Iihaj«
v,»k daa »Ml *tde,j in praiaiko*.
luued dailj «capt 6»turd»7«. ^ Sund./. and Holidajr..
PROSVETA
GLASILO SLOVENSKE NARODNE PODPORNE JEDNOTE
Uredniški In «pravnltkl prOatart: 8667 8. Lawndal« Av«.
Offica of Publlcation: M67 South LawndaU A v«. Talaphoa«, Rockw«U 4904
ETO-VEAB XXVIII. Ona tista J> »6.00
Ent«ra4 M *»rn«< al— Mttor January U. 1MI. »t th« poai-offtM M Ckicva. IlliMto. u»4«r U« Act of Om>«tm of M »it h t. i«7».
CHICAGO, ILL., TOREK. 19. FEBRUARJA (FEB. 1»), 19*5.
Subicriptlon |6.00 Ytarly.
STKV.—NtTMIIKK »5
Acceptance for mailing nt »pecial rate of posta*« provickd for in stction 1103, Aet of Oct. 8, 1817, »uthoriiad on Juno 14, 1818.
Glasilo jeklarskih magnatov
iskreno pohvalilo Roosevelta
Njegova akcija glede podaljšanja pravilnika avtne industrije in ko je v zvezi s tem osvrkal voditelje Ameriške delavske federacije, je dokaz, da je predsednik Roosevelt največji prijatelj ameriških kapitalistov. "Ameriški busi-ness mu lahko zaupa" . . . Jeklarski burbon-ci naj torej odnehajo z opozicijo proti predsedniku. Tako piše "Steel/' organ jeklarskega trusta
Pittshurgh, Pa. — (PP) —
evija "Steel", glasilo jeklar-kega trusta, je v svoji zadnji daj i opozorila magnate, da ima lobiznis največjega prijatelja predsedniku Rooseveltu. V 11-kjdniku zatrjuje, da je Franklin Roosevelt take vrste predsed-ik, ki Ka velebiznis potrebuje Beli hiši.
Uvodnik vsebuje tudi apel na >rije v jeklarski industriji, naj vodijo opozicije proti Roose-Itovi iK>litiki. Nudijo naj mu so oi>oro, da mu tako omogo-ij<> ponovno zmago pri volitvah 1<W6, kajti Rooseveltov poraz h ko izzove katastrofo. Rooseveltov a odobritev anti-lavskega pravilnika avtne in-ustrije je bolj razumljiva iz iz-ave v uvodniku, ki govori, "da rša javnost ne more zapopasti »gotovila, da velebiznisu ne ret i nobena nevarnost, ako pod-ra administracijo.'PTedsedriik sovražnik velebiznisa, kajti je treba iskati med radikalni-i člani kongresa, ki naglašajo itrebo večje vladne kontrole |k<i
It lahko ustavi kami>anjo, kare cilj je uveljavljenje tride-turnega delovnega tedna v le h indusrtijah."
Glasilo jeklarskih baronov ka-f tudi na razkol med radikalci
konservativci v uniji Amalga-lated Ass'n of Iron, Steel & Tin rorkers. Radikalci že dolgo ča-
v<Hlijo opozicijo proti pred-tdnikirte organizacije Michae-Tighu z namenom, da izsili-> njegovo resignacijo. Vsi de-
vski voditelji v Washingtonu izen Greena, predsednika ADF, strinjajo z militanti v uniji klarskih delavcev in odprto »vore, da ta unija ne ščiti do-i interesov članstva in zato .treba odstraniti njenega se-nnjega predsednika iz vodstva, ruga<V je revolta Članstva goto-"tvar v bližnji bodočnosti. Revija «vaH pred sprejetjem jonskega osnutka, ki ga je reilložH v kongresu senator 1a<,k. Uveljavljenje trideset-H»ika. pravi glasilo jeklarske-l' trusta, ne bo znižalo armade Npo elnih, temveč povečalo. *larske korporacije bodo in-»tirale novo mašinerijo v svo-tovarnah in m tem »m na tl-" delavcev vrženih na cesto.
IMPOZANTEN SOCIALISTIČNI SHOD V CHICAGU
Chicago. — V nedeljo popoldne se je zbralo okrog 2000 ljudi na kampanjskem shodu socialistične stranke v aneksu Ko-lizeja. Obenem je bila to spominska prireditev k obletnici herojske borbe socialistov v Avstriji. Shodu je predsedoval Paul Porter in bilo je več dobrih dovornikov, toda glavni govornik je bil Norman Tho-mas„ ki je ob burnem odobravanju poslušalcev mikastil za organizirane delavce krivični "new deal" in svaril delavce pred pojavi fašizma v Združenih državah. Fašizem propagirajo vse burbonske organizacije in časopisni baroni a la Hearst, tem pa pomaga cela vrsta demagogov kot so 'father' Coughlin, Huey Long in "doh-tar" Townsend. Neki drugi govornik je opozoril, da bomo le-i ml us tri jami. qnnr "Rimrt	pomlad najbrj imeli y.
Chicagu fašistične volitve, pri katerih bo en sam županski kandidat na glasovnici.
'Pripravi se na vojno, Italija!' kliče Mussolini
Domače^ vesti
Nov grob v Milvvaukeeju
Milwaukee. — Dne 16. t. m. je v tej naselbini umrl rojak Tomaž Prelovšek, star 43 let in doma iz Senožeti na Gorenjskem. V Ameriki je živel 24 let in tu zapušča enega brata. Bil je član društva Sloga št. 16 SNPJ. Včeraj, 18. febr., je bilo njegovo truplo odpeljano iz Ermenčeve-ga pogrebnega zavoda v krema-torij Valhalla, kjer je bilo po njegovi zadnji želji upepeljeno.
Volilna komisija odobrila Gard-
novo kandidaturo
Chicago. — Mestna volilna komisija je zadnji teden zaključila, da je bila nominacijska peticija slovenskega socialističnega aldermanskega kandidata v
22.	wardi Antona Gardna pravilna in njegovo ime pride na glasovnico. Komisija pa ni tako postopala z vsemi socialističnimi . aldermanskimi kandidati; šest jih je vrgla z glasovnice, med temi tudi Olgo Beranek v
23.	wardi, češ, da niso bili vsi podpisi na peticiji pravilni. Volitve za aldermane so prihodnji torek, 26. februarja.
Adamičev članek
New York. — Tedenska revija "The Nation" je v svoji zadnji številki objavila dolg članek Louisa Adamiča z naslovom "La Follette Progressives Face the Future". Adamič v tem Članku riše politično kariero dveh bra-
f	ah MiUiiu Tf nii nIIII^S i
i irr	i ffffTinr r. nn rrtTjjn
"Fighting Roba", in njuno ustanovitev progresivne stranke v VVisconsinu, ki je pri zadnjih kongresnih volitvah prinesla politično zmago obema bratomn. Adamič piše, da ambicija bratov La Folletov je, da se njuna progresivna stranka razširi po vsej republiki in absorbira liberalne elemente današnje demokratske in republikanske stranke.
o nesrečen francoski polet v Južno Ameriko
1'ariz. IH. febr.—V »Oboto sta "ka letalca Paul Codo* in rm- Kom j poletela proti Juž-Anwnki. toda v nedeljo sta se ustaviti na otočju Cape • n«daleč od zapadnega o-i« Afrike, ko se j« letalo Metom nekaj pokvarilo.
je ni znano, če bosta navala |H»U»t.
°rterji zahtevajo federalno preiskavo
»cagr, _ A> p Randolph.
"IniV bratovščine železni-^•rterjev.. je apeliral na n| delavski odbor, naj I»reiskavo antiunijskih ' ti Pullman	Ran-
' ' •vi v a|»elu, da kompa-«vojo unijo in od-* -- -tik«- t hratovfc'ino.
11 velika večina por-,f,kla. da je nlrdnja ''tavnka pri kofekUv*
Prvi vojaiki kontigent, okrog 2000 mož, že odpotoval v Afriko
Rim, 18. febr.—Premier Mussolini je v soboto pred velikim fašističnim svetom prvič omenil "fronto" in indirektno pozval I-talijo, naj se pripravi na vojno z Abesinijo v Afriki. I)uce je govoril o "virilnosti italijanskega moštva, ki odhaja na afriško fronto." Veliki fašistični svet je odobril njegov vojni program.
Ko je Mussolini povedal članom sveta, da se je 70,000 čr-nosrajčnikov priglasilo za prostovoljno službo na fronti, je bil gromovit aplavz v zbornici.
Italijanski tisk malo poroča o gibanju čet, toda govorica, ki gre od ust do ust, ve povedati, da se je prvi bataljon fašističnih prostovoljcev že vkrcal na-transportno ladjo v Neaplu. Iz severne Italije dnevno prihaja na stotine vojakov v Rim in tu defi-lirajo pred Musnolinijcm in višjimi poveljniki, toda časnikarski poročevalci s kamerami ne smejo blizu.
Uradne vesti opisujejo mobilizacijo abesinske armade, toda abesinski diplomat Negradas Je. zus v Rimu zanika vse te vesti in pravi: "Mi nič ne mobiliziramo, toda bomo morali, če nas I-talija prisili v to. Hranili bomo naše domove a krvjo in naša kri bo na glavi Italije".
Neapelj. Italija, 18. febr. — Dva italijanska bataljona, okrog 2000 mol, sta včeraj odpotovala v Afriko iz tega pristanišča. U-radna vest, ki je bila izdana sinoči, je prvič omenila mobilizacijo italijanske armade.
Ixwwl<in. IS. tf#4>r.—Angleške bojne ladje, ki se nahajajo v IVnljskem zalivu, so včeraj pre-jele povele, naj odrinejo v IJe^-b#ro, ki it glavno mento britske Somalije v vzhodni Afriki.
Nova metoda za ohra~ no aveie človeike krvi
Moskva, 18. febr.—Sovjetski luonjaki so razvili novo metodo za ohranitev sveže, zdrave člo-
SOVJETI BODO ZA-SECU ZEMLJO NE-ODVISNIH KMETOV
Moskva, 18. felbr.—Predstavnik sovjetske vlade je na včerajšnji seji kongresa kmetskih udarnikov naznaSil nove regulacije, ki bodo omogočile povečanje obsega kolektivnih kmetij na račun kulaffov ali neodvisnih kmetov. Delegatje kongresa so sprejeli naznanilo z navdušenim odobravanjem. Nove regulacije j« predložil kongresu M. Cernov, poljedelski komisar, v svojem govoru, s katerim je bilo zasedanje kongresa zaključeno.
Doslej je bil obseg kolektivnih kmetij definiltivno določen. Neodvisni kmetje bodo odslej lahko lastovali zemljo, ki jo potrebujejo, nad M*)reviŠno" pa bodo imele glavno besedo sovjetske avtoritete.
Nove regulacije določajo, da zemlja, ki jo bodo dobile kolektivne kmetije, oatane njih "večna lastnina", ne za omejeno dobo kakor doelej. Kmetje na kolektivnih kmetijah bodo smeli imeti le eno kravo, dve teleti, eno svinjo, deset ovac in neomejeno število perutnine in zajcev.
. Diktator Stalin se je izrekel za pomoč proapektivnim materam. Na njegovo sugestijo je kmetski kongres odobril načrt, ki določa, da se take kmetske ženske oprosti vsakega dela e-den mesec pred porodom in eden mesec po porodu, toda v tej dobi so upravičene do polovice njih običajnega zaslužka.
Španski režim
spoznal svojo
jalovojmago
Ljudski sentiment se je pričel nagibati proti levici radi vladnega barbarizma
JECE SE VEDNO POLNE
525 učiteljev aretiranih na
Kubi
_ Havana, Kub^iH. febr.—flko-
ro polovicu učiteljev v llavani, r*2f» po številu, je v za|»oru. Aretirani so bili v soboto na obtožbo vojuškega poveljstva, da pomagajo organizaciji AiiC pri zaroti proti režimu prezidenta Carlosa Mendiete. Med aretiranimi so profesorji havanske univerze in provinčne srednje šole ter vse učne moči 60 osnovnih šol v Havani. Predsednik Men-dieta je ofiredil, da se vse šole v Havani zapro za tri dni.
veške krvi, ki se rabi za transfuzijo. V ta namen je zdaj kri ohranjena mesec' dni. Večji del te krvi vzamejo iz človeka, ki naglo umre.
l<ondon. — Bivši španski poslanik v Mehiki J. Alvares del Vayo je v I)aily Heraldu, glasilu delavske stranke, priobčil zanimiv članek o razmerah v Španiji. Naslov članku je: "Španija je bila ogoljufana".
"Španski fanatiki, ki so 'za red za vsako ceno', so presenečeni", pravi del Vayo med drugim. "Po oktoberskih nemirih so spoznali, da Španije ni mogoče poteptati s fašistično peto. Začudeno zrejo na ljudski sentiment, ki se je naglo pričel obračati na stran radikalnih voliteljev. Ne morejo zapopasti, zakaj so ostali brezuspešni njih tiranski in represivni koraki, katerih primer v vsej španski zgodovini je najti le v grozodejstvih iz leta 1824.
