & kompresom. Informacije: Schreiber. Akademični trg 1. Zagreb.
Iz Ljubljane
S. K. ILIRIJA
Danes:
HAZENA
Ob 14. uri:
A. S. K.: Atena
Ob 15. uri:
Mura : lliriia
NOGOMET
Ob 1610 uri:
Haiduk : Primorie
Ob 17-45 uri:
HaSk : Ilirija
Vse prireditve se vrše na igrišču S. K. ILIRIJE ob vsakem vremenu.
Podrobnosti v športni rubriki.	^762—a
u— Dunajska cesta, ki 'e kakor znano, državna, je v takem stanju, da je sramota. Mesto se trudi, da uredi svoje ulice in ceste in s tem zadosti modernim potrebam, a kaj pomaga, ko je v osrčju mesta Dunajska cesta, kjer se razvija ves promet, v tako škandaloznem stanju, da se jo da primerjati samo s kako občinsko cesto tam nekje v Prekmurju. Na cesti so luknje, kakor kraški propadi, če ie suho vreme so polne prahu ob deževju pa stoje v njih luže, da bi človek lahko v njih utonil Je torej že skrajni čas, da se ta cesta enkrat popravi, da ne bo v sramoto Ljubljane. Gradbena direkcija, kje si? Že leta in leta tožimo in moledujemo, v teh dolgih letih bi se vendar že dalo izposlovati toliko kredita, da bi se vsaj za silo popravila državan Dunajska cesta.
u— Kaj je z orijentacijsko ploščo na Gradu? Pred leti se je že govorilo, da se napravi na Gradu orientacijska plošča kjer bo naznačena smeT raznih mest. Take plošče imajo skoraj vsa večja mesta na razglednih točkah. Naj bi se to napravilo še v Ljubljani na stolpu, kjer se smeri prav lahko gravirajo v bakrene plošče, ki pokrivajo ograjo grajskega stolpa. Tako lepa razgledna točka kakor ie ravno grajski stolp, pač ne bi smela biti brez orijentacije!
u— Gospodarsko in izobraževalno društvo za dvorski okraj naznanja, da se bo vršil občni zbor dne 19. maja ob 8. zvečer v prostorih tajništva JDS. Kazina. Vabljeni so vsi člani društva.
u— Higijensko predavanje in iiim »O spolnih boleznih«. V nedeljo dne 16. t. m. zaključi Zveza kulturnih društev serijo svojih higiienskih predavanj v Ljubljani z zanimivim predavanjem » O spolnih boleznih«. Predavatelj dr. Franc Virant bo govoril o spolnih boleznih o načinu okuženja, o zdrav ljenju te bolezni, o njih groznih posledicah ter končno o načinu, kako se jih bo predate mo. Lep film v treh dejanjih bo predavate-Ijeva izvajanja vsakemu trdeležniku na najbolj nazoren način pojasnt!. Predavanje se bo vršilo skupno za moške in ženske, v pro štorih Kina Matice točno ob 10. dopoldne. Občinstvo vabimo, da se predavanja polno-številno udeleži in si ogleda film.
u— Francoska razstava v Jakopičevem paviljonu se zapre nepreklicno v nedeljo ob 18 uri.
u— Akademija Rdečega križa, ki jo je pri
redil odsek HI. drž. realne gimnazije v Lhib liani, je nadvse lepo uspela. Številna publika je živahno aplavdirala g. prof. Bajuku in solistom. G. prof. Bajuk se je odlikoval v zborih, višek pa je dosegel s Schwabovo »Zlato kangljico« V zboru se je odlikovala gdč. Igličeva, ki je svoj solo odpela izvrstno Odlikovali so se tudi solisti: Gojenec Švi-gelj je podal uverturo »Pikove dame« dramatično in naravnost dovršeno. Njegova tehnika, zlasti prehodi iz pianisstma v for-tissimo, je izvrstna. Posebno dobro je bil podan vodilni motiv in finale. Podal nam je točno sliko o Puškinovi pripovedki. Gojenec Muhleisen je podal Mozartov allegretto nekoliko preplaho. V Beethovnu pa se je razmahnil in dosegel lep uspeh. Njegova tehnika je obsežna in intonaclja zelo dobra. Zelo dovršeno ie podal Handelnovo sonato z gojencem Kronenkom. Markantno so bili podani vsi motivi, ki sta jih oba gojenca zmagala z nekako lahkoto. Gojenec Gatiatia ie v spremstvu klavirja zelo dobro igral zvezne motive in sploh dobro inter-
pretiral. Odlikoval se je tudi pri harmoniju v »Zlati kangljici«, pri kateri je tudi gojenec Švigelj pripomogel pod sigurnim vodstvom g. prof. Bajuka k lepi celoti. G. prof. Fr. Kobal je pa Nestroyevo mešanico »Tja-kaj-semkaj« prav srečno presadil na domača tla in mu gre za lep prevod in dobro režijo vsa čast Ravnateljstvo pa si lahko čestita na takih odličnih učencih. O. .S u— Slavni francoski pianist Alfred Cortot se pripelje v pondeljek v Ljubljano ter priredi tu v pondeljek. dne 17. t. m. pianistični koncert v Filharmoničm dvorani. Spored je sledeče sestavljen: Vlvaldi: Komorni koncert, Chopin: Andante spianato et polonai-se. Chopin: 24 preludiiev. Saint-Saens: Etu-da v obliki valčka in Bourree za levo roko. Debussy: Potopljena katedrala. Albeniz: Segedila in Liszt: Druga (ogrska) rapsodija Brez dvoma bode najzanimivejša druga toč ka sporeda, to je 24 Chopinovih preludiiev. Pianist Cortot je rojen 26. septembra 1877
v	Nyon pri Genfu. Ze kot otrok je prišel na pariški konservatorfi ter študiral klavir pri ptof. Decombea, učencu slavnega Chopina. Postal ie navdušen Wagnertjanec in kot tak tudi korepetitor v gledališču Bayreuthu Po vojni pa se je posvetil skoro izključno koncertno družbo ter je z njenim orkestrom izvajal in dirigiral razna svetovna, v prvi vrsti wagnerijanska dela. Leta 1905. je ustanovil s Thibaudom in Casalom komorni trio Leta 1907 pa je postal prof. konservatorija. Po vojni pa se je posveti skoro izključno francoski glasbi, katero sedaj z največjim uspehom propagira v svojih koncertih. Predprodaja vstopnic za velezanimlvi koncert v Matični knjigarni. Cene navadne koncertne.
u— Debatni večer ljubljanskega radio-kluba. Snoči se je vršil v*prostorih ljubljanskega radio-kluba na Gosposvetski cesti prvi klubov debatni večer. Razgovarjalo se je o predpisih za postavljanje visokih anten ki jih je izdala gradbena direkcija. O predmetu se je razvila iako živahna debata, ki je pokazala, da so se začeli naši amaterji jako intenzivno zanimati in zavzemati za razvoj domače radiotonije.
u— Policijske prijave. Od četrtka na petek so bili prijavljeni policiji sledeči slučaji: 1 prodaja sumljivega blaga, 1 izgred in 9 prestopkov cestno-policijskega reda. Aretacije so bile izvršene 3 ln sicer: 1 radi postopanja, 1 radi pijanosti ter 1 radi telesne poškodbe.
u— T udi uradov se tatovi ne straše. Tato
vi	tudi uradnih prostorov ne zanemarjajo. Dne 11. t m. se je nepoznan uzmovič priklatil v uradne prostore gradbene direkcije na Turjaškem trgu ter ukradel Ivanu Bre-zovcu z obešalnika suknjič, v katerem se je nahajala tudi listnica z nekaj gotovine.
u— Brezobzirni ponočnjaki- Brezobzirni ponočnjaki so se letos na pomlad spravili na razna mlada drevesca v javnih parkih in jih že več občutno poškodovali. Zdi se pa, da jim to še ni dovolj, kajti v svojem van-dalizmu se lotevajo tudi privatnih nasadov. Prihajajo čez ograje na zasebne vrtove, da razgrebejj cvetlične gredice obrezujejo mla do drevje in celo umetno gojene kulture so Jim na poti. Pred nekaj dnevi so se znesli na Dvorskem trgu nad oleandri postavljenimi v kavarniškem vrtu »■Narodne kavarne« ter napravili kavarnarju g. CarHju občutno škodo
Iz Maribora
a— Praznik Vneboboda je potekel kljub lepemu vremenu prav mimo in brez vsakega incidenta, tako da ni bilo treba policiji v nobenem slučaju intervenirati. Manjkalo je tudi pijancev in drugih nadležnih gostov, prihajajočih iz okoliških vmotočev.
a— Začasna zatvoritev Vetriniske ulice. Mestni magistrat mariborski naznanja, da se bo pričelo v pondeljek dne 17. marnika z delom (kana! rn tlakovanje) v Vetrinjski ulici in bo od navedenega dne naprej za dobo 3 mesecev Vetriniska ulica med glavnim trgom in Jurčičevo ulico za vsaki vo-zovm" promet zaprta. Hišni posestniki v tej ulici si naj preskrbe pravočasno vse potrebne do- oziroma odvoze, ki so za njih v zgoraj navedeni dobi potrebni.
a— Francoski krožek. Danes dne 15. maja bo predaval gospod R. Martd, profesor francoskega jezika in slovstva na ljubljanski univerzi, v mali kazinski dvorani o ver-sailleskem gradu in parku in naim bo predo-čšl krasote gradu in vrtov s številnimi projekcijskimi slikami. Naj rakdo. kdor razume nekoliko francoski, tre zamudi prilike, da sliši izbornega francoskega predavatelja, ki je sam v Versaillesu doma, o palači hi parku, ki slovita po vsem svetu radi svoje lepote in kier so se odigrali nekateri izmed najvažnejših dogodkov francoske in svetovne zgodovine. Začetek predavanja ob osmili zvečer, vstop prost
a— Pešizlet mariborskega Sokola. Mariborsko sokolsko društvo priredi jutri, v nedeljo celodnevni pešizlet k Sv. Ruprehtu v Slovenske gorice. Odhod članstva v civilu z znaki in ostalega občinstva ob po! 8. zjutraj izpred Narodnega doma. Na cilju se pridružijo izletnikom Sokoli iz Sv. Lenarta.
a— Vajeniška razstava v telovadnici v Krekovi ulic' vzbuja vseobčo pozornost. Beležila je že drugi dan otvoritve krasen obisk. Enako dober poset je bil tudi včeraj. Danes in jutri sta zadnja razstavna dneva in vsakomur toplo priporočamo, da si ogleda izbrana dela strokovno izvežba-nega naraščaja mariborskih obrtnikov.
a— Sprememba tovorniške davščine. To-vorniška davščina se sedai pobira pri nas ne glede na to, ali ie blago manufakturno ali železo Da bi se dvignil finančni eiekt tovorniške davščine, ki se steka v gradbeni fond mestne občine, je sklenil mariborski občinski svet na zadnji seji, da vpelje blagovno kvalifikacijo na podlagi železniške tarife. Posebni odbor bo sestavil tozadevni predlog, ki bo predložen velikemu županstvu v odobritev.
a— Trdovraten 16 letni tat Mariborska policija še ni imela opraviti s tako trdovrat nim tatom, kakor je mladi 16 letni Mirko Stabej, ki nikakor ne more pozabiti na svojo tatinsko stran. Stabej, ki ie bil že večkrat kaznovan radi tatvine, je bil včeraj ponovno aretiran. In še po aretaciji mu pri zasliševanju ni dala tatinska žilica miru. Službujočemu uradniku ie izmakni! enega kovača in vžigalnik z mize. Predmeta so našli pozneje pri njem v zaporu.
Iz Celja
e— Nova osnovna šola za Celje okolico. O zgradbi nove osnovne šole za Celje-oko-lico smo že večkrat zavzeli v našem listu tozadevno principijelno stališče. Smo in bomo podpirali vsako akcijo, ki zasleduje kulturen napredek, zlasti ako gre pri tem za to, da se izboljša in uspešno razvija naše šolstvo. Nikdo zaradi tega od nas ne more pričakovati, da bomo priobčevali temu našemu principijelnemu stališču nasprotujoča poročila, ali Pa podpirali celo nasprotnike. Stavbna dela šole, kakor smo iniormirani, so že oddana V kratkem se torei realizira skoraj 50 let trajajoča želja in zahteva po novi osnovni šoli za celjsko okolico. V tem štadiiu je za nas vsakdanja polemika o tem vprašanju zaključena.
e— Na občnem zboru Saviniske podružnice SPD v Celju se je spomnil predsednik g. nadučitelj Kocbek 84 let starega vodnika Blaža Plasnika, ki je bil slovenskim turistom v Savinjskih planinah nad 40 let zvest in dober vodnik, ki se pa nahaja sedai zara dj starosti in onemoglosti v veliki bedi. Na občnem zboru se ie nabralo med navzočimi 420 Din. Želeti bi pa bilo. da se spomnijo tega starega planinca še drugi ljubitelji naših slovenskih planin ter naslovijo prispevke na predsednika podružnice.
e— Zidanje enostanovanjskih hiš v Celju. Občekoristna uradniška stavbna zadruga v Celju sklicuje za torek, dne 18. t. m. v ru-dečo sobo celjskega Narodnega doma sestanek interesentov. Zadruga ima pripravljene nekatere podrobne načrte s proračuni ter ie preskrbela tudi vse ostalo, kar se je sklenilo na zadniem sestanku. Razgovora naj se Pa udeležijo poleg zadružnih članov načelstva in nadzorstva to pot le resni re-flektanti. ki so se kot taki že prijavili, ali se pa nameravajo prijaviti na sestanku. Zs vse te .ie pa udeležba obvezna.
e— Cepljenje vajencev in učenk. Vsi učenci in vajenci obrtne in trgovske nadaljevalne šole, ki zadnjih pet let niso bili cepljeni proti kozam in so dobili v šoli poziv. da se morajo letos odzvati cepitvi, morajo priti v soboto. 22. t. m. ob 2. na mestni magistrat, kjer se bo vršila cepitev. Dne 29. maia se morajo zglasiti istotam in ob istem času k pregledovanju.
e— Iz stranke. Izlet članov krajevne organizacije SDS Cel.ie-okolica v Trnovlje. ki ki se je vrši! v četrtek, dne 13. t. m. pop. je izpade! zelo lepo. Zbralo se ie v gostiiui Kramer z domačini vred preko 50 oseb Pri tej priliki je poda! okrožni tajnik g. Žabkar sliko političnega položaja v našem parlamentu m delovanje raznih strank. Nav zoči so z odobravanjem sledili temeljitemu in dolgemu poročilu. K debati so se oglasili gg Mahne Franc, Kolšek in Fric mi. Po ponovnem pojasnilu g. Žabkarja je zaki'uč-i predsednik okoliške organizacije ta sestanek z željo, da bi se taki sestanki in izleti pogosto vrši^ in privedli tako k zbližanju nazorov.
e— »Cillierci« v odgovor. Ker se je tudi
»Cillierca« zagnala v nas radi kritike dvojezičnih vabil, prosimo uredništvo tega lista, da nam naznani, da-li je bilo v znani predvojni dobi v Celju v navadi, da je isti zbor pošiljal radi slovenskih pomočnikov dvojezična vabila. Dokaže nai nam tudi. da se to godi danes v Celovcu in drugih mestih v blaženi Avstriji. Ce nam to dokaže, bomo zmolili konfiteor in priznali svoje grehe. Ker nas že silite k temu. potem moramo konstatrrati. da ie naša Orjuna božji volek napram predvojnim nemškim razgrajačem in sedanjim Volkswehrovcem. Ne silite nas, da ne podvzamemo ostrejših korakov. ki bi imeli v gospodarskem oziru prav neljube posledice za tiste firme, ki še vedno zojiio mržnjtf napram našemu narodu.
