* PRO - me TA (F —■ OVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE (Trečaiški ta upiavntlki pro ■tort: M87 8. Uaradala av. Offlca af pobUoaUoa: . 8C8T Bo. Lawa^>« ava. Talaphonat Laaradat« 4838. 1 mm -M - " t CHfCAGO, ILL., tomk, 12. novembra (Nov. 12)1918. SukaaHi Stev.—number 265. NEMŠKI AVTOKRATJE IN MIU1 REZE IZ DEŽELE. __m * Spolnnjejo se besede Hfilsona, spreg na groba Wasfcingttna. Washington, D. 0. — Nemškega kajserja ni več. Zbežal je pred nemškim ljudstvom v aprematvu llindj|e,000/W) SOVBAŽNBOA % motorejrkljev, strojnegs oljs drugih predmetov . s > Vear Totk, M. T. - fc Mitch-el Pel mer, upravitelj tujeaem akega Imet k a, j* nssnsnll aoersž-ne tvrdke. katerih imetek bo pro-4an v januarju ln februarju. Imetek teh tvrdk cenijo na 1200,000.000. Med temi tvrdkaml ate Blly Coal Compenija v Glrar da, III. ki laatuje 50,000 akrov premogovega polja, ln tovarne dr. Jaeger HanHair Wooieti Kjr di naznanja, da v prihodnjih dveh teddlb proda za $1.000,000 draguljev, Weer©v,#s>, . osnja, ŽIVILSKI UPEAVITSU OD-POTU JS V BVBOPO. Wsshingtou, D. O, — Vss znamenja kažejo, da sedejo sestop-nlkl narodov k mirovni mizi In Isrsvnsjo vprašanja, ki se tičejo prizadetih narodov. Prsdsednlji Wlleon je priporočil žlvllakemu upravitelju Hooverju, da prs vss-me oskrbovanje z živešem oevo-bodenlh narodov v Evropi. Da izvrši to nalogo. treba, ds takoj odpotuje v Kvfropo kot New York, M. Y. — Due 7. ok-t obrane je vVšil tukaj velik shodi Jugoslovanov iz New Yorka, na katerem ao bili Slovenci, Hrvati in Srbi. Ta ahod je pokazal, da je med Jugoalovani prodrla demokratična ideja, daefravno ae je samo S. R. Z.. odkar je bilo ustanov, ljeno, borilo za uresničitev pravih demokratičnih ciljev na, podlagi izjav predsednika Wilsona. Shod v New Yorku jo radltegn velikega pomena, ker dokazuje, da ao boji, ki so se vršili msd raznimi jugoslovanskimi grupami vadi bodoče Jugoalavije, rodili spo-znsnje, ds jc združitev Jugoslovanov mogoča v skupni državi, ki temelji na pvavih principih demokracije. Na shodu so bili tudi Dalmatin-ci, med katerimi je bils vsled ns-pačne vzgoje ln neumevanja sedanjega časa in ljudskih zahtev še vedno večina za ataro A vat ri jo. A-11 tem Dalmatineem so se odprle oči, mrena jim je psdls raz oči, ds ao spregledali 1n spozftirtl, dt PIP dina rešitev Jugoslovanov v svobodni. nedeljivi jugoslovauakl republiki, ki olmega vae Slovence, Hrvate (n Srbe. , In ko je govornik dr. Hinkovič dejal, "po zagrebških ulicah done pozdravi jugoslovanski republiki. Oni so tam v* suženstvu ln ml ne moremo tukaj na svobodni zemlji zaoatajatl in zato zaključim svoj govor z besedami: SlVELA JUGOSLOVANSKA RSPUBLlKAt, se je pričelo ozračje tresti cd bur-nega aplavza, ki je zaorilo po dvorani. Mnogim oaivelim moteni, ki ao očutifl vso krutost svstro-ogr-ske habsburške vlade, ao zaigrale solze ginjenja v očeh, kajti dožive-H ao, o čemur niao sanjali, da dočakajo : poraz in strmoglavem jo habsburške avtokracije in ustanovitev svobodna in demokratične Jugoalavije. Za njim jc govoril Srb Dušan Bogdanovi?, doma Iz Like. Izjavil je, da a* Jugoalovani lahko razvijajo lc v svobodni In demokratakl jugodovanakl republiki, Poslušal-cj so ga nagradili z burnim aplav-d i ran je ni. Zadnji pe govoril don Niko (irsko vIč. Tudi njegov govor je klical in spodbujal k ustanovit vi jugoslovanske reupohlike. Tako je prodrla ideja, da je tre ha ustanoviti jugoslovansko repu bilko, da Imdo Jugoalovani vea Ži veli v demokratični državi, v ka ter) bo ljudatvo odločalo o svoji usodi, ki jo je H. R. Z. vztrajno go-jilo ln širilo, odkar je bilo usta-novljerto. Danca ne more biti med nami več peaimlatov. Jugoflovani ae združujejo in zedinjujejo. njih cilj postsjs z vaaklm dnem ImlJ e. noten. člmHalje glaanejše zahteva jugoalovanako ljudatvo evoj« re-publiko. In ta pojav jamči, da pro-dre ljudeka zahteva bi ae uresniči jugoalovanaka republika. Ohioago, IU. — Prve veati, da je Nemčija podpisala premirje, so prejeli veliki dnevniki ob 1:55 a. m. v pondeljek. Ko so se v uredništvih prepričali, da*sQ veuti au-tentlčne, je bilo kiualu speče mcato obveščeno o tem zgodovinskem dogodku. Tale f ou je raznese! kmalu vesti po mestu, oglašati so se pričele po-satuezne parne plščall iu kinalu je vef zbor parnih piščalih naznanjal, da je pcdpiaano premirje. ' Ljudje so pMčeli vstajati, razo-bešati zastave ln okrašcvatl hiše t zustavaini. V desetih minutah je bilo >i»e na nogah in«kmalu ao ae formirale povorke, ki ao naraščale v nepregledno dolge vrste. Kmalu so dobili tudi godbenike, zapustiti so morali postelje, vzeti iuširumfute ln cditl na ulice, kjer ho se xa njimi uvrstili ljudje. Gla-sna godba je apravila kmalu iz postelj še bolj mlečne ljudi in ob štirih zjut rej je bilo več ljudi ns uli-ceh ket pednevu. fctioUauiem mestu h,-je pa že ob treh zjutrsj trlo ljudstvo ns u-lici kakor podnevu. ljudje ao se trgali za časnike, ki ao prineali pr> vs vesti o podpisanem premirju. Nu atotine avtomobilov In drugih voz je bilo nenadoma v meatu, ki so pomnoževall gnečo na ulleah Pollcajake rezerve, ki so jih držali do nedelje Žvečer na postajah so bile doma, kajti pričakovali niso, da prldojo vesti o podpisanem premirju ponoči. Policijski la J t na nt Williant Murphy je hitro izdal tal redbo, da ae pozovejo rezerve v službo. Okoli treh zjutraj je Imel okoli 100 mož za vzdržšvanje reda v notranjem mestu, Povorka za povorko se je ras vi* jala v notranjem mestu, od ust do upt so pa hit*le besede: "Vojna ja konec I Zmagali smol" SOVRAŽNOSTI MER NEMCI IN ZAVEZNIKI SO PONEHALE. i ' f* BI Paao, Ta* — General Fran ciaeo M ur gla je proglaall vojni sod v državi Clvavl. General Ignazlo Knrbjucz, odKtavljeil pro-vliMirični governer, se nahaja v zapadnl Clvavl ln zbira domobrance okoli ael»e. Ustanovil Je svoj glavni ijtati v Guerreru. LADJBOBADNIlTVO PBOCVI TA. Waehington, D. 0. — V arneti-šklk led jedel n irah ao dogradili v oktobru aedem b eedetned#we| la-dij a WM,000 t mm mi mrtve tež«. l^iris, U. nov, — Maršal Foch, vrhovni poveljulk zavezniških armad, je daues sjutrsj isdal uli drče povelje vsem geuersloiu na zapadli! fronti t "Bovrašnoati rhed Ncsnoi in za vaznild prenehajo 11. novembra ob enajsti uri prodpoldne (po čl-kaškem času ob petih zjutraj). Za-vozniška Čete ne smejo do nadel j-naga povalja iti čea črto, katero dosežsjo ob navsdeni uri navado nega dna. — Maršal Foch.'' London, JI. nov. — Lloyd George Je IzjsvM, ds Je bilo pre. mlrje pod(>iaano od petih zjutraj (ob polpočl po čikaškem času). \Vashlugtoii, 11. nov, — Držav-ul department je danos zjutraj ob treh izdal krst ko poročilo i ,4Pre. mir je je podpisano". Ts kratka vest je naznanita Ofioljelui konec vpjne in začetek splošnega premirja, za katerim gotovo aledi mir. Vest je btla hitro raspoMlana po lusojavni žici šlrom vseh Združenih drŽav ln elektrlzirala vae pre-blvalstvo. Parne plščall 90 zatulile, zvonovi aazvouili, ljudje « dill, pd hišah ho se ppja i.. V ........tki. je bila na- vseh