"Komaj pred par meseci so se počutili kot zmagovalci: vse, kar jim je zdaj ostalo, je pa grenko spoznanje o prazni zmagi. $e celo reakclonarji ne kažejo ponosa na tako dvomljiv us|>eh. Vprašujejo se: 'Kaj naj počnemo s takim ljudstvom?' Čudijo se junaštvu asturijekega I j ud stva, ki je v oktobru darovalo tri tisoč žrtev iu katerega politični jetniki so po več mesecih tamfl-nacije pozdravili novo leto v ječah Ovieda, GI Jona in Hana s prepevanjem Internaclonale.
"Med onimt, ki so prepevali Internacionalo z največjim navdušenjem, je bil neki mladenič, ki je s 2A drugimi tovariši čakal eksekucije v smrtni celici radi udeležitve v oktobrski revol-ti. Dasl je znal, da bo lahko izstavljen ob zid vsak čas, je prepeval . . ."
Slučaj tega mladeniča in barbarsko postopanje vlade m političnimi jetniki, katerih Je v ječah nad 30,000, Je dramatično o-pisal v pamfletu profesor l-Vr (Halj* na h. itranl.)
ENOTNA FRON- ^ TA PONESREČENA V ŠVICI
Curih. — Zadnje avanture za enotno akcijo med švicarskimi socialisti in komunisti so se izjalovile in obe struji sta prav tako daleč narazen kakor pitni 'pogajanjem1.
Na zadnji konferenci v Hien-ni je socialno demokratična stranka sprejela dva pogoja, na IMtdlagi katerih je pripravljena poKaiati se s komunisti za skupno fronto. Prvi (>ogoj je sklenitev |>akta, (M) katerem naj se komunisti zavežejo, da bodo prenehali takoj z napadi na socialiste. Ta pakt naj bi bil sličen nenapadalnim paktom, katere je sklenila sovjetska Rusija s kapitalističnimi državami.
Drugi pogoj je, da se komunisti |H>dvržejo proletarski demokraciji, volji večine, in se v interesu celokupnega delavskega razreda odpovedo svojim p<w sebnim interesom.,
Na oba pogoja so komunisti »dgovorili z obnovljenjem napadov na socialiste. Prvi pogoj so direktno odklonili, drugega tao pa ignorirali. .Smatrajo Ju za in-sult Imljševiike Rusije. Komunistično gibanje v Švici je šibko, na drugi strani ao pa socialdemokrat Je močan (»olltičnl faktor, v nekaterih provincah najmočnejša stranka.
Načrt za varstvo rudarjev sprejet v Indiani
Indianapolis, Intl. — Prvi zakonski načrt, ki je bil sprejet v državni legislaturo v tem zasedanju, je bil predložen go-vernerju v podpis. Načrt prepoveduje raastreljevanje premoga v jamah v času, ko so radarji na delu. Pričakuje se, da ga Ih> governer podpisal.
Fašistične tendence japonskega režima so očitne
Militaristi na čelu gibanja, čigar cilj je fašistična diktatura
Waithlng1on. 1). C„ 18. febr. — Mllitaristični In fašistični e-lementi na Ja|M>uskeni, ki že sedaj izvajajo velik vpliv v življenju ja|M>nskega naroda, so na delu, tla dobi deiela fašistično diktaturo. Kriza v notranjih in mcdnanslnih aferah, ki postajri z vsakim dnem ostrejša, je ust-varila ugodno |s»lje za razvoj fašist ičnega gibanja. Tako se gla si poročilo, ki ga je pravkar objavila Korelgn Policy Assn.
Asociacija poudarja nevarnost nekontrolirane inflaeije v zvezi t akutno agrarno krivi. Javni dolg je dosegaj akoro de. set milijard jenov In vprašanje Je, če bo mogla vlada prepreči-» Inflacijo.
T. A, Riason, Izvedenec asociacije, pravi, da imajo U' sedaj militaristi, ki *e ogrevajo ** fašizem. glavno beaedo v vladi, Od I. I!m vladajo Japonsko biro-kratični kabineti, ki ao za to, da mc odpravi zadnje ostanki* parla mentarlzma. 'Mlotna akcija v ugodnem momentu lahko rezul-l mm v VK|toatavllvi fašiatičm-dlktaturr, ki Im> dobila pod|a»ro vseh reakcionarnih grup«
Kdino, kar bi omogočilo vrnitev stabilne reprezentativne vlade na Japonskem, je |a'rrnanent-no izboljšanje ekonomske sitna* rije. Tako Irboljfcarije pa ni iim vidiku in prihodnja notranja kriza ali nevarnoat mednartaine* ga konflikta lx# ustvarila ug««l-tla xa koncentracijo fašiiitlč«
na
nih ati, katerih e!l> je |m»|m»Iiin kontrola vlade,
Mllltariati »o igrali go v japonski j*oli4iki v treh letih in znamenja
|in jagnje ne IsmIi nikdar prijatelja (Narisal Jerger.)
da j
ekol hov Mn ji
ažno vlo-v zadnjih
ka/ejo,
r» IhsIo tudi V bodoče. Razvoj' lomske krize »talno Jači nji*, t kontrolo nad ekonomskim olitičnim ftjvljciijcrii de>ele
SOVJETSKA VLADA ODGOVORILA NA 0BD0L2ITVE
Pravi, da je kongresni odsek potlačil detajle fašistične zarote v Ameriki
Moakva, 18. febr. — Ves sovjetski tisk je posvetil veliko ptizornost vestem o fašistični zaroti v Združenih državah, za« eno pa je obdolžil kongresni od-sek. ki Je preiskoval neameriške aktivnosti, da je potlačil sensa-ionalno evidenco o tej zaroti.
Sovjetski tisk obširno raz-riupravlja o ugotovitvah kon* grešnega odseka. Glasilo sovjetskih industrij naglaša, da se je v teku preiskave kongresnega odseka pokazalo, da je neka a* meriška orožna firma obljubila, da bo zalagala fašistično organizacijo z orožjem, toda odsek ni |N)svetll velike poiornosti temu odkritju.
"(klsek", pravi sovjetski list, "strelja na komunizem in skuša zakriti senzacionalno evidenco o aktivnostih Hitlerjevih a-rentov in njihovih prijateljev v Ameriki; prav tako omalovažuje intrige ameriških fašističnih generalov, ki gradijo armado iu kujejo zaroto".
List je obdolžil kongresni od-sek, tla je objavil le deloma Izjave generala Hutlerja, ki Jih Je poda! na zasllšavaitJu, dasl tudi te kažejti, tla Je bila gru|>a ameriških finančnih magnatov na delu, da strmoglavi amtriako demokracijo in vzpostavi fašistič. IHl iUfcia^iro. Uradnik sovjetskega lista pobija tudi ol>doltl-tve kongresnega odseka, da so za številne stavke v preteklem letu odgovorni zunanji komunistični agitatorji. M. VVolla, podpredsednika Ameriške delavske federacije, je označil za skrajnega desničarja in birokrata v u* nijskem gibanju in trdi, da ja njegovo (si k rit je rdeče zarote navadna izmišljotina. - List "Moscovv Daily Newa? Je objavil vest Iz VVashingtoiia, da Je Itongiesiii talsek odkril evidenco o protiameriških aktivnostih nemških konzulov, na pro-minentnem mestu. Posebno pozornost |M»laga trditvi, da Hitlerjevi agentje v Ameriki pritiskajo na ameriške Nemce, da se združijo v močni organizaciji in slede navodilom iz Kerlina.
Okrog 500 socialistov
aretiranih na Dunaju
Dunaj, IH f«.br.-~V dnevih obletnice civilne vojne v Avstriji od 11. do 10. februarja je policija a/dira I a približno 500 socialistov pri demonstracijah in na zborovanjih v predmestjih Dunaja. Samo ena oaebu Je izgubila življenje pri teh spopadih. V soboto zvečer se je v Klt>-risdoifu pojavII telik napis: "Mi le Imo In *e piidtmor
....... "1 i
Velebiznis za revi• zijo Rooseveltovega relifnega načrta
NVashington, D. C., IH. febr. -Finančni od*ek Ameriške trgovske zbornice ja predlagal, da kongres reducira predvidevane apropriacije v Roosevelt ©vem r*-llfnern načrtu na dve milijardi dolarjev. Odsek urgunientira, da Je ta redukcija potrebna s finančnega nluliš« a kakor tudi s stališča izkušenj. Ako ho vlada nadaljevala ^ svojo f»olitiko in kopičila deficit, bo s tem omajala ekonotn»ko »tinkturo in spravila V nevarnost javni kredit, d<e stavlja poročilo.
Novi izgredi V hranciji
Pariz, IH. febr. — Kašiatl in komunisti weraj delili letake mieSricam pre«l cerkvijo v Tour-eobigu, nakar **» ae ate|44 a policijo, ki Je na|>adla otroje. Kden policaj je bil t ari jen in štirje fa-•i»ti »«t bdi al ' hrani. -
PEOSVETA
THE KNLICHTENJHKNT
GLASIU> IN L A* TKI NA SLOVENBM NANOUNB JBDNOTB
o«« « mmd MMI^ tr rt- m~rn*	—t*
Ntnrfnlu; m Z4ruU>» drU»« (!»»•« CSU*«a| 1» K*«*4* MN Mkte MNu H M\M u M«t M: ■
i* CfcMf. ri« •• tau. M.t» M 9* Mas ■» .....
H||,
»aU«rlp«tofl rmUi! for t h* L'blU4	luu* (mmv*	CfcU»g»)
u4 c*«MkU 0« P" fmr. ( h*—	Citmo |! M	|»r r«*'. forrtg* eouBtrtM It M i*r »«r.
M a*J»av* v* -»»"" ■ ......—	—------
i. m m »r./.j« IU*<*i»i Mmr« vmAUm «rMM. »Ml Hi.) m »o4H)«ulju W v •*»«•)«. to >• »rito«! »•»Ui«*.	___
«4 »m«JmM«4 arUclM «111 M« k* ra4arn«4. OtWr
>4. .M«. M Kuf«. pur«. |MMM. «U.. »tU k« ratUTIMŠ
NMIO* M ni, U> IM HA l lirfUMl i'ho h vet a IMT-M It. Utrtil« An, CW»u»,
MEMBSS or TMK reDBKA

'138
UalUM « ukUiMi«. m prtm<r (Jan, II, 1M*|. p*4«c m ImM M« •«• »lovu PUMI, 4« vam i« • U* datumom potrkla rW(■!>•• fanovli« >» pra»o4m»>«. 4a aa »am Mat •• aaia»l
Drobiž
Pred nekaj dnevi smo opazili prve sliko skupine "Rdeče srajce" v Mehiki. V skupini ko moški in ženske. Pod sliko je zapisano, da program mehiške organizacije "Rdeče srajce" je — boj kapitalu, veri, alkoholnim pijačam in tobaku.
In ameriški burbonci nazivajo to organiza-cijo — socialistično! Tudi mehiško vlado, ki baje daje potuho tej organizaciji, imenujejo socialistično! Ce to mislijo resno — česar pa ne verjamemo, ker poznamo njihovo zlobnost
—	imajo za red lahke glave t
• • •
Cikaški listi poročajo, da je Ameriška legija napovedala boj komunizmu in vnem drugim importiranim, tujezemskim "izmom".
Vse, kar je v ameriški kapitalistični civilizaciji, je importirano iz Evrope. Ciato vsi "izmi" — kapitalizem, protestantizem, katolicizem, nacionalizem, patriotizem, legionlzem!
—	so bili prej ali alej importirani. Ce bo torej Ameriška legije dosledna, bo imela vražjega poitla. V konfliktu bo z vso ameriško civilizacijo in > — samo seboj-, kajti ideja organiziranja bivših vojakov za terorizem (tudi importirano!) je prišla iz inozemstva, kjer se
je najprej začela! .
• * •
Klerikalna propaganda, ki se je hudo raztu-lila zadnje čase — nekaj jo nekje grdo tliči
—	kriči v debelem tisku, da je odpadništvo od religije obenem odpadništvo od naroda. To je že stara laž. ki je namenjena le kalinom. Mi smo t« kričave in brenkače te vpraAali pred mnogimi meseci, naj dokažejo, kako sta narod in religija istovetna, eno in isto, toda odgovora ie danes ni, niti ga ne bo. Ako Slovenci niso bili Slovenci, dokler »o bili pogani in do-kJer jih niso frankovski in rimski nasilniki z oborokeno *Uo pokristjanili — kaj so bili? Ako so pa bili Slovenci, ali niso zavrgli tudi svoje narodnosti, ko so zavrgli svojo narodno vara in morali sprejeti Judovsko-rimako religiozno mešanico?