Naši onstran grame
p— Z Reke poročajo: Tu se je mudil ne« ki italijanski veleindustrijalec iz Firence, ki hoče baje svojo delavnost raztegniti na RlKo, ker smatrajo nekateri za dober znak, d r. se presoja položaj reškega pristanišča v Italiji mnogo ugodnejše nego je bilo to do« slej. HostsVenturi je pred nekaj dnevi raz« lugal fašistom med drugim, da ako se net« tunski dogovori še ne izvajajo ni to kriv« da fašistovske vlade. Naglaša italijansko pripravljenost za sodelovanje, ali kako razume to Jugoslavija, treba posetiti samo Thaon di Revelov zaliv pa se ugotovi nje« na nasprotna volja. Host«Venturi se je ob« regnil končno še ob jestvinarje v mestu in rekel, da jih je preveč. On jih hoče nekaj odpraviti, ostati smejo le reški trgovci in dobri Italijani!
p— Izložba na Reki. Zanimanje za leto« šnjo izložbo narašča. Otvori se meseca av« pusta. Značilno je, da se nahaja vodstvo v rokah «nacijonalnega instituta za italijan sko gospodarsko ekspanzijo v inozemstvu®. Izložba letos ne bo več samo italijanska, marveč mednarodna. Udeleže se je poleg Italije tudi Jugoslavija, Madžarska, Rusija, prenese se na Reko najbrže argentinska iz« ložba z velesejma v Milanu pa tudi mo« gnče holandsko«belgijski oddelek. Italijan« ska industrija si obeta od reške izložbe mnogo uspeha.
Za malo industrijo v kvarnerski pro* vinet so se začeli brigati v reški trgovski zbornici Prirede se razni tečaji, tako tudi v Bistrici, Trnovem, v Matuljah, Opatiji in Lovranu.
p— Za poset postojnske jame in bojišč je znižana vožnja po železnicah za 30 odst v času od 1. maja do 30. junija in od 15. avgusta do 30. septembra.
a— Po današnji otvoritvi vajeniške razstave je priredil odbor odličnim gostom in posestnikom razstave okusno zakusko, pri kateri so stregli vajeno! mariborskih gostilničarjev. Plvoarna G6tz }e darovala pivo, restavracija Oset pa vino.
p— Društvo hišnih lastnikov v tržaški pokrajini se je ustanovilo pred kratkim. Sedaj šteje 300 članov. Novi odbor, v ka« terem so sami Italijani, ima nalogo, da pridobi društvo kar mogoče mnogo članov.
p— V prvi seji novega direktorija gori» škega fašija so sestavili manifest na mešča« ne, v katerem naglašajo, da mora fašizem v odrešene in tujerodne dežele zanesti du« ha zmagovite Italije. Italijanska misija, ki je od boga in zgodovine poverjena Gorici, je izven diskusije. Direktorij se bo trudil z vso vnemo, da se naše mesto gospodarsko oiači in preskrbi s sredstvi, ki mu omo< gočijo izpolnjevanje nacijonalne misije.
Iz Trbovelj
t— Vprašanje šolske stavbe na Vodah. Dopisnik <tSlovencax> je čutil potrebo, da se je v nedeljski številki obregnil nad vpra« šanjem šolske stavbe na Vodah Skril se je za »nekega tujca» ter mislil: «Ker ško« dovati ne morem, zanesem vsaj nekaj zme> šnjave v to zadevo!» — Ali tiči mogoče zajec v drugem grmu?! — Da bi se parne« ten tujec, ki niti ne pozna razmer, vmešaš val v naše šolske zadeve, ne verjame nih« če. Kaj pa hočete s šolo v Bevškem, ko so oblastva opustila že zdavnaj to misel. Šo« k mora imeti vendar dovolj zraka in svet« lobe; odkod pa naj prideta, če se naj šola zida med hribi in v hrib? Dalje je v Bev« škem komaj par otrok iz občine Trbovlje. Da bi hodili otroci mirno višje organiziraš ne šole v pol ure oddaljeno nižje organi« zirano, tega menda tudi «rSicvenčev» mo« dri dopisnik ne bo zahteval. Mnenje vseh pametnih Trboveljčanov je, da se mora zidati šolsko poslopje najprej na Vodah, ker je tu največ šoloobveznih otrok. S šo« lo v Bevškem bi se vodenska šola prav nič ne razbremenila, ker bi se zidala v Bev« škem k večjemu trirazrednica. Da so šol« ske razmere na Vodah pravi škandal, tega ne bo zanikal nihče. Obregniti se je moral tudi ob stanovanja, ki jih daje učiteljstvu rudnik: učiteljstvo itak ne rabi istih, saj ni človek. — Klerikalec je pač povsod enak!
t— Učiteljstvo obeh vodenskih šol je da« rovalo v spomin umrlih mater tovarišev Ant. Bega in Rudolfa Pleskoviča 300 Din za Družbo sv. Cirila in Metoda.
t— Pregled gostitniških lokalov. Pregled gostilniških lokalov v celem laškem okoli« šu je v polnem teku. Rezultat bo približno isti kot pri vinotočih, od katerih bo baje precejšnje število odpravljenih, ker ne ustrezajo zakonskim predpisom.
t— Nedovoljeno krošnjarenje ob placiU ni h dneh. Krošnjarjenje neupravičenih oseb ob plačilnih dneh se je tako razpaslo, da je neobhodno potrebno, da se pride temu v okom. Domači obrtniki so namreč občutno prikrajšani.
t— Uvedba praznikov ob sobotah. TPD. jc uvedla poleg enotedenskega skrajšanega dela na mesec praznike še vsako soboto. Zaslužek rudarjev je s tem zelo prizadet.
t— Zaključek obrtnosnadaljevalne šole v Trbovljah je pokazal prav dober uspeh. Letos je pohajalo v šolo vsega skupaj okoli 120 učencev. Poučevalo je 7 učiteljev pod vodstvom upravitelja vodenske šole gospo« da Bučarja.
Iz Litije
i— Na vabilo gasilske župe Litija prire« di tvrdka Minimax, (centrala Zagreb) v ne« deljo, 16. maja ob 3. popoldne javen ga« silen poskus na Dobravi med Litijo in Šmartnim, da dokaže gasilnim društvom veliko sposobnost in uporabo teh znanih ročnih gasilnih aparatov. Ognjišče bo pred« stavljalo 10 m visok lesen stolp napolnjen z zaboji in lesno volno. Stolp se polije s katranom, bencinom iD petrolejem in ko bo v najhujšem ognu, stopi v akcijo Mi« nimax.
t— Iz okrožnega tajništva dem. stranke. V torek, 11. t. m. je predaval v politični šoli v Litiji br. Kavčič iz Ljubljane o «So« kolstvu®. Br. Kavčič je iz vrste tekmoval« cev, ki so na tekmi v Beogradu odnesli pr« venstvo in kraljev dar ^Aleksandrov meč*. Lepo nam je orisal zgodovino Sokolstva 'i se s svojim lepim predavanjem tudi »lobo« ko spustil v sokolsko življenje.
i— Osebna vest. Naši železniški stanici je dodeljen kot četrti prometni uradnik g Slavko Bregant, ki je služboval dosedaj v Ptuju.
i— Apnenice na Savi so ustavile za ne« določen čas obratovanje. Vzrok je najbrže sprememba v vodstvu, i— V torek, 11. maja so pokopali umrle« g. Ignacija Gruma. Priljubljenega mo« ža je spremilo mnogo Šmarčanov in Litij« čanov na njegovi zadnji poti. Pred doma« io hišo in na pokopališču sta zapela pokoj« rr:ku v slovo zdri:žena pevska zbora šmar« skega «Zvona» in litijske «Lipe». Bodi vr» kmu somišljeniku žemljica lahka!
Iz Metlike
Veselica v Rosaln cah. Prostovoljno gasilno društvo v Rosatnicah priredi v nedeljo dne 16. t. m. veliko veselico. Začetek ob 2. uri popoldne. Okusna jedila in izborna pijača preskrbljena. Odbor vabi k obilni udeležbi, ker je č-sti dobiček namenjen v korist zgrajene orodjarne.
Občni zbor Belokranjske gasilne župe. V nedeljo 16. t. m se vrši v Obrtnem domu v Me',liki občni zbor belokranjske gasilne župe ob 14. uri. Vabilo se vsa gasilna dTu-štva Belokirajine, da se prav gotovo udeleže občnega zbora.
Izbirna tekma za Prago. V nedeijo 16. t m. se vrši tukaj izbirna tekma člansi.va za vsesokolsk1 zlet v Pragi. Tekme se udeleže vsa društva novomeške sokolske župe,-ki se udeleže zleta O izidu tekme borno še poročali.
Iz Slov. Bistrice
1— Izlet na Pohorje. 2e napovedani iz« let se bo vršil v nedeljo 16. t m. ob le« pem vremenu in sicer v Tinje, Sv. Urh in Šmartno. Odhod ob 10. od hotela Beograd. Ker pot ni naporna, se izleta lahko udeleži vsak prijatelj prirode.
1— Zadnji sestanek kraj. org. SDS je po« kazal mogočen porast njenih članov kar pa ni čuda, ker vsak pameten in razsoden meščan uvideva, da edino naša stranka de« luje za gospodarski napredek našega me« sta. Obravnavala se je zopet zidava obšir« ne stanovanjske hiše. Vkljub vsem težko« čam postaja ta za razvoj mesta tako važ« na zadeva vedno konkretnejša. Želimo g. dr. Pučniku, ki se za njo najbolj trudi, da jo izvede tako srečno kakor električno za« drugo. Na sestanku je poročal o politič* nem položaju izčrpno v krasnem govoru min. n. r. g. dr. Kramer. Za njegove iskrene besede smo mu hvaležni G doktor, želimo vam zdravja in pridite še kaj med nas,
1— Sokolska akademija minulo soboto je bila prireditev, ki se je obnesla nad priča« kovanje tako glede moralnega uspeha ka« kor glede obiska. Tiho pa vztrajno delo v telovadnici je želo vidno priznanje občin« stva. Nastopilo je 9 gojencev s prostimi vajami, ki jih je sestavil br. Fran Kolar, S gojenk in 8 članic pod vodstvom s. Via« ste Tomažičeve,' 10 članov s praškimi pro« stimi vajami pod vodstvom br. načelnika Fr. Vernika. Na bradlji je telovadila vr« sta, sestavljena iz domačih telovadcev in gostov iz Ptuja in Studencev pri Mariboru. Izvajale so se 3 čedne skupine. Telovadni program so zaključile mariborske Sokoli« ce z bajno točko: Ples kresnic. Akademiji je sledil neprisiljen družabni večer, kjer je ob zvokih mariborskega sokolskega or» kestra pod vodstvom br. šušteršiča zlasti mladina prišla na svoj račun. Sokolsko dru štvo se najtopleje zahvaljuje vsem daro« valcem peciva, vsem damam, ki so pridno stregle v šotorih in bratu Zmagu Kristanu, ki je nosil breme organizacije in priprav za ta lepo uspeli večer.
1— Na Pragerskem je dne 3. maja zgore« lo poslopje Grundnerjevih dedičev Požiga so osumili tamošnjega peka Antona Opran« ša, ki pa trdi, da je nedolžen.
1— Požar. V sredo okoli 10. ure dopoldne je izbruhnil požar na še»Ie pred letom dni postavljenem gospodarskem poslopju po« sestnice pri Sv Jožefu tik nad mestom. Slovenjebistriško gasilno društvo, ki je ta« koj stopilo v akcijo, je ogenj zadušilo in obvarovalo blizu stoječa poslopja Pož:ga osumljen je Martin Osek, delavec pri Sv. Jožefu, rodom iz Sv. Križa pri Rogaški Sla« tini, ki je bil še isti dan aretiran.
1— Aretacija Posestvo Ivana Katza ml. na Visolah bo v kratkem prodano dražbe« mm potom. Njegovi upniki so doznali. da jc izsekoval gozd z namenom, da iih oško« duje. Zato in ker so se širile govorice, da se hoče izogniti 8 mesečni ječi radi poprej« šnih goljufij s pobegom v Avstrijo, so ga 12 t. m. aretirali in zaprli.
1— Jurjev dan ie praznovala naša voja« ška posadka dne 13. t. m. Proslave se je udeležilo tudi gasilno društvo z godbo in meščanstvo.
^eteorooški iavoo > nabijam 14 mva IO'7
Vremensko poroelo
i • nor'metra '08 h m
Krai	Ca |		Temoet.	vit	Smei vetra n	-Oaib	Vrsta padavine	
		ierom				nos		
					brzina v m			
				. O/o		0-11		mm ?d i ur*
opazovan ia							j opazovan t	
Ljubljana .(	7 j	761-9	10-4	. 81	NE 1	3		0
	8.	7615	13-2	4	NE 1	6		
(dvotec I	14 ;	759-3	212	40	S\V 3	3		
1	21 i	7602	15 8	51	SW 2	0		
Zagreb . . .	&	761-4	14-0	75	S 2	4		0
Beograd . . .	8.	762-0	160	65	SE 4	0		0
Sarajevo . . .	8.	764-2	130	65	mirno	0		0
Skoplje . . .	8.	764-5	16 0	5H	SE 1	0		0
Dubrovnik . .	7	oco-o	00	00	0	0		0
Praga . . .	7	7606	110	-	SW 1	10		2
V Ljubljani je povprečni barometer nižji kot včeraj za 2.7 mm.
Soince v/naja ob 433 /ah*ia ob 19*21 una zna a 1 6 26 <thaia ob 22 03
Dunajska vremenska napoved za soboto: Najprej pretežno oblačno, semin-tja dež in nevihte. Padec temperature. Severozapadni vetrovi Pozneje najbrže hitro zboljšanje.
Šport
Petnajstletnica S. K« Ilirije
Teniški turnir
Rezultati včerajšnjega dne: Dame posa> mezno ga. Corak : Fr. Florjančlč 8 : 6, 6 : 2; Ks. Ravnihar : šepetavec 6 : 4, 7 : 5; finale Corak : Ks. Ravnikar 6 : 1, 6 : 2. •— Finale gospodov v dvoje: Golob»Dacar : Beloševič«Ferič 6 : 4. 5 : 7, 6 : 3. — Finale gospodov in dam v dvoje: Corak»Balasz : Kosler«Bleiweis 4 : 6, 6 : 1, 6 : 1. — Handi« cap dame posamezno: Fr. Florjanfiič : Bretl 6 : 1, 6 : 3. — Juniorji: M. Bleiweis : Ko« šak 3 : 6, 6 : 3, 6 : 4. — Turnir se zaključi danes popoldne.
Jubilejne prireditve SK Ilirije dosežejo svoj višek danes in jutri s hazenskim tur« nirjem za jubilejni pokal Ilirije in z veli« kim nogometnim turnirjem za pokal mesta Ljubljane. V hazenskem turnirju tekmuje« ta poleg Ilirije in Atene zagrebški prvak ASK in prvak mariborskega okrožja Mura iz M. Sobote. Za pokal Ljubljane tekmuje« jo nogom. moštva Haška (Zagreb), Haj« duka (Split), Primorja in Ilirije. Gostova« nje znamenitega splitskega Hajduka in čel« ntga zagrebškega kluba Haška predstavlja pač obenem glavno privlačnost vseh jubilej nih prireditev SK. Ilirije.
Hajduk, ki je igral na praznik kot repre« zentanca Splita proti reprezentanci Zagre« ba v Zagrebu, nastopi v Ljubljani s svojim kompletnim I. moštvom: Gazzari I«Gazzari II, Bonačič I« Poduje II, Kurir, Deškovič« Poduje I, Benčič, Markovina, Bonačič II, Radič. Moštvo spremlja trener Luka Kali« terna, kateremu zahvaljuje Hajduk svojo sedanjo višino. Odgojil je celotno sedanje moštvo in vcepil moštvu poseben kombina« toričen sistem škotske igre, kakoršne danes ne zmore niti eno, niti drugo moštvo v dr« žavi. Svoje absolutno reelno znanje je do« kazal Hajduk ne samo doma, temveč tudi v inozemstvu. Zadnja leta je absolviral dolge turneje v Tunis in Alžir, v Francijo na Malto in nazadnje v Egipt. Igral je v inozemstvu doslej 18 tekem, od katerih jih je 10 dobil in le 3 izgubil, seore teh iger se glasi 38 : 23 za Hajduka. Superiornost njegovega znanja dokazujejo najbolj nazor no rezultati, ki jih je kot reprezentanca splitskega podsaveza dosegel napram re« prezentancam raznih športnih centrov Ju« goslavije, in sicer proti Sarajevu 6 : 0, Su« botici 5 : 1, Zagrebu 2 : 3. 1 : 3, 3 : 1, 3 : 3 itd.