mest tlsočema množica, ki Je pričela paradirat! In rajati kakor zadnji Četrtek tn še bolj, kajti zdaj je bilo vea, kar zadnjič nl bilo. V pčnddjek je bil narodni praznik, katerega hI je ljudstvo samp vzelo ln praznovalo zmago nad zadušeno nvtokrseljo v Nemčiji; bila jf obenem proslava velike zmage, nemške demokracije, ki Je t zmagoslavno revolucijo zdrobila kajterjev režim, medtem ko ao »sveznlkf zdrobili prusko milita-rlatično silo. Predsednik Wllaon je bil ob če-triih zjulfaj obveščen o pcdplaa-nju premirja Pogoji za p«4mbjc zahtevajo, da mora biti armada demobilizirana .Izvkemši toliko kolikor potre-buJejo vojaštva za vsdrževsuje reda in zaveznike čete c/kupirajo atrateglčne točke ob Reni. KodanJ, U. nov, — Nemška rsvolutionsrna stranka — delavci, rajnki, pomorščaki la kmetje pod vodstvom obeh lociali-stični* frakcij - ilavt danes po-polno Imago. Vae nemške dinastljs ao padle in vsi vladarji ia njihovi prlnd 10 pobegnili kolikor jih ni prišlo v roke revolucionarjev. Viljem Hoheteoilsrn, nekdanji mogooni kajaer, je pobegnil f leno, kron prieent, Hindenburgom in ostalim generalnim štabom na Niao semskf. Bsrtha Brupp, posestni ca vllikih tovarn aa topove v Bs senu njen saprof aa. Belim, kajnefjev finančni svetovalec, Je Izvršil samomor. Na oeearski palači v Berlinu vihra rdeča aaetava. Vojaki ao potrgali esssrsks kokarda f svojih anitomi in čelad in jih narfotrm sUlI g rdečimi trakovi Vojaaffi odbori ao prepovedali nositi le lesne krišes na pcHh. Na Pruskem, Bavarskem, Sak tonskem, Virtemberškem in v ilesvfg-NolMoiau je praklamira- Danea gorkejfie v fllinohm; ju- Hoinčni «/hod 0»1 « s. m ; aoln/ni zsh^id ob 4 M p m. pod kon-i slad In. treie revolucionarjev ia stari J pen j« včeraj izjavil s svojim slu 'mm, I nik v rajhstagu, je predsednik nove vlade. Po poznejših poročilih je bila krvava bitka med rcheluimti lu lojalnimi vojaki za poaest oeaar. ake in kronprinčeve palače, tmla boj nl trajal dolgo. Uradno poro. čilo nove vlade ae gluai, da so bili u bi t«i le .trije vojaki, medtem ko je bilo večje število ranjenih. % Revoluclja sc je razširila ku kor mogočni plamen od onega do drugega konea Nem^je. Hoclall. * stl so po vseh mestiih organizirali krajevne dolavako-vojaške avete po ruskem uzoru, ki so prevzeli lokalno vlado v svoje roko. Tuj. al, posebno Skandinavski, holand-*lii iu švicarski trgovtd, bete v velikem strs>hu la NcmMJe. Vojni vjatniki ao naenkrat po-stali svobodni — ln Uh na sto-tisoče v Nemčiji - in f mnogih slučajih 10 pomagali revolucionarjem do zmage. Bcribiča ul so s velikim veae-Ijent pozdravili vest o Viljemovi odpovedi. Takoj so hllc po meatu ogromne maiuiCeatacije zmaguvl- ------------ B^BBBB sv* Itval Liebkneshtl" Delavsko-vojaški sveti v 1vtp» ; skem. t^tuttgartu, KoHnu In lln-uoverju so proglsalll republiko} v Badenu je tudi proglašena ra* publika. 7 Proglas nove vlada, Amatsrdsiu, |1. nov. — Brezil-Ano ursdno poročilo iz Berlina se glssl, ds Je Kliert, predse4nlk- v nove vlsde, Isdsl včersj spel na IJuldstvo, v k^lcrftn pravi med drugim»' ^ (v Dršavljanll Po sklepu Uvrša-valnega odboifc Delavalm-voja. škaga r sveta in revolnai—arne stranke imam nalogo otfaliHra-tl novo vlado, ki bo prva ljudska vlad* v Nemčiji. Dolžnosti novs < vlada ao vellks ln prva je, 4* fri-bori ljudstvu mir in ohrani sodo-ve svobode, katere nam Ja Igvo. Jovala revolucija. Driavljanll Apeliram na na, vae, da pomagata novi vladi graa mi svojimi silami. VI veste, kako vojna ugraša prehranjevanje ljudatva, Id je prva potreba v pe. litišnem življenju. Revolucija ne sme ovirati produciranj*. raava Sanja in . dlstrtbuoijs Uvll. Po-manjkanje hrane pomeni ropanj« tal mlaerije as vae in rtrnl deUv. ei M najbolj trpeli. Na>strošJt» kasen aadene vsakogar, ki bo skušal neti, prikrlU ali ovira« živila Državljani I Vrnite ae vsak na noj dom ln ikrtitc aa red in ulr." Ko mi rebdne čete prišle v Ber- • In, Je W00 imrtiorščakov obkoli-to poslopje soeiallstlčnega Hal s w Voraacria", ds ga varujejo v dučaju bat je v z lojalUtl Toda revolneija j« zmagala brez imaebnega prelivanj^ krvi. f Na tiaoče Čaatnlkov ae je podalo brez boja, ko a« videli, da se I Jud. atvo več ue šali. Vea avet ae čudi, lukn hitro so revolucionarji adroblli ku^r' je v režim. Htvar se Je organlsl-rsle že nekej meaeeev, tods delo jc šele IHlo dovršeno, ko ate Lleb-kneeht ln IHaner prlšls is zapors. * LlebkneMit je šel ne sevsr, Wa-nsr ps ns jug In v dobrem tadnu ^ata organizirali delavako-voješke —n i« iiw vi uta le šesta vl Ion a le — ns obeh kouelh Nemeijet rJikl^Tfrilrik-tU .........< ..........> I"«1"' pritaji Ma*)MU>l fodfnimt1 ((HIi* u «. a», t M.) /.—NUMBER 265. "PROSVETA GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE , _____• Izhaja dnevno razen nedelj in praznikov. LASTNINA SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE / Cone ogfklov po dogovoru. Rokopial ee novradajo. Naročnina; Zedjnjene driave (Izven Chlcaiel A * fcfc' 11.60 ta pol leta in ite u tri mesece; Chicago In inozemstvo $4.50 na loto, 12.26 ta pol leta, fUH ta tri meeece. Na«lev ia eaa, kar Um etlk • IkUai . "PROSVETA" 2487 Sa. Uwa4alo Aveooa, Ckicago, ilttmttf . THE ENUGHTENMENT" Orgaa of tke SUea»la Natl—al Ramafit S«eiaty. Sobecrtotion: United Statee (sscept Chicago) and Caaada 18 par »ar Chicago and forelgn coontrlefr S4.Š0 ysr Toa*. t ■itutiM AdiraMi "PROSVETA" 1417 So. Laarmdale Avanse, ChUage, W—»*• TelefOg Ul—kte 4438 RS JC Data« e eklaeaaju a. pr. (Nor. 1S-IS) poteč valogo bm ia »aelee* k. da vem je e tea> daavoai patakla aaradaiaa. Parita jo da to eam ae aeUtd itet. t_• _ 2IVE2NI POLOŽAJ. Morje zopet postaja svobodno in s tem nastaja nova živežna situacija. Živilska uprava je že obljubila, da padejo kmalu omejitve za pšenično moko, če morje ostane svobodno in pride do mirovnih pogajanj. Odpravili bodo primtske pienični moki in prihajala bo zopet čista moka na trg. Mednarodni živilski svet je naznanil, da bodo omejitve odpravljene okoli Novega leta. Razlogi so v dejstvu, da bo lahko prihajala na trg pšenica iz Avstralije in Argen-tinije. Do sedaj je prišlo malo pšenice iz Avstralije v Evropo, kajti v Sredozemskem morju so prežale na ladje nemške in avstrijske potapljače. Po došlih poročilih so pšenico v Avstraliji spravili v skladišča, ki so jih nalašč zgradili v ta namen. Ta pšenica je sedaj pripravljena za izvoz. Res je, da 'pšenica s(fada med glavne ljudslca živila, vendar se pa ne morejo ljudje prehranjevati samo i pše-nico. Poleg pšenice potrebuje človek za svojo prehranitev tudi druga živila. In če bo morje odprto za prevažanje pšenice iz Avstralije v Evropo, bo morje odprto tudi za izvoz drugih živil iz Amerike v Evropo, ki jih ne pridelajo v Avstraliji, ali ki se spridijo vsled dolgotrajne vožnje na ladjah. Za U živila, pridelana v Ameriki, bo odprt evro-jiejski trg. Poleg moramo računiti, da se poveča živežni Af§ v Evropi, to se pravi, da bo treba v bližnji bodočnosti '"prehraniti več ljudi kot doslej. Zalagati ne bo