511. štev.
V Ljubljani, četrtek dne 29. maja 1918.
Leto II.
Posamezna številka 6 vinarjev.
»DAN" Izhaja vsak dan — tudi ob nedeljah Ir praznikih — ob 1. uri zjutraj; v pondeljkih pa ob 8. uri zjutraj. — Naročnina znaša: v Ljubljani i npiavništvu mesečno K 1’20, z dostavljanjem na dom K 1*50; s pošto celoletno K 20'—, polletno K 10'—, četrtletno K 5*—, mesečno K 1*70. — Za inozemstvo celoletno K SO’--. — Naročnina s« is	pošilja	upravništvu.	sr
«:	Telefon	številka 118.	»
H	mm	
	■V.':'	19
S	rj	ff|
ipiip		HM
ip	|s|||§	w
NEODVISEN POLITIČEN DNEVNIK.
Posamezna številka 6 vinarjev.
J«	Uredništvo in upravnlštvo:	n»
Učiteljska Tiskarna, Frančiškanska ulica št. 6.
Dopisi se pošiljajo uredništvu. Nefrankirana pisma ae ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. Za oglase se plača: peUt vrsta 15 v, osmrtnice, poslana «n zahvale vrsta 80 v. Pri večkratnem oglašanja *>-k:	pust. — Za odgovor je priložiti ra«ml»o. •;
Telefon števrlf-a '18.
k:
V znamenju pravice.
»Čas« piše:
»V seji občinskega zastopa v Tr-novanili je bil podan predlog, da bi bili nastavljeni šolski zdravniki. Ko se je ta stvar obravnavala, je član občinskega zastopa dr. Steiner predlagal, da bi bilo zdravniško šolsko nadzorstvo izvajano tudi v češki šoli. Proti temu predlogu je pa vstal nemški učitelj Augustin, ki je predlog imenoval hinavsko solzoslinstvo. To-pliški soc. demokratični list »Frei-lieit« je v poročilu seje trnovskega zastopa o nastopu učitelja Augustina 'napisal: »Učitelj Augustin se je pokazal v najlepši luči. Na zloben način se je postavil proti temu, da bi zdravniška preiskava bila izvajana tudi na otrocih češke šale«. Učitelj Augustin se je radi teh besedi čutil užaljenega in je uredništvo tožil. Okrajno sodišče v Toplicah je toženega obsodilo in svojo razsodbo s temle kulturno dokumentiranimi razlogi utemeljilo:
»Vsled osebnega priznanja zasebnega tožnika, kot tudi vsled soglasnih izpovedb številnih prič je dokazano, da se je zasebni tožnik postavil proti dobrodinstvu šolskega zdravnika za češko šolo, toda navedba, da je hotel tudi češke otroke, ki obiskujejo nemško šolo prikrajšati za zdravniško nadzorstvo in jih tako ponižati pred nemškimi otroci, je neresnična (Tega pa list tudi trdil ni. Op. uredil.) Sodnik je tega naziranja, da ima morda kritika opravičeno jedro, da pa prekorača dopustno mejo, in bistvo stvari stavi v nepravo luč in je po svoji formi proti zakonu.«
Treba je povdariti. da je naprava šolskih zdravnikov zelo zdravju koristna, da s svojim blagotvornim učinkom visoko presega bremena, ki so z njo združena in da ta, ki se takšni napravi protivi. dela pravzaprav proti humaniteti. Pravilno je tudi, da če se pokaže pobijanje takšne naprave potrebno, učitelj, ki rije v ospredje taksnega ravnanja, ne dela niti pametno, niti taktno.
Nasproti temu je pa potrebno, konstatirati, da šola v Avstriji ni le kulturni zavod, temveč tudi sredstvo moči (Machtmittel) v političnem bo-iu. Ni dvoma, da avstrijski narodi šolo tako zapopadejo; značilno je, da se šolske družbe splošno smatra za politična društva, četudi niso po imenu, in da se narodna požrtvovalnost najbolj kaže pri podpiranju takšnih družb.