Hrvatski akademski ŠK uživa kot glav« ni utemeljitelj našega narodnega športa in kot vodilni klub Zagreba v športnem ka« kor družabnem oziru morda še večjo in bolj ukoreninjeno popularnost; velja za najsolidnejši in najuglednejši klub v dr« žavi. Kvaliteta njegovega nogometnega moštva vsled nedavnega izstopa 3 igračev ni trpela bistveno. Haškovi uspehi širom države so splošno znani; v Ljubljani uživa kot reden gost Ilirije tople simpatije. Ve« čino v reprezentančnih timih Jugoslavije so sfooro vedno tvorili Haškovci. Letos je do« segel Hašk pokalno prvenstvo Zagreba. Tudi Hašk se udeleži turnirja s komplet« nim I moštvom, katerega spremlja trener Koželuh.
Razpored današnjih tekem: ob 14. hazena ASK (Zagreb) : Atena; ob 15. hazena Mura (M. Sobota) : Ilirija; ob 16,10 nogomet Hajduk (Split) : Primorje ob 17.45 nogomet Hašk (Zagreb) : Ilirija.
Predprodaja vstopnic za hazenski in noi gometni turnir. Da se kolikor mogoče ome« ji naval občinstva na dnevne blagajne, pri« redi Ilirija danes predprodajo vstopnic za oba dni. Občinstvo naj se v lastnem inte« resu posluži te ugodnosti in naj si že v predprodaji n&bavi vstopnice. Predprodaja se vrši pri tvrdki J. Goreč, Dunajska cesta.
Službene objave LLAP.
(Iz seje u. o. LLAP z dne 4. maja.)
Verificirajo se za SD Rapid s pravico ta« kojšnjega nastopa: Čutič Marija in Sirzer F.mmy. Kot novi član LLAP se z dnevom 2. maja t 1. sprejme SK. Tržič iz Tržiča.
Dovoljuje se propagandna štafeta skozi Maribor, razpisana po I. SSK Mariboru dne 23. maja in klubski miting SD Rapida dne 13. junija. Slednji se pozivlje, da se rav na po § 13. in 15. obč pravilnika JLASa in pošlje LLAPu razpis v 6 primerkih. Do« voljuje se 2SK Hermesu distančni tek na 10 km; ker se na ta dan vrši štafeta Kran.i« Ljubljana in so že zasedeni tudi vsi termini v septembru, se istemu nasvetuje, da pri« redi svoj tek dne 17. oktobra.
Pozivljejo se klubi ASK Primorje in SK Ilirija kakor tudi atleti dr. Perpar, Valtrič, Močan, Slapničar, De Reggi, Orehek, Stre« kelj in Vidic, ki pridejo v poštev za med« državni mateh Poljska : Jugo.lavija, da čimpreje pošljejo na naslov podsj veznega tajnika slike, ker jih mora LLAP poslati nemudoma JLASu v svrho reklame. Izbir« ni miting za mateh Poljska : Jugoslavija se glasom sklepa JLASa vrši, dne 5. in 6. ju« nija. Igrišče se naznani pozneje.
Pozovejo se klubi ASK Primorje in SK Ilirija, da postavijo za propagandno «Ju« trovo» štafeto dne 24. maja po 10, SK In« dran in 2SK Hermes po 5 rediteljev; sicer bodo kaznovani z globo 100 Din.
Sklepi JLAS«a: Vsem atletom, ki pride« io v poštev za meddržavno tekmovanie Ju« goslavija : Poljska, se od 6 junija do po tekmovanju na Poljskem podeljuje zabra» na starta. Nastopiti smejo v tem času le s posebnim privoljenjem JLAS«a
Pozivljejo se gori imenovani atleti, ki pri dejo v poštev za to tekmovanje in ne mo« rejo sami dobiti potrebnega dopusta, da to takoj javijo predsedniku LLAP. g Milošu Rvbafu, Narodna banka, Knafljeva ulica. Glasom sklepa VII. seje JLA&a dne 30 maja morajo klubi od sedaj naprej pošilja« ti LLAPu šest primerkov razpisov tekmo« vanj. Poslednjič se glasom člena 18. sav. pravil pozivi iejo klubi SK Ilirija, ASK Pri« morje in TKD Atena, da čimpreje pošljejo slike atletinj: jantel D., Preveč, Krisch, Bernik, Oman, Šporn. C'mperman, ker iste nujno rabi JLAS v reklamne svrhe za med« državni damski mateh ČSR : Jugoslavija. V nasprotnem slučaju se bo proti njim po« stopalo po čl. 17. saveznih pravil.
(Iz seje u. o. 7 maja.)
Vzame se na znanje dopis g. Gnidovca, da ne sprejme podpredsedniškega mesta. Ker ni g- Pevalek odgovoril na dopise ali spre ime tajniško mesto, v določenem roku, so glasom sklepa seje u. o. dne 4. maja smatra, da resignira na tajniško mesto :n sc kot tainik I. kooptira g. Saksida Vladi« mir. Pozivlje se SK Ilirija, da do dne 15 4. m. nominira dva svoja člana v u, o. LLAP.
Verificirajo se za SK Tržič s pravico ta» kojšnjega nastopa: Henrik Kmetic, Meglič Viktor, Franc Gros, Jože Kalinšek. TKD Ateni se po § 17. saveznih pravil izreKa ukor, ker ni vkljub večkratnim urgencam odgovorila na naše dopise v pogledu stati« stičnih podatkov, ki jih rabi JLAS za mi« nistrstvo trgovine in industrije.
Naznanja se vsem klubom članom LLAP da je novi podsavezni naslov: g. Saksida Vladimir, tajnik I. LLAP, Šelenburgova ulica 7/lL, naslov novega podsaveznega blagajnika g. Sketelj Karlo, Breg 6;1
Iz Sekcije ZNS. (Službeno.) K tekmam v turnirju se delegirajo: Hajduk : Primor« je g. Planinšek, Hašk : Ilirija g. Vodišek, Hašk : Primorje g. Hus, Hajduk : Ilirija g. Vodišek.
Kolesarski podsavez Slovenije. (Seja u. o dne 14. maja.) Kolesarski podsavez jav« Ija, da se vrše dne 16. t. m. otvoritvene medklubske kolesarske dirke, ki jih prire« di kolesarska Ilirija v Ljubljani, na Do« lenjski cesti pri km 3. Dirke so po KPS. odobrene in se vrše po pravilniku KS SHS. Dirke se lahko udeleže vsi dirkači, katerih klubi se včlanjeni v KPS. in ki so zadosti
Ii svojim obveznostim. Vsem klubom sc priporoča, da se po svojih močeh udeležijo teh dirk. Podsavez zastopa pri teh dirkah podsavezni vodja g. Brumat. Rezultati se morajo javiti tekom osmih dni KPS. — Od« bor.
Kolesarski odsek ASK Primorje vabi svoje dirkače na sestanek v restavracijo «Zvezda» dne 15. t. m. ob 20. uri. — Na« čelnik.
ASK. Primorje. (Lahkoatletska sekcu ja.) V nedeljo dne 16. t. m. redni trening ob 8.30 na igrišču. Dolžnost vseh atletov radi bližajočih se nastopov jc, da se istega udeležijo. — Načelnik, ad Trbovelje
Bolničarska četa : Triglavska četa. V nedeljo ob 9. uri se vrši na igrišču ASK Primorje trening tekma med dvema voja« škima športnima edinicama bolničarske če« te in športne čete Triglavskega polka.
S. K. Ilirija : S. K. Celje. Naše vče« rajšnje poročilo o tekmi Ilirija : Celie je v toliko popraviti, da je Ilirija zmagala v prijateljski tekmi s 5 : 2. V scmifinalni prvenstveni tekmi S. K. Celje ni nastopil vsled česar izgubi s 3 : 0.
Gospodarstvo
Tržna poročila
Novosadska blagovna borza (14. t. m.). P Se ni ca: baška, 5 vagonov 305; baška, 77 kg, 2 %, 6.5 vagona 30G; srbijanska, 75 kg, 3 %, 1 vagon 301. Turščica: baška, 6 vagonov 130; baška, glavna proga. 2 vagona 132; baška. okolica Sombor. 1 vagon 132.50; baška, za maj, okolica Sombor, 3 vagoni 135; baška, za maj, 3 vagoni 132.50 Moka: baška. «2», fco Novi Sad, 1 vagon 430; baška, «5», fco Novi Sad. 1 vagon 370 Otrobi: baški. debeli, 1 va. gon 145. Tendenca stanovitna.
Svinjski sejem v Mariboru (14. t. m.) Dogon 387 svinj in 1 koza. Prodanih 263 svinj in koza. Kupčija je bila zelo živahna Cene so bile naslednje: prasci, 5—6 tednov stari 95—120, 7 do 9 tednov 150—200, 3 do 4 mesece 350—360, 5 do 7 mesecev 400 do 450. 8 do 10 mesecev 550—560, 1 leto stari 1500—1600 Din komad. Kilogram žive teže 10.50—12.50, kg mrtve teže 15—17 Din. Koza 100 Din.
= Nenaden močan padec italijanske lire.
Italijanska lira je že več kot teden dni mednarodno slaba, vendar večje oslabitve ni zabeležila Včeraj pa je nastopil nenadoma močan padec lire, ki je nazadovala v Curihu na 18.70 od 20.55 In pet osmink v 6redo. Ta padec se je odrazil tudi v Za. grebu. kjer se je tečaj lire znižal od 224.87 do 226.07 na 209.01—210.21. Zadnji zaključek je bil včeraj na 207 75 Dasi gospodarske in finančne prilike Italije niso rožnate, vendar n,i beležiti v zadnjem času nobenega takšnega dogodka, ki bi upravičil ta nenaden močen padec italijanske valute, ki se je v začetku t. 1. držala na precej stabilnem nivoju. Po izjavi italijanskega finančnega ministra Volpija je vzrok slabljenju lire v tem, da se Angleška banka poslužuje plačilnih sredstev v lirah za zaščito funta šterlinga, čegar mednarodna vrednost je spričo stavke na tehtnici.
= Poštno - čekovni promet v aprilu t. I. je zabeležil naslednje številke: Stanje čekovnih računov se je v Beogradu povečalo za 57 na 1835, v Sarajevu se je zmanjšalo za 7 na 2609, v Ljubljani povečalo za 30 na 4282 m v Zagrebu povečalo za 42 na 4133; skupno 6e je torej povečalo za 122 na 12 859 Stanje vlog se je v aprilu t. I. povečalo skupno od 240.56 milijona na 271.89 milijona Din (v Ljubljani sami od 52.09 milijona na 63.94 milijona Din), šte-vUlo vplačil je bilo v tem času 467.504 v skupnem znesku 1626.83 milijona Din, število izplačil pa 166.948 v skupnem znesku 1595.50 milijona Din; celokupen promet torej 3222.33 milijona Din. Od tega je bilo prometa brez gotovine v skupnem znesku 1346.60 milijona Din ali 41.79 odstotka
—	Sporazum glede blagovnega prometa med našo kraljevino in Grčijo. Iz Beograda poročajo, da sta se naša in grška vlada sporazumeli v tein, da se uporaba največiih carinskih pogodnosti za uvoz blaga iz ene v drugo državo podaljša do konca t. m. Smaitra se, da se bo stanje obdržalo s ponovnimi podaljšanji še nekoliko mesecev, ker se pričeitek trgovinskih pogajanj me.I obema državama more pričakovati šele meseca julija.
—	Obveznice Vojne škode in bosanske agrarne obveznice proste davka. Generalna direkcija neposrednih davkov v Beogradu je da.la pojasnilo, da so obveznice in kuponi 2.5odstotne rente za vojno odškodnino iz 1. 1923. ter obveznice štiriodstcutnega posojila za likvidacijo agrarnih odnošajev v Bosni in Hercegovini iz 1. 1921 prosti vseh državnih davkov, torej tudi davkov, ki jih morajo plačevati družbe, zavezane javnemu polaganju računov, v kolikor tvorijo ti papirji last teh družb
_ Licenciran^e bikov plemenjakov. V
smislu zakona o povzdig: govedoreje morajo vsi živinorejci v ljubljanskem mestnem okolišu naznaniti pismeno ali ustno v mestnem gospodarskem uradu (Mestni trg št 27/1., vrata 13) najkasneje do 19-t. m. svoje bike, ki jih nameravajo uporabljati za plemenite v tujih krav in telic. Pismena, s kolkom za 5 Din opremljena naznanila morajo vsebovati ime, priimek in bivališče bikovega lastnika, popis in pa-smo naznanjenega bika ter napoved e eventualnem licenciranju (datum in št. izdane dopustnlce). Vse te mestnemu gospo, darskemu uradu naznanjene bike bo še te. kom tega meseca pregledala posebna, po oblastnem velikem županu potrjena licen-clralna komisija, ki bo lastnikom najboljših pripoznanih bikov razdelila v to svrho votirano nagrado čas in kraj licenciranja kakor tudi pogoji o razdelitvi napade in licenciralni načrt se bodo naznanili priglašenim živinorejcem pozneje pismenim potom
_ Redni občni zbor bo imela Prekmurska banka, d. d. v Murski Soboti, dne 28 t. m. ob 2. popoldne v svojih poslovnih prostorih.
= Likvidaciji. V likvidaciji se nahajata Ilirska posojilnica v Ljubljani ter Kmetijska nabavna in prodajna zadruga za kočevsko ozemlje v Kočevju. Upniki se pozivajo na priglasitev terjatev,
= Dva nova konkurza. Razglašena sta konkurza o imovini Valentina Mačka, tvor-ničarja v Domžalah, in o imovini Franca Brinovca, trgovca v Višnji gori.
= Prisilna poravnava. V zadevi preza-dolženke Marije Bartlove, trgovke v Ljubljani. je za razpravljanje in sklepanje o
prisilni poravnavi, ki jo predlaga prezadol-ženka, določen narok na 18 t. m. ob 10 pri deželnem sodišču v Ljubijani. Predlaga se poravnava, da upniki prvega in drugega razreda dobe popolno plačilo, upniki tretjega razreda pa 25odstotno kvoto tekom enega leta.
= Nove nizke obveznice Vojne škode so bile te dni izročene prometu. Te obveznice se glase na 5000 in 10 000 Din in se bodo po zadevni odredbi izdajale vsem razen obmejnim prebivalcem O slednjem bo sklepal še ministrski svet.
= Odpravljen konkurz. Konkurz, razgla. šen o imovini Ivana Gajška, trgovca v Ljubljani, je odpravljen, ker se je sklenila prisilna poravnava.
— Sklic zbora upnikov. Na predlog firme Kohn & Werfel v Pragi je v zadevi pre-zadolženca Iga Baloha, trgovca v Mariboru, sklican zbor upnikov na 15. t. m. ob pol 10. pri okrožnem sodišču v Mariboru.
= Otvoritev blagovne borze v Sofiji. Iz Sofije poročajo, da se je otvoriia tamkaj blagovna borza, katere poslovanje bo za en/krat omejeno na žito. moko in oljnate sadove. Pozneje se bo delokrog razširil tudi na druge predmete.
= Znižanje bolgarske izvozne carine na jajca. Kakor poročajo iz Sofije, stopi z današnjim dnem v veljavo znižana izvozna carina na jajca. To bo izvoz zelo dvignilo, ker se bo konkurenčna zmožnost bolgarskih jajc na zunanjih tržiščih z boljšala
14. maja.