le treba ljudstva v zavezniških državah, ampak zavezniki in Združene države bodo skrbele, da ne bo stradalo ljudstvo v Avstro-Ogrski in Nemčiji. Za pšenico imamo določeno maksimalno ceno, ki ostane, četudi naraste povpraševanje po nji na svetovnem trgu. Bati se ni torej, da se pšenica podraži. Popolnoma drugače je z drugim živežem, ki nima določene maksimalne cene in je njegova cena odvisna od povpraševanja po njem na svetovnem trgu. Ce se tak živež lahko izvaža v druge, tuje kraje, je samoposebica, da se n t domačem trgu podraži, če prihaja nanj v manjši množini, zahteVa po nJem je pa velika. To dejstvo priporoča, da morajo gospodinje še vpri-hodnje varčevati z živežem in ne tratiti z njim. Vsaka potrata z živežem pomnožuje zahtevo po njem na trgu, kar ga zopet draži in goni cene navzgor. Četudi dobimo pšenično moko brez primeskov na trg, varčevati bo treba z živili še vprihodnje, dokler ne nastane živežni položaj na svetovnem trgu zopet normalen. Takih vesti ni bilo iz Hm Yorka. Tam jt zdravstveni komisar dr. Copeland, Izdal je prav mile odredbe, ki so se samo nanašale na tranaportacijo ljudi v mestu. In komaj so poročila naznanila, da influenea pojenjuje v mestu, je dr. Copeland izjavil, da je treba kmalu odpraviti tudi te omejitve. Dr. Copelandove omejitve so obstale v tem, da naj pazijo na to, da ne bodo vogovi ulične, nadulične in podulične železnice nabasani Ž ljudmi, kadar odhajajo ljudje na delo in se vračajo od dela domov. V ta namen je priporočil, naj ae modificirajo delovne ure in vozovi uličnih železnic ne bodo natlačeni z ljudstvom. Kako enostavne so bile te omejitve in kljub temu je IU influenea iz New Yorka, kot je prišla vanj. In ko so dr. Copelanda vprašali, zakaj ni segel po bolj ostrih odredbah, je mirno odgotoril, če se naenkrat spremene navade miljonov ljudi ali. pa manjšega števila v majhnem mestu, tedaj nastane reakcija, ki povzroči to, kar se hoče zabraniti. Dr. Copeland ni hotel strašiti ljudstva z omejitvami, in wfvd4ril je, da je. primerjajoč ste-tistične podatke z kontuipaciranimi mesti prišel do prepričanja, da je ubral praVo pot. Ko se je leta 1889—1890 pojavila influenea v Evropi, tudi tam ni bilo ostrih omejitev. Dogodilo se je ravno to kot sedaj v New Yorku in drugih ameriških mestih, ki so izdala ostre omejitvene odredbe. Influenea se je pojavila nenadoma in ravnotakb na hitro je pričela pojenjavati in končno je vzela slovo. Vsled tega je pametno, da se s štatistiko dokaže, kdo je v pravem. Vzamejo naj se številke drugih mest, v katerih so bile ostre odredbe, in primerjajo s številom žrtev influence v New Yorku. Seveda je treba pri tem tudi vpoštevati število prebivalstva. VzHc temu pa ostane fakt, ki se ne da utajiti, da je influenea v New Yorku pričela hitro pojenjavati, čeprav dr. Copeland ni izdal ostrih omejitvenih odredb. In to povzroča vprašanje, kdo je v pravem: Dr. Copeland ali pa mestne občine, ki so preganjale influenco z ostrimi odredbami? Z. Z S., h kateri jc pridruženo'tudi prej imenovano dhištvo. Tu je bil splošno znan valed svoje aktivnosti in tukajšnja javnost ga bo zelo pogrešala. — Jolef Ben-čič, star 24 let, zapušča ženo, o-troka, brata in sestro. Doius je bil pri Šinartnem v Savinjski do lini ns Spodnjem fttsjerskent. — John JoŠt, star 17 let, tu zapvifti stariše. sest rtv iu brate Mar t in lilojek, star ;fl let, tn septt-šča ženo in štiri male otjročiče. Doma je bil pri Ljubnem v Na vinjaki doliui ns Spodujem (Štajerskem. Ril je član društva Luč Svobode. JP55S. Pokojnikom naj bo laJUfa ameriška gruda.j ; »T^ jLl Anton Verhovnik, član SX4*J. DOPISI, Hagevo, Pa. — Tu so sa influenco med drugim umrli tudi sledeči rojski: Frank Kastelie, doma nekje iz Dolenjskega, član SDPZ.; Ludovik Zaman, doma iz Hrenovio pri Potojni, star.30 Jet, član društva št. 248, 8NPJ. in član SDPZ.; Frank Petrovčič* doniš nekje od Poetojne, ster 34 let, član dr. št. 248, SNPJ.; Frank Valcnčič, doma iz vasi Narečje pri &t. Petru ua Notran jakeih; ni bil član nobenega dnfttv«; Martin Matičič, doma od Rakeka na Notranjskem, zapušča leno fn dva otroka. Bil je član društva 248, SNPJ. Bolezen še ve^no divja in večina članstva tukajšnjih društev je bolnih. Jacob Kovšva. Indiaaapolis, Ind. — Poleg draginje, ki nadleguje delavce, se je pritepla še španska influenea, ki je zelo občutno prizadela uekstere družine. Skoro je ni hiše, ds bi v nji ne imeli bolnikov. l)o sedaj je v naši našel* biid uiurlo kakih pet oseb za to boleznijo. Društva, oziroma blagajne podpornih jcduot bodo telo občutno prizadete. , Oeo. Tuli. smrtjo so v dileriju bolezni delali v rudnikih na vae pretege. Gledal njihove rnotue oči, od bolezni izčrpaua telesa in poslušal, njihovo govorjenje, ki sc je tikalo njihovega poklica. Nakla duli so železno rudo v vozičke, pqetavl^li stebre v rudniku in se jezfflrf afr6 jim delo nI šlo do volj hitro od rok. Videl sem, da sp njil|yvn(misli okupirane še na smrtni postelji z rudniškim delom, kar dokazuje, da so bili dobri delavci, velika korist tukajšnjim družbah. Kontraktuo delo v rudnikih, ki so ga izvr s«vali jim je bilo ae zadnje ufe njihovega življenja pred očmi. Vse druge stvari ao jim bile postranski reč, glavno jim je bilo sistematičuo delo kopanja že leafne rude. Danes leži precejšnjo število teh rudarjev zakopanih elyškem pokopališču, njihova mesta pu bodo zavzeli drugi, ki bodo kopali rudo tam koder se jo koplje in poleg tega Se v sa njah iu v dileriju, kadar jih na pade vročinska bolezen, plučni-ea ln druge, ki povzročajo dileri je. .John Teran. KDO POSTOPA PRAVILNO? Sly, Minn. — I)o. mesta tflya vodi samo ena železnišks proga, potem pa je za nas. kar se tiče prometnih zvez, nekak "konec0 sveta. Kljub teuiu je tisila španska influenea pot tudi sem lu to damo ne morem nazvati drugače, kakor čisto uavedno, brutalno, brezobzirno morilko. Prišls je v goste k ultrs katoliškim drtiŠl-nam rsvno tako kakor k tistim, katere lahko imenujete mlačne, ali pa magari brebverske. Dama influenea ui 'izbirala med nikomur. Naše mca^o šteje okoli 7UpO prebivalcev, pa jih je iuflueuca i do aedaj, ko to pišem, odvzeta še nad petdeset oseb, večinoma same mlade rudarje. Ismed Slovencev so ml do aedaj snand'sle j deče oaehe, ki so podlegle oni- poučnega, Copemist, Mioh. — Tu ui kake slovenske ali hrvatske kolonije, kajti v tem kraju živita dve slovenski družini, to je Petra Roni šeka iu moja. Naseljeni smo na farmah. Priselili smo se pred tro* mi tedni iz So. Range, Mleh. Proavete nisem prejemal nekaj časa, pa ud je tako dolg čas po nji, da sem komaj čakal njenega zopetnega obiska. List sc. mi ze lo' dopade vsled raznovrstnega ^gradiva, k*i ga prinaša. Človek se takega lista tako privadi, kakor naprimer nekateri kajenja itd. in take lufrada se ae dajo opustili. Tods navada čitltf Pro-sveto je koristna, ker se človek v nji pouči o svetovnih dogodkih, ima us rszpolsgo povesti, poučno grsdivo in razno drugo čtivo, ki ga prinaša dnevpik fro- privo- Ironton, Minn. VgjeU