S stališča ohrane narodne posesti je zato češka šola v Trnovanih približno nevarnost in zato ni mogoče od narodnostnega politika pričakovati, da bi pripravljal sovražnemu. vojnemu zavodu darove in nalagati zanj več denarja, kot to zahteva zakon. Če pisec članka to stran zavestno prezre, je njegova kritika neopravičena in razžaljiva.«
Torej: sodišče j© naziranja, da je treba vprašanje: ali naj bodo tudi revni češki otroci deležni zdravniške oskrbe, rešiti z narodnostnega stališča In odreči zdravniško oskrbo če* šklm otrokom, je hvalevreden čin narodne brambe — nemške, narodni nemški interes. Nižje že ni mogoče stopiti. — Sodniški naraščaj naj pa prevzamejo v vzgojo in izobrazbo nemški Volksrati — pa bo Avstrija za vedno rešena — pred pravice.
K temu ni treba nobenega posebnega komentarja. Ako se je javno priznalo, za kaj so pri nas šole in kako se sodi o vrednosti državljanov
-- potem to bolj govori, kakor vsi članki.
Dogodek se je sicer zgodil na seveiu lahko pa si ga mislite tudi kjerkoli na jugu.
FRAN RADEŠČEK:
Jugoslovanska
arena.
Kulturna slika iz polupretekle dobe.
Konec Predstave.
Hlapci privažajo sveže moči nadaljevanje %
ta suženjski
za
ftnadolske pasme boja.
Iztrebit se mora
rod..
Junaki pa so polegli na — s krv-o namočena — tla, položili utrujeno
glavo na mrtvega druga in — spa-vali.
Vsi?!
Ne vsi. Opreznost je mati modrosti.
Grk stoji pazljivo na straži, tu in tani mu pomore z bistrim očesom tudi Črnogorec, ker ne more spati. Vedno ga ščipljejo Švabi (t. j. ščurki), zdaj pod pazduho, zdaj za ušesom, zdaj tu, zdaj tam; celo v nos so mu zlezli in ko je prav pošteno kihnil, odletel je švab naravnost v odprto žrelo velikega albanskega panterja, hlastnil je in švab je izginil v krtovi dolini...
No, Srb jih je tudi imel ali se jih je pošteno otresel in pustil na vratu Črnogorcem, svest si, da več komarjev tudi konja umori, odnosno več psov tudi Srba.
Znova zagrme topovi, bobni ropočejo, tromba doni in psi tulijo...
Zopet naskakujeip Bolgari in Srbi..drinopoljska zver je ukročena.
»Živeli!« doni glas plebejcev po širni areni.
Cucki stisnejo rep med noge in cvilijo.
Diplomate boli trebuh, zdravnik jim svetuje, naj pijejo pelinov sok. a sedaj ne potrebujejo zdravil, — trebuh je ozdravljen — Drinopolje izgubljeno za Evropo in Azijo.
Grki zavzemo Janino, zver pa se zvija v lastni krvi z razklano čeljustjo.
Med gledalci zavlada tišina od — strmenja, slišati je samo glasne srčne utripe med — plebejci, diplomate prijema krč ...
Črna kasta se zgane.
Cujejo se glasovi: »Nekdo, Irt je palil strehe nad. glavami Črnogorcev, je umorjen.«
Črna kasta: »Zahtevamo kapelico !«
Zurnalistika:	»Da,	kapelico!
Glejte balkanske zveri, ki se upajo braniti in zoperstavljati se delu naših zaslužnih mož! Napademo »Beograd«!«
Boj še vedno divja na pozorišču.
Skader je črnogorski, branitelj pa odhaja čil in zdrav.
Ko je šel mimo psov, je zamolklo zagodrnjal, oni pa so renčali.
Navdušenje zadnje galerije je dospelo do vrhunca.
Balkanska raja’je svobodna... »Prost mora biti, prost moj rod nas voji zemlji, svoj gospod!«
Divje so cvilili psi, »štreberji« so skakali sem in tja, pograbili zdaj tega, zdaj onega in ga tirali neusmiljeno v ječo.
Zadostovalo je, da je imel človeško srce, če je bil pa jugoslovanski plebejec, bil je — naravno — tudi veleizdajnik in kazen ga ni minula.
Skromni časnikarji pisali so članke z nevidnim črnilom, pobeljeno časopisje, je govorilo o usodi ple-be, a govorilo je jasno in odločno.