• • a
Zadnji teden je prišla v ameriške liste sma*~ na vest o nekein Johnu* Pucksringu v lx>ndo-nu, ki je umrl, a čez pet minut so ga oiiveli. Vest pri|MjveduJe, kaj je ta mol vm "dotivel" v prtih minutah, ko je bil mrtev. Kil jt v "n. besih" in tam je videl mnogo svojih znancev in sorodnikov, ki «o bili tako oblečeni kakor v življenju na zemlji . . . Tu vest so ameriiki listi objavili brez komentarja in prinesli so jo tudi nekateri slovenski katoliiki listi — čei, kdor hoče. naj verjame, škodilo nam ne bo . . .
Pozabili |>m so na Javno debato zadnjo jamu. v k*t*ri so ae dušni pastirji petih verolzpove-danj pričkali, koliko časa ostane duša v človeku. kadar umre. Takrat je katoliški monsig-nor Wm. F. Ryan v DenverJu, Colo. (kakor Je poročalo dnevno čssopUje) dejal, da po nauku katoliške cerkve duša ostane v telesu tri ure po smrti. Ampak Londončanova "duša" Je bila v nebesih v patih minutah po smrti in potem se je po volji zdravnikov morala vrniti nazaj v svoj« Ido! Kdo J* idaj potegnjen? In kdo m* Uiiko »m«j«?
L .... .
Po testeh u Moskve »e J« ruska nU«ca armada v zadnjih štirih Itttih (NivačaJa »hi f»rti!.o<m> na i»l«.<MK) mol in oprema arma<U- (topovi, tanki, letala) jt- porastla in! 210 do 7'.»'J odstotkov. Boijaeviška \l«da je brezverska vlada in \se kršcan^kt vlade na n\rtu bi m* morale do dna «rca evratati nad it> oboroJU<no*tjo . . .
T«xia v«*- dotire, krščunukt- vl«dr z ameriško
—	tadi dobro in krščansko \re«l pravij<», da rdlns garancija aa mir — moen« armada Ce ie torej bo|j*e\iSkN armada najmočnejša na s\etu, jr »N»ljši višks vlada po krščanskem merilu »is)»»olj — krščmmka tn kot taka tssluii častno mesto na razoroiitv«*ni konferenci vseh krščanskih narodov sveta! , , .
a a. a
/.apišimo dobro Liesedo za bogatine. Zakaj ni bogatinom dovolfeno mnogolrnetvo? Mili. jonarji bi lahko skrbeli za 50 n|i uto len in sa 500 otrok. Kakšna pravka j» u>, da mora milijonar omejiti le na eno leno kakor r#-vel, ki navadno ot»a stradata? Rogatin ima lahko drset ali sto palač. dr«H ali .to avtov, drset ali sto v nega drugefa, lato naj ima tudi de»et ali sto legalnih lena! Pa bo manj razp«» ročnfh škandalov!
Glasovi iz naselbin
Zanimiva baletka Is ranih kraja*
• ; f t_. -
, Baaada madraga mota
Herminie, Pa. — Nahajam^
se te v drugi polovici drugega maaaea v letu 1986, AU pa je vidite kje kakino znamenje, da se bi blilala prosperiteta In §e vrnila v bližnji bodočnosti za delovno ljudstvo? Mislim, da v*s je vedno manj, ki bi verjeli v Miklavža, vendar pa je armada nezavednih ie vedno ogromna-Treba bo ie dosti agitacije, pre-dno se bodo ljudje zavedli in spoznali resnico v Lincolnovih besedah, ko je dejal, da se lahko nekatere ljudi vedno drži v temi. To so besede modrega moža, prijatelja delavcev.
Število zadnjih mora rasti, a-ko hočemo hitreje napredovati miselno in socialno, kajti tehnično smo dosegli že zelo lepe uspehe. Zato je treba, da se delavstvo zbudi in zahteva svoj delež od svojega dela. Produkcijska sredstva so zelo napredovala, medtem pa je način distribucije ali razdelitve dobrin o-stal daleč zadaj. Strojna produkcija ali pridobivanje dobrin je na zelo visoki stopnji, medtem pa množice stradajo. To je tisto zlo: krivični sistem, lci o-mogoča peščici bogatinov, da i-ma oblast nad vsem, medtem ko milijoni nimajo nikake pravice.
Delavci se ne smejo zanaiati na nikake Mojzese, ampak morajo sami zahtevati svoje pravice potom svojih strokovnih in političnih organizacij. To se lahko zgodi le, Če bodo imeli v po«ta-vodajah svoje zastopnike, o4 k*-terih bodo lahko zahtevali, da delajo za delavske Interes«.
Pred par leti, ko sem se nahajal na potovanju, me j« prijatelj J. Opeka pripeljal v MU-njo naselbino in me pospremil v prvo hifto, kjer sem naletel na neko učenko srednje šoti, a katero sva začela debatirati, tizirala je Slovence, "ker b Jo biti po večini socialiatr. kaj vendar niso republikanci ali demokrat j«, kot drugi? Povedal sem jI, da so naii rojaki kmalu sprevideli, ko so ae naselili v tej defteli, da je kapitalistični sistem kriv sedanjih ekonomskih nesoglasij, krivic in trpljenja. Ona je vztrajala, da bo RoosS-velt, ko nastopi svoj tarmin 4. marca 1&38, kmalu pokazal socialistom, ko se bodo spet zavrtela vsa kolesa industrij, mi pa bomo ostali osmeAeni. Od tiate-ga časa nisem več videl dotifoe mladenke, dvomim pa, salo dvomim, da je i« latega mnenja. Morda se bo le enkrat zbrihtala na način kot se je sin Spicna^ gelna, zdravnik medicine, kot ga opisuje I. M. v knjigi "Sesuti stolp."
Ekonomske razmere bodo prisilile delavstvo v socializem. Drugega izhoda ni. John Mata-kovlch iz Gowande, K. Y., pile, da se ljudje bolj zanimajo za Hauptmannovo obravnAvo kot za delo kongresa. Zadel je v črno! Časopisje to ve. zato pa prinaša kolonska poročila na prvih straneh o tej obravnavi, vaina poročila pa potisne v nevidrta mesta. Stara igfa. Kdo se bi brigal za socialno zakonodajo, dokler se ljudstvo lahko pKf a senzacijami vseh vrst! Kooaerva)-tov načrt socialnega zavarovanja J« selo šibek. In kako neki naj od nJega pričakujemo Vh| boljšega? On ne predstavlja delavstva, ampak kapitalizem! To si moramo delavci zapomniti.
,TffT* --
kazal mi je farmo In domačijo, i Frank se je udeležil pogreba, ki
S! jt vršil 80. j*n. ob 2. popoldne. I azajgrede sem obiskal več mojih prijateljev in znancev na farmih ta v mestu. Poznali ni-ko ceno spraviti na noge. 8edan->mo eden drugega. Z vsakim j ja administracija pod spretnim.se je bilatrabs natančno dome-vodatvom predsednika si je xna- niti, da smo se spet spoznali. Is- j la ustvsriti močno malino pod kreno se jim zahvaljujem za demokratsko stranko. To je zna- prijaznost in naklonjenost, la, ni pa hotela pokazati, da se| Naslednji dan, 30. jar.., ne je resnično zanima za milijone de-; vršil pogreb, ki se ga je udele-lavcev in njih družin, ki nimajo n\0 lepo itevilo rojakov. Zahva-dela. Da, dala Jim Je relif. Toda(ljujem se vsem za njihov trud, delavci zahtevajo delo. In dela je poaebno pa bratrancu J. Purka-dovolj za vse. Zakaj bi nekateri tn za vzorno ureditev, soprogi in delali deeet in več ur na dan, ko njenim staršem, Jobnu Perkotu j« dosti delavcev brss dela? Via-(in soprogi, Luisu Garmu za vož-da bi morala socialfeirati vas o-;njo, dalje bratrancu Franku Ma-brat industrij, prometa in ko- hletu, Johnu Trontelu, soprogi
munikacij, znižati delovni las in uravnati mezdo po življenskem
in sinu, mrs. Perko in njenim staiiem, mrs. Kocman in Fran
standardu. Delalo se bi toliko ur, ku Bolezarju, Petru Culiku, mrs. da bi bili zaposleni lahko vsi. Na Kogoviek in njenemu zetu ter
ta način bi imeli vsi dovplj de-1 sploh vaem, ki so se udeležili o-da je v" rokah privatnih dobič-' terega izpustil, naj mi oprosti).
LM ll®VIM Ut »HVll * "»	* rv	(	'	—	— ---------
la, jela pa je že sedaj dovolj, le četovega pogreba. (Ce sem ka-
karjev.	1 Nikdar ne bom pozabil prijaz-
Kakor sem pa že prej rekel, se- nosti pueblških rojakov, ki so danja vlada ne bo tega itorila. mi AU tako lepo na roko, zakar Ako hoče delavstvo, da pride do »e vsem skupaj najtopleje za-tega, kajti enkrat bo moralo i- hvaljujem. Bil sem tujec in motile priti, lahko povšpeii ta pre-'ral sem iskati pri rojakih pomo-* ^ ' *	'či, ki so mi jo drage volje dali.
obrat s tem, da pristopi v soc stranko, potom katere si bo uredilo svoje zadeve v svojo korist s svojimi zastopniki, z zastopniki delovnega ljudstvs. Edini ishod Iz se4anje miterije je v soc. štranki, ki nas bo povedla v boljte čase. Toda delsvci ji morajo dati svojo pomoč in podpreti njen program 0 svojimi glaHovi na dan volitev, drugače je vae zaman.
V	mestni dvorani v Jeannetti se je dne 14. feb. vriMl shod, na katersm je govoril Fred Hen-derson, člsn delavske stranke na Angleikam. On je seddj le drugič na predavanju v Ameriki, je pisatelj in ekonom. Kot tak je dobro podkovan v delavskih problemih in zna živo pokazati sedanj! »istem v luči, da ga vsak rasume:
V	teku je k»mpanj» za nabiranje jredetev volilnega fonda. Kvota tn tO drlavo je B00 dolarjev it tekoče leto. V#ak oent je dobrodolel, westmorelandiki lo-cal s00. strapke zboruje vsako 3. nedeljo v mesecu v Jeannetti v dvorapl Turner. Svoji k svojim, ali: defevci v delavsko stranko! Aatan Zomik.
Z obiska v Pueblu
Sharon, Pa. — Tudi pri nas gre z delom bolj počasi. Delamo 1« po par dni v tednu, zato tudi zaslužek ne more biti zadovoljiv.
Dne 26. januarja zgodaj zjutraj sem prejel brzojavko iz Pu-ebla, Colo., da je mojega očeta Martina Novaka zadela kap in se nahaja v tamkajšnji bolnišnici. Odločil sem se, da ga obiščem in sem istega dne ob 10. zvečer odpotoval proti Chicagu, kamor sem dospel nsslednje jutro ob o-smih, dve uri pozneje pa sem se odpeljal proti Pueblu, kamor sem deepel 28. jsn. ob U. »večer.
PjrUedAi tjs. sem sc s toksi-jem Peljal k prijstelju Louisu Garmif oigar naslov sem imel. On ae je nemalo začudil mojega obiska >afo, ker ni vodel o bolezni mojega očeta. Povedel me je k mojemu bratrancu Jiržetu Purkatu. s katerim se nisva videla le celih 26 let. Bratranec me je takoj obvestil, da je moj oče Ae mrtev Prepozno! Pre-
Predno sem zapustil Puebk), sem šel v spremstvu bratranca In njegove soproge ter L. Garma ie enkrat na gomilo mojega o-četa. 8koro je bil ta obisk zadnji, zato pa Je bila ločitev tem težja. Spomin na moj prihod in odhod ml bo ostal trajno v s^-cu. V trajnem spominu mi bo ostal tudi očetov obraz, čeravno nisem nikdar v življenju zrl vanj. Vesel sem pa, da sem ga lahko videl vsaj predno so ga položili v hladni grob. Počiva naj mirno po dokončanem trudu!
Pokojni oče Martin Novak je bil star 73 let in doma iz Panove Vasi, župnija St. Jurij. V Am> riki je bil 46 let. Tu zapuSča sipa In več sorodnikov ter prijateljev. Pokojnik je prebil vso dobo V državi Colorado v mestih Pu-eblo in Sallda ter okolici, kjer je bil rojakom dobro znan. V Htari domovini, v vasi Čatež pri Zaplazu zapušča popol brata, Miho Novaka, ki je star že nad 90 let.	.
Dne 31. januarja sem se poslovil od pueblških rojakov, sorodnikov in prijateljev. Vsi smo občutili, da je bilo to nase prvo ih zadnje svidenje v tujini. Iskrena zahvala vsem, ki so me spremili na kolodvor. Vožnja v Chfcngo, ksmor sem dospel ob 1. /veter, je bila dokaj prijetna. Imel sem par ur časa, pa sem jih izrabil za obisk mojih sošolcev v So. Chicagu: John in Frank Stebernik, John Strau«, Uršula Pritekel, mrs. Benkovič. 2 njimi se tudi nisem videl že celin 22 let. Nameraval sem pri njih ostati le par ur, pa sem se ukaril. Sprejeli ho me res po bratovsko. Moj nenaden prihod jih j* presenetil. Povtilal serr jim, da sc vračam z žalostne ir.i-sije. Pogovor se je zasukal na ui-ša mlada leta v domovini, na • -ne lepe Čase preljube mladosti.