epidemije so vsa zborovanja prepovedana iu javni prostori zaprti, Vsled prenapolnjenih bolnišnic so spremenili mestno hišo v začasno . bolnišnico, kamor odpeljejo vsakega bolnika, ki zboli za iu fluenco. Ko se stanje nekoliko iz. boljša, ga pošljejo ven, na nje govo mesto pa pripeljejo druge ga bolnika. V manjših niHtiR so vae take prostore, kot mestne hi še, v nekaterih krajih tudi šole spremenili v bolnišnice, kajti prave bolnišnice so bile v manj ših mestih Že pred pričetkom epidemije napolnjene z. bolniki, Tu sta umrla dva Slovenca, prvi je, Tony, Dplasich, član društva Ironton, it. ,li>7, HNPJ. |»o-kdpan je bil, ne da bi članstvo vedelo o pogrebu, razun društve nega odbora. Zapuatil je soprogo s petimi otroci v, starosti od mesecev^do 8 let. Drugi je Anton Ravnikar, svinec, ki je živel ua Woodrow Mine. Meni je in fluenca za enkrat prizanesla, toda če me ne bo š$ obiskala, se veda še ne morem vedeti dokler bo imela tu svoje bivališče. Zdravniki in poštni uradniki nosijo na obrazu, ali bolje ne u-stili in nosu nekake "cajue", ki me spominjajo na "čajnek) sini jih dajali kravam In volom na jgobce ob tasu manjenja pro sa V okjolufi ČJmomoIja. ^ Jože Mihatov.iz Lahinje. W. Colorado Springi, Colo Že dve leti ni bilo v nobenem slovenskem listu dopisa i/ te ms le naselbine, tako, da (l,V'*v malo poznani v slovenski javno sti. Tu imamo dve slovenski druš t v i, eno je društvo Triglav, št 94, SNPJ., iu drugo je društvo Zvon,i ZSZ. Društvi lastujet svojo dvorano, na katero kta lah ko ponosni, ker se je posrečilo v tako majhni naselbini postavi ti poslopje, ki je last tukajšnji rojakov. Članstvu sedaj ni treba isksti prostorov za seje v tuji lokalih, ker ima svoj dom. Epidemija influence naui je dosedaj še nrecej prizanašala. Na tej bolezm je dosedaj, ko to pišem, umrl 2. novembra Andretv Manee, rodom Hrvat, star 33 let. Rojen je bil nekje ob hrvatsko kranjski meji. V tej naselbini nir ma sorodnikov, pač pa ima sestro Frančišku v.Crestted Buite. Colo., omoženo Šneler. Član kakega podpornega društva Jii bil, pač pa je bil član unije rudarjev. no društvo, pač pa naj bo le slučaj za vzgled tistim, ki omalova . ujejo podporna društva. Tisoč, kaat se je v naših *liat\U noudg. rjalo važnost podpornih organi-aaeij *a tist<- sloje, ki uiinajo do olj sredstev za pokrivanje iz-datkov v slučajih bolezni, neyee ali smrti. Toda, kakor je poka zala ravno \a epidemija, je še precej takih, ki uiso .Jani drus te«. Taki ljudje si menda pretem pa, ko se jim pripeti he sreča, so navezani iui pomoč 4o-brosrčnih rojakov. V slučaju smrti takih ljudi, ki niso člani društev, se Ie premnogokiat /-„. di, da je treba kolekte za pokritje . pogrebnih stroškov. Ljudje sicer nv odrekajo prispevati moto, toda pri tem jih vendarle navdaja misel, da bi taka oseba bi-a ravao tako lahko član podpor-ue organizacije, kakor vsakdo drugi. Pokojni Martin je tras zapustil najlepši dobi starosta, star šoje 31 let. Zahvaljujem ee, vsem, ki so prispevali za pokritje pogrebnih stroftkov za umrlega Martina je stal H60.00, nabrali smo pa sto dolarjev. Ostalo svoto sta dala brat Marko in svak Mtkc Božič. Pokopan je bil dne 5, novembra po katoliških obredih. Tu je vel kakih šeirt tednov, preje pa je bival nekje pri Trinidadu v južni Coloradi. Daairavuo ni bival med nami dolgo časak je bU kljub temu zelo priljubljen, kar so njegovi prijatelji dokazali tu-dl s tem, da so mu okrsslli krsto z venci in cvetličarni. Vsem, ki so se udeležili pogreba, aH mu položili vence ns krsto, lepa hvsla. tebi, pokojni Andrej, ps nsj bo Ishks zemlja gorske aveta. Zato takemu listu ščim velik gmotni uspeh, da sejColorade. bo čim t Milj izpopolt^jevsl hi bo na ta način postsjal za čitstelje . _ -- bogatejši vir raanovrstnega | pt. Riehmond, Oal zabavnega, politične Anton Oodeo. Pokojniku naj bo Jahka avo-bodua ameriška zemlja. V 247 številkL Prosvete sem čital dopis, v katerem pprdla d<> pisnih, da se naročniki, jeze ua VII. redno konvencijo KNP.f., ker je povišala naročnino na dnevnik Prosveto. Jfz ^takega nasprotovanja nikkkor ne moreni razumeti, kajti nemogoče je pričakovati izdajanje Proavete v teli drsginjskih eosilf po rftari ceni. Plače tiskanikega osobja se zri-šujojo. Cena papirju in drugim tiskarskim *potrebšČiiiani se je zvišala. Tudi uredniško osolije ue more delati ,za tisto plačo kakor preje. Mi vidimo, kako so sc podražili drugi listi in zakaj bi potem nasprotovali podražitvi Pro-svetet Ako se Ifst s to naroičniuo ue 'izplačuje, je trebs zvišati naročnino, da se pokrije primanjkljaj. Jaz nisem član SNT.I., pač pa sem naročnik Prosvete, ki jo smatram za »najboljši slovenski dnevnik V Združenih drŽavah. Kdor podpira ta list, podpira 1u-di sam sebe. V Prosvetl imite toliko raznovrstnega gradiva, pod-učnege kakor tudi drugega, da je dolžnost naših rojakov razširiti ts list, da bo v bližnji bodočnosti eden najbolj razširjenih slovenskih listov v Združenih državah. Potem bomo tudl lahko pričakovali povečanje in šo boljše izpopolnjenje lista. lVter Štcrk. New York je največje mesto v Ameriki. V njem so zloglasne stanovanjske kasarne, v katerih žive tisoči pVo-le tarče v na omejenem in majhnem prostoru. Kjer stoje stanovanjske kasarne, se ne more govoriti o svežem in čistem zraku. Sploh je prebivalstvo v New Yorku precej gosto,..,......., . . naseljeno kot je v navadi v industrijalnih in t^.rt^J^^fft ŠJZ ne je influenea priklonila za 14 Sedaj ao na dnevnem redu dopisi o influ- demiji: Marjeta Černlvee. Ania-io. kulturnega in »Iriigcga čtiva|em.i. Dopisniki poročajo o števil-lija (irahek. soproga rojska''" ve,l,i krajev sve- „|h smrtih naših rojakov In o tra- Biseker, Pa. j- Dne 4. uovem-bra jc tu umrl rojak Jožef Klan-čarv star okoli 3i5 let. Podlegel je iipauski influeiiei. Zapušča brata nekje v Clevelaudu.. V Ameriki je bival okoli pet let, V Kari Radej. -- \ Oallup, New Mex. — Tudl tu je zahtevala španska influtnea prceejšnje žrtte, ali bolje povedano, kuga. Tutli tueiie je 2e ti-ščsls v grob, toda me je £e vseeno oelevei so delali v plavžu, ko HO eelo prepovedali kaditi na vozeh ulične Železnice v ,mmo ,flko P0«"4«'1' krr i* Mlj^kam Zspuščs ženo, štiri otroke je bilo kolekte zs pokritje po ae je dog.M|ila i»earWa. Is nesna nekaterih mestih sdpor- en Aetevri delali. ^ kraju bolj pozen. Sedaj sem so-pet postavil koati mojega . roj-stvs pokonci in aem dovolj pri moči sukati pero Jlne 19. oktobre je umrl rojak Mertki K obe. doma le fars Stari trg V Ameriki zapučšs brate in aeotro. Pokojnik ni 1CEVARRN PLlH. Pittsburgh. Pa. — Pet in dvajset deleveev je mrtvih in mnogo se jih nahsjs v , kritičnem položaju, ker so vdihali vaee v jek-tri j Isrni Jone« k Uughlin Steel bil. ( ompanije strupeni plin. ča«a njihove AVTOKRAGIJA V 'PADLA. (N>o peronu in kadil cigarete. , Ko je bivši kajr.fr stopil v avto-i mobij ,na belgijskih tleh, v katerem se je v družbi avnjega štaba odpeljal čez mejo, je bila navzoča velika množica belgijskih civilistov. ki ao vpili za u.Hmi: "Nt-eČ-no pot v Pariz!" Nemfcki vojaki ua holaudskt meji so zaplesali ve- ■ ■ ■ seljn. ko je HoheuzoTlcrn izginil Daily Kzpress je informiran, na drugi strani ra»' "ta • Nekrvava revolucija. London, 11. nov. — Teodor \Volff, šef zuuiie čusnikarakt agent ure v Berlinu, je včeraj poslal brezžično brzojavko angleškemu, čaanikur ju Northclif-fu, javljajoč, da je največja jre-voluciju v zgotiovini Človeštva koučalu s tuko neznatnimi irt vami, du jih ni vredno omenjati. V Berlinu ao bili ubiti le trije vojaki. Wolff dalje javijo, du^je Nemčija zdaj pripravlje-iiu stopiti v ligo demokratičnih držav. Obenem je sporočil, da Je. njcgpva čaanikurska agentu-ru pod kontrolo aocioliatov. Demokratična Nemčija dobi milejgl mirovne pogoje. London, 11. nov.