Izmučeni plebejci odkrili so se in molili, molili udano in pobožno, kakor nikdar prej, odkar jih je učila rodna mati.
Tiho so šepetale ustnice:
»Oče naš, kateri si v ..., posvečeno bodi tvoje ime, pridi k nam tvoje kraljestvo, zgodi se tvoja volja...
Daj nam vsakdanji kruh, odpusti nam naše dolge, kakor tudi ml odpuščamo svojim dolžnikom. Ne vpelji nas v skušnjavo, temveč reši nas — od hudega ... Amen!«
Na pozorišču se je vršila zahvalna molitev, plesalo srbsko kolo in prepevalo ...
»Naj živi svoboda narodov!«
Med te mogočne akorde nepopisnega veselja mešalo se je zverinsko vpitje, vse povprek; vse kar ni imelo plebejskega pečata na sebi, vse vse je hujskalo in kričalo, cucki pa so lajali in jezik jim je visel iz čeljusti od samega poželjenja po krvi.
»Skader je naš!« kriče diplomati.
»Vzemite si ga!« doni lakoničen odgovor kralja Leonide.
Ker pa se je začel prepir med diplomati, čegav bo, izročili so Črnogorci velikodušno skadrsko kletko za albanske ptičke.
so zavzenele. harfa je zabrenkala in psalmi so zadoneli Vse-višjemu.
Polagoma se ie izpraznila obširna arena.
Med kletve in škripanje z zobmi vtihotapljali so se vzdihi in pritajeni vzkliki radosti.
Zora puca, bit’ če dana!
Po Albaniji pa pravijo, da straši neka prikazen.
Kranj.
Nesistematičnost in brezciljnost slovenske napredne politike je dosegla svoj višek. Naša vera v svetlo bodočnost naprednih idej je skoro, da že ugasnila, tolažimo se le še, da bo klerikalizem sam razpadel o-trovan po notranjih aferah. Obupali smo nad svojo mlado silo in čakamo v svoji brezčutnosti — imenoval bi jo lenobo — da nas reši nenaden dogodek in nam odpre vrata v obljubljeno deželo — fatalisti!
Ze zadnjič sem napisal stavek: »Večja torišča po deželi so takore-koč oaze za se s svojo specifično politiko in metodo«. Zgled: Kranj! Oznanil sem v kratkem metodične napake te politike in pristavil, da to vodi v gotovo pogubo, ki se bliža počasi toda sigurno, kar nam kaže razvoj zadnjih pet let. Kar sem uvodoma povedal za celokupno slovensko napredno politiko, to velja v veliki meri tudi za Kranj. Brez gotovih ciljev, brez sistematičn. dela tava napred-njaštvo kot izgubljenec v puščavi, 'vodstvo pa goji tarok. V »Savi« z dne 24. maja lahko čitate staVek: »Z mirnim vztrajnim in smotrenim podrobnim delom brez nepotrebnega hrupa, si je narodno-napredna stranka v Kranju med inteligentnim kranj-skim meščanstvom vstvarila trdno pozicijo, ob katero tudi danes zaman butajo valovi čedalje bolj naraščajoče klerikalne povodni. (Podčrtal jaz!) Zadnje besede je treba aklicirati na Kranj in imate jasno sljko pred seboj. Vse te besede o delu so neresnične! Res pa je nasprotno, da se poišče volilca le neposredno pred volitvijo in se mu stisne roko. Ali ni že značilno, da leži na srcu voditeljem meščanski volilni odbor, ki je brez določne oblike in realne eksistence, »politično društvo« pa, kjer naj pridejo širše vrste vo-lilcev do besede, je pa za nje brez pomena. Se več! Boje se ga vsled lenobe jn vsled njegovega socijalnega značaja, ker tu ne odločuje samo par izvoljencev, temveč imajo vsi člani kontrolo. »Liberalizem najstarejšega kova je tu doma z vsemi slabimi stranmi« — sem pisal že zadnjič.
Toda meščanstvo ljubi mir, trdi »Sava«. Jaz pa trdim nasprotno: vodstvo ljubi mir (sc. lenobo!). Da ne zahteva nihče ščuvanja meščana proti meščanu, bo razumela tudi »Sava«. Toda. da je med popolno brezdeljno-stjo, ki vlada sedaj in mirnim, dostojnim in smotrenim političnim delom razlika, je jasno.