LJUBLANA. (Prve številke povpraševanja, druge ponudbe in v oklepajih kupčij-ski zaključki.) Vrednote: investicijsko 77—78, Vojna škoda 309—316, zastavni in komunalne Kranjske 20—22, Celjska posojilnica 193 — 196, Ljubljanska kreditna 175—0, Merfsantilna 102—102 (102), Prašte. diona 868—873. Slavenska 49—0, Kreditni zavod 165—175*, Strojne 0—85, Trbovlje 340—350, Vevče 100—0, Stavbna 55—65, Sešir 103—104 (104). — Blago: Les: hrastovi neobrobljeni plohi, 80 mm, od 3 do 4 m dolžine, od 20 cm šir. naprej, fco vagon meja, 2 vagona 1060—1080 (1080); hrastovi obrobljeni plohi (podnice), 50 mm — 2.65 in 2.80, 43 mm — 2.65 m, fco vagon meja, 1 vagon 1280—1280 (1280); hrastovi plohi obrobljeni (podnice), 50 mm — 2 65 in 2.80 m, fco vagon meja, 1 vagon 12S0 do 1280 (1280); deske smrekove, 32 mm, I., II., 1 vagon 560—560 (560); deske smrekove, 25 mm. I., II.. vse od 4 m, od 16 cm naprej, blago suho, fco vagon meja, 1 vag. 540—540 (540); bukovi plohi, 80, 100 mm deb., 2.50 m doiž., fco nakl. post., 1 vagon 450—450 (450); trami po noti kupca, fco nakl. post., 1 vagon 270—270 (270). Drugače same ponudbe v kmetijskih pridelkih brez povpraševanja.
ZAGREB. Zasebni papirji brez znatnejših sprememb Vojna škoda je dalje nekoliko popustila. Promptna se je trgovala po 309—310.5. Za junij je bila napravljena po 314—315. — Dinar je zjutraj bil v Curihu nespremenjen London in Praga sta bila v Curihu malo čvrstejša, dočim je Italija nenadoma močno padla, zaradi česar je oslabela tudi v Zagrebu na 207.75, ki je zadnji zaključek Privatnega deviznega blaga je bilo v Zagrebu dovolj in tudi Narodna banka je intervenirala. Skupni devizni promet 6.4 milijona Din. Notirale so d e -vize: Dunaj 800.5—804-5. Berlin 1350 do 1354, Bukarešta 20.75—2L25. Italija izplačilo 209.01—210 21. London izplačilo 275.525 do 276 725, ček 275.487—276 687. New York ček 56.544—56.S44. Pariz 176.19—178.19, Praga 167.784—168.7S4, Švica 1096—1100, ček 1096.4—1100.04; valute: dolar 55 96 do 56.26, mK 0 0798—0, nemške marke 1325—0. lire 207—0; efekti: bančni: Eskomptna 104—105, Poljo 16—17, Kreditna Zagreb 106—107, Hipo 58.3—59. Jugo 96—97, Ljubljanska kreditna 175-4), 1'raštediona 865—870. Slavenska 0—50; industrijski-Gutmann 245—250, Slavonija 37 5—38. Trbovlje 340—330, Vevče 100—0; državni: investicijsko 77 5—78, agrarne 42.5—43. Volna škoda, promptna 310—311, za maj 310 do 312, za junij 314—315.
BEOGRAD. Devize: Dunaj 801—801 75 Berlin 1350—1350 5. Budimpešta 0.0792 do 0.C795, Bukarešta 21—21.4, Italija 208—209, London 275.73—275.95. New York 56.65 do 56.66. Pariz 177—178, Praga 168.1—168 15 Švica 1097—1097.3.
CURIH. Beograd 9.1125, BoiiLn 123 075. New York 517, Londcm 25 1323, Pariz 16.10, Milan 18.70, Praga lo.sio, Budimpešta 0.0072275. Bukarešta 1.90. Sofija 3 74 Dunaj 72.9875. Varšava 40 (nominelno)
TRST. Devize: Beograd 47 25—48.25. Dunaj 375—395. Praga 80—82. Pariz 85—86, London 132—133, New York 27—27.50. Č irih 525—535, Budimpešta 0.0370—0.0390. Bukarešta 10—11. Valute: dinarji 46.50 do 47.75. dolarji 26.50—27.25, 20 zlatih frankov 100—106. zlata lira 485.01.
DUNAJ. Devize: Beograd 12.4725 do 12.5125, Berlin 168.35—168 85, Budimpešta 98.89—99.19, Bukarešta 2 6275—2 6475, London 34.3950—34.4950. Milan 25.55—25.65. New York 707.15—709.65, Pariz 22.02—22 12. Praga 20.9450—21.0250. Sofija 5.13—5.17 Curih 136.73—137.23 Valute: dinarji 12 4250—12.4850, dolarji 706.90—710.90.
Deviza Beograd na ostaiih borzah: v Pragi 59.525, v Berlinu 7.407, v Londonu (po. poSdne) 275, v New Yorku (po borzi 13 t. m.) 1,76 to pol.
Iz življenja m sveta
Dva in pol dneva med nebom in
zemljo
Amundsenova ekspedicija je srečno preletela severni tečaj ne da bi našla kopno zemljo in je prijadrala z zračno ladjo «Nor-ge» v Nome. — Polet se bo še nadaljeval?
ostrejši mraz. kljub temu pa je bik) razpoloženje med moštvom izvrstno. Meteorološka poročila, ki so dohajala, so še vedno napovedovala lepo vreme tudi na drugi strani tečaja. Posadka »Nor-ge» je sedla k prvemu obedu in med obedovanjem so se kovali načrti, kako naj se praznuje EHsworthov 45. rojstni dan.
V	torek ob desetih dopoldne se je dvignil v Kingsbayu v zrak balon »Norce«. s katerim je odplul Amundsen na severni tečaj. Dva dneva pred tem dogodkom je dosegel severni tečai poročnik ameriške zračne mornarice Byrd. ki ic odnesel v boju za severni tečaj prvenstvo. Byrdova vožnja, ki predstavlja čisto svojevrsten rekord, kateremu se čudijo vsi strokovnjaki, je seveda vzela Anrundsenu mnogo veselja. Še preden se je dvignil v zrak. je izjavil, da ni svrha njegove ekspedicije v osvajanju severnega tečaja, temveč v proučevanju razmer, ki vladajo v območju najsevernejše točke našega pla-neta.
V	četrtek ob 20. uri je «Norge» po srečno prestani vožnji od Kingsbaya preko tečaja prispela na Aljasko. Potovanj ie trajalo nepretrgoma 58 ur. »NoVge« je preletela tečaj v sredo ob 1 un ziutraj in so nanj vrgli Amundsen norveško, Ellsworth ameriško, Nobile pa italijansko zastavo Ker se je zračna ladja v tem času držala 800 do 300 m nad tlom, menda ni mogoče govoriti o kakem plapolanju nobene teh zastav na severnem tečaju. Amundsenova ekspe-diciia ne more beležiti v tem pogledu prav mč večjega uspeha, kakor ameriški poročnik Byrd. ki je. po naziranjn izvestnih krogov izvršil drzen športni polet na severni tečai in je vrgel tamkaj z letala zastavo in zavojček na isti način, kakor Amundsenova ekspedicija. O «aneksiji» severnega tečaja se torej lahko razviie živahna debata . . .
Vožnia «Norge« je bila kljub vsemu zelo zanimiva in slikovita. V torek, 11. maja ob 17. uri 15 minut se je nahajala zračna ladja na 80° severne širine in nn 0" vzhodne dolžine. Vreme je bilo lepo, samo od jugovzhoda je pihala ostra sapa. Temperatura je kazala 7 pod ničlo, «Norge» je plula s hitrostjo 1117 km na uro in se je držala 425 m nad zemljo Na robu kompaktnega ledu so videli tulnje. Stroji so delovali v popolnem redu. Nekoliko pozneje se je ladja dvignila do 530 m višine, temperatura pa ie kazala že 10° pod ničk). Na 82 m 30' severne širine in na 9 vzhodne dolžine, je opazovala ekspedicija velike ledene žlebove. Ves ta čas sta delovala dva motorja in višina, v katero se je ladja dvignila, je bila za vožnjo zelo prikladna. O suhi zemlji ni bilo ne duha, ne sluha. Tudi podoba ledu se je izpre-menila, a najznameniteje, kar so videli člani ekspedicije skozi kukala, so bih veliki severni medvedi in kiti. ki sp moleli glave skozi odprtine ledu. Od 85 severne širine in 10' vzhodne dolžine dalje ie vozila »Norge« direktno v severni smeri s 87 km brzino na uro in je letela 610 m nad zemljo. Temperatura je padla na 12" C pod ničlo. Pod zračno ladjo so se razprostirale neskončne pokrajine ledu in vzlic temu, da je bila < Norge« visoko nad ledeno površino, je posadka čula trušč in pokanje lede nili plošč, ki so se lomile spodaj. Ledena pokrajina je nudila izredno krasen pogled. Vremenska poročila, ki jih je prejemala radio-postaja ves ta čas, so bila izredno ugodna.
Kmalu nato pa je začel pihati veter iz nasprotne smeri. Nobile se je bal, da bi zašla ladja v prehude zračne struje in se je spustil tako nizko, da je lete jedva 170 m nad gladino. Ta poskus se je slabo obnesel. Zračna struja je bila pri tleh mnogo močnejša kakor v višini in «Norge» se je jela polagoma zopet dvigati kvišku. Kmalu nato pa se je po iavila megla, ki je vlivala italijanskemu mženierju največjo bojazen Zračna lad-ia je bila nekaj časa brez orijentacije. Šele čez nekaj ur se je megla razkadila. Ladia je plula z brzino samo 60 km na uro. Posadka je tedaj prvič začutila
Dr. R. Mani:
Po ovinkih v Afriko
Preden smo se odpeljali iz Kartagine, moram še omeniti doživljaj dr. Feren-ca. Njegova soproga gospa Katja rada povsod nakupuje stvari, dr. Ferenc jtfi pa silno nerad nosi in vedno godrnja, če mora zavojčke vlačiti seboj V Kar-tagini pa je ga. Katja spravila precej veliko skalo v avto. Ko hoče dr. Ferenc sesti vanj, opazi to skalo, in pravi: «Kaj pa ta skala?»
»No ja,» mu nedolžno odgovori gospa Katja. «za spomin na staro Karta-gino sem jo vzela s seboj. Bolj izrazitega spomina vendar ne morem dobiti«.
Da ste videli dolgi obraz dr. Ferenca. «Zdaj bom pa še skalo nosil po svetu,® ie zarenčal, prijel skalo in jo treščil v kraj ceste . . .
Pozabiti tudi ne smem, da je bila prva pot naših gospe Poldi in Stanke, ko sta stopili na afriška tla, k frizerju, da jima je odvzel dolge lase in jima uredil lepi bubiglavici. »Kako to?» sem vprašal. «pa ravno tukaj?«
«Najine plave lase bo prodal frizer Vašim zamurklam,« sem dobil za od-
g°«Kie'so'tigru kje so zamurkle. kje so opice?« so padali zdai očitki name. »eno staro zamurklo in eno privezano ,afno smo videli, tigra nobenega, čeravno gledamo za vsak grm Vi ste nam pa vse to napovedovali v«Jutrovem® podlistku:
Amundsen je takoj potem, ko je preletel severni tečaj, stopil v zvezo z brezžičnimi brzojavnimi postajami, ki so mu pomagale ugotoviti smer, v kateri je letela zračna ladja ter so mu sporočile vremenske napovedi. Ekspedicija se je morala v tem času pripraviti na morebitne izpremembe v okolišu tečaja in tudi v bližini ameriške obali. Beringov preliv je namreč znan kot zelo nesoliden prehod. Vendar pa so bile vremenske razmere še dokaj ugodne, kajti v nasprotnem slučaju ne bi bil Amundsen pristal v mestu Nome na Aljaški. Bil pa ie že skrajni čas, kajti če bi »Norge« priletela v Nome čez dva tedna, bi morala ostati posadka tamkaj vsaj do novembra. Dejstvo, da se je Amundsen ustavil baš v tem kraju, priča, da je bi-a «Norge» v zadostni meri založena z bencinom. Do zadnjega hipa je namreč bilo zelo nejasno, če se ne bo zračna ladia ustavila morda kje na severni obali Aljaške. Nesigumo je tudi bilo, če se bo posadka izkrcala na kopnem ali če se bo spustila s čolni, ki jih je imela na krovu, v vodo.
V Nomi bodo zrakoplov demontirali in ga z ladjo prepeljali v Italijo Letošnja Amundsenova ekspedicija ima torej pred lanskim poletom eno edino prednost: da je preletela severni tečaj, dočim ga lani ni dosegla. In še to. da prinaša nekoliko novega gradiva, katerega lani ni mogla nabrati. V znanstvenem pogledu pa ostane severni tečaj še vedno neraziskan. Lahko se torej reče. da je uspeh zračne ladje »Norge« samo formalnega značaia in za enkrat vreden istotoliko kakor Byrdov. Počakati pa je treba, kaj vse bo povedal Amundsen.
Svečano razpoloženje na Norveškem.
Prva vest s sporočilom, da je »Norge« prejadrala severni tečai in da se bliža ameriškemu kontinentu, ie prišla z mornariške postaje na otoku Sv Pavla, kjer so izvedeli, da plove zračna ladia v višini 1900 metrov nad zemljo. Kmalu po prvem radiogramu ie sledil drugi, nato pa še tretji. Radiotelegrafist je odda! novice takoj naprej. Londonska agencija Reuter je sprejela prvo vest iz Bremertona, italijanska agencija Štefani pa iz Ha!ifaxa. V Oslu na Norveškem je zavladalo nepopisno veselje, ko se je razširila novica o srečnem zakliučku Amundsenove ekspedicije Listi, ki ne izhaiaio o praznikih, so si tooot preskrbeli od norveške vlade posebno dovoljenje. da smejo oznaniti izredno sno-ročilo ljudstvu v posebnih izdaiah. Na ulicah in trgih so se zbirale velike gruče liudi in so vzklikale Amundsenu ter Ellsworthu. Vse godbe v javnih lokalih so intonirale norveško državno himno, ljudstvo pa je poslušalo odkritih glav njene zvoke.
Zanimanje v Ameriki.
Nič manjše zanimanje kakor na Norveškem ni bilo v Ameriki. V Združenih državah so sicer mirno, toda z veliko napetostjo pričakovali radiogramov iz skandinavskih dežel. Poročilo, da je Amundsen prekoračil tečaj in da je vrgel na tla ameriško zastavo, so listi podčrtali že v četrtek zjutraj. Vse ameriške postaje, ki težijo proti smeri, iz katere je bilo pričakovati bližanja Amundsenove ladje, so imele nalog, paziti in ujeti ter sporočiti dalje vsako
brzojavko, ki bi jo oddala «Norge«. V ostalem ni bilo dvoma, da bo «Norge« najprej pristala v Nome. ki je najvažnejše pristanišče na obali blizu Berin-govega zaliva ter ie oddaljeno od rta Barrowa samo kakih 800 kilometrov zračne linije.
Polet se bo nadaljeval?
Iz krogov Amundsenovih prijateljev prihaja vest, da ni izključeno, da se bo polet ekspedicije še nadaljeval Stvar pa zavisi v prvi vrsti od tega, v kakšnem stanju je »Norge« dospela na cilj. Prvotno je bilo določeno, da se zračna ladja takoj, ko doseže cilj, demontira in pošlje nazaj v Italijo. Polkovnik Nobile bo gotovo skrbel, da prinese domov kolikor mogoče skrbno ohranjeno «Nor-ge». Če pa bo le količkaj kazalo, se bo polet nadaljeval do Lincolnovega ozemlja. O tem bosta seveda določala Amundsen in Nobile šele potem, ko bosta temeljito pretresla dosedanje rezultate ekspedicije. Ekspedicija je požrla doslej — tako se govori — okolu 20 milijonov italijanskih lir. zato je verjetno, da se Amundsen, Ellsworth in Nobile ne bodo zadovoljili s površno likvidacijo dragega podjetja.
■M ' %
Ǥ - t \ 'iM Silila
Lil Dagover
m
Htsgo Fiink
popolnoma novem kriminalno-pustolovnem iilmu
Umor radi milijonov"
tapeto-zanimiv.i vsebina! Lepi igralci! Izvrstna igra' Predstave točno ob i., pot 6., pol 8. in 9 uri
Predprodaja -stopnic od 10. do pol 1. ure.
HTM KINO MATICA
vodilni kino v Ljubliani Telefon št 124

industrije, ministrstva za šume in rude in Narodne biblioteke. Palač ministrstva pravde, vojne, mornarice, zunanjih zadev in še nekaterih drugih stavb, ki jim potres ni mnogo škodoval, vlada ne namerava rekonstruirati.