'Cas je naglo tekul in prtffa je ura odhoda. Vzel sem od prijaznih domačinov slovo in se odpeljal proti dgmu. Idkrono se zahvaljujem Johnu Stelu rniku in soprogi za prijaznost in postrežbo, Jobnu Strausu 1n soprogi za uljudnost, Benkovičevim in njihovi hčerki ter njenemu zaročencu, ki sta me peljala na po-
minil je te 96 januarja ob 6. 4 f A .	P^S^^g
svačer, bal takrat, ko sem se jaz	t*ko tudi mis* Pritekel in
v Sharonu odpravljal na ddgo vfm stalim, katerih »men se pot v Pueblo	i P® ne spc»minjam. Me<l njimi sem
Upal nem, da l^om dobil očetakot, Jdoma'l prt življenju, da se bom t M,m, da se še kdaj vidimo, kajti Uasi ga Je delavstvo izvolilo, ker njim pogovoril. Saj ga nisem rasdaija do njih ni zelo velika, je najmočnejše po števihi, ven- videl d,,!R|h let! Pa mi oao-	da na" bodn tM<li
dar on ne zastopa delavskega da nI bila mita Na-lednje ju- oni ^^ >' Rharonu! razreda.	; tro Mffn M % fn|4||ci k ,H)Hr,^nl.| Tako se ^ kopCala moja pot
.I)elav»ki ras red more zasto- ku. kjer je Mhrtn tn^lo mojega v ,>u*bio ,n	Bivanje med
iwti edino le resnični ddavuki (»četa Telki so bili moji koraki PwMAktmf *n southčtknškimi ro zastopnik, ki ga bodo iiostavili in pogrebnlku nisem mogel na Jwkl bi,° l*ijetno, zakar >e za «voJ«ir« kandidata deUvci sa- \T>rs*aiije odgovoriti. Peljal me Jim	rshvaljujem!-
mi. KooaevelU niso pojavih de- je k rartv.šfcma odm. fitofd! J,,h|r Novak'	r<,dar *
lavci, ampak delavski sovraAni-' nem k očKii in mu stisnil nje- 8J»|V».
ki. Zato pa Je lahko umevno, da govr mrflo roko. Nc morem po-1 ..	---
bo varlej najprej zast< inte- pi«»ti občutkev. ki ro me pw*>l-; SovraAtvo — eeo bitje re»* kapitalistov. Zato »e vm- nlli Ko »eni tadniič v:4d mo-kdo moti. ki misli, da bo Roo- jega očets. sem bil *tai k »maj ■evalt delal sa delavake intrreae » leta. Takrat ie očr od«el v A-Kar je dotedaj skušal »tofiti za.meHko. In Waj, pj 45 letfti delavce, ni storil radi prijatelj- odsotnosti, »rm ira \ide! mrtve-stva do dr lav cev, ampak le za-Iga . . .
je sovraštvo človeka proti človeku.
In val morja, blisk in grom. plapolanje p'amena, kadar se sproste, doseže dalje vse naokrog in navzgor in navzdol. Toda ako so naša ozračja in morja s svojo globino teko zoperno razdeljena kakor naše Združene države, zamotana kakor evropska diplomacija ter njeni državniki, tedaj ne bo poti ne navzgor ne navzdol in nikjer okrog.
Kfek-lno razmerje vlada v morju In zračnih višavah, je že znano. Morje stiska vsled pritiska ogromnih mas tenkega vodovja, ki jo težko pristopno luči, zato je globina morja mračna. 0-zračja, čim v i B j c je brez težke vodne mase, se sprostre v razsežnost in svetlobo. Morje in ozračje sta si dva nasprotujoča elementa kakor kralji in delavci, odlomka iz sil razsežnosti. Toda morje požira, spravlja, stiska, gromadi; ozračje, čim višje je, pa raztresa kakor dobrotna materna roka ter sprošča drobce preko zemeljskih krogov.
V tem je mnogo razlike, in ker ni izven dosegov človeka, se človek kaj lahko od tega nauči, kajti vprašanja sprostitve so vprašanja, na katere naša clvili zacija Se ni odgovorila. Zato se te razl'ke lahko mnogokrat po-nove in ponovila se bodo vselej z večjim pridom. Kajti ti nasprotujoči elementi prinašajo boljšo poslanico v odprtem pismu vne-mu človeštvu.
Zato bodi v Aziji ali na se vernem tečaju, v Ameriki ali v Evropi, stoj na tej strani ali na oni, stoj kjerkoli, ne glede na čas ali hrano, katero uživaš, ti elementi nudijo fantazijo, ki je dosegljiva ter uporabljiva v vsaki panogi našega življenja. Razsežnost in sproščenost ozračja, kakor pritisk morja, je ščit Je-hove, ki varuje svoje kraljestvo. A plamen, kakor sovraštvo, kljubuje zakonom težnosti, in kar gre skozi ogenj, se raztegne, kar gre skozi hlad in pritisk vodovja, se krči.
Sovraštvo pa je razsežnost in krčenje v enem bitju, zato je sovraštvo najboljši lek za naš po-bitfi svet. Sovraštvo, kakor soln-ce s svojim hladnim licem, še ni sila sama na sebi, toda ko prepotuje skozi razsežnost gibljivih prostorov, se ugreje ter pride k moči, katera izvablja novo rast kjerkoli. so pogoji za rast in kjerkoli se dovolj upre. V duši, ki se je zgubila na ulici, v človeku samem, v nabojih topov, na bojnih poljanah, v bolnišnicah in vsej naši socialni stavbi je en sam znak sovraštva, del načrtov iz igre sil in razsežnosti. Nam ostanejo le ročaji.
Vse, kar je bilo napovedano, je nemogoče izvesti brez združenja, brez skupnega truda vseh. Zato znanstvenik, zaženi svoj teleskop tja, tehnik svoje blede načrte za bodočnost, ranocelnik svojo puhlo znanost, teolog svojo nesmiselnost, pa se pridružite delavskemu naporu in vaš vid se bo poostril, načrti iz bodočnosti se premaknili v sedanjost in rane našega časa se bodo celile, ker nesmiselnosti bo prelila v miselnost in gibanje.
J. Kovaoich.
tu, ker so ga v to nllilr rasm*-re.
Vlada )• bila pmilji-na nekaj storiti ia m notice bretpouHnih in lačnih, pa jim Je vrgla malo drobtinici. Sedanja administracija je začela s krpanjem od vsa. ga svojega začetka — • krpanjem propadajočega kapitaluti-tn«*a razreda, ki ga hote za vsa-
Zrlel -sem,, da bom imel priliko z očetom se pogovoriti — in
Kteleth. Minn. — Kazredni boj dalavutva je v očeh naših neprijatHjev sovraUio ter se ga bojijo kakor groma Jehove, ki j udarja iz oblakov na vse. ki na i stopajo drzno pot proti nirgo-j vlm bivališčem. Sovraštvo ji«, zdrufenk najtemrejsih sil. ka-
TOREK, 19. FRRpt^
V delavskemsibf^ulieii^ biti nedel&vikih metod!
Delavsko gibanje, dokler je razredno posebno vrlino, da sloni na jasnem tej?1 Ta temelj so delavski interesi, DelavZli gibanju ni treba demagogije niti dipl0J? v njegovih vrstah. V njem je utemeljena sebna etika, ki dobiva na zunaj taktično • različne oblike, na znotraj pa ne more iJ* sme biti nikdar drugačna kakor iskrena 1 krita in stvarna. Ta etika delavskega gL* je njega prava sila, predvsem notranja di zunanja. Navadno imenujemo ta pol trdna solidarna organizacija.	JIT
Zakaj povdarjam to? Zato, ker je m0|J krepiti sile delavskega gibanja le po tej etikii to etiko in odgovarjajočim delovanjem se dv! ga notranja morala gibanja in morala p^ meznih individuov, ki sodelujejo v gibanju!
Pteec teh vrstic meni, da mora biti delavgk, gibanje v neprestani ofenzivi. Ta ofemii ki jo mislim, pa ni v tem, da vedno mahamoi loparjem ali vilami okoli sebe, marveč obj ja često le v tem, da utrjujemo svoje gib^ po zgoraj navedenem temeljnem načelu, j ofenziva, če kričimo, da smo v ofenzivi, ufa živa je takrat, če postaja naše gibanje soli nejše, kremenitejše, to je, če vsi naši člani i sodelavci vedo, kakšen namen ima gibanje« vedo obenem, da je na stvarnosti in iskren* sti zgrajeno ter umejo obenem namen delov* nja na zunaj.
V tem pogledu so morda mnogo grešila lavska gibanja, ki jih danes tepe peza reakj je, dasi moramo priznati, da je bila reakciji! premočna. V tej nalogi delavskega gibanji nas pa prav posebno potrjuje pojav fašizi S kakašnim pompom so nastopili nacionalni klerikalni fašizmi. Ali komaj so prišli , oblasti, pa so zavihteli bič proti delaven i nameščencem in jim odvzeli pravice in boSčine. Zakaj se je to zgodilo? Z^to, ker a bile obljube demagogija, s katero se je hod kapitalizem polastiti popolne oblasti. N vedne množice, ki so verovarle besedam,1 pa v svoj-i notranjosti računale s svojim lovanjem, so pa sklecnile, otopele in molčd ter molče še danes. Po naših pojmih jei zlo, ker milijonske fašistične množice ni imele prav nobene notranje zavesti, da ae*ai bore za izboljšanje svojih razmer, marveč pričakovale samo daril z mize zlatih obli svrfjih voditeljev.
Tako naše gibanje ne sme biti nikdar, ker nočemo takega gibanja, ne moremo M konservativci, ne reakcionarci, še manj <len» gogi. Zastopniki moramo biti svojih intai sov ter se v tem zastopstvu stvarno in iskr izpopolnjevati in utrjevati med seboj.
To zahteva naše gibanje in naša taktika.
Nisem prismoda; iskreno čutim to.
Nikdar ne sme n/iše j?ibanje nasedati imS dam naših nasprotnikov, ki nam dajejo oblji be na drugih straneh, ali drugačne dobrine, I bi nas prevarali in prodali, da trpe njih in* resi. Bodi nam vsaj sedanja reakcija po sti dobra' šola. — Del. Pol.
Nazadovanje rojatev ne škoduje
Zanimiva sodba francoskega socialnega higienika
»pnsnati. Ni bilo mogoče «t«!	t«rr v hipu narastejo kot mor-
sam poleg rakve in zrl v obrai	ski \a! v viharju, plapolanje pla-
mrtv#ga očeta. Nato sem «r po-	men*, grom In bliak na nebu in
elovll in odšel k bratrancu Kran-	iskra pod dletom, ki zasekuje v,
ku Mah letu. ki ftivi na firmi in	kamen Vsi ti tnaki so očividni
• katerim se nisva videla še V	inaki sovraltva. razsetnosti ter
let. Povedal sem mu. kdo sem In	pogube. In kar je hlKk in grom
on me ja vaaalo pozdravil Hai	val morja, iskra pod dletom, to I
Na znanje
Kr. generalni konzulat v New Yorku ima na razpolago sledeče knjige: "Zvesta četa"; Vražje dekle": "Skozi Sibirijo"; "Kllr Gorjancev"; "Zadružništvo. III. del"; "Koledar kmetijske matice (za leto 1934)"; "Vodnikova pratika (za leto 19:*4); "Veterinarska higijena za živinorejce".
Vsa narodna društva in organizacije, čitalnic« in cerkve kot pojddJnd, ki žele te knjige, naj se obrnejo direktno na Kr. generalni konzulat, da se jim brez-plačno pošljejo. Poiitni trojki pa, morajo biti povrnjeni v |K>štnihl znamkah ali pa j>o Postal Money! < >rder na naslov: Royal Vugostav Oonsulate Ce-: i;eral I KU» Kroadway, New
Vork. N. V.
_
Obresti
O filn oskem pisatelju Ifen-! riju Bi rmidu n v,»re. da jt» zelo' udarjen na dffiar.
Nekoč sr jo daj«I s svojim za-ložnikon. "i-tntr nekega honorarja. Pri tej priliki pogovori nanesH, d« je di-.nl: "Sicer P*1 dWiar š« r.e pomeni sreče."
"To n> čudi", jo ntjvrnil za-*" l«»*nik "Mtslil sem. da vam je mnogo do denarja.**
denarja ne. pač \m do o.j bresti." g« j,, zavrnil romanopisec.
V lanskem letu so na Francoskem, poročajo pariški listi, imeli še manj roji nego predlansko leto, a tudi manj smrtnih pfi merov.