»Sava« govori dalje: »Narodno-napredna stranka v Kranju se tedaj more ponašati z lepimi uspehi, za kar pa ni nikdar zahtevala jiriznanja od katerokoli strani.« Ali mislite, da so dosedanje napredne zmage res posledica vašega »smotrenega dela«! Taka trditev je neresna. V Kranju je številen in bogat trgovski stan in množina uradništva. ki prihaja napredno že v Kranj. To je trdna podlaga za stranko — in sicer čisto po naravi svoji dana — med rokodelci in nižjimi sloji pa zgubljate vsak dan bolj tla, kar sem že zadnjič omenil v zvezi z »Ljudskim Domom«. »Skala« se kruši počasi, toda sigurno, kar smo že videli pri zadnjih deželno-zborskih volitvah in kar se bo pri prihodnjih mogoče že tako silno pokazalo, da ne boste več pisali domišljavih stavkov: »— -— nasprotnike bomo, kakor doslej, tudi v prihodnje naklestili sami!« Značilno za naše na-prednj^tv.0 je: kako se brani kriti-«e. Napiše se najprvo o sebi dolg (seveda neresničen!) slavospev in na koncu se pristavi: »Zloben, nadut človek razdira naše imenitne stavbe in »kritikuje« zavit v demokratično meglo.« Take fraze so poceni, toda razsoden človek jih bere s smehom na obrazu. Vendar pa odkrito priznavam, da se dopis v »Savi« kljub množici .neresničnih trditev odlikuje po dostojnejši obliki pred oficijelnlm dopisom odbora »Narodne čitalnice«, ki bi bil opravičen, da ga popolnoma ignoriram. Eno tretjino dopisa Izpolnilo sumničenja svoje vrste, kjer se mi očita »zlobnost«, »nepoštenost«, »zabavljivost«, »zahrbtnost« itd. itd. O tem ne bom razpravljal, sodbo prepustim javnosti!!
Poslanec S. L. S. pred volilci.
Govor poslanca.
Prečastiti zborovalci, dragi moji poslušalci! *
Prišle zopet so volitve, prišel čas je hude bitve!
Koga bodete volili?
Vsi ste se že odločili!
Izvolite si poslanca
vsem vam starega že znanca.
Tu imate kandidata, z njim vam pride doba zlata.
Vem. da mnogo vsi trpite, lepših časov si želite.
Mnogo imate opravkov — še več pa imate davkov.
V tem se vam bo pomagalo: več denarja — davkov malo!
Mi smo vedno proti vladi,
to je v naši že navadi.
Mi za ljudstvo se borimo, z njim kot eden mož stojimo.
Mi si ne želimo slave, mi ne iščemo zabave, mi ne maramo denarja —
vsak se le za vas ukvarja.
Naši so računi čisti: vse za narodne koristi!
Naša vlada vam je znana, nima srca za Slovana, naše želje so ji tuje, vedno nas le potujčuje
Kje so za Koroško šole?
Nemci glave tam ohole dvigajo in nas teptajo — nič pravice ne poznajo.
Nemško naše je sodišče tam zastonj pravice išče naš Slovenec je le raja!
KJe pravica se nahaja?
Dobro naše verno ljudstvo ima neskaženo čuvstvo — mi smo zvesti državljani, smo državi zvesto vdani!
A zvestoba za zvestobo — to velja za našo dobo. —
Kam prišlo bo vse cesarstvo, če bo tako gospodarstvo?
Le poglejte našo vlado, ta skrbi le £a armado.
Za vojake, za kanone je izdala že milijone,
Ka| storila je za kmeta?
Nam se vedno le obeta, vedno dela le obljube zraven nas pošteno skube — in zato so večne zgube.
Kakšne naše so finance —
višje vprašajte instance.
In zato, predragi moji. pridejo veliki boji — vsem že kruha primanjkuje dan za dnem je vedno huje. vse v Ameriko se seli — kaj bomo doma počeli če vse bodo tujci vzeli?
Vsi kot eden mož vstanite, dobro v boju se držite — Zvesto mene izvolite!