Prvo stavbo, ki jo hoče vlada dograditi, bo palača policijskega ravnateljstva. Stala bo nasproti sedanjega ministrstva pravde in bo po vladnih propo-zicijah dovršena v treh letih. Imela bo šest nadstropij — baš še enkrat toliko kakor do sedaj. Zgrajena bo iz ojače-nega betona. Takisto iz o.iačenega betona bodn tro- in štirinadstropne stanovanjske hiše. ki so i;h lansko leto začeli graditi v Tokiju. (Pred potresom je bila stavba iz ojačenega betona v To-
Ameriški poročnik Byrd,
ki je preletel s svojim letalom severni tečaj.
Rekonstrukcija Tokija
Pri nas v Evropi vlada splošno prepričanje, da se je Tokio od strašnega potresa, ki ga je uničil pred tremi leti, že opomogel. To naziranje bi bilo docela v skladu z visokim mnenjem, ki ga ima Evropa o odličnih moralnih kvalitetah japonskega naroda. No, v resnici je Tokio danes jedva na boljšem kakor je bil eno leto po katastrofi. Vse stavbe, ki so nastale v tem ča.su, so provizorične. Vlada je namreč sklenila, da ne rekonstruira mesta prej, dokler ne bodn izdelani natančni in podrobni regulacijski načrti, v katerih so predvidene široke evropske ceste in ulice ter številni veliki trgi in dokler se ne sprovede velikopotezna akc ja za razlastitev zemljišč, ki bodo služila za pro-širenie ulic. Te stvari so sedaj toliko urejene, da je vlada mogla iti na realizacijo svojih načrtov.
Vlada sama je prva dala dober vzgled. Stopila je pred parlament s podrobno izdelanim programom za deset let naprej. V tem programu je predvidena zgradba vseh pomembnejših javnih stavb, ki jih je uničil potres. Ta vladni program je parlament sprejel 28. marca.
Stroški za nova državna poslopja so preračunjem na 100 milijonov jenov. Ta denar se bo porabil za rekonstrukcijo palač policijskega ravnateljstva, notranjega ministrstva, finančnega ministrstva, ministrstva prosvete. trgovinejn
Prilika za botre
Ida podanjo biimancem prav čedne, trpežne in lepo izdelane obleke po prav nizk h cenah se nudi pri tvrdki
Drago Schwab, Ljubljana
I
Jaz pa pojdem v Afriko . . . Drugi dan smo že v Afriki, pa še Sahare nismo videli!«
Vse to je letelo name, jaz pa sem molčal in si mislil, da je velika pregreha, opisovati nekaj, kar se bo šele zgodilo. Skušal sem jih spraviti v dobro voljo, zato vprašam: «Ali veste, kakšen je razloček med zamurklo in Severno Afriko?«
Ugibali so in ugibali, nazadnje sem pa moral sam povedati: »Severna Afrika mora ležati na severu Afrike, zamurkla pa lahko tudi na jugu leži.«	.
No. zdaj bi me pa kmalu nateph, ce bi se ne umaknil v avto. To je storila tudi ostala družba in zdrčali smo zopet proti Tunisu.
Povedati moram še, da smo tu kakor povsod vzbujali veliko pozornost s svojim nastopom. Moški smo imeli vsi enake črnobele čepice in vozili smo se najmanj v dvajset avtomobilih, ki so na ovinkih in v ozkih ulicah s svojimi opo-zarjaiočimi žvižgi in trobentanjem na-pravijali tak hrušč. da je vse drlo skupaj. Pri starejših Arabcih pa nisem opažal nobene radovednosti. Niti ozrli se niso na našo bencinsko kavalkado, kakor bi sploh ne eksistirali zanje. Zato so pa mlajši Arabčki leteli za nami ter prosjačili. Za bakren novčič, ki si ga vrgel med nje. je nastala živa kopica, ravs in kavs, da smo se do solz smejali.
Zvečer je izšla prva številka «Morskih kopriv«, humorističnega lista, ki smo
i ga izdali na parniku. Bil je na prvi stra-1 ni ilustiran z jako dobrim portretom našega staroste g Kušleja. Vse šale so se dotikale le izletnikov in onega, kar je bilo z našim potovanjem v zvezi. Pravili so. da so bile šale dobre in da se ni nihče čutil preveč prizadetega. Na tem mestu nočem navesti vsebine, ker bom to storil posebej v «Jutru», če Bog da (in če ne bo preveč zakasnelo! Op. ured.)
7. Proti Alžiru.
Ponoči smo odpluli iz Tunisa po precej mirnem morju. 2. maja smo se samo vozili, precej blizu afriške obali. Človek bi mislil, da ima veliko časa na brodu in da lahko malo čita in piše. Pa ni res. G. Kušlej je vzel s seboj ma-terijal za svoje spomine, pa ni prišel do tega. da.bi napisal le eno vrstico. Edino naš g. Živili piše dnevno nebroj razglednic in menda ne prezre nobenega svojega gosta, da mu ne bi poslal pozdrava s potovanja Tudi drugI pišejo in pišejo razglednice in v Tunisu smo pokupili vse znamke po 75 cts, še na glavni pošti jih ni bilo več dobiti in baje so telefonirali v tiskarno, naj hitro natisnejo nove. Naš g. Kaglob, ki mu pravimo tudi »Valutni« za razliko od »Kemičnega« ali «Božje oblasti«, in ki sploh veliko govori, je rekel, da smo Jugoslo-veni zavzeli Afriko ysaj v enem pogledu, ker smo subskribirali vse vrednostne papirje po 75 cts. Ta-le «Valutni» je sploh «ena» sreča za vse nas stare;
kiju in na Japonskem sploh največja rariteta!)
Končno naj še povdarimo, da se lo-kio začenja modernizirati tudi v pogledu prometa: začeli so graditi podzemsko železnico med Neno in Asakuso. Inženjerska dela so bila poverjena Nemcem.
Losovskij.
predsednik sovjetskih strokovnih organiza« cij, ki je izjavil, da je angleška stavka šele predigra svetovne revolucije.
Iznajdljiva Londončanka
Ob priliki splošne stavke so Londončani bolj kakor kdaj prej občutil potrebo po cestni železnici in avtotaksijih, zlasti ker vreme ni bilo baš najlepše. Toda kje dobiti avto, ko so pa šoferji iz solidarnosti s svo* jimi kolegi železničarji proglasili stavko? Neka dama je v sili našla izhod: obesila si je na hrbet tablico z napisom: »Prosim, prepeljite me v mesto!«
vse kavalirske posle opravlja za vse druge, bodisi pri oženjenih ali samskih damah, bodisi pri mladih ali sta— stoj, takih pa Slovenci sploh nimamo, kakor sem že v početku opisa omenil.
Drugi naš ožji sopotnik, ki veliko govori, je moj sostanovalec Mikulič. čim pristanemo v kakem kraju, se hoče ge-rirati za našega vodnika, hoče vse najbolje vedeti in znati. Saj mu priznamo, da ima prirojen talent za to. saj ga tudi izvolimo za vodnika in mu vobče ne oponiramo; pa vseeno nas včasih, umo: ri. Prvi pokusi vsako pijačo in jo pohvali kot izborno. Če pa mi pritrdimo, da je res dobra, pa takoj reče, da ni za nič. Če vsi zabavljamo čez kako stvar, je on najbolj srečen, ker pravi, da je stvar nad vse prima. Še naša najbolj potrpežljiva sopotnika gg. Živili in Peter Komar začneta godrnjati ob takih prilikah.
In naš Živili? Pol Slovenije ga pozna kot enega najsimpatičnejših naših narodnjakov. V kabini se le bolj malo giblje; na krovu ga je pa videti prvega zjutrai in zadnjega zvečer V zgornjem salonu zakinka poleg klavirja kake trikrat na dan. pa je dober. Postal ,e tudi dober lovec, in sicer za lepimi razglednicami in albumi. Kdor bo hotel nazorno videti, kie smo potovali in kaj smo vse v ideli, nai se obrne na g. Zivilija. Vse bo i .'tančno videl pri njem. Vem. da bom, ker sem strašno pozabliiv, se po Icfih šel k njemu pogledat, kje sem
Ladislav Grabski,
ki jo bil šef poljske vlade pred ero Skrzjm. skega, a je načeloval samo uradniški vladi. Po demisiji Skrzynskega je dobil on od predsednika republike mandat za sestavo uradniške vlade, a intervencija desničar« skega bloka jc preprečila njegov uspeh, na« kar je sledila vlada desnice pod predsed* stvom \Vitosza, kar je neposredno sprožila izbruh vojaške revolte.
X Eleganten rabel.i. Poljsko justično ministrstvo jo končno imenovalo »državnega rablja«, ki bo odvzel vojakom krvniški posel Do sedaj so namreč justificirali zločince vojaški oddelki in to ni bilo všeč častnikom. Javnost se zelo zanima za rablja, ki je sklenil pogodbo z ministrom v strogi tajnosti. Ime krvnika ostane docela neznano. Podatki o krvniku so shranjeni v državni pisarni v posebnem zapečatenem ovitku, ki ga sme otvoriti le prezident. Znano je samo, da je krvnik 30 let star, da ima srednješolsko naobrazbo in je rezervni častnik. Te dni je obesil krvnik svojega prvega zločinca na dvorišču ječe v Rze-szovu. Izvršil je svoj posel v fraku, cilindru, črni maski in belih rokavicah. Naš Mausner ni tako skrivnosten in eleganten.
X Vesel škof. škotsko društvo prijateljev narodnega plesa je imelo ta mesec svoj občni zbor v Dundeju .Najbolj vroče je branil plese — anglikanski škof iz Aberdeena. Plesi, je rekel, so prav tako potrebni za ljudsko zdravje, kakor solnce za cvetke. Plesna umetnost je najstarejša in najlepša na svetu. Plesi se bodo morali vpeljati kot obvezni nauk na ljudski in srednji šoli. Mladina bi bila potem bolj uglajena, bolj družabna in manj črnogleda.. Navzoči so hrupno ploskali škofu.
X Muslimanski koledar. Angorska vlada je sklenila opustiti štetje let od preroko-vega bega iz Meke v Medino. Vpeljala bo štetje od Kristovega rojstva, ne iz verskih ozirov, pač pa v svrho izenačenja koledarja s splošno evropskim. Ljudstvo ni posebno zadovoljno s tem ponižanjem prero. ka, a bo menda ubogalo: saj je molče sprejelo tudi ukinjenje kali tata.
na tem potovanju videl kako lepo stvar. Altruist. kakor je od nekdaj bil. hoče in želi, da bodo tudi oni deležni našega lepega potovanja, ki se ga ne morejo udeležiti. Zlasti pa so mu pri srcu njegovi stalni gostje, ki se jih z razglednicami spominja iz vsakega kraja. Prav nič ni odveč in rad bo vsakdo, ki pozna našega Živilija. čital o njem. kako se je ponašal na potovanju.
Petra Komarja tudi pozna četrtina Slovenije. Skromen je kakor vedno, najboljši družabnik in prijatelj. Nikoli ne govori tjavendan in radi ga imamo vsi. Žal. da mu zdravje nagaja in da se ne more udeležiti vseh naših ekspedicij. Prijateljev se pa tudi v Afriki spominja: cd povsod iim pošilja pozdrave, včasih prav »odkrite« zamurkle s hudomušnimi verzi.
Pride čas, da se bom spomnil v tem opisu .ostalih sopotnikov; danes moramo utlariti še partijo taroka, čeprav vem. da bo g. Kušleia in mene pošteno obrnažil partner Fraglob. ki smo ga že prekrstili v Kragulja. To ime pa nosi samo pri kartah, inače je dobričina. ki pri viharnem morju ne zine besede, kvečjemu: «0 božja oblast« ali pa »Tristo zelenili gadov!« Če pa hoče ka.i posebno poudariti, tedaj zaključi argumente z besedami: »Ajnzar. pika!«
Pa naj bo tudi zame danes pika kajti jutri zjutrai se bomo že zbudili v Alžiru. ki nam obeta mnogo zanimivosti, ker bomo potovali tudi v notranjost Afrike.
ctaroslav:
Gostilne u stari Ljubljani
(Dalje)
Reseljnov vagon v VVolfovi ulici — podrt.
3. Poljane.
Kopitarjeva ulica. — Razen /le omejenega «Bahabirta» so bile 'u še tri jstilne: <Pri Škrjancu'». ki ie gazdii že red sto leti na voglu proti Zmajevemu lostu na stavbišču sedanje Jugoslov. ikarne (gospodar in gostilničar Ivan krjanec je umrl dne 20. dec. 1904): «Dri _iašperju». imenovana po krčmarju Ga-;eriu Jemcu, ki je točil tam. kjer se ne-a sedaj Ničmanova prodajalna, in «pri inkoletu«, ki je še v obratu. Stari Cin-Dle ie krčmaril «pri Meksikancu» v irbischevi hiši. odkoder se je preselil v opiarjevo ulico št. 4. Poljanska cesta. — V tisti po ptresu odrti hiši ob vhodu na Zgornje Polja-e. ki so ji dali priimek «Peg!ezen». je ia leta 1802. gostilna Andreja Gorjupa. Zdavna je nehala gostilna «pri Snic-amer.iu»,št 3, ki ji je bil voditelj leta :80 Josip Lukman. pozneje Valentin ragar.
V bližini na št. 9 se je ohranila gostil" «pri Janezu». kakor stoji zapisano »d prenovljeno sliko sv. Janeza Nspo-lučana na izvesku. Hiša ie stara. Na idvratnem sklopniku sta vklesani črki N z letnico 1796. «Pri Johanesbirtu» u krčmarili Lovrenc Novak (1789). Iv. ahoure (1815). Tomo Omejec (1853). iestova vdova Terezija. Ko je bil poznejšemu Del Cottovemu Dsestvu. razkosanem izza leta 1903. — :dai stoji tam poleg drugih hiš realna mnaziia — lastnik pivovarnar Ivan eichter med leti 1833 do 1846. ie bilo veliko gostilniško podjetje. Na pro-ornem vrtu so se prirejale poleti mno-; veselice. Feichter je varil t>ivo na kdanji Kleblatovini v Florijanski ulici
•	24 in je prenesel ime «Dri Kleblatu*
na poljansko gostilno. Izza leta 146. do 1863. ie bila tu oosestnlca Ma-ia Feichter. Gostilna ie nehala, ko ie enovanega leta prešlo posestvo v ro-' drja. Eisla soproge, kateri je leta '92. sledila niena hči Hermina Del Cot-iva (L. Zg. 1912).
nekdanji \Vinklerjevi hiši št. 12 ie •estala pred mnogimi desetletji krč-ia. ki ij ie bil leta 1787. gospodar Lovne Polak. krog leta 1798. do 1815. pa ašper Marinko. Takisto je s hišo vred Rinila gostilna Josipa Grošl.ia (1800). Časov silo je preživela gostilna tri Strajseljnu« (»Zum Blumenstrauss«) :v. 21. Njen nekdanji izvesek se je inašal s košarico, polno cvetja. Se-mji gostilničar Josip Kozak jo je do-;I do novega razcveta. Kjer ie sedaj Biz.iakova pekarna št. ie prodajal pred 120 leti vino in klo-isice Ivan Wiirstel. ki se je najbrž pi. za Klobasico. V sosednji hiši ie te-tabernal Anton Bončar. Zamrla !e pivovarna »pri Schv/arzu« 31. Krog leta 1830. ji ie bil lastnik
Schwarz. rodom s Češkega. Ambrožev trg. — Na voglu Polian-
*	ceste in Ambroževega trga z vho->m z tega je »izkuhaval« in žganjaril ed polsfolet.iem Ivan Bartl. Sedaj je "i gostilna »pri Vinski trti«.
N:a meji Zgornjih in Spodnjih Poljan edajoča s pročeljem na Štenoeterski ost. opremljena vrh vrat s kipcem Floriiana. stoji enonadstropna Ko-inova hiša št. 10 (sedaj last Antona
Dečmana). Skoraj da se ji z obraza bere, da ie bila v njenih prostorih nekdaj gostilna; v ta namen jo ie sezidal leta 1808 stari Koren — France Vidic — ki je tu moževa! in krmaril že leta 1798. Gostilno je po očetovi smrti nadaljevala hči in naslednica Neža, ogromna žen-ščina, imajoča na sebi nekaj moškega Korenova Neža ie bila strah poljanske in šentpeterske mladine. Sama se je hvalila, da je plesala s francoskimi častniki. Umrla je 17. septembra 1878. stara 83 let (S. N. 1878. 215). Leta 1846 je bila še gostilna in ost. pri Korenu (LZg 1846). Kmalu potem se je opustila.