— Lord Robert Cecil, podtujuik ungleške-liu zuuanjegu ministrstva, je iz, javil danea, da povu. demokru tičnu Nemčija je lahko zagotov-Ijcnu, da bodo mirovni pogoji milejši, kakor bi,pa bili. če bi ae iiuel aklepati mir s prejšnjimi avtokrati. Eden glavnih pogojev, ki ga jc zaatuvil predsednik Wil*un, odprava nuailnc avlokracijc, ki ni odgovorna nikomur drugemu kakor Bogu, je izvršen s padccni dinustijc liohcnzol-lorncev iu njenega militarizmu. Homatije v Avstro-Ogrski. Bivši oesar Kari pobegnil v ftvioo. London, JI. uovembra. — Iz Kodanja poročajo, da sta bivši avstrijski cesar Kari in njegova žena Žita pobegnila Čez mejo v fSvico, Nastanila sta Me nekje v bližini Kostniškega jezera. Kotna Iz inozemstva. ^/^Ttb^04 m,m PaliČ sklicuje jugosloimntki kongres. Ženeva, 11. nov. Sem jc prišel Peter Pujfič, sebaki inini-atraki predsednik, kl je izjavil, du v kratkem skliče jugoslovanski kongres, n^'katere« bodo srbski, hrvatski (n slovenski de-legulje sprejeli novo ustavo države Jugoslavije. (Pašič, kl zastopa sedanjo vlado kralja Petra, se grdo moti, če mioli, da bo kakšna kra-ljevu vlada sklicevala l^ongraa za Slovence in Hrvate; še bolj ae pu inoti, če upa, da bodo ravno Jugoalovani tisti največji tepci, ki bi v aedanji veliki dobi. ko se porajajo republike na vaeH koncih in krajih uklonili vrat v jarem nove monarhiji*. —Op. ured.) f Srbska okupacija shfnonskih vati. London, 11. nov. — k Solunu javljajo, da ao arbake čete okupirale aledeče kraje v Sla voitl i h Ženili:n, Mitroviea, Moldavija, Bazijus, Kovin, PanČevo in Kle-nuk. *i * s Italijani slavijo "osvoboditev Trsta, Jttst, 11. nov, — General Pel-titi. italijanski governor v Trstu. je izdal proklamacijo na prebivulatvo v Tratu in okolici, zuhValjujoČ ae jim za lep spre-em ('?) in zugotavljajoč jih, do bodo v mestu kmalu normalne razmere. Zadnjo aredo ao ae ae-Šli v njegovem atanu zuatopniki vseli mest in vaal (?) v Istri in ae mu zahvalili, ker jih je Italija osvobodila izpod avatrij-nkcgtt j urina. Italijanaka vlada je progluai-a 3. november narodni pruznik vsled osvoboditve Trata in Tri-denta. Vojni tajnik Bakar ja __ aU, da ao vai novinci, ki oo bili pozvani ia niso dofeaašali avojo-fa izvaibanja, vrnoja v civilno življenje. Vai bodo dobili časten odpust . Poaivi za moraarioo ia mornariška pehoto niso prizadeti vsled teh odredb. • < ' DRŽAVNA KOMISIJA NIMA PRAVICE POVIŠATI VOZNINE SlifMSka Narodna Cstaaovljaaa a, aprila laev Potfporaa ilimti lakorp. IT. junija 1007 v drl. IlttnoU. NOVINCI ODHAJAJO V At-MADO DO PRIKLICA. Dclavci so se nastanili v vla-durakih pulučuli. Kodanj.1l, nov. DalaVako-vojuški svet v Dueoscldorfu jc ruzglaail, dn bo vsakdo, ustreljen, ki bo kradel živež ali ua drugi način izkoristil revolucijo. ___ Ni ga mesta v Nemčiji, kjer ne bi 'vihrale rdeče zastave. Iz Monakova poročajo, da je bavaraki kralj a ainom ln hčerami izginil nekam že v četrtek zvečer. Kralj ae je odpeljal v avtomobilu.- Delavako-vojaški svet sc je drugi dun nastanil v kraljevi palači. V Hamburgu ata bili uatrcljc-ni dve ženaki, ki ata pomuguli oficirjem braniti vojaške ba-ruke proti revolucionarjem. Beguni, ki so prišli ua Dansko, pripovedujejo, da je videti kupe pušk na vauki železniški postaji. Zmetali so jih vojaški dezerterji. ki so pobegnili domov. V nemških restavracijah da sta bavarski kralj Ludovik in njegov sin, krotrpriiic Kuprecht, tudi pobegnila čez mejo. Jtakson-ski kralj je abdiciral, tod? ne ve se, kje je. V Princ Henrik, brat bivšega kajzerja. je pobegnil ua Dansko z rano, katero mu je prizadjala revolucionarni! krogla v Kielu. Druga vest se glasi, da je pričakovati v Nemčiji dolgo vrstij samomorov. IhfVolucija je zajela takoifkoč celo armado kajzerje-vih hlapcev, grofov, knezov iu druge plemenite iu junkerske gospode, nad katero se bo skušalo nemško ljudstvo zdaj kruto maščevati za vse nezaslišane krivice. Vodja Kruppovfh tovarn in njegova žena Bertlia Krupp. najbogatejši zakonski par v Nemčiji, sta že v rokah revolucionarjev. Ile vol u«-iona rji ko zastražili danako in holadn*ko mejo, ešti burni izgredi. Ircih burzouznim slruiikum. da Velika množica je napadlii |Klima vsaka po enega zaalopnika slopje avstrijske delegacije in v novem demokratičnem kubi- Jo zelo poškodovulu. netii. Klerikalno stranko bo Claui habsburške diuaatljr vsekakor zastopal Krzbergcr. Voditelji revolucionarjev niso dopustili, da bi ae bilo revolucija razširila med čete ua fronti, dokler ui bilo podpisano prihajajo drug za drugim v ftvieo. Poljski »I j' »M* Galicijo. Amaierdain. II. nov. — Polj-preiiiirje. Hazume ae. do bo rc-,,^ okupirale (iollcojo. vol uc ion orna vlada takoj po- j4. pridružena jioljski /vala domov vae čele iz Ftanri-1 republiki. je. lielglje, Ruaijc in kjerk<»li sjicialialični poslanec l>a-M' nahajajo. ^ az)-n*ki v prejšnjem avslrij- skem parlamentu In voditelj' Revolucionarji lovijo profitarje poljskih socialistov, je imeno- POKUC V ARMADO ODPOVE Waohio£ton, D. 0. —, V političnih krogih govore, da ne odnehajo z vojaškimi pripravami; doklfr ne be podpisati Mr, alf pa sklenjeno premirje, da garantira mir zaveznikom. Ta stvar je postala jasna ua konferenci vojnega tajnika v pc-tek popoldne. "Medan ui'končni cilj sedanjega navala", je rekel mr. Baker", toda y načrtu jej da prodiramo naprej tako hitro, kot je mogoče. In naša aktivnost v proizvodnji potrebščin iii vojaških uabo-rov se bo nadaljevala z vso močjo. Sedaj ni sprememb v nabornem načrtu. Nabori se bodo nadaljevali." * Vojni tajnik ni hotel razpravljati o tfiu, kakšna bo situacija, ko bo podpisano premirje. Izvedelo1 se je, da je bil napravljen pritiak na vojni department, da odpove nadaljue pozive v armado, ko bo podpisano premirje. (Jeneral Crowder je obdržava! v petek s šefi svojega depart* ineuta konferenco, da razpravlja z njimi o vojaških naborih. "Pripravljen sem za vaak položaj, kl se razvije", je rekel « povišati voznhio ua naduliOni Železnici. Družba se j« že obrnila za povišauje vozuiue na.državno komisijo za javne potrebščine, lci najbrž dovpli povišanje. Kaase doseže povišanje voznine na nad-ulični šelezuki, bodo zahtevali povišanje vozninr ua ulični še-lezuiei, Državni pravduik,^Hoyne pravi, da