Ako mene boste zbrali, mi vam bomo pomagali in za vas se bojevali.«
Res poslanca so izbrali — in pomoč pričakovali,
Kaj na Dunaju je storil — vam bo jutri »Dan« govoril.
V kolikor se dopis dotika mojih izvajanj, je deloma netočen, deloma pa polemizira proti trditvam, ki jih nisem nikoli izrekel. Da nisem omenil gojitve dramatike, dalje ljudske knjižnice in njenega pomena, dalje koncu dopisa pouk, da »je dvomljivo, ako je ravno ples najyečjega kulturnega pomena«, ta vsa izvajanja so brez predmeta, kar vidi lahko vsakdo, ki čita moj članek. Ne dotaknem se za enkrat še tudi dolgoveznega pripovedovanja o tem »edinem kulturnem zavodu« v Kranju. Omenim samo par važnejših stvari.
*
»Kranjska žlahta«j‘ (Zadnjič sem rabil mesto tega izraz; rodbinsko-klerikalska hegemonija«.) Te besede so znane vsemu slovenskemu svetu, v Kranju so med številno opozicijo dobile značaj krilatih besedi. Stvar je enostavno tale: Vse večje napredne akcije bodisi politične, ali kulturne in tudi gospodarske so v rokah par rodbin. N. pr. meščanski volilni odbor. V odbor čitalnice se voli sicer vse mogoče ljudi, toda ta je popolnoma brez moči napram »žlahti«, ker mu sicer odtegne podporo. Spominjam samo, kako se je pred par leti odbilo mladega, značajnega in delavnega predsednika, ki je čitalnici pomogel v sili in ji preskrbel režiserja. In sicer to z agitacijo »žlahte« v čitalnici, pri »Sokolu«, celo pri požarni brambi proti dotičniku. Ali! Pride mlad odvetnik, poln sile in dobre volje do dela v Kranj. Onemogoči se ga, ker ne pleše tako. kakor žvižga
»žlahta« itd. itd. Radoveden sem. če bo odbor »Narodne čitalnice« upal Še negirati eksistenco »rodbinsko-kli-karske hegemonije«.
Širši krogi so izključeni iz čitalnice indirektno, sem trdil zadnjič in opisal to v par stavkih. Odbor čitalnice pretvori pojem »indirektno« v »direktno«, in govori in polemizira proti meni:	Sedeži	so numerirani,
vstopnice v predprodaji. In pri tem upajo drugemu očitati nelogičnost im ilesigurnost. Da je priprost meščan v čitalnici kot enakovreden družabnik nemogoč, to vzdržujem v popolnem obsegu, kljub pisanju o tesnih dvoranah in »duhovitem« komentarju o »ljudskih predstavah«. Te imajo po drugih krajih res namen, ki jim ga pripisuje odbor, toda v Kranju so le sredstvo gospodi, da ne *zaide med nje preprosti meščan.
Pevski zbor: je izboren, strokovnjaki in občinstvo izven Kranja mu je spletlo že mnogo lavorovih vencev. V Kranju pa ne najde priznanja, nasprotno omalovažuje se ga. Pred pol letom je mož-strokov-njak. ko je osvežil zborovo delovanje. odkrito pevcem to povedal. Dalje: »Sava« z dne 19. aprila piše o sokolski akademiji in pove o pevskem zboru le par brezpomembnih stavkov, ter- pristavi, da »ni mogel priti do polne veljave«. Staro pravilo v Kranju: Kar se ne hvali v superlativu, to se graja. Tudi pevci so opravičeno čutili to postopanje kot omalovaževanje.
Dnevni pregled.
Škot v politični borbi. Pod tem
naslovom je prinesel »Slovenec« vsebino pastirskega lista poljskih škofov, ki so obsodili one. ki imajo eno moralo za javno življenje, drugo za zasebno. »Agitatorji trde, da v politiki 'ni treba poslušati glas vesti in postavili so načelo, da v politiki človeka ne veže božja postava. Nekaj, pravijo, je privatno, nekaj drugega pa javno življenje. V privatnem življenju velja: ne kradi! V politiki pa lahko barantaš ?, najdražjimi svetinjami naroda. Božja postava pravi: ne laži! V politiki pa pravijo ti ljudje, da se sme lagati in prelomiti dano besedo, ako je to na korist stranke. Božja postava prepoveduje: opravljanje, obrekovanje, ne sme se storiti nikomur ničesar hudega, tudi, ako bi iz tega irnelo nastati kaj dobrega. Nekateri ljudje pravijo pa. da se v politiki sme vse to delati, samo da se doseže uspeli in vpliv. Krščanska vera zapoveduje ljubezen do bližnjega, nekateri politikarji pa širijo samo sovraštvo«. Potemtakem so poljski Skorje v svojem pastirskem listu obsodili tudi politiko naših katoliških klerikalcev.