Poleg Korenove h:še proti Spodnjim Poljanam je nekoliko od ceste umaknjena stara gostilna »pri Konjičku« št 9. Zlato je odpadlo — nekdaj se je reklo »pri Zlatem konjičku« — a »Konjiček« ie še čvrst. Posestniki in gostilničarji so bili tu: Josip Wegel 1787). Ivan Jendl (1800). Jurij Gury (1822), Ožbalt Gurv (1869). Anton Kotnik (1877).
Kjer se razprostira sedaj park na Ambroževem trgu. ie stala pred 30 leti gostilna »pri Počivavniku«. tako zvana po predzadnjem posestniku. Tu so krčmarili: zidar Matej Trtnik (1787), Anton Hočevar (1802). Miha Hočevar (1840). Jakob Počivavnik (1853). mesar France Slovša. Ta ie hišo prodal mestnemu magistratu ki io ie leta 1896. da! podreti.
Kakor za kongresa leta 1821., se še dandanašnji ponosno ozira s svojega griča gostilna »pri Židanu«. Tako se ji je reklo že leta 1779, ko je v nji taberna! Andrej Zidan Potem so se vrstile rodbine: Grad, Klemene, Predovič. Seda.i ji je lastnik Elija Predovič. vdovec po pokojni Amaliji roj. Klemenče-vi. (Dr. Prijatelj. »Izza kongresa«, 528.) Zidanova gostilna je izmed najstarejših ljubljanskih pivnic. V romanu »Izza kongresa« ji ie dr. Tavčar odmeril imenitno vlogo (ost-).
Poleg Zidana je gostilničaril krog leta 1787. kamenar Jakob Obernik.
Na sedanjem Pongratzovem posestvu št. 43 je točila pred 60 leti gostilna »pri Hamperlu«.
Na stavbišču Mari.ianišča je staia krčma »pri Komnu« ali »pri Jurčku«. Ščit nad vrati je kazal vola z napisom »Zum Ochsen« Skozi dvorišče kjer so klali drobnico, je vodila steza proti »Tičku« na gričku. Tja se je hodila mladina ztbavat pred 60 leti vrtiljaku.
Na zemljišču Kmetijske družbe se je nahajalo leta 1800. do krog leta 1822-posestvo pivovarnaria Pavla Prunerja.
Blizu podkovnice je »pri Odametu« delovala krčma združena z mesarstvom; sedaj ie tatn na št. 55 gostilna in mesariia »pri Tonetu« (Adolf Žabjak). Zabjak).
»Pri kalanu« štev. 52 je stara krčma. obratujoča poleg Gruma. rojstne hiše zgodovinarja prof. Ivana Vrhovca.
Stepanjski most sta stražili dve gostilni: krčma »pri Svetku« št. 68, kjer bog še vedno roko ven moli, in nasproti nje. poleg nekdanjega znamenja, gostilna »pri Burovžu« št. 85-
Na onj strani mostu v Hradeckega vasi je slovela nekdaj krčma »pri Zor-
gavcu« zaradi rib in rakov, ki jih je nudila gostom.
Ob Ljubljanici nasproti »šlahtpruk-na« — stare lesene klavnice, štrleče iznad vode in razširjajoče grozen duh krog sebe. je obratovala gostilna »pri Flekzidarju«.
Med cukrarno in Zidanom je vabila pred 60 leti v svoje krilo zlasti prostovoljce, namenjene v Mehiko in nastanjene v cukrarni, pivnica z napisom »Mexiko«
Streliška ulica je spadala nekdaj k Poljanskemu predmestju. Hiša št. 2, kjer vabi sedaj Društvo sv. Marte brezslužbenke v svoje okrilje, je bila pred 100 leti last Josipa Reizi. ki je imel v nji gostilno. V Reizijevi hiši je stanoval nekaj časa pesnik Prešeren.
(Dalje prihodnjič)
Javna zahvala!
Čutim se dolžnega, da izrečem tem po« tom gg. prim. dr. černiču in dr. Mariniču iz Maribora za njuno požrtvovalnost o pris liki težke in nevarne operacije ter zdrav* ljenja moje soproge in hčerke, javno zas hvalo. Istotako se zahvaljujem vodstvu sanatorija Petrovo selo v Mariboru za skrbno nego bolnikoma, kar je ozdravljen nje znatno pospešilo.
Imenovana gg. zdravnika kakor tudi, za= vod vsakomur toplo priporočam.
V Framu, dne 9. majnika 1926.
IVAN BEZJAK. tvorničar.
OLNIM
utrujenim in onemoglim.
Zakaj tožite ladi nervoznosti, oslabelosti in vseh mogočih artritskih bolezni? Radi Vaših hladnih rok in nog? Radi rdeče in motne seči s smrdljivo usedlin .
Vse to trpljenje je prišlo izključno kot posledica zastrupljenja Vaše krvi s sečno kislino, torej blata n .mesto okrepitve Vašega organizma. Zastrupljenja pa ste sami krivi vsled svojega neracionalnega načina življenja.
Odstranite iz organizma sečno kislino in kmalu sebe ne boste spoznali: Prerodili se boste I duševno i fizično in ponovno boste izkusili vso lepo o mladega in zdravega življenja.
Po vplivu preparata ,,Kalefluid" D. Kab-ntehenka sečna kislina ka or sladkor v vreli vodi izginja skozi ledvice iz organizma, io ie konšta-tiralo več kot 4000 zdravnikov, katerih imena so registrovana: Hetrogr. Mtdec. Sav. 18/8 1915. I. štev. 597. Mi hočemo navesti le nekaj slučajev i) D-r Dobržanski iz Varšava, star attritičar (pu-tičar) — po upor bi 3 steklenic .Kalefluida' so se muke zmanjšale, sečna k'slina. katere je do zdravl;enja bilo 4, 27° o na 1000, se je rastop'la.
2.)	D r Kogan iz Carigrada! boln k 45 let star, zelo malokrven, lež v postelji Po 3 steklenice .Kalefluida', ie pridobil na ieži 12 kilogramov.
3.)	D-r S Tomič, upr. okr. boln ce v Loznici: izkusil sem na priličnem številu bolnikov ,Kale-flušd" D. Kalen tchenka in našel, da vtlo dobro vpliva na bolnike po težkem trpljenju, na slabokrvne ;n živčno bolne.
Detailna poučni literatura z več kot 100 zdravniškimi ocenami pošilja se brezplačno — franko.
Obrniti se ie na Beograd, Pop Lukina br. 1. lit. Z 1, Miloš Maikovič
Zahtevajte ,,Ka!eflu!d" v vseh lekarnah in drogerijah Čuvajte se falzifikatof in zahtevajte le našo zaščiteno znamko! • 3752a
Dopisi
NOVO MESTO. Tu je v sredo opoldne preminul v 69. letu dela polnega življenja daleč naokoli poznani g. Andrej Agnitsch, kleparski mojster. Z izredno marljivostjo in poštenostjo s; je pridobil splošno spoštovanje. zaupanje pa tudi znatno premoženje. Z ■njim je preminul eden prvih novomeških obrtnikov starega, pa vse časti vrednega kerva. Pogreb se je vršil dne 14. t. m. na mestno pokopališče. V njegovem klepar, sivu najboljšega glasu mu bo sledi! njegov sin, ki obeta postati, sodeč po njegovi strokovni naobra-zbi, ki si jo je pridobil predvsem v inozemstvu, sčasoma eden med prvimi novomeških obrtnikov.
ŽIRI. V nedeljo 9. maja je predaval v Sokolskem domu dr. Pire o temi: »Kako naj živimo«. Predavanje so spremljale filmske slike. Nad tristo slušateljev je z zanimanjem sledilo krasnemu predavanju. Navzoči sn z živahnim odobravanjem in ploskanjem i-zkazali hvaležnost g. predavatelju, ki ie obljubil, da priredi še eno pre. davanje »O prvi pomoči v sili.« Žirovsko gasilno društvo je priredilo istega dne dobro uspelo tombolo. Igralska sezona se je do jeseni zaključila. V poletnem času se pridno delajo izleti v prosto naravo, kar je zelo priporočljivo .
JESENICE. Sokolsko društvo na Jesenicah priredi v nedeljo dne 16. maja popoldanski pešizlet v Gorje. Zbirališče ob 12.30 pred fehrvacnico, člani in naraščaj v kroju, članice in kdor nima kroja, pa v civilni obleki s sokoiskrin znakom. Odbor vabi celokupno članstvo, zlasti sokolske pevce in tudi sokolstvu naklonjeno občinstvo ter ljubitelje narave, da se izleta v čim večjem številu udeleže. G'dhod točno ob 12.45 izpred telovadnice. Nato pohod skozi Savo proti Javorniku, kjer se pridruži javorniški
Sokol, dalje čez prelaz Kočno, nato čez Poljane. ker se na Fortuni pridruži blejski Sokol. Na>so pohod do Zg. Gorij, od tam po-vratek preko Sp. Gorij v Vintgar, kjer se
bo vrši! v Žutnrovi restavraciji koncert jeseniške sokolske godbe. Članstvo se vrne peš skozi Vintgar na Jesenice, naraščaj pa z vlakom iz Podhoma. Zdravo!
RADEČE PRI ZIDANEM MOSTU. V nedeljo 16. maja proslavi Gasilno društvo 55-letnico svojega obstoja s sledečim dnevnim redom: 1. Ob 5. zjutraj budnica po mestu. 2. Sprejem gostov pri jutranjih vlakih na postaji Radeče. 3. Blagoslovljenie nove društvene lestve, nato slovesna služba božja na prostem (odlikovanje zasluženih članov). 4. Pozdrav mestnega župana in gasilskega zastopnika, nato pohod po mes-tu. 6. Gasilstvo se pokloni praporom in višjim fuokci-jonarjem. 7. Skupen obed po gostilnah v Radečah. S. Koncert godbe na glavnem trgu od 1. do 2. ure. 9. Ob 2. uri zbirališče vseh gasilcev pred gasilnim domom. 10. Ob 2.30 skupen odhod k veselci Proslava bo še tem svečanejša, ker ie združena z izletom »Trboveljske gasilske župe-. Vstopnina na veseiičtii prostor je 5 Din za osebo. Iz vsega je razvidno, da naše gasilno društvo marljivo napreduje.
SLIVNICA PRI MARIBORU. Zadnjo nedeljo sta priredila tukaj klerikalna jjoslan-ca Vesenjak in Fatež svoj tingltangl. Na shodu je bilo kakih 100 ljudi, med temi 80 Orjutrašev domačinov in nekaj iz Maribora, ki pa jim ni bilo treba odpirati oči,' kakor pravijo korajžarji v »Slov. gospodarju«, ker imajo Slrvničani že odprte, kar je pokazal klerikalni shod. Pač pa sta odpirala oči F3iež in Vesenjak, ko sta videla, da si ie prejšnji dan zastonj brusil pete neki stari »oficir« in vabil klerikalce k slavnostnemu govoru tihih govornikov iz Beograda. Da, da, tudi v Slivnici minevajo časi far-ban.ia z obljubami in »avtonomijami«.
Mednarodne zveze v poletnem voznem redu
Nocoj točno ob polnoči stopi pri nas in po vsej Evropi v veljavo poletni vozni red na železnicah. Spremembe, ki jih novi vozni red prinaša, smo že objavili.
Prometni minister dr. Vasa Jovanovič je včeraj sprejel zastopnike tiska ter jim dal zanimiva pojasnila o uvedbi novega voznega reda, odnosno o vpeljavi novih direktnih brzovoznih zvez z inozemstvom. Prometni minister je med drugim omenil, da ie novi vozni red v zvezi s sklepi mednarodne konference, ki se je preteklo leto vršila v Amsterdamu in ki je uredila mednarodni direktni železniški promet.
Po novem voznem redu se odpravi orijentekspres na progi NIš-Atene. Mesto njega se uvede direkten brzovlak Beograd-Niš-G.ievge!ija-Solun-Atene. Direktna zveza Beograda s. Prago, Karlovimi vari in Berlinom ostane neizpremeniena; uvedena je nova direktna brzovlačna zveza Beo-grad-Budimpešta-Dunaj. Tudi železniške zveze s Poljsko so sedai zelo povoljno urejene. Na novo je uvedena zveza Beo-grad-Ostende in Amsterdam, ki omogoča hitrejše zveze z Anglijo, Belgijo in Holan-sko. Ta zveza bo tudi znatno skrajšala zvezo severozapadne Evrope z Jadranom, da se tako pomnoži tujski promet, zlasti do-
tok turistov iz AngKie in drugih zapaduili in severnih krajev. Uvedena je direktna zveza Budimpešte in Dunaja s Sušakom. Direktni brzovlaki bodo prihajali na Sušafc ob 7.25 zjutraj, tako, da bodo potniki imeli takoj zvezo s parniki, ki plovejo v različna letovišča odnosno pristanišča našega Jadrana. Pri vseh nočnih brzovlakih vozijo tudi spalni vozovi. Zboljšatia je tudi zveza z Bukarešto. Poleg ekspresa vozita na progi Vinkovci-Bukarešta še dva brzo-vlaka, ki bosta imela obenem direktne vozove: Trst-Ljubl.iana-Bifkarešta. Urejena ie zveza Budimpešte preko Maribora s Celovcem in Beljakom. Za časa letne sezone se uvedejo moderni direktni vozovi I. in II. razreda Ljubljana-Karlove-Stršafc, kakor tudi Zagreb - Ljubljana - Jesenice - Celovec. Promet z Italijo preko Jesenic odnosno promet z Avstrijo preko Maribora ostane neizpremenjen. Na progi Beograd-Zagreb bodo vozili 4 brzovlaki in 3 potniški vlaki. Prvi večerni brzovlak iz Beograda bo imel direktne vozove za Sušak, Split, Bred ozir. Bohinjsko iezero in za Trst. Brzovlak ob 23,20 bo imel tudi direktne vozove za Rogaško Slatino in Dunaj. V Sloveniji se število vlakov ni pomnožilo, ker je ta« osebni promet povsem urejen.
Specijaina mehanična delavnica za popravila pisalnih in računskih strojev
FRANC BAR
Mub9|ana> Cankarjevo nabrežje 5
Telefon 407
3793 a
Velika zaloga prvovrstnih Radio potrebščin.
in botre blrmanceu.
Najlepša, največja in najcenejša ubira vsakovrstnega oblačila Vam zamore nuditi le naša detajlna trgovina na Eriavievi cesti iteV. 2.
KoMska tovarna Fran Derenda&Cie, Ljubljana
Naipcfiomei^
$toewer
šivalni stroji
za šivilje, krojače in čevljaric it. za vsak dom. Preden si nabavite stroj, oglejte si to izrednost pr tvrdki
Lud. Baraga, uubnana
Šelenburgova ulica 6 1.
■rezolaren pouk 15-ietne sarantiit
Telefon št. 980. as
txinnncnnonbcu3nc3ncaDanoaaoanpooDnnDoi3Dauuuu
Primerjajte delo ln cene
in prepričali se bodete, da so izdelki poslovnih knjig
knjigoveznice K. T. D. v Ljubljani,
Kopitarjeva ulica ita*. 6 II. nadstropje
En gros.
BREZ KONKURENCE.
43 4
En dotail.
repna:
I Hotet Jugoslavija Krk (otok Krk)
■	Vsa oskrba s posteljo in postrežbo Din 50-— dnevno SI za osebo. Prvorazredna dunajska kuhinja, 4 obilne
■	porcije dnevno. Sobe z razgledom na morje. Krasno
■	peščeno kopališče. Podrobnejše informacije daje,_ ter | se priporoča za čim številnejši posel Vid Festini.
pr———-
Vljudno naznanjam, da sem premestil svojo odvetniško pisarno
v hišo Sv. Petra cesta št. 26.
Dr. Fran Ks. Poček. 38h a
u -j
Hote! ,Kvarner4
Malinska ■ otok Krk.