"Nimamo niti najmanjšega povoda, <labil li s tem statističnim rezultatom nezado»4 ni," piše k tem neki socialni higienik v neki pariškem listu. "Cas, ko so nazadovanj« it StSV smatrali za narodno nesrečo je minil.®! za to, da človeškemu materialu, ki nam j«! razpolago, izboljšamo življenske pogoje življenje podaljšamo. Hitra mena pokolesji pomnožitvijo števila rojstev in temu untni joča porast smrtnih primerov je franc« narodu prav tako malo v prid kakor wm porast prebivalstva, saj je naša dežela ie' gosto naseljena in se življenjski pogoji * veliko gostoto prebivalstva navzlic ek«p»*j skim možnostim v kolonijah samo slab«)* |)'\ih da vetih mescih I. 1934. w .)♦• "» ^ coskem rodilo manj ljudi nego v ustreaj razdobju I. 1933. Navzlic temu i« število I bivalstva v tem času ni nazadovalo, termrfj je za nekaj celo povečalo. To je raz^* znak. da se je življenjski standHrd dv« l>vig življenjskega standarda pomeni «»r znižanje nevarnosti bolezni in bede. mm jo same pogledati na Angleško. ^ Število rojstev še nižje nego na A mm Angleškem je tudi štrvil<» 'mrt; iji\o nizko — navzlic neugodnem ti H"1* Angl< ži pustancjo povprečno starejši bi vale i wline. V čem je skrivnost M« šega življenja? V boljši higieni in t rok, v bolj zdravem soglasju med t«1''^ dt ši n no rastjo, Predvsem j»-Anglfžem ž.ivljenj«, kajti smrti)' s^jji Hh f>o\ zročajo -p< rtni eksce.-i re 1 ^ pretiravanja,'niso v nobenem razrrcr' ' večanjem telesne odpornosti wi izh") ljudskejra zdravja po športu.'

Soort in srce
V budimj ostan>kib mtaščanskih *Š4jlai. bodo učencem športni zdravu^1 •»ali tudi srce a pomočjo elektrone«« grafa. Ugotovili so munret'. ds srčne boiezni «taim> naraščajo, ksr;' F nju strokovnjakov v svesi z neiur,,<tr Ijcnskimi razmerami, a pred vsem i mm športnim udej?tvo%anjem.

^ej^s^febhuakja^
PROSTSTA
Vesti iz Jugoslavije

(Itvima poročila Is Jacoalavtja.)
,	je prUl« popol-
ine v taplUlij
mestu neka mlajia iensKa
, izpila lizol. V hudih krčih jo
l našla neka ženska ter obve-
tila o tem druge. Prepeljali so
0	v bolnišnico/ a je čez nekaj ir umrla. Ugotovili bo, da gre
22 let staro služkinjo Franku Ljubi, ki je služila v Bršli-
|U pri Šolniku, doma pa je iz ;dinje vasi pri Novem mestu, r roJcah je imela molitvenik, in a zadnjo stran je zapisala a fesočo roko, da je zjutraj o-ravila spoved in prejela obha-ilo. Po vseh zrlakih sodeč gre
1	versko blazno žensko. Tudi frkvena oblast trdi, da je bil (imomor izvržen iz blaznosti, ljub temu pa smatra cerkvena blast, da je bila s samomorom lažne ženske oskrunjena cer-ev, naglo so odnesli monštran-
v kripto in cerkev zaprli, kof je poveril novomeškega rošta. <la je v nedeljo 27. jan. f>et opravil obred sprave in da bila cerkev spet odprta ver-kom. Novomeško prebivalstvo čudi, kako more dejanje blazna človeka oskruniti cerkev. Zaradi napada na graničarja idjelkoviča v okolici Rakeka, so ga razni tihotapci pobili i tla, da je jedva ostal še živ, bilo izvršenih troje aretacij, avni osumljenec France Av-pa je pobegnil najbrže v Ita-o. Kakor piše "Jutro", je bil ndjelkovič zelo vesten graqi-ir, vesten tako, da se ni zado-iljil le s svojim službenim ča-m, ampak je tudi izven služ-prežal jk> cele ure • na tiho-pce, ki so tihotapili v Italijo edvsem konje. Po cele ure je žal v zasedi na preži in po-isto je zasegel cele skupine in j. Seveda je za vsak tak plen bival precejšnjo nagrado iz lavne blagajne. Zaradi te go-Cnosti je bil med tihotapci ze-osovražen. Treba je vedeti, da tihotapci bavijo s tem pre-ivedanim poslom pač zaradi ga, da si z nagradami zagoto-|o vsaj nekaj dohodkov, ker sicer pomanjkanje. Rev-ina jih je prisilila v tihotapcu in zaradi tega so videli v »-tem graničarju sovražnika Dje eksistence. To dokazuje fli dejstvo, da so vsi tihotapci, a skupina, složno pričakali ničarja v zasedi ter ga pretili. Seveda ima vso zadevo rokah sodišče in bodo krivci )vo oličutno kaznovani. Klamoreznica mu je rezala ro-strašnem dogodku poro-io iz Marenberga. Pri posest-u Hedlu imajo slamoreznico ^ »Nini. pogon. Hlapec Franc |M-rti je delal rezanico za ži-«». pri tem pa ga je poklicala ;> k malici. Hlapec «e je o-ter pri tem predaleč šel z
0	v stroj. Zobje, ki tlačijo n,<» in jo porivajo proti no-
>o zgrabili roko ter jo za-tlariti ]>roti ostrim zobo-Slamoreznice zaradi vod-H I*»«ona ni bilo mogoče ta-ustaviti, tudi ni bilo niko-|zraven. Hlapec je zakričal no/J so začeli sekati roko na p kosce, ki so krvavi pada-h,r*'daj izpod nožev na tla. "»vi so nJiHali krik. prihite-
1	"» P'»d ter pogledali stra-l>nzor. Stroj je sekal roko
»^>ma	za koščkom, že
»Ha do ramena v atroju, ki i* "ilonia ustavil, ker niso «>bje potegniti ramena v ' Nesrečnega hlapca so ne-<n«Ka in vsega krvavečega h Hitegnili od stroja, del J* ti< al v zobeh, ter ga na-
* ^»Inišnico. Ce
f„, lk vfm. tjvt, (jnj. p^l
" <" i»> oslabi jenec, ker je rnnogo krvi.
/lečina i/ kočevake oko-|
• • Kačjem potoku pri Mo*-' r'«*o dekle ubilo svojo r J' Je branila moži-' »tcinu se je dekle pred, ■»eno ter se je »o orožniki uvatl t «-\ »k
oHkrunil cerkev. —
ir
glavi, da je starka nezavestna obležala, nato pa /ukradel 470 Din, šel na semenj in si kupil hlače. Orožniki so ga aretirali« ko je bežal proti Črnomlju v Ko-privniku. Napadalec je star komaj 19 let.
Smrtni padec. — V Trbovljah je brivski mojster Slavko Puš-kar tako nesrečno padel po stopnicah pred svojim stanovanjem, da je naslednji dan umrl, ne da bi se bil zavedel. Kakor toliko brivcev po naših mestih in trgih, je bil tudi Puškar po rodu Hrvat.
v
Umrli so: y Ptuju 80-letni po-sojilniški uradnik Andrej Ba-bič, v Dravljah žel. kretničar Franc Milič, v Borecih vdova Ljudmila Mišja, na Grobelnem posestnik Frank Acman.
Velika tatvina pri Čečnovarju
v Ljubljani. Poročali smo že na krat k o o veliki tatvini, ki je bila izvršena ob belem dnevu v trgovini Cešnovar, ki je znana vsem deželanom z Dolenjskega, saj je prva večja trgovina na robu mesta ob dolenjski cesti. Neznan, a vsekakor spreten uz-movič se je okrog 11. dopoldne 24. jan. splazil neopaženo v Če-šnovarjevo hišo z dvoriščne strani, ukradel tamkaj pomočniku iz suknjiča srebrno uro in nalivno pero, nato pa kakor star znanec hiše in hišnih tajnosti mahnil naravnost v prvo nadstropje v spalnico, odprl o-maro ter odnesel ročno blagajno, v kateri je bilo 65,000 Din. Dasi je bila policija takoj obveščena—gospodar je zaslišal, da nekdo odhaja iz hiše skozi vrata, ki so bila zmerom zaprta, a jih je tat odpahnil, da je bil prej na cesti—niso mogli doslej tatu še izslediti. Neki dijak se je javil, da je videl na Golovcu nekoga, ki je prihajal s ceste in nosil pod pazduho nekaj zavitega kakor radio aparat, bila pa je pač ročna blagajna Cešno-varjeva. Vsekakor je tudi neprevidno puščati tako visoke vsote v omari v sobi, do katere lahko prideš, ne da bi te kdo o-pazil, celo ob belem dnevu.
opustila to stališče in (se pri« družila zagovornikom ^ezob-zirnega izkoriščanja ameriškega delavstva, tedaj bo kaos v gospodarskem življenju neizogibna posledica.
"Sem za uveljavljenje šest-urnika in pet dni dela v vseh industrijah, ker bo to omogočilo upoalitev 11,000,000 ljudi, ki so danes brez dela", je rekel Watson. "Porast kupne sile, ki bo prišla z uposlitvijo te armade, bo ustvarila trg za produkt ameriških industrij, visoke mezde pa zagovarjam iz prepričanja, da je delavstvo upravičeno do večjega deleža sadov svojega dela. Naš industrijski sistem se bo vzdržal na povr&ju le, ako pristanemo na zahteve organiziranega delavstva."
policija v st.
louisu prega-nja stavkarje
St. Lotita, Mo.—Delavci, ki so zastavkali v tovarni Forest Ci-ty Clothing Co., so takoj postali žrtve policijske persekueije. Družba je tudi izposlovala in-junkcijo, ki prepoveduje pike-tiranje tovarne. Delavci so šli v boj, da izvojujejo 36 ur dela v tednu, zvišanje mezde in ponovno uposlitev 150 delavcev, katere je družba vrgla na cesto zaradi ^nijskih aktivnosti.
Policija se'je vrgla na stav-karje, ki so se nahajali v bližini tovarne. Več jih je pretepla, devet, med temi šest žensk, pa je aretirala na obtožbo ka-Ijenja javnega miru.
V stavki je zapletenih nad tristo delavcev in družba je sedaj naznanila, da jih bo nadomestila i stavkokazi.
delodajalec zagovarja visoke mezde
WaMhington, D. C. — I)a se tudi med delodajalci najde bela vrana, ki se ne strinja z brezobzirnim izkoriščevanjem delavstva, potrjuje izjava Russel-la VVatsona, podpredsednika firme Johnson & Johnson, ki izdeluje kirurgiške obveze in slične .produkte in je svetovno znana. VVatson je na zasliša-vanju pred administracijo NRA rekel, da je ameriško delavstvo upravičeno do večjega deleža dobrin, ki jih producira in da so njegove zahteve, da se skrajša delovnik in zvišajo mezde, popolnoma na mestu.
VVatson, ki je govoril v imenu svoje korporacije, katera obratuje 45 podjetij v enajstih državah, je naglašal, da se NKA ne sme umakniti s svojega stališča. da so krajše delovne ure in viaoke mezde neobhodno po-
Dve veliki korporaciji izgubili plavega orla
Washington, D. C.—Dve nadaljnji veliki korporaciji sta izgubili znak plavega orla v zadnjem tednu. To sta Los Ange-les Street Railway Corp. in U-nion Parlor Furniture Corp. Slednja ima svoje tovarne v Bostonu. Uprava NRA jima je odvzela orla na priporočilo federalnega delavskega odbora, ki je ugotovil, da sta korporaciji kršili točko 7 A zakona obnove, ker nista hoteli ponovno uposliti delavcev, katere sta odslovili zaradi unijskih aktivnosti.
31 kaznjencev pobegnilo v Oklahomi
Granite, Okla. — Iz tukajšnje državne poboljševalnice je zadnjo nedeljo pobegnilo 31 mladih kaznjencev, ki so najprej ustrelili stražnika in potem udrli skozi glavni vhod, ki jc bil odprt zaradi obiskov. Streli atraž, ki so zdirjale v avtih za njimi, so ranili osem beguncev in pet drugih Je bilo prijetih. Vse te so privedli nazaj, toda ostalih 18 še iščejo po zapadnem delu Oklahome.
Kalifornijski rudarji bodo nadaljevali itrajk
Jackson, (,'alif. — Rudarji iz tukajšnjih zlatih rudnikov, katerim so vigilantl uničili taborišče zadnji teden, so aklenili
v soboto, da se ne bodo podali trebna stvar za ekonomsko <>-1 rudniškim magnatom in njiho-k reva nje dežele. Ako bo NRAivim privatnim četam.
Organizirano beračenje v Hitlerjevi Nemčiji
* i.
Armada brezposelnih delavcev odvisna od javne miloščine
Berlin. — (FP) — fcden prvih korakov Hitlerjevega režima. da se uveljavi cilj "narod nega socializma", je bila od prava zadnjih ostankov sistema brezposelnostnega zavarovanja, za katerega se je nemško delavstvo borilo dolga leta in ga končno izvojevalo.