Laška kultura. Prejeli smo: Prosim vas, da bi natisnili sledeče: V nedeljo je bil sokolski zlet v Sežani, katerega so se udeležili tudi Tržačani. Udeležili smo se tudi mi trije prijatelji. in smo odšli iz Sežane okrog 10. ure zvečer. Med potjo iz Sežane na Opčine se nahaja ena gostilna na Prnetičuč. Mi trije smo šli notri, smo stopili na vrata in smo naredili, kakor mora storiti vsak pošten in zaveden človek. Ko stopimo v gostilno, pozdravimo »dober večer«. V roki smo imeli vsak eno zastavico slovensko. Eden izmed nas je imel 3. Vse-demo se k mizi. Pri drugi mizi se je nahajala družba domačih kmetov, fzrned te družbe stopi eden k nam in reče: »Čo Ti dej sem tista ban-dira ščava!« Ko nas je tako grdo vprašal, smo odgovorili, da mi ne odgovarjamo na tako lepo oliko. Potem so grozili proti nam s »ščavi«. in so začeli kričati, da oni so Trieštini — eviva Trieste italiana — abasso ščavi e sokoli di trekoloci eviva baudiera di due colori — itd. Ko Smo šli iz gostilne. so kričali: Neste Vaša trikolori v Srbijo Da ne tukaj. Živio avstria eviva sočulitri. — Vidite, kakšne ljudi imamo v tem kraju, ki so rojeni v Grižah in so Slovenci.
Trije Sv. ivančani.
Volilni boj v Gorici. »Soča« piše: Pri zadnjih dežehiozborskih volitvah leta 1909. je bil v tej volilni skupini pri prvih volitvah dosežen tak rezultat: Laški klerikalci: Fai-dutti 7186, Bugatto 7152, Piccinini 7021. Laški liberalci: Bombig 5533, Marchesini 5441, Pinat 5447. Socialni demokratje: Višintin 1212. Povod-nik 1198, Tonet 1216. Slovenski kan-didatje: Brajnik 701, Dugar 701, Fabčič 699. — Potrebna je bila ožja volitev, pri kateri so prodrli laški klerikalci. Slovenski števni kandidatje so dobili torej po 700 glasov. Bore malo! Še enkrat toliko bi jih morali do-oiti. Ali treba upoštevati, da so bili ti kandidatje postavljeni od odbora združenih Slovencev šele zadnji tre-notek. Na kratek apel se je doseglo* 700 glasov. Več Slovencev v Gorici oa je volilo ali laške liberalce ali laške klerikalce. Sovencem v splošni molilni skupini laško - furlanski gre ?a to, da pokažemo, da smo tu. In da ias ni malo. Sodimo namreč, da postavimo združeni Slovenci v Gorici tudi letos svoje kandidate v tej sku-oirii. To je potrebno zlasti za okrepitev Slovenstva v Goriškem mestu. Boj za Gorico je za nas prav tako važen kakor boj za Trst. Odločen volilni boi mora imeti uspeh — ako ni zmage takoj — zraste v tem zavest, da se borimo na svoji zemlji za svoj dom.