Morsko kopališče za deco in odrasle — Zelo blago podnebje — ^ Popolna oskrba 50 Din, stanovanje 18 Din. Prvovrstna kuhinja. ^
nnnnrirrnnnnt.iiJLiLiaacDGL
Išče se
kapelnik
Sokolsko društvo v Subotici (Bačka) rabi za svojo godbo na p bala (blehmuziko) kapelnika-strokovniaka. Istemu bi zraven vodstva sokolske godbe preostalo mnogo prostega časa. Sokolsko društvo mu zagotavlja stalen mesečni prihod od 12000— Din. Reflektanti naj se osebno ali potem pošte obinejo na društvenega starosto: Inž. Kosta Petrovič, Subotlca, Varoška kuča, soba br. 96 Svojim prošnjam naj prilože potrdila, iz katerih bo razvidno, od kodi so, koliko so stari, kake so narodnosti, če so oženjeni in s kako veliko družino, kakšne šole imajo, kje in kakšno službo so že imeli in kakšna morebitna priporočila imajo. Za ponudbe je čas do 15. junija 11.	3812 *
Delniška glavnica Din 50,000.000'-Rezervni zaklad okoli« Din 10,000.000.—
CENTRALAi LJUBLJANA, DUNAJSKA CESTA PODRUZNICEi
Brežice, Celje, Črnomelj, Gorica, Kranj, Maribor, Metkovič, Movi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst, agencija Logatec -
Brzojavni naslovi Banka Ljubljana Telefon fttev. 861, 413, 502, 503 In 504»
»i
se priporoča ia vse v bančno stroko spadajoče posle.
Gaston Lerouz:
41
Prikazen v Operi
»Nikakor ne, vsaj do trenutka najinega bega ne! Zadela bi naju nesreča, če ne bi držala besede. Obljubila seirt mu, da se, izven Opere ne sestanem z vami«
»Še sreča zame, da vam je vsaj to dovolil. Veste, da ste čudovito drzni, ko se igrate zaroko z menoj.«
•Toda, dragec moj, saj mu je vse znano. Rekel mi je: »Zaupam vam, Kristina. Gospod Raoul de Chagny je zaljubljen v vas in mora odpotovati. Preden pa odide, naj bo tako nesrečen, kakor sem sam!...«
»Kaj naj to pomeni, prosim?«
»Sama bi vas morala vprašati, prijatelj. Ali je nesrečen, kdor
ljubi?«
«Ali mislite na Erika?«	\
»Na Erika in nase!« je rekel mladenič in je zamišljeno in tužno
zmaja! z glavo.
Dospela sta do Kristinine lože.
»Zakaj mislite, da ste v loži varnejši nego v gledališču?« je vprašal Raoul. »Ce ste ga vi slišali skozi zid, naju tudi on lahko
čuje.«	.
.-Ne. ne! Dal mi je besedo, da ga en bo več za stene moje Ioze. In na Erikovo besedo se zanesem. Moja loža in moia soba v stanovanju ob jezeru sta izkijučno moji in njemu sveti.«
>Kako ste mogli priti iz lože na temni hodnik, Kristina? Ali hočete, da ponoviva vse naše tedanje kretnje!«
^-Nevarno je, prijatelj moj. Lahko me zrcalo še enkrat odnese in, namesto da bežim, bi morala iti do konca po skrivnem potu, ki vodi do.obale jezera, in tam poklicati Erika.« :>Ali bi vas slišal?«
»Kjerkoli pokličem Erika, povsod me bo Erik slišal... Sam mi je
rekel tako. Nenavaden genij je. Nikar ne. mislite, Raoul, da ta človek iz zabave stanuje pod zemljo. Dela stvari, ki. jih nihče drugi ne bi Izpeljal. Zna stvari, ki so ljudem nedosežne.«
»Pazite, Kristina, da zopet ne napravite, iz njega fantoma!« »Ne, ne! Ni fantom; človek je z neba in z zemlje, to je vse.« »Človek z neba in zemlje... To je vse!... Kako govorite o njem!... Ali ste še vedno odločeni, da bežite?« »Da, jutri!«
»Ali vam naj povem, zakaj želim, da bežite še nocoj?«
»Povejte, prijatelj!« , ^ •
»Ker se jutri ne boste več marali odločiti!«
»Tedaj me odvedite s silo s seboj, Raoul!... Saj sva se domenila
tako.«	' „
Prav! Jutri opolnoči bom v vaši loži,« je rekel mladenič z mračnim izrazom. Karkoli se zgodi,, obljubo bom izpolnil. Pravite, da vas bo po predstavi čakal v jedilnici ob jezeru?« »Tako je!«
»Kako pa bi šli k njemu, Kristina, če ne znate iti iz lože »skozi
ogledalo«?	.....
»Šla bi naravnost k obali jezera!«
»Skozi podzemlje? Po stopnicah in hodnikih, koder hodijo strojniki in kurjači? Vaš odhod ne bi ostal neopažen. Vsi bi sledili Kristini Daa6 in prišli bi s celo množico spremljevalcev k obrežju jezera.«
Kristina je potegnila iz skrinjice1 ogromen ključ in ga pokazala Raoulu.
»Ta ključ odpira mrežna vrata, ki vodijo pod Scribovo ulico.« »Razumem, Kristina. Odondod se pride naravnost k jezeru. Daite
mi ključ, ali hočete?«
»Nikdar!« je odgovorila odločno. »To bi bilo izdajstvo!« Raoul je opazil, da je Kristina nenadno izpremeriila barvo. Mrtvaška bledost se je pokazala na njenih licih.
»Moj Bog!« je kriknila... »Erik! Erik! Usmilite se me!« »Molčite!« je zapovedal mladenič... »Ali mi niste rekli, da vas lahko sliši?«
Pevkino obnašanje je postajalo vedno nerazumljvejše. Otipavala si je prste in ponavljala zmešano:
»O, moj Bog! O, moj Bog!«
»Kaj pa je vendar?« je prosil Raoul.
»Prstan!«
»Kakšen prstan? Pridite vendar k sebi, Kristina! Prosim vas.«
»Zlati prstan, ki mi ga je dal...»
»Kako? Erik vam je torej dal zlati prstan!«
»Saj dobro veste, Raoul! Ne veste pa. da mi je rekel, ko mi ga je izročil: »Vračam vam prostost, Kristina, toda s pogojem, da ostane ta prstan vedno na vašem prstu. Dokler ga boste imeli, vas bo varoval vsake nevarnosti in Erik ostane vaš prijatelj. Ce pa se kdaj lo-čite od njega, tedaj gorje vam, Kristina, zakaj Erik se bo mašče-val!...« O prijatelj, prijatelj moi! Prstana ni več na prstu!.. .-Gorje
nama!«	, . . ^ ,.
Zaman sta iskala prstan okoli sebe. Nista ga mogla najt;. Deklica
se ni hotela pomiriti.
»Morda se je prstan tedaj snel,« si je skušala tresoč se razlagati, »ko sem vam dovolila poljub tam gori pod Apolonovo liro. in je zdrknil s strehe! Kako naj ga zopet najdem? Kakšna nesreča nama grozi, Raoul! O, beživa, beživa!«
»Beživa takoj!« je še enkrat silil Raoul.
Kristina je omahovala. Upal je, da bo privolila... Nakrat pa so se ji zenice skalile in rekla je: »Ne! Jutri!«
Naglo ga je zapustila vsa zmešana in še vedno je drgnila s prsti ob prste, kakor da bi upala, da se tako prstan zopet prikaže.
Raoul pa se je vrnil domov poln skrbi in temnih slutenj.
»Zgubljena je, če je ne rešim iz rok tega sleparja!« je glasno govoril v sobi. ko se je odpravlja! v posteljo. »Toda rešim jo!«
Ugasnil ie svetiljko in v temi ga je prijela potreba, da zmerja Erika. Zakričal je trikrat na glas: »Slepar!... Slepar!... Slepar!..
Nakrat pa se je dvignil in oprl ob komolec; mrzel pot mu je obli! senca. Dvoje oči, žarečih kot žerjavica, se je zableščalo ob vznožju postelje. Strmele so vanj nepremično, grozno v črni noči.
Gospod
te Sprejme na hrano in stanovanje na Starem trgu 26. III. nad.tr,	1S16S
Malt oglasi, kl slutijo v posredovalne In socialno namene občinstva, v«aka beseda 30 par. Najmanjši znesak Din »•—«.
Ženltve, dopisovanje ter oglati ctrogo trgovakaga značaja, vsaka beseda Din 1'—. Najmanjll snetek Oin »9-—>
Če^koslov. obec
V robotu 15. tm. večer vrotlidfca krasne česk4 svet
' .	, t ___r7we.maa i
■^uzka ve Zvezde o večer. Prvi de, h vidite
-t*. eJ!'.o.
13105
Čevljarska zadruga
r T iibljani' naznanja inte-
«*t-it«6, da 36 Trži Pr>-hodnja
pomagalska preizkušnja
» r.e.ialjo dne 30. maja 1.1. Tozadevne prijave, katerim je predložiti učno iit*icc-valo ter izpričevalo o Obrtno nadaljevalni Soli. e« prijema najkasneje do 2». i* i,; v zadružni pisarni, Hrenova »lica i. Načelstvo 13223
Dekle z dežele
... zna tndi šivati," pridno in pošteno, se išče za vsa gospodinjska dela k dvema otrokoma.. Naslov v tsDrsvi .Jutra--. -	13318,
Poverjenike
zanesljive in agilne proti proviziji iščemo na sedežih vseh trnkih poglavarstev mariborske oblasti.. Ponndbe na oglasni zavod Kovačič, Maribor, Slomškov trg.
1-3122
Perfekten dopisnik
ta slovenski, hrvatekošrbski in nemški jezik, se išče. Ponudbe na upravo cjntra* rjod znečko cDopisnik*.
t3190
Prekajevalec
išče' službo.' Naslov v npr. | cjntra*.	13192.
Boljša gospodična
vešča hrvatskega in itali-j janskegs jezika, šivanja ir. [ ročnega dela ter vseh drugih hišnih opravil, išče mesti pri majhnih otrocih, , event. kako drago mesto. [ Nastopi lahko takoj. Ponudbe na upravo cjntra* pbd cLiubiteljica otrok*.
13251
Katera gospa
sprejme dekle za časa po-1 čitnic na deželo k otrokom j ttii za drugo lahko delo. — 1 Kaslov pustiti v upravi 1 .Jutra* pod značko «čcz I pbiitnicet.	13232
Čevljarsko orodje
stroje, sobno opravo itd. proda radi opustitve obrti Marija Dollenc, Ljubljana, Gosposvetski cesta štev. S.
13226
Kolo
skoro novo, prodam za Din 1800. Ponudbe na upravo .Jutra* pod .Kolo 76».
13176
Sokolski kroj
se proda Naslov pove upr. .Jutra*	13179
Kuhinjska kredenca
proda cJutra*.
bela. :se proda Kje, pove uprava
Pripravljalni odbor nar. strokov, zveze za Vič
priredi na Binkoštno nedeljo
izlet v Pekel
pri Borovnici. Vsi, ki bi se udeležili tega izleta se va-'-4jo, da se udeleže sestanka, vršečega danes, t. J.
15.	i. m. ob 1:21 v gostilni „a pošti.	I-2®'
Zagorje ob Savi
V nedelio, 16. t- m. ob
16.	uri v Sokolskem domu
pevski koncert
Ljubljanskega zvona
13028
Služba slaščičarja
pod značko cKeks 101* jo oddana.	129»
Elektromonterje
i5Č6 «» Hrvatsko ve'einua-strija. Le popolnoma samostojne, zanesljive moči i izkušnjo v montaSi za pr^v, sti vod in opreme sklopnih naprav visoke in nizke napetosti, naj se javijo s navedbo dosedanje zaposlenosti in pošljejo prepise izpričeval na upravo cJutra* pod šifro cElektromonter*.
13212
Mlad natakar
Seli mesta kot jedilonoša. Ponndbe n» upravo cjutras pod • šifro »Ljubljana 254». ^	13234
Hietaia deklica
išče sinžbe. Kaslov: go6til aa cKoroški dom*. 13241
Knjigovodkinja
a - večletno prakso, išče službo. Cenj. ponudbe
Pohištvo
Prodam po nizki ceni več hrastovih, orehovih, mehkih spalnih in knhinjskih oprav — Josip Karnik, mizar,- Zg. Šiška 51.	13052
npravo cJutra* pod; značko »Samostojna
242*.
13242
Šivilja-pomočnica
se takoj sprejme. Ozira se samo na prvovrstno moč. Kaslov pove uprava »Jutra* 13185
(dobe)
Pletilje
vopoinoma izurjene, se ipreiPieio v trgovini Franjo Ahlin, Sp. Šiška. 13161
Izurjena šivilja
m, ?prejme na deželo. — Naslov pove uprava cJutra* 13157
Potniku
ki mnogo potuje, predvsem po deieli, oddam zelo do-nosrO provizijsko zastopstvo. Ponudbe pod značke .Donosno* na upr. »Jutra«.
13116
Učenca
za mesarsko in prekajeval--.ko obrt sprejme takoj ■Pran Golob, mesar in pre-Ujevalec, Ljubljana _ VII. Jetaejeva cesta 47. Hrana in stanovanje v hiši. 13083
Učenec
za fotografsko obrt, so sprejme. :— Kaslov pove uprava cJutra*. 12924
(iSfiefo)
Mesto blagajničarke
išče gospodična. Event. pomaga tndi v pisarni. — Ponndbe na upravo cJutra* pod cPoštena in marljiva*.
13073
Blagajničarka
išče stalno mesto. Pomaga tudi v pisarni. — Ponudbe pod .Sirota brez staršev* na upravo- .Jutras. 13972
Kuharica
Vpok. žel. uradnik
40 let 6tar, z večletno priv jrakso, zdrav in agilen, šče. ob skromnih zahtevah >rimerno mesto. Vešč je tnjigbvodstva, korespondence in vseh- pisarniških poslov. Cenjene ponndbe pod »Delaven 1500» na npravo .Jutra*.	12743
English
lessons glves english tea-cher Method Berlitz. Infor-ar.ations by Mr. Lenczyzky, Čopova cesta 19, Adf. Will-m£:	rim
1316?
Majhno posestvo
lepo, 2 njivi, sadni vrt, 1 parcela prota. zidana hiša, velik hlev. pripraven za delavnico tn kozolec, vse v dobrem stanju, v vasi Nad-gorica 38. pošta Jeiica pri Ljubljani, se proda za Din 50.000. - Pojasnila daje Zupan, Kadgotica. 12833
Proda se stavbišče
v sredi mesta po ugodni ceni. Kaslov pove uprava cJutra*.	13240
Proda se v bližini elektf. železnice ležeča
hiša z vrtom
kletjo, elektriko in vodovodom Stanovanje se po potrebi do jeseni l.;_ l. izprazni. Ponudbe pod iiiro cJesen* na onr. cjntra*.
13170
Na Jesenicah
iščem kompletno stanovanje
event-. večjo prazno sobo. Plačam dobro. C-enj. ponudbe pod .»Stanovanje na Jesenicah* na upr. cJutra* 13172
Dve lepi sobi
se takoj oddaste. Naslov v upravi c Jutra*.	13175
Šivilja
išče sobo tndi kot sostanovalka. Dopise pod šifro cTakoi* na upr. cJutra*.
13188
Starejša gospodična
sli vdova brez otrok, dobi v hotelu, v lepem letovi-šcarskem kraju brezplačno čez poletje v vporabo čedno opremljeno 60b0. Pogoj pomoč pri računstvu in korespondenci. Prednost imajo one, ki so v gostilniški stroki izvefcbane. Ponudbo na upravo «Juira* pod značko ; Letovišče*.	13187
Bencin-motor
BtojeSi. 4 H P. kompleten, se •oda za 3000 Din. — Jos. •nsnik. Kamnik. 13217
K'
Proda se:
1.) Veš 'ličnih železnih vrtcih . vr»t — 2.) cSlovenski Narod*. letniki 1916—1925. Naslov pove uprava cJutra* 13173
Opremljeno Sobo
s posebnim vhodom,- oddam dvema gospodoma. Naslov v npr. cJutra*.	13107
A I 874/23—27.	1S193
Prostovoljna sodna dražba nepremični«
Na prostovoljni sodni dražbi se proda hiša z vTtcm pri izklicni ceni 9S.2M Din- 10 p dne 24. maja 1926 ob 15. url v Ljubljani. Krakovski nasip št. 29. — Dražbeni pp-goji so na vpogled pri okr. sodišču v Ljubljani, Soba št. 33. — Okrajno ' sodišče v Ljubljani, odd. t., dne 8. maja 1926.	13193
Tkanine za pohištvo
gobeline, peresa za pohištvo, vrvico, pasove, žeblje orodje za tapetnike itd Zahtevajte cene in vzorce! Trgovinsko k. d.. Zagreb, Ilics br. 45.	147/U
Ratna šteta!