državua komisija za javiur potrebe uiiua pravice povišati Vozuiue ua nadulljuj ali ulični železnici. Izjavil je, da se mora mesto krfaj(o postaviti v brun proti povišanju voznine, Mr. lioyne je rekel; "Odredba izza leta IDOt je bila sprejeta od nadulične cestuu-železuiške družbi; iu določa 1« pet ceutev voznine. To je pogodba iu po moji sodbi jo ue uipre drŽav, na komisija spreuieuiti. Vozniku se. lahko poviša le z uovo odredbo." To so jasne besede, čemu torej družba išče povišanje voaninef Pogodba je pogodba iu nihče je ne more prelomiti, ilokler je ve-Ijavnu. Če družba ne more obratovati uaduličnih želaanic, jih bo obratovalo mesto. Družba je po poluoma' dobro vedela, kaj delu, ko je podpisala pogodbo v letu 1907. Njeni aclvokatje so preštudirali odredbo, preden je družba izrekla, da ja zadovoljna, z njo. Okrajul odbor je poslal mest-Tlim oblastim komunikacijo, dn se točno apolujuj<\jo vae določbe v obstoječi mestni odredbi. GLAVNI STAN i »CST-Oa 80. LAWNDAL1 A VB., OHIOAOO, 1 LUNO Ig. • UTRAVNIODBOgi Prašaešaik: Joka Vogrlf, bos 890, La HaUs, IU. • I. Podpredsednik j J. Bralkovil, R. T. D. 4, Bos 8«, Qlra Joka VarderUr, >70a Ho. LawadaU At«., Okleago, Iti LBlšgajalk: Autoa J. Terbov«, P. O. Bos 1, Cieero, III. Sap^Biikart Joka Molek, 400a W. 31 at Ht, Okleago, 111 n/dzobni ODSBKi t j Jola Aaibrolll, Bo« 881, Oasoaeburf, Pa. . * J'asi Berger, 13838 Bo. Karlov Ave., ('bioafo, IU. POBOTNI ODSIKt \ * Aatoa Hrast, Bos 140, Oasoaabarg, Pa. Jola Badliek, Boz 488, Hmlthtoa, Pa. r 1 Hudolf Pletariek, Boz 438, Brldgevllle, Pa, Jakob UUlav4if, L. Boz 8, Willoek, Pa. / 4 M. Petrovleh, 14818 Balo Av^t ColUawoo4, a ' UBEDNIK PRO8VBTI1 Jot« Zavertnik. ^ 1 ; \ VBUOVNI ZDRAVNIK t " ^ , P. J. Kara, M. D„ 0S08 8t. Olalr Av«., Olevelaaš, Okio. VSK DKNAr.NK ZADBVB IN STVARI, ki h ttflejs gl. upravuec« odbora ia H. N, P. J. naj se pollljajo sa aaslovi. . JOHN VKRDBRBAB, 8807-00 80. Uwadsl« Ave., Okisag«, 01. PBITOlBR GLEPK GRNBRALNBGA POSLOVANJA m pollljajo ua saslov JOiK AMBROtlC, Boz 881, Oaaoasbsrf, Pa. Pritalba prepirljive vsebtas, ki ata jih reltll prva ia dru«a Isltanea M poAiljajo aa aaslovi f ANTON BBA8T, Boz 140, Oaaoasburg, Pa.* V6I DOPISI, ra sprave, llaaki, aasaaaUa itd. aa "Protvete" se |»ollljaja ua uaalovi « UBKUVlSTVO "PB08VKTB", 8687—-89 80. Lawsdale Ave., Okleago, IU.' VS« 1'PBAVNIAkk BTVABI, aarolalaa, oglasi, m pollljajo aa aaalovi OPRA VNlfiTVO "PR08VKTK", 8C8T-8» 80. Lawudale Av«., Okleago, (U. V korepoudeaol a taJalltvom S. N. P. J., uredalltvoio la Sprnviilltvom "Proavete" ae rabit« ineu uradnikov, marvel saplllt« aaslov, kl j« tu navadoa, ako l«ltt«, da bo vaaka stvar hitro r«l«aa. ttaaaassaessa ZADNJE VESTL PRKD6BD1TIK PIUBD KON ORISOM Washingtoa, 11. nov, —Predsednik Wilaoa jo da^a oh oai popoldne pfaMtal koogTaau po-gojo «a premirje a Nemčijo Kongresniki ia BOMlarji ao ao zbrali v ravaoiaU dvorani, v ka-loriRBi jo pradaodaik prad dovot-najotai moaci priporočil koafra-su, da aapava tojto t. Strogo vojaški pogoji aa pro mir jo abao«ajo oaajai točk. Kam ei morttjo umakniti a lovoga kroga vate Koaa ia israMtt marajo vojho opremo KomOija ao mora odpovedali mirovnim pogodbam, izvršoalm r Sakaroštu ia »roat-Lltovsku. Nadalje mora iaroOiU 160 poU- drugega sistema " Savoaniško lodjo v tm#dk rokah ao svobodna ia NaaUija ok-vooH aaatndaa naroda, da , lahko »,000 Ul*mWhi ror-ia maogo drugega šalezniikoga matarliala., „ IV" Zavetniki MiH ^ooM>ve pri Coblontau, Uborajnu 1a Mala- doaot dal, toda pradsifllnlk Ja govoril, "da jo vojna koaoo " Nam-ško čato ao imajo aamloUti is Ka-sija, AttmimolM «0 TarMje STAV.IA NATAKARJEV. Now Y.^rk, N. Y. 1,50(1 ho telsklh u h lu i benef v v hotelih Me-Alplne, Asturla, Claridge lu As-tor je zastiivkalo že proQ par dno« vi. Sedaj se j« stavkurjem psi-družllo še 7Č0 natakarjev iu kuharjev i/, hotelov Vuudcrhilt iu Plazzu. Hotelski Uslužbenci so zu-stavkali, ker so jlin odklonili po-viAanje mezde. Vodje hotelov Izjavljajo, da uatakurjl iu kuharji z napojnino toliko zuslužljo, da jlin ni treba povišati mezde. Pač žalostno, če iuoru|o gostje z napojnino vzdrževati hotelske usluŽbeucc, Napojnina ponižuje človeka, ker ttl druguga kol navadna miloščina. CV bi se hofel-ski vodje zavedali tegu dejstva, bi plačevali hotelske, uidužheiicc tako visoko, da bi njim ne bilo treba sprejemati napojulue. ' HOlMO i zanvalijive zualupulki* zn državo Penusjdvunijo samo uče-nost Je nepiSrebnu. ker mi smo nripruvni izvežlmli vsuko osebo imtern pride z mirni v zvezo. Delo jr stalno ter pluču fi.VUO na teden in potili stroški. Pridite osebno v na* tirud ali pa pišite na naslov: ORDER OF LIBERTY, 129 Batkowoll Bldgi, Pittsburgh, Pa. Vprašajte za Mr. Jolin Buhorieh Pomolite »vol« zmb|c v naravoslovja. Narava aaai daje maogo raetlla, i katerimi je w»go4e sdravitl rasa« bo lessl. Jsa Imsai v »slogi Ur raspMl-I Jata ia r»o vrat a« aulit raaitlna, evatja, jagode lp koresls< tak«, kl livlmje ia vaeh delov sveta, PUIU po sioj brea ,#talal reolk. Knjiga "Malt doaudl aitavalk", hI «taa« aaaio 18 eestov, •Mira« oplauje veliko »Uvllo rasttla la daje aaavet. aa kater« boleasl Is kake a« aaj rabijo. Na »dlslajt«, aaro#lte takoj to poaljjlv« kitjlge. KATK. pssmm, P, O. Bes 771, Ottf HaU Sta., Kew TeiR. M. V. Krojača ua in okolici ao priporočava za krojažko dalo novo obloke, zimska auknjo, fllatanje, krpanje, likanja, barvanja, ^moške, Ženako ln otrofijo oblaka. Smo v avoal a najboljšim Dry Claaniug in Dyo Houaa družbo. Naša 4«l8vnioa jo v bivšem pojtnam uradu. J01 KOMATAJt, aa« JOHN TIRAN 0ompany, _BLT. MINN NAPREDEK "Proaveta" pilo aa blagostanja Ijudatva, Ako ao atrlnjal a njenimi idejami, podpiraj trgovce, k I oglašajo v Proavoti. — V aalogl Imam via aa vaakdanja potrabžčl. ho po smerni oo*!. ANTON ZORNIK, " Herminlo, Pa. 11 1 n 11 a 1 Dr. Koler ' slovenski sdravnlk IMPgss Ave •• PltlsfcgTffc, PS. Pr. Kaler je aajetarejll «|«. veaakl adniv* f*h£k M lata »a let ^fsatla . asalrjndjosle krvi edravt • e t a a e v 011«. •M lil ae >e ra latate smm •»li« ali «hn hor#ke i* inftift tek ttr«v bolaian mm aaloao. »•hI MvpKlT lekalll* u»»mdf ik^ iwvrall. ■|n%r|kr * " * ' aoleent aieSurla. M ao»»ra«U« Mdo-IIn« v bril« im I"M" in vImTN to.lt » aajetarejll adravsik l|M | cijeliei aa Nloveaa« v IMttaburgku. /'Iravim la vel kol »8 l«ft bala« aiolk« ia laaahe. Os4ravll aaai ft« aa itaoi« la tla«!