Iz Gradca. Pred nekaj dnevi pridem v slovensko od klerikalcev toliko hvaljeno gostilno »pri Andreju Hofer-ju«. Res sem se začudjl, ko sem stopil v njo. Poklical sem si vrček piva ali tisti gospodič, pri katerem sem zahteval, me ni hotel razur meti ali me pa snloh ni razumel. Kakor sem se nadalje prepričal, morajo gostje le nemško zahtevati, če hočejo, da se jim postreže, drugače lahko čakajo cel popoldan, pa še nič ne dobe. V tei hiši ima tudi Slov. krščanski »Kres« svoj sedež. Gospodje pri omenjenem društvu vedo zmiraj čez naprednjake zabavljati, češ, da so liberalci tisti, ki nemškutarje podpirajo in sploh vse zlo Slovencem prinaša-- jo. Slovenci, kateri zahajate v to gostilno zdramite se, zahtevajte, da bo gostilna res slovenska, ne pa nem-čtirska. Če ima »Kres« denar za graške čifutske liste, naj ga ima tudi za slovenske napredne. Gospodov »Kre-sovcev« prokleta dolžnost pa je, da dobe slov. gostilničarja, kateri nauči svoje otroke, da znajo tudi po slovensko govoriti. Pa saj je »Kres« slov. izobraževalno društvo — menda bo vedelo kaj je treba storiti. Tu se da
odpomoči. ker je hiša last slov. društev, ne pa »Siidmarke«. Mogoče se pa gospoda boji Nemcev v lastni hiši? Menda ve, zakaj!
Mažarsko umazano perilo se pe-re te dni pred sodiščem. Mažarskc državne goljufije so znane. Seveda v imenu države se na Ogrskem vse sme. Tako ns bodo prišli k razpravi najvažnejše priče in sicer Pavei Elek, ki .je na željo Lukacsevo zbolel, ravnatelj Szallav. ki se je skril v neki sanatorij, in tildi drugi ravnatelji Ogrske banke so kar naenkrat zboleli. torej same priče, ki bi največ lahko povedale o 4,800.000 K Ogrske banke. Vsled tega ie zelo dvomljivo, je-li se bo posrečilo, premagati vse ovire, ki sta jih postavila vlada in sodišče, da operejo Lukacsa. Žc danes je izven vsakega dvoma, da ie Ogrska banka znesek štirih do petih milijonov kron, ki bi ga morala dobiti država, izročila blagajni narodne delovne stranke v volilne svrhe. To se je zgodilo sporazumno z bivšim finančnim ministrom in sedanjim ministrskim predsednikom Lukacsem. To dejstvo je ministrski predsednik Lukacs sicer nekaj časa tajil, vendar pa je moral pozneje na pritisk dokazov priznati to dejstvo, ne da bi iz tega izvajal konsekvence. Da celo v dobro poučenih krogih zelo dvomijo o obsodbi Lukacsa, dokazuje izjava bivšega ministra Andrassyja, ki sc je izjavi! napram nekemu časnikarju:
Nihče ne more vedeti, kako se bo v prihodnjih urah glasila razsodba v procesu Lukacs-Desy. toda najsi bo L)esy obsojen ali oproščen — eno je gotovo: da bodo na Ogrskem postavili šele tedaj, ko bo dopuščen dokaz resnice. To pa se v imenu ma-žarske države ne sme. Mažarski smrad smrdi te dni po celi Evropi.
V Trbovljah smo imeli te dni prav zanimivo sodnijsko razpravo v zadevi javne obdolžitve našega priljubljenega živinozdravnika g. Jos. Ceha, katerega je obdolžil njegov konkurent »kmečki živinski dohtar« in fušar Franc Cukjati iz sv. Marka nad Trbovljami, namreč, da g. Čeh ne pregleda mesa pri mesarjih pred prodajo in da je dovolil mesarju Tratniku prodajati smrdljivo mrhovino in mesarju Božiču pa vodenično kravo.
G. Čeha zagovarja naš rojak g. dr. Dimnik, tožnika pa dr. Jamšek iz Litije. Po pričah se je dokazalo, da je delal g. živinozdravnik Čeh popolnoma postavno in pravilno ter bil oproščen. Gosp. Vodušek, župan trboveljski mu je dal pri sodniji najlepše spričevalo. A zadeva se bode za Cukjafija zelo nerodno končala v Celju pred okrožno sodniio, ker «a sedaj tožijo vsi trije obdalženci oba mesarja in g. Čeh. Kar se tiče težke obdolžitve, da se je dal živino-zdravnik podkupiti, bode seveda drž. pravdništvo prijelo Cukjatija za ušesa. Pol grunta bode premalo za to obrekovanje.