Oskrba stalno naraščajoče armade brezposelnih je sedaj popolnoma prepuščena javni dobrodelnosti. Slike, ki jih je prineslo ameriško in drugo Časopisje, so kazale Hitlerja, Goebbelsa, Goeringa in druge visoke nacijske glave, ko so na cestnih oglih pobirali miloščino na otvoritveni dan kampanje zimske pomoči. Organizirana fehtarija j^ pod nacija^im režimom nadomestila sistem brez* poselnostnega zavarovanja. \
Celo šolske otroke so potisnili v službo. Od jijih zahtevajo priapevke in dajati morajo, kolikor pač »morejo. Zveza na-cijskih učiteljev je pokazala svojo lojalnost napram Hitlerjevemu reftimu, ko je naznani« la, da bo strogo pazila, da bodo vsi šolarji vršili svojo narodno dolžnost. Tako so učitelji odredili, da mora vsak šolar prinesti določeno količino krompirja, premoga in drv v šolo in te stvari potem delijo med bedne družine brezposelnin delavcev.
8odijo, da je V Nemčiji nad dva milijona brezposelnih, dasi se nacijski režim baha, da je odpravil brezposelnost popolnoma. Ker Hitlerjeva vlada ni kos situaciji, se je beračenje silno razpaslo po vsej Nemčiji. Samo Prusija je pomnožila število beračev na tal to stopnjo, da je morala vlada prisiliti policijske avtoritete ,.jia drastično akcijo proti beračem, toda mi-zerlje ni s tem zatrla. Razume se, da take metode ustvarjajo ugodna tla za korupcijo.
Waldemar Kunert, vodja krajevne nacijske postojanke v Glogauju, je bil nedavno spoznan krivim porteverbe večje vsote iz sklada zimske pomoči, toda avtoritete ga niso poslale v zapor ali v koncentracijsko taborišče, temveč v umobolnico. Sodnik, ki je*vodil obravnavo, je pojasnil svoj odlok z izjavo, "da ne more verjeti, da bi lojalen pristaš Hitlerja napravil tak prestopek, ako ne bi bilo nekaj narobe v njegovi glavi/' Po mnenju tega sodniku sploh nI kriminalcev med naciji.
Vlada uštavila kupovanje goveje živine
VVaAhlngtoo, D. C. — Vlada je te dni naznanila, da se je u-maknila s trga kot kupovi^lka goveje živine. Vlada je potrošila v od saše prizadetih državah f10K,335,322. ko ja kupila 8,156,«M12 glHv goveje živine. Povprečna dftia za glavo je torej bila $13.50. Po izjavi uradnikov v administraciji AAA je bila to velika pomoč farmarjem, dasi še ne uživajo prospe-ritete.
rilo
*
seno.1 zapore. "n ** je irvrlfl v
'"^'-tniSki ain Wll!l "M k ko letni vdo-K«-ni|r. jo vprašal,!
' "ma. in ko mu je I
iv ci^i3? W *
• M»r«te<t PUlurM.
Slika kaže letalca FrHnka Cooka, ki si je rešil n parašutom življenje, ko ae je pokvaril motor njegovega letala.
»panski režim spoznal svojo jalovo zmago
Slika kaže finančnega minUtra llrazJIij« <'i»»la. I»raxil»fceffa poslanika v Ha*hiniH©nu Amaha. nap«kl c žele-, predsednika Kim»etelU in državnega tajnika HuHa in nekatere drage	uradnike, ki «•
težje rane ualpinali trgovinski pakt ned Hradttjo is Ameriko
(Nadaljevanje a I. »trani.) nando de loa Rlos, zunanji minister v bivši republlčanski vladi.
Proti koncu zadnjega leta je z nekaterimi poslanci vred obiskal ječo v Oviedu in nekatere druge in dogpanja je opiaal v brošuri, ki tajno kroži po Španiji v tisočih izvodih. V zadnjih mesecih prihajajo na dap tudi druga grozodejstva vladnega terorja.
Posledica vsega tega je, da špansko ljudstvo spoznava, da je bilo grdo ogoljufano po temnih silah klerofašiima. Oči mu odpira resnica. Lažnjiva propaganda vlade v dneh revolte in pozneje, s katero je prikazovala na primer asturijske rudarje za največje barbare, je postala bu-merang. Več dni je na primer ves vladni aparat širil popolnoma izmišljeno ''vest", da so astu-rijski rudarji pokopali nekega duhovna živega, drugega ho pa razsekali in prodali za "svinjino". Izkazalo se je pa, da sta oba duhovnika živa, zdrava in brez najmanjših znakov o kakšnem nasilju! —
Ko je ljudstvo doznalo za to klasično laž klerofašiatične vlade, se je pričelo s studom odvračati od nie. Počasi dosnava tudi o srednjeveškem mučenju političnih jetnikov. Mučenje sega od natezanja udov, sežiganja ter tolčenja spolovil do tekanja po razbeljenem železu z golimi nogami skozi "šibe" in temnice. Ječe s političnimi jetniki so trikrat do štirikrat prenapolnjene, za postelje navadno gole deske, hrana izredno slaba in nezadostna, šikane pa nečloveške.
Kljub temu je morala med jetniki na splošno izredno dobra, kar tudi priča pozdravljanje novega leta a prepevanjem Inter-nacionale v oviodski joči. Sem pa tam si kdo od Jetnikov sam kotila življenje.
Del Vayo razpravlja tudi o politični situaciji. Omenja vladne načrte za "reformiranje" u-stave. Med projektiranimi "reformami" je tudi ponovno etab-liranje katoliške cerkve, ki je po oktobrski revolti zopet prišla v ospredje. Republikanski režim Ji Je iiil precej postrigel peruti na političnem in goapodarskem polju. Sedanji režim ji namerava vrniti pretežni del starih privilegijev.
J>a vlada izvede te "reforme", piše del Vayo, mora J,errouxov kabinet ontati na krmilu vttaj eno leto. Ta možnost obstoji, če,-prav je v reakcionarnem taboru iiaatal velik razdor: ena skupina reakcije zahteva pod vod-stvom Ca Iva Motela 'totalitarij-nko ali pristno f*Ai*U£no drŽavo, druga, ki je pod vodatvom (iila Kobleaa, gleda pa v arednji vek za svoje državnotvornc "Inspiracije, ko je bila cerkev ab-Holuten gospodar, Ivi »na vez teh klerofašlatičiiih frakcij Je sovraštvo do »ocialistov.
Odkar je Pil objavljen ta /la-l nek, je španaka vlada ukinila vojno atanje v A ht uri ji in na-: katerih drugih provincah tet mi-atih. Nekaj dni za t*m je p« prišla na dan z novo senza* ijo. Proti članom bivše repubJičan-! ake vlade, ki ao pozabili na «vo-Je politične diference in prk»'li| formirati enotno ppozlriJfj, jej riiatopila t obtoži**, da ao skovali zaroto proti Portugalski, ki ima svoj* vrati- fašistično diktaturo, allčno španikemu tef.lnru pred odatopom krulili Alfonza. Ta iflftot.hu je očividno «t« I novi taktiki* vladi- proti naglo Vata-' JaJoči opotleijl.
Vrste španskega dela vat va h* močno zrahljane kot po«Mka
ponesrečene revolte in vladnih represij. Glavni voditelji so v ječah; nekaterim se je sicer posrečilo pobegniti. V Madridu je vlada zasegla delavski dom, središče delavskega življenja in kulture, ter ga spremenila v ječo za politične jetnike. Slično je storila z delavskimi domovi tudi v mnogih drugih mestih.
Kljub temu se pa delavsko gU banje naglo obnavlja, tako strokovne unije kot socialistična stranka.
Končni zaključek o vsej raz-rvavosti in barbarskih represijah vlade je ta, da je špansko ljudstvo pokazalo močnješi odpor proti fašizmu kakor so pa pričakovali njegovi izpovodniki, med katerimi je katoliška cerkev na prvem mestu. Fašistična peta v Španiji bo še zdrobljena.
Hauptmano objavil apel za denarno pomoč
Flemlngton, N. J. — Bruno R. Hauptmann je zadnjo soboto po svojih odvetnikih objavil s-pel na "vse ljudi, ki simpatizira-jo z njim", naj mu priskočijo na pomoč z denarnimi prispevki, da dokaže avojo nedolžnost. V apelu pravi, da nI nikdar storil zločina, katerega je pokrlvljen in zaradi katerega je obsojup na smrt, pač pa Je jmstal Žrtev "naj-nesrečnejših okolščin". Zv drugi <ian je Hauptmann prejel po pošti okrog $70. Nemci na vzhodu so organizirali veliko kampanjo za pobiranje pris|>evkov v prid Hauptmannu,
humor
Krivo ga je razumel
"Pijte, kakor sem vam zapisal, eno uro pred jedjo radensko vodo, pa vam bo bolje!" reče zdravnik bolniku.
"Saj imakušam, gospod doktor, toda dalje kakor četrt ure
s pitjem res ne vzdržlm!" a
"JeŽoš, goapod Župnik, moj mo* je umrli"
"Kaj mar nisi poslala po zdravnika?"
"Ne, gospod iupnlk, umrl je
kar sam od sebe!"
*
Cigarete
Stiskač in Hkopušnlk se dobita v kavarni. Vpraša HtlskaČ: "Imaš kakšno cigareto pri nebi ?"
"Ne", odgovori SkopuŠnik.
"Pa ur
"Tudi ne," odkima Stiskač. "Bova morala pač vsak svojo kadili."
Gospa Kcenleycva.«l želi svilnate obleke:
". . . Toda hotela bi si Jo sama ingotov iti. Tako me ne bo nič stals, obenem bo |>a po mojem okusu."
Ves srsčen prinese g. Keen-ley drugi dan svoji varčni ženi v dar — dve svileni bubi In košaro murvovega listja . . .
HLOVKNHKA NAMODNA PODPORNA JKDNOTA Izdaja arojt publikacija In Is posebno list Proaveta ta koristi, ter potrsbno agitacijo svojih društev la članstva in za propa gattdo svojih ItfsJ. Nikakor pa ns ta propagando drugih g>o<d-pornlh organizacij. Vsaka organizacija ima običajno svoj« glasilo. TorsJ agltalorttni doptai in naznanila drugih podpornih organizacij in njih druiitv naj ae ne pošiljajo listu Prosvsša.
A vat rl Jaki Slovenci ne pritožujejo v ženevi Zaradi manjšinskega prava so se koroški Slovenci pritožili pri Društvu narodov v Ženevi, češ, da so jim lani pri ljudskem štetju preprečili, da bi osnačili svojo nsrodnost. Klerikalni vladi naklonjeni list (drugih itak ni) "Neuigkclt«weltblatt" pravi k tej pritožbi, da Je pritožba kar najbolj iie|Mitrebno nadlegovanje Društva narodov, ter da as Ko-roAči motijo, če mislijo, da bodo s tem zasejali v Avstriji nacionalne prepire, štetje, pravi list, se je izvedlo |a> modernih vidikih. (Moderne Je pa daii'>s pod fašizmom s silo zatretl m pre-krlčatl manjšine.)
Naznanilo in zahvala
i'm>nr|ia »rra aarnaajam »anainlkiim, piijalrljrat »m niiaaram ialofttitii v »al, da j« umrla mu|a ljuba m>m»h*ji
MARY PLAZAR
I mrle jI- 1. frliruarja ItMft »1» ft:>* rjairaj. IMrhala j* eraraj i«»m In »!i »tnili j« bila »Ura 77 M. Itojana J* bila v vaal M», Mik la vi aa Šlaj«-r»k. mi. V Amarfkl ja bUala .10 lat. Pufr«*«! »a ja vHUI rfnv S. IH» t. I. |»<i cltIbit-mi iibri-du na "OakvooiJ" i»okiif*allt/a. laiala ja talikii |»rlJal#l|»-», kalail mi ja Mblakavall *a fa»a ajrnr Imli-anl In i ud i ali ajaaaM mttvaaktfia mira, tar h «eramlll k mlmnuu pomiku n« ajrni imJmJI puli. M<»|a aajlvpAa htala *»rMi la na vaa, In Aa |i»-»« I»MI» eelM, ki »l« vrnili i a»l«'iaatsll br*'i>lalan ub poeratHi. Hi/aa lit nI« na 4»ravan? vrnra ilratlnam rmr. la mM. John Itrakaa, itmfial Ji.h n rotim »i, «1 mi / i mi j i »lin 1'nbar ml, siii/im <li»il.» l'..li»i in rtraiinl Mik* l'nbaHalk iliuAini Kraak Wit*k, ifraJinl John Mrrfllar. diuAinl l iaak Mlakar, drujlui I raak Kn*#«i In dialinl Mar» Mlklaf-tif («• »t m »lu/ajnu kal nraa lf|Ni«lll, ml blagovni lir niirimllll, l^pa t*vala (udi MMM»du Inlku na (ambrvilai nmm imkalniri uk odpr* Ir« nuSmi la<il, diaea »npr«nta mnja, im bila, !»••/• *a» v mira ia Ubka na) II bodr- amvrUka mamlja. Jnbn 1'laiai, »nptug |.« Halia, III.