2 %državne obveznice >roda.ja na mesečne obroke i. P e v a 1 e k, Ljubljana, Židovska ulica 4.	134
Kože
vseh vrst divjih živali kupuje D. Zdravii, Ljubljana. Florijanska ulica št 9.
97
Bukove plohe
vsaj pred nekaj meseci rezane, 4—10 cm debele, od 2 m naprej dolge, nežamane kupim. Nadalje letve 20/50, 2oi50. ž—4 a dolge in deske ta embalaSo 18 in 15 mm debele, tudi ozke 1—i m dolge III in IV. vrste. Plačilo takoj. — Ponudbe pod cBnkovina 31*.	13099
Priklopni voz
za motorno kolo. najlatji tip, kupim. — Celje, vila cJOŠt*.
samostojna, vešča tudi srbske, kuhinje, se išče ta sezono v hotelsko restavracijo na Gorenjskem. Kaslov pove upr. »Jutra*. 13067 Brivski pomočnik dobro izveiban, se sprejme takoj ali s 1. junijem v -.o službo. Hrana in stanovanje v hiši. Mihael God-nov. brivec, Tržič. 13066	Občinski tajnik 1 Išče m«6to pri kaki občini, j ali kot pomožni tajnik, ter j tudi pisarniška moč, s do-1 brimi spričevali, Ponudbe na npr. cjntra* pod lifro 1 .Vesten 354*. 13254
	Kot gozdni paznik ali viničar, iščem slnžbo. Naslov pove uprav« cJutra* 13194
\ktivni kakor reducirani javni ia zasebni uradniki ki 'e svoj prosti čas po--'eti ti resnemu delu, naj eijo svoj naslov na upr. Jutra* pod snačko »Cat j. zlato*. 12746	
	Knjigovodja t večletno prakso in znanjem slovenskega, srbohrv.,. julijanskega in nemškega jezika, igče tluibe ta popoldanske tire. — Cenjene ponndbe na npravo »Jutra* pod značko »Snjigovodja-Korespondent*. 132S7
Sposobne potnike »prejme zavarovalnica v J.iubljani. Ponudbe na npr rjn.ra* pod eifro »Stalna .inžba 745*. 127«	
	Brivski pomočnik 23 let star, teli tluibe- — Franjo Luker, LJubljana, Kongresni trg 6. 13171
300 krojačev • sposobnih za samo bo!ji< »ionfekcijo. potrebujemo. -iv; osebni prijavi te tlas rtt l.rhko takoj nastopi. -Pismene nonudbe se nenv« ■uiejo Mehanifka tvornic '.dijela u d_ Zaereb, Sav M " 1269	Knjigovodkinja samostojna, perfektna tlov.-nemška koreepondentlnja, e tnanjem srbohrv. in italijanščine. išče primerne s 1 u l b e. — Ponndbe po« .Spretna 228* na npravo cJutra*. 132®
Steklena strešna opeka
je zopet v zalogi pri Združenih opekarnah, d. d. v Ljubljani.	100
Manjša stelaža
pedel in nekaj primitivne pisarniške opreme, se takoj proda. Naslov pove uprava cjjitra*.	13253
LangenScheidt
pisma: francosko in rnsko, prodam po 425 Din. Ančik, HI. reai. gimnazija. 13204
12810
Sobo za pisarno
manjšo, neopremljeno, s posebnim vhodom, iščem za takoj. Ponudbe pod značko .Solidno 249* na upravo cJutra*.	132^9
Stara trgovina
na prometnem prostoru v Ljubljani, dobro vpeljana na debelo in drobno, se proda Ponodbe pod šifro .Din 250.000* na opravo cjntra*.	13223
Jermena za pogon
rabljena, se kupijo. — Ponndbe aa Stroino mizarstvo Bled — Ml ino.	13221
K n p i m o veCjo množino rabljenih
tramov in desk
čolaric. — Pismene ponndbe i	--■* -naSko
13139.
n» upr.. cJutra* pod značko cDesfee*.
Gospod išče sobo
I zajtrkom v bližini dramskega gledališča. Ponudbe na npr. ' cJutra* pod šifro .Takoj 33».	18358
Opremljena soba
« 2 .posteljama, se odda 2 gospodoma ali. gd5., eveijt. tudi s hrano,'*" sredini m«-sta.; .Kaslov -pove Uprav« cjntra*.
Soba i 2 posteljama
lepo opremljena, se takoj odda. Naslov pove uprava
V upr. «Jutra» naj se dvignejo pisma
pod naslednjimi šiframi: Akreditiv 777, Agiien 30, Bodočnost 27, Brei gospodinje, Bugarija 2. Carinik, Družjibnica 161, Doigočatna Ljubljana, Evsebj', E. R., Etna. Hrabraslov, Konver-zacija. Knjigovodstvo. Komplet, Kandidat, Ljubljana 36, Lep dom 28, Ljubljana 100, Lepa jesen, Mirni dom 27, Maj 5, Mirna 39, Marte, Majniški dom, Marljiv in pošten, Nujno 2500. Neža, Urša, Opremljena 954, Pomlad, Provizija 25. Pon-tiae, Plačilo a cassa. Pro-tičari. Priložnost 10144. Stanovanje 100,' Stroj 475, Soliden In dober računar. Spomlad 1926, Z. Skrabar, Specialna obrt. Takoj 496, Trije mladi, Učitelj. Vele-triec, Ujedinjenje, Vrtna-rica. Veseli maj, Zvečer. Zvezda sreče, Zenitev, št.: 155, S5. 456. 10.
Pes volčje pasme
se je našel- Dobi se na Viču št. 94 pri Ljubljani.
13186
Soba
za pisarno, modistovski salon ali slično. se odda v Bethovnovi ulici štev. 9/II, levo.	13235
Sostanovalka
se sprejme k mirni	gospodični v lepo sobo z	elektr. razsvetljavo. Naslov	v upr. cJutra*.	13256
Lepa soba
prazna ali opremljena, se odda v centru posamezni stranki. Naslov pove upr. cjntra*.	13216
Doktor comerc.
26 let star, Slovenec, svet-sko izobražen, korekten in simpatičen, sedaj disponent veleindustrijskega podjetja, v urejenih financ, prilikah, želi poznanstva radi odsotnosti iz Slovenije tem potom gospodične iz samo zelo ugledne obitelji. Obširnejše dopise prosim na naslov: Dr. Rougon • Kalan, Beograd, Posterestante.
13184
Sostanovalec
se sprejme lahko takoj k mirnemu gospodu. — Naslov v upr. cJutra*.	13214
Opremljena soba
»e odda dvema gospodoma na Frankopanski cesti št. 12 13211
Opremljena soba
posebnim vhodom, električno razsvetljavo, event. s hrano, se odda. Naslov v upravi .Jutra*	13210
Siv plašček
je pozabila v 6redo v Zvezdi aa klopi deklica. — Pošten najditelj naj ga odda v trgovini cUrek*, Cankarjevo nabrežje.	13191
Pri včerajšnjem popoldanskem gorenjskem vlaku v
4 ali 5 kupeju se je izgubila
črna ročna torbica
s srednjo vsoto denarja, lor-njonom z zlato verižico- — Ker je izgubljeno drag spomin, se prosi proti nagradi isto vrniti na npravo cJutra*.	13198
Jovo — Celje
V nedeljo Zidani most. — P... o sledi. — Zdravo!
13208
Poročiti se želi
241etna gospodična, ki ima 25.000 Din gotovine, opravo in če treba tudi stanovanje Vpoštevajo se samo inteligentni gospodje Vprašanja na- upr. cjntra* pod šifro .Ugledna*.	13098
Vsi šolski izletniki!
Hotel «Zlatorog» v Bohinju
nudi vsem šolskim izletnikom navadno kosilo po 10 in boljše po 15 Din. 13071
Najlepši spomin
je ta birmanko in birmanca
fotografija
Priporoča ee najtopleje v&-iecenj. botream in botrom foto-rtelje D. R o v š e k, Ljubljana, Kolodvorska 34.
Cene zmerne.	12017
Priznano najcenejša in najso* Udnei&a trgovina s če vili ie
„DOKO"
' v Prešernovi ul. 9
na dvorišča vhod zraven glav. pošte
Damski lakasti • . ...
Damski lakasti......
Damsk' ševro s špangami . . Damski Hzkt .	. .
Moški boks, šfmi ali amerikan Moški boks, širni ali amerikan Moški nizki čevl|i, na finejši Moški nizki čevlji, najfinejši . Platneni, nizki čevlji, najfinejši
Vse b ago >e zajamčeno in se izdeluje v la tni tovarni v Zg. Šiški. Naročla po mer točna in najcenejša. Popravila čevljev se
Izvršujeio v najkraišem času Zunanja naročila po povzetju se razpošiljajo točno.
Din 2» Din 170 Din 150 Din 12 Din 200 Din 190 Din 190 Din 17i Din 80
Cenjenemu članstvu javimo, da so zaželjene knjige že prišl6: angleške (Tauchnitz V.), spiritistične ter Naii-vina cRasputin*-
Knjižnica Splošnega ženskega društva
Rimska cesta št. 9, pritličje desno. Posluje vsak torek, četrtek in soboto od 5.-7. ure popoldne.	13180
be
Samo 800 Din
stane lep, nov gramofon z 10 dvostranskimi ploščami. Kje — izveš iz inserata v nedeljo 16. t. m. Ne pozabi citati.	12900
Pianino
tudi za električni pogon, se poceni proda. Naelov pove uprava cJutra*.	13220
Dobra hrana
opoldanska in večerna, se dobi v Tavčarjevi ulici 4, II. nadstr. desno. 13230
OBLEKE
za gospode in dečke nudi v krasni izberi in po najnižjih cenah
samo
I. MAČEK
LJUBLJANA
Kdo posodi
potniku 8000 Din, ki jih nujno rabi ta dobo H leta. Plača do 40 % obresti in za, uslugo vtame še kak predmet seboj. Naslov poslati na upravo .Jutra* pod .Nujno 40%*.	13250
Godbeni kvartet
se išče za poletno selijo za nedelje in praznike popoldan. blizu železniške postaje na Gorenjskem. Ponudbe pod cKvartet* na upravo cjntra*.	13215
sžalni stali
I
■ samo Din 170" raz-M j potilla o novzetju 1B "udotf Radowan,
tapetni*. 39 a Krekov trg IIIIINIltHtH
cjntra*
13248
Motor
N. S. C. 8W PH, r prav dobrem stanju t novo pnen-matiko, prodam »li zamenjam z» drugo blago. — Naslov pove oprava »Jutra* 13006
Moško kolo
jo lepa kletka t dobrim pevcem kanaržkom, se eeno prod*. Naslov pove uprava
<Jntra>.	13219
Damski slamniki
najnovejše. oblike po konkurenčni ceni se dobijo — kakor tndi sprejemajo stari v preoblikovanje -» tovarni Alojzij Skrabar v Domžalah	144
f otoatelje D. Rovšek
Kolodvorska alic* štev. M
se priporoča najtopleje m fotografiranje šolskih in dru-štvenih skupin. Tndi družinske skupine pridem slikat n« dom. Cene tmerne.
12919
Daljnogled
(TeldsSeeher) prodam. — Kaslov pove uprav« «Juir»» 13239
Dira
ie mala decimalna tehtnica se ugodno prodasta. Kaslov pove npr. »Jutra*. 13200
Spalnica
dobro, ohranjena, s tropre-datno omaro, se poceni proda u Dolenjski cesti ». 10, pritličje. 13802
Opremljena soba
se odda takoj solidnemu ospodn ali gospodični. — '»slov pove uprava »Jutra* 13255
Na stanovanje
eo sprejme gospod, otir. dijak v lepo zračno sobo v bližini obrtne šole. Naslov pove npr. cjntra*. 1S206
Družabnika
aH družabnlco
s kapitalom 50.000—150.000 Din sprejmi dobro vpeljano podjetje na prometnem kraju v Ljubljani. — Ponudbe n* npr. .Jutra* pod šifro. »Zelo dobičkanosno* 13257
Mesarija
ta odda v najem ali na f	' "
ljtni
V bližini Evrope
te odda sobe ta enega ali dva gospoda; event. t hrano Kaslov pove nprava cJutra*
13203
rmetnem krajn v Ljnb-Ponndbe na upravo .Jatn* pod. šifro »Meea-rija 49».
13149
Sedlarska, tapetn.in pleskarska obrt
na Gorenjskem, te takoj odda v najem ali _ proda' t vsem orodjem, stroji in stanovanjem: vse električno razsvetljeno. Ponudbe na oglasni zavod Kovačič. Maribor, Slomškov trg. 13183
Opremljena soba
1 električno razsvetljavo, te tako; odda v Gosposki ulici Ji. 10/1.	13224
I i č e s e v centra mesta Aleksandrova o. ali Okrog poŠte
stanovanje
t 5—6 sobami, event. proti zamenjavi s 4 sobami, lepem krajn, blizn opere. Kaslov pove tinrava ,»Jntra» 13199
Za stalno službo se išče 753 a • •
Ponudbe na upravo Jutra pod „Sta!no takoj".
Ko&alUže
ili
v bogati izberi
LUD ČERNE,
zlatar in juvelir Ljubljana, Wo1fova ulica 3. čgio a
Cene Te | ootegneio notri vTEKSTILBfiZAR
na Krekovem trgu H. 10, LJUBLJANA Ne more* se zoper-stavi aH Izloibenlm cenam, da nc bi ku •■■■■■■■■■■»•i«"*.
Psstyan (SlovaskoS
pomaga <z-
va red 10 proti raumi, pro-tinu, ishi-asu.eskuda-tozn n žeesk m boleznim Žep:e
na močviina vrela i vir jo iz tisod met o g'o-bine ter posp šu jejo .nojen e. da bol -zen izgine Cene (renii on) i^Ter is Palače, od Din 120-— lia Pr.j Patri od
Din iO-— Pre^rasn lega Blaga Mirna
Tenis - Golf - Ves'anje - Od Dunaja ure (direkten vozi Inf-rmac Je in slav o sk>adl če - P'st. bl.,t za hišno idr v lo: L. Scfcre ber, Zagreb, A*fO0-m čki trg 1.	3816-..
Srnice m sospods
cefir, š fon, svileni mako. razne športne in spalne; kratke in dolge spodnje hlače, vse le U najboljšega olaga in fino izdelano, dalje tudi kravate, nogavice, naramnice i. t d., dobite - najceneje v Llooljani pri -
F. in I Goričar
Sv. Petra cesta 29-
OXE
Zadnja moda
te aiut in entlane čipke v perila — Uguant nizRt cent prti
IOM JAGEK-ChRAL
Imbuana Dvom 'rg 1 71:
«*«>««»««>*•*»***•**»tateteeeets«**

Avto vožnji
(taksa 6 sedeži) 382
spre ema naročila ter se priporoča Valant Fri-jc, Kamnik, Graben 1
M BM& zoodovinsKe povesi
šteemo Budalcv
Križev pot Petra Kuplienika^
Povest se godi v protestantski dot na Slovenskem.
ena orol. 17'—. »ez. 22'— ooStnire r: Naroča se i
M\\m Tiskovne zadruge y Mi

«Jafcr»»	I3ZK5 Si. IU, j^iilicje.	losufc riuur, cioaiesov irg. ioico_-----
ilttittje fa iidsl* » Komorni <Jutr» Adoll Ribnikar. Z. Katodne tiskarno dd. kot tiskarnarja Fran Jezeršek. Za inseratni del ie odeovoren Aloiz« Novak. Vsi
v Liubljant