« oeeb la ai«raai ladi vae. V adravljeaja rsaalk baloaal laiaai aajvo/ja lakulajo. Habl« aaai« najboljta adravtls. laiaai na j UljM aiektrUal «tr«J aa prrtekava-a j«, palaM katerega ae vidi aela val« tal« h«t sa dlaal. K aieal prihajaj« IjsdJe ad hI I'a la dslel, d« Jih sdra-vlai, Edravlat ra««e UU*al a. pele a I a naglo, Oovorlaae llat« at«V—ah« frelekaea aaaSaaj PrtdlU k Ml k«t k pHj.ulje. tUm4m» Mrei »4 Š mn »|«Href «• a. e*eg!" Kukavica začne takoj kukati ln tak u k al a ni več ni manj nego dvanajstkrat. Nameatnik ja bil omamljen veselja. "Oj* ie starosta postknem; kako ati je Bog mil. Si ališaU! Kaj t". J > "Prav nič nisem slUala/' odgovori Helena, zarudela kakor višnja, "še ne vem, o čem ste povpraševali." "No, aaj lahko ponovim!" "Ni treba." ^ Pri takih razgovorih in zabavah jima je minil dan, kakor sen. Na večer uaatopi trenotek ganljive in dolga ločitve. Namestnik je odšel proti Ce-hrinu. • _ vin. ' V Čehrinu je našel gospod Hkretuiki starega Zaeviiihotskega jako vznemirjenega in zbeganega. Hrepene je pričakoval knezovega poalauca, ker so s Biča prihajale čedalje bolj grozne uoviee. Ni bilo več dvomiti, da namerava Hmelnieki z oro-Žjem v roki maščevati se za storjene mu krivice in dobiti nazaj stare kozaške pravice. Zacvilihovski je "vedel, da ja šel v Krim h kanu, prosit ga p4-moči Nadejali so sa, da ae faak čas, vrne 2 njimi nt Hič. Proti poljski IJudoriadi ao pripravljali nkVilM veliko vojako, ki bi Ji mogla biti s pomo-čjo* Tatarje v celo nevama. Čedalje bolj se Je bU-šal vihar. Ukrajino nlao ve* preletavali nemi, neopisljivi strahovi, marveč zagotovila vojske in morit ve. Veliki hetman, ki sa je s početke malo brftgsl za to, pofnaknil se je sedaj s svojo vojsko v Cerkaa. Odpoalape atraša. kraljeve vojske so dohajale celo k Oehrinu; to pa, de bi ovirale ubežnike, ker ao Kozaki Iz meat in prost s ki trumoma ntekali na Bič. Plematvo sle je zbiralo po meatih. Govorili so, da ima biti razglašena črna vojska po jušnlh vojvodetvih. Nekateri ao, ae čakaje ukaza, poalsli žena in otroke v gradove ; sarffi pa so šil v Kitaš. Nearečns Ukrajina sa Je razdelita v dva Ubora; eden je hitel na Slč? drugI v kraljevo tabo rtiče. Kna stranka ja hoteli ohraniti, kar si je pridobila f dolgoletnim trudom, druga je želela vzeli ji to imetje. Oba stranki ata nameravali onesnažiti bratovake roke v lastni krvi. Strašen prepir, predno ai je poiskal verskih vtrokov, ki ho bili Nlševeem popolnoma nesnanl, bil j« že sam ob sebi nekaka bratovake vojaka. Če tudi eo ae kopfčilj črni oblaki na ukra jlnskem obzorju, ki ao napovedovali hudo nevihto, v kateri globelM sa je vs* motalo la hruščalo Ur ie donel g*om o4 špega konee do dragega, vendar narod nI vedel, kako blisu ja ie nevarnost. Ne-. mara ni hotel pravo povedati ni sam Hmelnieki,/ki ja vedno pošiljal pisma gospodu Krakovskemu, lfoaaškeg|u komisarju in kraljevemu praporščaku. V njih ae ja pritoževal in tarnal, ob enem pa zagotavljal zvestobo Vladhdavu IV. ln poljski Ijudo-vladi. Hi je mar a tem hotel dobiti čsHa ali pa z do-govori za preči i i daljši prepir, 0 tem so različno - sodiU Hamo dva se niata dala za trenotek premotiti. Ta dva ata bila Zacvilthovikl ln pa start Ba- \A pravih pivcev. "Tempora mutanturl" (čaai sc izpreuiinja- jo). Tisti moj tovariš Frrk je bil »voje dni tak, da je vinski kar trosil denar — trosil, razumete f No zdaj pa ljudje pripovedujejo, ^ j. i ■ * u.tHnlk pijanosu. Htari polkovnik ja prejel ravnokar piamo od a Hmelniekega. Bilo je polno psovk, groženj in natolcevanj. "Z vao saporoško vojako ponižno prosim," piše Hmelnieki, " pravil Zfccviiihovski, je nameatnik vendar z ^adofoljnOstjo mislil o njem. Imel je videti "Parohe" in Dnjeper malo da ne v vsej dolgosti do Niža, ki je Ml za vltežkp zemljo kakor začarana tajnost, h kateri je Sleklo vsakega, ki je želel doživeti ^aključb! Marsikateri je doživel vse svoje dnioia Ukrajini, a nI ae mogel pohvaliti, da bi bil videl Hič,.— zlasti če se ni hotel zapiaati v "bratovstvo", za kar pa ni bilo med plemstvom dosti privržencev. Čaai Sam vela Zborovakega so minili in niso se imeli več povrniti. NeprijateljHt vo med Bičem in l*oljsko, ki je nastalo ob času Nale-vajke in Poluka nI jenjalo, marveč se je še pove; čalo. Plemstva poljakega in tudi ruskega, ne razliko jočega se po veri in jeziku, je bilo vedno manj. Bulihl Kurčeviči niso našli mnogo naslednik. Sploh na Nil med bratovatvo je gonila plematvo sedaj aamo nezgoda in tolovajatvo, z eno besedo pregrehe, katere ae nlao dale omiti s pokoro. Tako je tudi nekaka neproaorna tajnost, kakor dnjeprovske mfgle, pokrivala ropaželjno poljsko nižino. Pripovedovali pa ao o njej čuda; te je želel Hkretuski videti s lastnimi očmi. Nikakor tudi ni pričakoval, da aa veš n* vrne. Poslance kneza Jeremije sprejemali ao povsod s spoštovanjem. Tsko premliljevaje gleda iz svojega stanovanja skozi okno na trg. Medtem je minila tira «a uro, kar hc Skretiiskemu hipoma tdl, da vidi dva znani osebi, ki korakate k "Zvoheckovemu kotu'V kjer j* imel Vlah.Dojuia svojo krčmo, > Pogleda ju ie pozorneje; bita sta gosped Zagloba in Bohun. ' ; Šla sta držeč se za roki; kmalu iagineta za temnimi vrati, nad katerimi je visela vajlc^a, ki jc kazala krčmo. * Skretuaki ae začudi, da vidi tukaj Bohuna, Večje začudenje mu je poVtročevala njegova družba a g&apodom Zaglol>o. " "Redzijan, kil sem!" »kliče strežaju. S t reža j se priKkže pri vratih stramke »obe. "Čuj me Itedzijan, pojdi v,krčmo, v onole tam z znamenjem.! Tam najde! debelega plemiča ki ima na čelu luknjo; red mu, da bi nekdo rad govoril ž njim. Če pa te vnraia kdo, ne po/ej mji." Redzijan hiti proti krčmi.' Čftz nekaj čafra ga ugleda namestntK da se vrača z gospodom Za -globo. "Zdravstvujte, gospod!" pozdravi ga Hkretuski, ko ae pokaže plemič pri sobinih vratih. "AU me Se poznate!" . "Ce vas poznam T Naj me Tatarji na loj pre-topč in fcve^e za mošeje iz mene naredijo, če sem pozabil. Vi ste pred nekoliko meseci pokazali pri Dopulu vrata ČapHnskemfl; to ml je bito posebno všeč, ker sem se na ta način oprostil enkrat ječe v Htambulu. Kaj 4eU irosnod Povainoga, grba vlplndrl.1i svojim deviitvom in mečfi/i! Mu še vedno sedajo vrabci na glavo, smatrajoč ga ta posušeno drevo?" v "Goapod Podbipeta je zdrav; naročil mi je, da naj vaa pozdravim.'' *'Kaj bogat plemič je, £a strašno bedast. Če odseča take tri glave, kakor je njegova, znese mu to samo poltretjo, ker obglavi le trf tepce. Joj, kafco je vroče, akoravno smo šele v marcu. Jezik se ml grla prijemlje." , "Imam s seboj jako dober med, nemara vam bo teknil." "Bedak se ga brani, če razumen ponuja. Zlasti pa ml je ie zdravnik priporočil piti med, da bi mi pregnal ia glave melanholijo. Hudi čaai sa plem-* atvo aa bližajo: dnevi jese ib nesreče. Čapllneki je ves otrpel atrahu. K Dopulu ne hodi več, ker tam kozaike atarašiue pijo. Jas jedini ie moiko nastavljam nevarnostim, ter sahajam v družbo teh polkovnikov, dasiravno njih potkovnlitvo po Matu smrdi. Dober med! Res jako izvrsten t Od kod < ga Imatef" * I "Is Ljubna. — Je dokaj atareitn tukaj 1" "Koga ni tukaj t Fedor Jakubovič je, stari Filon Dsiedziala je, in s njima njuno oČeace v glavi t Bohun. ki mi je postal prijatelj, odkar aem ga prepi! In mu obljubil ga poalnovitL Vsi ti eede sedaj V Čehrinu in gledajo, na katerovatran bi ae obrnili, Vir sč še javno ne smejo oglaeltl pri HmeU nlekem. A Če se ne oglasijo, bo to moja aaaluga." "Kako T Pojaanita mit" "Ko pijemo akupaj, pridobivam jih aa Polj. nko ter jih nagovarjam k zvestobi Ako ml kralj za to ne da atsrostva, verjemite goapod, da nI več pravice v