NAKOCfTK KI NOVO KNJIGO
The Native'& Return
SekMl tank ASami/
Ta knjif« «o RAMO v anglaAk«« Jatlku.
Ts knjiao lahko dobite prt asa kot #lsn ■ poštnino vred is I2.IM. PoAlJite na« Money Order sil v gotovini deaar f priporočana« pianis. Na aaalov: Proeveta. 2«ft7 M. Mira-tfaie Ave., < hlrag«, III. I1MU UkoJ.
laie......
Naslov Meato
risa M.
nun •••»•
Dr lava
mmmmm
PopivAi čaj je SaAenka mole« stisnila Jegor-ju roko, odila v kuhinjo, a mati jo j« spremila. V kuhinji j« Saienka dejala;
—	Ce vidite Pavla Mihajloviča — izročite mu moje pozdrave . . . prosim va«!
Prijela je za kljuko, potem pa so nenadoma ~"obrnila in tiho vpraiala:
—	Ali vu imem poljubiti?
Mati jo je molče objela in goreče poljubila.
—	Hvala vam! — je dejalo dekle, pokimalo z glavo in odilo.
Vrni vil se v izbo je mati nemirno pogledala xkozi okno. V goati, vlalni temi ao padale mokre »tneiene cunje.
—	Ali ae apominjate Prozorovih? Kramarja? __ j« vpraAal Jegor.
Sedel je a liroko razkoračenimi nogami in glasno pihal v avoj čaj. Njegov obraz je bil rdeč, potan in zadovoljen.
'— Spominam ae, upominjam ... — je zamišljeno dejala mati in ae od atrani približala mizi. Sedla je in z otožnimi očmi motreč Je-gorja je počaai nadaljevala:
_ Ej — ej .. ta Sa&enka ... Kako bo ta hodila?
—	Utrujena bo! — je pritrdil Jegor. — Ja-ča jo je močno zdelala, prej je bila krepkejia. — Vrhutega pa je ona zelo nežne vzgoje . . . Mialim, da ai je pljuča že pokvarila . f.
—	Cegava pa je? — jt tiho vprašala mati.
—	Hčerka graAčaka. Njen oče je bogat mož in velik lisjak, kakor sama pripoveduje. Ali ne veate, da ae bodeta vzela?
—	Kdo?
—	Ona in Pavel ... da! Ampak mi«!im, da ne bo nič iz tega: kedar bo on proat, bo ona v ječi in narobe!
—	Tega niaem vedela! — je po kratkem molku izpregovorila mati. — Pavel ne govori rad o aebi . . .
ZdaJ ji je bilo Ae bolj žal za dekleta; nehote je z neprijaznim očesom pogledala gosta in dejala:
—	Zakaj je niste spremili! . . .
—	Ne gre! — Je mirno odgovoril Jegor. — Cez glavo imam tu dela in od ranega jutra bom cel dan na nogah. Neprijetno opravilo ob tej naduhi
—	Dobro dekle, — je nedoločno govorila mati in razmišljala o tem, kar ji Je bil aporočil Jegor. Užalilo jo je, da tega ni izvedela od aina, temveč od tujca; atianila je uati in pove-ailu obrvi.
—	Dobro dekle! — je prikimal Jegor z glavo. — Vidim, da jo pomilujete . , . Bretuspeft-no! Vato arce je premajhno, mamica, če hočete pomiiovati vae puntarje, kar naa Je . . . Nobenemu ni življenje lahko, če govori reanU co . . . Nedavno ae Je vrnil moj tovariš iz pre> gnanatva ... in ko ae je peljal akozi Nižni Novgorod, ata ga žena in otrok čakala v Smo-lenoku, in ko je doapel v Smolenak, ata že sedela v moakovaki ječi. Sedaj ae z ženo vratita
v Sibiriji. Tudi jaz aem imel ženo, izvratno ženo — pet let tega življenja jo je vrglo v grob . . .
V enem požirku je izpil kozarec čaja in je nadaljeval a pripovedovanjem. Preitel Je leta in meaecc, ki jih je preživel v ječi, v pregnanstvu, pravil o raznih nezgodah, o moritvi po ječah, o gladu v Sibiriji . . . Mati Je gledala nanj, poslušala in se čudila, kako mirno in preprosto govoril o tem življenju, polnem trpljenja, preganjanja in trpinčenju . . .
—	Zdaj pa se ruzgovorlva o nuAi atvari!
C.la* se mu je Izpremenil, obličje se mu je
zreanilo. Vprašal jo je, kako bo letake vtihotapila v tovarno, a mati ae je čudila njegovemu natančnemu poznanju vaeh podrobnosti.
Končavši s tem, ata ae zopet vrnila na avoj rodni kraj. Jegor ae je šalil, ona pa je zamišljeno brodila po avoji mladosti — kakor močvirje se ji je zdelo, enakomerno posejano z malimi griči, poraslo s tenko, venomer plašno trepetajočo jelšo, z neviaoko jelko in z belimi, po gričih raztreaenimi brezami. Breze ao rasle počasi in če ao odatale avojih pet let na gnilih, močvirnih tleh, so papadale in zgnile . . . Motrila je to podobo in neizrečena žalost se je je lotila. Pred njo je stalo dekle z rezkim, trdovratnim obličjem. Sredi mokrih, sneženih cunj je stopalo, samo, utrujeno . . . A ain aedi v mali izbi z železnim rešetom na oknu. Mogoče še ne spi in premišlja ... Ne o materi, človeka ima, ki mu je bližji od nje. Kakor pisani oblaki so se ji podile težke misli po glavi in prevzele njeno srce . . .
—	Utrujeni ste, teta! Pojdiva leč! — je smehljaje dejal Jegor.
Poslovila se je od njega in odšla v kuhinjo, z jedkim, bridkim čuvatvom v arcu.
Zjutraj pri čaju jo je Jegor vprašal:
—	In če vaa zalote in vprašajo, odkod imate te krivoverake letake — kaj porečete?
—	KaJ vam to mar, jim porečem! — je odgovorila.
—	8 tem odgovprom ne bodo zadovoljni! — je dejal Jegor. — Oni ao globoko uverjeni, da jim je ta atvar prav močno mar! ... In trdovratno in dolgo vaa bodo izpraševali.
—	Ne povem jim!
—	A potem vas vtaknejo v ječo!
—	In kaj za to? Hvala bogu, da sem godna vsaj za Ječo, — Je dejala in vzdihnila. — Hvala bogu! Komu stm pa potrebna? Nikomur. . . . Obesili me pa| ne bodo , . .
—	Hm! — je dfjal Jegor in jo pozorno motril. — Obesili — vaa ne bodo . . . Ampak poštenemu človeku a« je treba varovati . . .
—	Tega pri vas}ne poznate?! — je odgovorila mati in ae naamejala.
Jegor je molčal, hodil po izbi semintja, potem pa je stopil k njeJ in ji dejal:
—	Teiko je, soseda! Čutim, da vam je zelo težko!
—	Vsem je teiko! — je odgovorila zamah-nivši z roko. — Morda je le tem lažje, ki razumejo vse ... A polagoma doumevam tudi jaz . . . po čem streme pošteni ljudje . . .
—	A če to razumete, tetka, potem ste vsem IJudem potrebni — prav vsem! — je resno iz-javil Jegor.
Ozrla se je nanj in se molče nasmehnila.
Opoldne je otvorila mirno in delavno svoje prai z letaki; tako spretno in ugoribno je napravila, da je Jegor zadovoljno tlesknil z jezikom in dejal:
—	Zer gut! kakor pravi Nemec, popivti vedro svojega piva. "Literatura" vaa ni prav nič Izpremenila; ostali ste dobra, poštama, zajetna ženica, viaoke rasti. Vsi bogovi naj blagoslove vaše delo! , . .
Cez pol ure je stala s svojim tovorom mirno in uverjeno pred tovarniškimi vratmi. Dva čuvaja, razdražena vsled hudobnih nasmehov delavcev, sta grobo otipavala ljudi, vstopajoče na dvorišče, in se prekljala ž njimi. Ob strani je stal policijski stražnik in tenkonog, rdečeli-čen človek biatrih oči. Mati je predJalu avoj tovor z enega pleča na drugo, izpod čela je pogledala na človeka — zaslutila Je v njem vo-hl,n»	(Dalj« prihodom.)
■ — Je bila vaAa babica pijanka?
—	Ne, kaj takega pri starki nikoli nisem opazil.
—	Oče normalen?
—	Nič posebnegu, Morda po vožnji v tramvaju . . .
—	Sorodniki zdravi?
—	Hvala. Samo en atric se malo pritožuje na (»odagro.
—	Čudno, — Je dejal zdravnik zamišljeno. — Sorodstvena linija v redu, na zunaj zdrav, krepak . . . Odprite ustu.
Odprl sem usta z vso meni . lastno dobrohotnostjo. Zdrav- do 42 "toplnj.
in
so
A. Bukov:
Nerešena uganka
Zavil sem naravnoat k moskovskemu psihijatru. Sprejel me je tukoj z ljubeznivostjo, kakršno kažejo navudno zdravniki, če imajo opraviti s tihimi norci.
—	Zdi s«* mi, doktore, du sem nenormalen človek, — sem dejal skoraj obupano.
—	Ze mogoče, — je pritrdil mehko. — Nu videz ste povsem normalni. Kaj vas (m boli?
—	Zobje, — sem mu odgovoril.
—	Poskusit* poiskati zobozdravnik*. J«z sem psihijuter.
—	Ha J Nrm že bil pri njem.
—	In kaj je vam rekel 7
—	Poslal mr Je k brivcu.
—	Kaj pa brivec?
—	Ne brijem zob, — Je dejal.
—	Torej . . . v ,
Doktor m«- j* pogledal nekam
začudeno in previdno Je utopil korak nazaj. ' v
—- Ali le dolgo opažate to?
—	Kocine na zobeh? Ni še dolgo tega, ko aem Jih prvič „.'Kupite si novo Metko. vtaknite l»azil. Najprej ao mi pognale Jo v U"u ln	krepko drg-na zgornji čeljusti, adaj pa *e nlti P* ^mle vldoii, da Jo na spodnji. Vsi ljudje so kakor vtMm*{* U ««t brez kocin, a ko-IJodje, meni pa raato • kocine cin# v *«»heh. VaAa ne normo* raj. malnost izvira iz neizkuAeno-
W T« Je samo od ftlvcev, —• • • me je tolaiil adravnik. Vzel je —Zdi se ml, doktore, da za-knjigo bolnikov in me vprašal .^njam razumeti. i* nekam uradno:	• — llrilte, belite, prijatelj,—
Je dejal, odalovivšl me, — zdravi ate kot riba. Poakusite iz vleči kocine iz čeljusti s klešči-cami za sladkor, vdihavajte svež zrak. vozite se z avtobu som, ljubite, Izpopolnite tovar no za zobne ščetke in Čistite si »obe raje s prstom. _ Na svidenje! Telesno ate drugače zdravi? živite baje v redu?
—	Da. Zdi se. VsaJ včeraj je bila še v redu. Ne vem pa, kako Je danes z njo.
—	Temperatura?
—	Normalna, doktore. Od
nik mi je pogledal na zot>e radostno zamahnil z roko:
—	Da, na obeh čeljustih
kocine.
—	Saj sem vam pravil doktore.
—	Tudi to sem vam povedal. —- No, sicer pa tak norec —
veselo se Je zasmejal — vi al gotovo čistite tobe s ščetko.
—	8 čim naj ai Jih pa člatim, doktore, »em se branil rahlo, —-l>s vendar ne z nožem za odpiranje konzerv,
—	Ah. ti neumna mladina!
Kaj se je vam zmešalo?
—	Zato sem prišel k vam. Tudi toplomer sem vzel s seboj. Zal nu toplomeru niso označeni* delci. Morda imam od 4:t do 66.
Vzel sem toplomer, ga pomolil zdravniku in globoko vzdih-nil.
—	Položite si ga pod pazduho. — Je odredil adravnik. — in poskusite sedeti deset minut mirno.
Cez deset minut je vzel zdravnik toplomer in pogledal, koliko kaže, Živo srebro je ležalo spodaj v cevki,
r — Hodeč po tej temperaturi, — Je dejal zdravnik zamišljeno, «— »te že pred tremi dnevi umrli.
—	Kaj še, doktore. Pred pol urr, ko sem bil kaznovan zaradi prehoda čez ulico na nepravem kraju, sem bil vsekakor še šiv.
Znova aem stisnil toplomer pod pokazduho. Pokazal je o-krog 41 atopinj.
—	Poskusiva ie enkrat, — Je dejal zdravnik.
—	Dobro, pa poskusiva, — aem odgovoril.
Zdravnik je pogledal na uro. Ko ava vzela toplomer izpod pazduhe, ni kazal iti ene stopinje.
—	Tu je medicina brez moči, je dejal zdravnik. — Poskusite hoditi v gledai&če, da se razvedrite, pijte več mleka, zlaati bi vam priporočal, da ai kupite nov toplomer, a tega razbijte.
—	Ga bom raje komu podaril.