Poljski, nl(l nagrade ta aaahige; potem je l>olje sedeli pod kurjo gredo, nego ispoetavljati ta občne koristi svojo glavo." "Bolje bi se Izpostavljali, ko bi ae bdi t njimi, ker vidi se mi, da tako le braavapeino tratita denar; ns ta način jih na pridobite." "Jat trošim denar t Za koga me vendar ims-tef Torej ni dosti, da sem se potovariill a njimi, da bi moral ie sa nje plačevati V Jas ematram ta naklonjenost, ds jim dovoljujem plačati zase " "A Bohun. kaj dela tukajt" "Nastavlja uho, kaj je aliiati a Biča. kakor tudi drugi. Zato je prišel sam. Je ljubčak vseh Koaakov. laskajo se mu kakor opice; tekaj gotovo je. da jperejealavakl polk pojde ta njim. ne pa za Lobodo. A kdo ve, komu aa pridružijo Kozaki Krefovakega t Kadar je trebe iti na Tn As ali Tatarje. takrat je Bohun Nlševeem brat. Sedaj jako omahuje. V pijanosti ml je prlanal, da Ijnbi ple-menitaiinjo in se koče oženiti i njo. Zato pe mu ne pristuje, da bi ae na večer pred poroko a kaseti bralII. Zato hoče. da ga naj poahunAs in mu po-msgam k grbu Ji^fcl IgMjt H W> ije ka-plja več iu da si je naskoparil žel veliko premožeja. Samo jaz sem še sUri oatal in bom ostal najbrž | do groba. Včaai sem že rekel, da bom popustil pitje, ali ne JJ® j" I ^ " kftko7 ramo imeT -Zavoljo UI ravno se ni^ naučil ne brati in »!lh^^^iTlSlIvS sem že dostikrat, odkar sem ne prsati -Vakaj pred itiridese- izvedel povest o desetem bratu, tirni teti so se ljudje manj peča« premišljeval in dejal tam pri aa- za Ukereči — ae je bU; iZuril Vert-bi: "Kaj vraga bi se dalo iz Obr- dar toUko, da le po lastni Unaj-hka po odmečku, pristavku, it- d'bi aapisoval, koliko poličev je l-premeni in predevliu "posameznih mel U ali fno sosed na dolgu. O-Črk, po najdbi korenine v sanakri- brščak je imel namreč v treh tna-tu in materi stari slovenščini — menjih vse računstvo in vso abe-itjaviti in izkazati vsaj Joliko, da eedo. "Kljuka pet, križ deset, tnam več kot hruške Ječ!" Ali kol eno, pa je XVI. krajcerjev ta povedati vam moram danes, ko je en bokal." (Dalje.M J® oce umri, pu-,^ navidezno učeJ-^ stil ves uk. K vojakom sem jo bil ' , . . ; l nL___JTi ^ Uoat očitno pokazal, da nisem s vpreše, tam mora voziti po sulp in pO blatni cesti. 'Vino pellite euras' ae bere v Horaciju, če' ae I ne motim." (Z vinom si prega-] njajte skrbi.) ' Dober spomin imate, da niste) še potabHi takih itrekov/AU ste se potlej še kaj pečali s knjigami!" vprfcia Lovre. ' "O kaj še!" odgovori Dolef. ^Kar je rajni oče umrl, sem pu- pijan, pa pijan sem bil malokdaj, f*™* Res sem ga zvračal kakor tjsti v,t>rne* pesmi: se pravi vasi samo zato, j NAZNANILO. S tem .natnanjatfl žalostno En stfrček je bil, je vince rad pil: kotarcck izpxaznil, je druz 'ga 'nalil. . . ^ ali tnal sem ga tudi nositi. Kar mi je bil pa oče pustil dote, tisto je Slo a vragom; pa naj gre v božjem imenu, aaj mi mora brat Benjamin dajati kot do smrti in pri t grlo. Če ste prinesli s seboj kaj učenih bukev, jih bovK enkrat skupaj pregledala tn še en pot se bom pomladil tn se še mar aičesa domislil." ' Lovre je še precej časa gledal ta starcem, kako je okraČU črez vrt* Noge ao se mu že opletale, na gosto je ie stopal; vse je oporni njelo na to, da n| daleč tisti čas, ko bode Iconec Življenju tega mo-ia, ln vendar mu je bila strast Se tako šiva! Pač čudna reč to, da mora človek drugače ravnati, kakor mu veleva — največja moč njem. ker je stavljena ob vrhu na levfll strani že imenovane dolne, kjer | veat o amrti mojega brata j« bil grajski ribnjak. Zraven te misli imam pa še drugo, namreč „ . BL JM to,'da je pri vse mojem prizade- umrl-je dne 1. novembra 1018 vanju še vendar mogoče, da je na pljučnici v starosti 29 let, Obrhefc ime dobn od kakega sta- rojen v vasi Ravne pri St. Vidu, rosi o venskega malika, samo da ter priatojen v Se liček. V Ame-sem jaz prekratkega pogleda in riki je bival okoli 13 let. Tukaj da imam premalo ali pn nič geni- v Ameriki zapušča enega brata jalnega duha naših starinarjev. in eno aeetro, v starem kraju p* Obrhek ves do kraja — s Kr-1 stariše in dva brata in dve ae-javljevo kočo vred — je imel stri. Pokojni bil je dlan dru-dvaindvajset številk nad hišnimi štva "Vrtni Raj" štev. 174 S.-N. vrati. Hiše so bile po večiui le- P. J., društvo mu je priredilo sene ali sam* ometane, posamni krasen civilni pogreb dne 2. no-tramovi, čeravno iz bokovine, že vembra 1.1 v Dunlo, Pa. črvivi in črno okajeni. Nekatere Ker mi ni tnan naslov brata strehe, kakor se je bralo is, zarez Ivana Zgajnar, ga torej niamo na slemenu, so bile že petnajst- mogli povabiti k pogrebu niti krat s slamo prekrite in tuintem ga obvesti« o amrti njegovegp je kaka luknja že v šestnajsto | braU. Ako bode čital ta oglas f "Hočete še piti!" "Hočem, hočem 1 V krčmah ne prodajajo take medice." —_ Ste ga vprašali, kako aa imenuje ona ple- pttffti, ker veaso, da taka ol tašfaia. a katera aa kole poročiti t" *neat la reč, ki jo vsak piaač ČETRTO POOLAVJE. t » Pogovor vmes unsine •„ od modrih se jim glav, • od slavnosti življenja in od njega težav; ,. in. če se menim ž njimi, nobenemu nI mar, | da nisem bil ie v Rimi, na vojski ie nikdsp. Fr. Levstik. Ako ja kdo it tegs, ksr smo do tedaj pravili o Kvasu, aodil, da bodemo najmanjša dejanja njegova načrt al l s tisto jeaičnostjo M jo včasih občudujemo pri svo« jih starih majkah, ali da bomo sledili tako veatrto stopinje svoje ga junaka kaitor sloveči angleik novelisti. *ki celo ne pozabijo po Mati, da je njihoit junak kljuko pritisnil, ko Je stopH v izbo, — kdor take sodi, ta nI prave pogo-JfL Nikakor pa se s tem nočemo taka obšir-U- in želi dobiti kaj več podrobno-o njemu naj se priglasi na ji naalov. Mary Fr. Nagltt, rojena Žgujnar, P. O. Boz 288, ii NAZNANILO HT ZAHVALA. »rotila krovca! vse to nam potr-uje, da je bil Obrhek jako sUr. Obričani so bili pa tudi najbolj- še duše, kar si jih moreš misliti. . ... .. 4 M Dasiravno siromašni in revni kot)Dunlo, Pa. Žalujoča sestra. jare miši, vsi do enega, ki ga bomo ie omenili, so se vendar rav-nali po božjih ln cerkvenih zapovedih, odrajtovall so ob pravem času fronke in desetino in bero, če je bilo le ta žive in mrtve mogoče. Dasiravno so možakarji včasih malo porentačilA in pokle-, tem nftzn|injam vgetn ^^ 11, kadar ao j h ženice ratjarile ^ znancem in prijateljem, aH kadar je pn pipi tobaka govo- Woitno VMt| da nam je prami- rica Uko naneilt, dt * je bolj aul> mati, »oproga ori- tnoSko podalo «e »o vpleli hudMSa rii_ • . aH vraiga med poltene in mifne ^^ besede, dasiravno ao ae. obrfki I MAST KKAJTBLO faniini, da bi ohranili .Uro »Mg kratk, dev6t(h,evnl ld,. do in avojo «aat. Ližn, C"sr-SSSL"S25rK tukaj; v domovini pa ma-vendar a« bili ObrKan. pr, v»h\Ur ^ ^ ^ drultva vrfer ai alttal v po«meanih ^H^sioZVl"^..«,« Je^lrft petdeaetkrat ponovljeno CeMeno Slovenci , katero ji je polrti- ffi t roš^kim daauvj^^i ^ ^^ lMWOVtnamen^a^laj ^alo ume- J n ^ ^^ult oHšk©1 p o t no izrezano podobo . Križanaga ^^^ P<>ko*iMII|| ki ao mu vaška/dekleta olepšale}* »«a