—	No, če Imate družino, ga le podarite in iznebite ae ga. Zbogom. Drugih defektov na aebi ne opažate?
—	Hvala, doktore. Vae drugo je v redu, razen zvonca.
—	Kakšnega zvonca?
—	Kako bi vam to povedal — zvonca, kakršne imajo na kolesih. Noč in dan mi zvoni po ušesih.
—	Ali dobro slišite?
—	Boljše ni mogoče! Tudi sosedje se pritožujejo. Izkazalo se je, da zvoni tudi, če me ni doma.
—	V ušesih?
—	V ušesih.
Zdravnik je vzdihnil in s profesionalno kretnjo zopet odprl knjigo bolnikov.
—	Je babica pijanka? Ne. Je oče pil? Ne. Sorodniki?
—	Zdravi, doktore, a zvonec vendar zvoni.
—	Cesto?
—	Ponoči sedemkrat. Podnevi redko.
—	Čudno. Kakšno opremo imate? Normalno? Tako, opišite jo.
—	Na levi strani divan. Pod divanom čevlji; na mizi Muza v okviru, cigarete, budilka.
—	Norec!
—	Seveda, doktore, saj sem vam rekel.
—	Zakaj mi niste povedali, da imate na mizi budilko? Od nje vam zveni v ušesih.
—	Saj je nisem navil, doktore.
—	Zato pa zvoni. Poskusite ustaviti zvonec, pa boste lahko' mirno spali. Poznam to storijo z budilko.
Zdravnik se je dobrohotno nasmehnil, potrepijal me je po rami in me jel znova spremljati k vratom.
—	Povsem normalni ste. Cl-tajte izdajo Akademije, poslušajte radio, jejte sadje, budilko pa vrzite skozi okno. Pojdite. , — Hvala, doktore. — Segel sem mu v roko. — Izlečili ste me. A jaz1 sem bil že obupal, častna beseda . . . Vstal sem davi zgodaj, obrezal sem se . . .
—	Kaj pravite, obrezali ste se?
—	Kakor vedno. Z nevarno britvijo.
—	S kakšno?
—	Z navadno. Izdelek domače tovarne.
—	Ali govorite resno?
—	Resno, doktore.
—	Vj torej trdite, da se človek lahko brije z britvijo domačega izvora? No, nič ne de. Skoda. Prepozno ste prišli.
Srepo me je pogledal, potrkal s svinčnikom po mizi ln dejal trdo:
—	VuAu babica je bila pijanka. Stara je vas nalagala. In tudi vaš oče je pil. Vi tega niste opazili, a tudi vuAi sorodniki niso nič boljši. Pridite v četrtek. Dam vam priporočilo za umobolnico. Ali nočete zdaj listku zu prvo bolezen? V takem položaju vas ne smem pustiti brez pomoči.
Jutri Je četrtek. Ze dva dni sedim doma. Pred menoj leže oguljena zobna Ačetka. toplomer. ki kuže 41 stopinj, budilka In britev.
Ali naj grem k zdnfviNku po priporočilo ali v klub debatirat o razvoju sovjetske industrije?
Vabljivo
Gospod Zemlja je trgovski potnik. Ondan se je na popotovanju ufctavll v edinem hotelu neznatnega mesteca.
"Ali imate kaj aohr* je vprašal hoteltrja.
"Seveda jih imamo, gospod. I-mamo »obe po r»0 in po 7A centov"
"In kaktna je razlika med
njimi?"
"V «ohah po ?f» centov je tudi milnica.". i
"litim služkinjo"
—	Ne, to, kar ae mi je pripetilo, presega ie vse meje. Moja služkinja ae je omožila in jaz aem se obrnil na najbližjo posredovalnico, da bi dobil nadomestilo. Lastnica tega spoštovanega zavoda mi je dejala prijazno:
—	Vem, kar potrebujete . . . kar brez skrbi bodite.
In res, z obratno pošto se je zglasilo pri meni dvajsetletno dekle in mi skromno sporočilo, da ji je ime Anna-Marie, da je pravkar prispela iz Normandije, da je današnji dan prvi dan njenega bivanja v Parizu in da se lahko informiram o nji v rue Nollet, kjer je njena teta perica. Zglasil sem se torej pri tet-ki, ki mi je hvalila svojo nečakinjo kot vzor kreposti in model vaeh služkinj. Anna-Marie je nastopila službo pri meni, toda zgodilo se je baš tretjega dne, da je odšla na trg, ta čas je pa nekdo pri nas pozvonil. Sel sem odpret hi pred menoj Je stala vsa zasopla tetka-peri-ca, vsa rdeča, skuštrana in drhteča od jeze, ki je dosegla 250 stopinj nad vreliščem.
—	Gospod — je vzkliknila ta vrla žena, — prišla sem vam povedat, da je Anna-Marie tatica.
—	Kaj?
—	Da mi je ukradla zlato u-
ro.
—	Vaša nečakinja?
—	Moja nečakinja? Smešno!
—	In da prihajam naravnost s policijskega komisarijata.
—	Gromska strela!
—	To sem vam tudi prišla povedat.
—	In ko sem povišal svoj glas, je priznala* da Anne-Ma-rie sploh ne pozna,, da jo je slučajno srečala in ji dobrodušno dovolila, da se lahko sklicuje na njo kot na svoJo tetko iz Normandije; kar se tiče Anne-Ma-rie, mora biti gotovo v zvezi s tolpo apašev ali pa je premetena tatica, kakor je sama priznala na komisarijatu, da pa ona sama, ko ji je vrnila uro, noče imeti s tem nič skupnega in zato da je preklical svojo o-vadbo na policijo. V— Bil s«pi presenečen. Kaj vse to pomeni? Hotel sem imeti vse to pojasnjeno in v svoji naivnosti sem hitel na policijski komisarijat.
—	Pardon ... ali je vam kaj znano o zlati uri, ki jo je ukradla neka Anna-Marie? Ah, če bi bil prišel povedat komisarju: — Jaz sem morilec žene, najdene v kovčegu, —- ali bi mogel biti slabše sprejet? Uradnik me je nahrulil tako z viška, du se mi je kar v glavi zavrtelo.
—	Kaj mislite, gospod, da so komisarji zato tu, da bi vam razlagali, kaj se odigrava v njihovih pisarnah in brskali po zasebnem življenju zavoljo prvega motovila v klobuku?
Toda, gospod komisar! — sem ugovarjal mirno, — saj vendar nisem nobeno motovilo v klobuku, temveč delodajalec Anne-Marie.
—	Tem bolj! — je zukrlčul komisar.
—	Pomislite, du me silite zu-posiovati tutico.
—	To se tiče vas.
—	Žensko, ki se pajduAi z najhujšimi apaši.
—	To je vaša stvar.
—	Ali pa, kur se. upira moji vesti, odpustiti nedolžnega človeka. če njena teta iz Normandije ni govorila resnice.
—	In kaj me to briga?
—	Mislim . . . Toda beseda mi je zastala v grlu, kajti komisar se je vzravnal, ves rdeč od ogorčenja in zelen od jez«', in bruhnil je name potok besed, žgočih kakor lava.
—	Mislim . . .
—	Kaj ie vam treba misliti! Ali je vas okradla vaša služkinja ali ne? Mar je vas to dekle umorilo? Ne. Nu kaj se pn torej pritožujete? !
Otipal sem se: res. nisem bil j okraden, kaj šele umorjen. Ta komisar je imel res prav in mo- j ja zadeva se ga ni prav nič ti-1 kala. ln tako sem se vrnil do- « mov Ae bolj zbegan. KaJ poče- \ ti? Eh, jutri bom premislil to.
I*»gel sem in začel sanjati o 1 modrosti zakonodaje, ki si je | ustanovila policijo v zaščito po-j Atcnih ljudi. Drugi dan aem ae '
prebudil ob sedmih zjutraj in pozvonil sem Anni-Marie, da bi mi prinesla zajutrek. Nobenega odgovora. Vstal sem torej, da bi pogledal, zakaj se A*na-Marie ne odzove. Ah, to Je bilo zelo enostavno. Ponoči je bila očividno s pomočjo svojih dobrih prijateljev apaftev izpraznila moje stanovanje: pohištvo, bibleote in vse umetnine. Hitel sem na policijski komisarijat in povedal, kaj se je zgodilo. Komisar se mi je dolgo od srca smejal, potem mi je pa smeje odgovoril:
—	Prav nič se ne čudim, ti sem itak pričakoval. Bomo že vse potrebno ukrenili.
In vse je bilo urejeno tako dobro, da sem že čez dve uri zvedel, da je pobegnila Anna-Marie s svojimi tovariši, apaši iz našega okraja, z mojim pohištvom in umetninami v Belijo.
—	Veste, gospod, — mi je dejal policijski komisar veš vesel, — da bodo vsaj kontuma-cijsko obsojeni?
—	Ali mi bodo s tem ukradene stvari vrnjene
—	To ne, če pa vložite tožbo, boste morali celo plačati sodne stroške.
—	Ce je tako, je pa raje ne bom vložil. Toda pomislite, gospod policijski komisar, da bi ae vse to ne bilo zgodilo, če bi me bili prejšnji večer o vsem informirali.
Komisar se je nehal smejati in dejal mi je osorno:
—	Prosim, da spoštujete pravičnost!
In tedaj sem začutil, da je napočil trenutek, ko me bodo zaprli.
TOREK, 19. FEBim^.
—F«ltr»t«d pi,
Rumunski princ Mihael, bil nekaj časa kralj in ko se je njegov oče vrnil e riza, izgubil prestol.
SLOVENKE POZOR!
Star vrtnar se želi »poznati * % venko ali Hrvatico srednje si*«, do 45 let, V svrho ženitve. Tudi 4 va z enim otrokom ni izkljue* Oglasi naj se le on«, kateri ljj dom na deželi v lepem, tihem, nem, obljudenem kraju. Ona t koliko prihranki ima prednost. Poj na naslov: OLD GARDENER g So. Lawndale Ave., Chica&o, lil.
• -ihti "F
UROČITE SI DNEVNIK PROSVETO
Po sklepa 10. redne konvencij« m lahko naroii na liat Proaveta h šteje eden, dva, trt, itirl sli pet člsnor Is ene druiine k eni narodni al U Prosveta stane zn vae enako, sa liane aH aečlane $6.00 za eno letao un nino. Ker pa tlnni U plačajo pri oaeamentu $1.30 aa tednik, ae Jin Ui iteje k naročnini. Torej sedaj nI vzroka, reči, da Je llit predraK u h 8. N. P. J. Llat Prosveta Jo vala lastnina in gotovo Je ? vaaki druiiai nt ki bi rad čital llat vsak dan. Cena listu Prosveta Je:
Zs C ker o in Chicsro ftj
1 tednik in................|
S tednika in...............
S tednike In...............
4 tednike in...............t
t tednikov in..............L
......$».00
Za Zdrul. države In Kanado $6.00
1 tednik in................ 4.80
t tednika ln...............8.60
5	tednike in...............2.40
4 tednike In...:........... 1.20
6	tednikov In.............. nič
Za Evropo Je..
Izpolnite spodnji kupon, priložite potrebno vsoto denarja ali I Order v pismu in si naročite Prosveto, Ust, ki Js vaša lastnina.
Pojasnilo:—Vaelsj kakor hitro kateri teh članov preneha biti član I ali če se preseli proč od družine in bo zahteval sam avoj liat tednik, moral tisti član k dotične druiine, ki Je tako skupno naročena na d Prosveto, to takoj naznaniti upravniitvu lista, in obenem doplačati vaoto list« Prosveta. Ako tega ne store, tedaj mora upravniitvo datum za to vsoto naročniku.
PROSVETA. 8NPJ, 2057 So. Lsirndals Ave., Chicago, lil. Priloženo poftiljam naročnino aa llat Proeveto vaoto f............A
!> ............................i............čl. društva it.........
Naslov .........................................................
Ustavita tsdnik in ga pripišite k moji naročnini od sledečih tlaaavi druiine:
2) S) 4)
8)
Čl. društva it........-
.ČL društva it.......-
.čl. društva št........-
.čl. društva št. ......-
................................Driave .....
Nov naročnik............................ B.ročnik
TISKARNA S.N.P.J
SPREJEMA VSA
v tiskarsko obrt spadajoča
Tinka vabila za veaclice in shode, viiitnice, -knjigo, koledarje, letake Itd v slovenskem, hrvi-slovaAkem, čtikem. nemAkem, angleškem ^Piiku lo<
VODSTVO TISKARNE APELIRA NA ČLAN* 8.N.PJ., DA TISKOVINE NAROČA V SVOJI TISKARNI
Vaa pojasnila daje vodstvo tiskarne Cene smerne, unijsko delo prvo vrste
PMkite po informacije na analov:
S.N.P.J. PRINTER*
2657-59 SO. LAWNDALK AVENUI Telefon Rockwell 4904 CHICAGO. fLL>
Tam ee dob* na ftelie todl Me	v*1
ACITI RAJTE ZA "P«tO«VETO