Stari »purgarji« se igrajo »mlade vojake«. Iz Novega mesta se nam poroča: Kot ostanek iz starih, dobrih časov« imamo pri nas poleg novejše armade »feterajnarjev« tudi meščansko gardo, takozvano »purgarijo«. Dolenjec je sploh v uniformo zaljubljen, posebno v purgarsko, kjer lahko vsak pride poceni do generalske porte. Ali če se pri današnjih resnih časih še stari možje niso naveličali igrati »mlade vojake«, zakaj bi jim ne privoščili tega veselja. Ampak zato pa nasprotno smemo od naše strani terjati, da kadar se že naši purgarji igrajo mlade vojake, naj pustijo drugo občinstvo lepo pri miru. Pri zadnjih Telovih procesijah v mestu in v Šmihelu sta se zgodila dva slučaja, ki jih ne moremo zamolčati. Ko sc je procesija pomikala proti glavnemu trgu, je stotnik naše sl. garde od gospodov, stoječih v veži nekega hotela, zahteval, da' se morajo slavni gardi odkriti in sicer je komandiral: Abdecken! Abdecken! Pri nas se mora vsak, če tudi v te cerkvene parade ne veruje, procesiji odkriti. Ampak pri tem je mišljeno samo »nebo«, pod katerim se nosi monštranca. Udeležnikom procesije se ni nikdo dolžan odkriti. Ali kako pride stotnik meščanske garde sploh do te pravice. da na čelu svoje armade, ki mar-šira daleč pred nebom, zahteva od tujcev in sploh od gospodov, da se morajo »abdecken, abdecken«. Je-li on stotnik garde, ki dela pri takih pompih štafažo. ali je tudi obenem policijski nadzornik rimsko-katoliške cerkve? Po našem mnenju njega niti to ne bi prav nič smelo brigati, če bi se kdo ne odkril »nebu«, kajti tudi za tak slučaj, ki ga nihče ne odobrava, so drugi ljudje zato. da sp ne zgode taka pohujšanja. Torej ljudje božji! Če se že igrate »mlade vojake«, vsaj malo bolj resni bodite, ko niste sami med seboj. Glede druzega slučaja se še poizveduje po pričah.
Pogreb, želez, gradbenega vodje Mračka. Iz Noyega mesta se nam poroča: V pondeljek je naše mesto doživelo izreden pogreb in sicer izreden iz yeč razlogov. Inženir Mra-ček, pb enem vodja železniškega gradbenga podjetja dr. Samohrd je
kakor znano nagloma preminul. Sicer ga je kap že večkrat obiskala preje, a pokojnik se za to ni zmenil.
Še v soboto dopoldne je inšpiciral svojo progo, novomeški predor in dinge dele. Domov prišedši, je baje bral iz humorističnih listov, pri čemer so se njegovi svojci še smejali. Naenkrat pa je bilo po njemu. Veliko, judi iega ni hotelo verjeti. Pogreb je )i{ nerodno določen ravno ob 5. url pop. Zgodila se ie pa še druga velika nerodnost, ki vzbuja in bo še dolgo, vzbujala splošno nevoijo Novomešča-nov proti povzročitelju. Ne sjmo njegova družina, tudi šef podjetja g. dr. Samohrd in sploh vsi mnogobrojni prijatelji in znanci pokojnika so žclc-i, nai bi sprevod šel po glavnem trga. Pokojnik je namreč umrl na svo-em stanovanju tik pokopališča. Zato je je od omenjene strani želelo, naj bi sprevod šel mimo kapiteljna, skozi ulico sv. Florijana, na Glavni trg in od tod po Ljubljanski cesti na pokopališče. Kakor rečeno, je bil pogreb določen na 5. uro popoldne. Pričakovali so še vnanjih udeležnikov, katere vlak pripelje malo pred 5. uro do mesta. Proštu pa se je tako neznansko mudilo, da je sprevod pričel še pred 5. uro. Vsled tega ie nastala splošna zmešnjava. Pevci bi bili radi zapeli že pred hišo žalosti. To jim je bilo onemogočeno, ker je prošt s svojo duhovščino že preje prišel iti po ce-remenijah takoj s sprevodom odkorakal. Večina udeležnikov je čakala na Glavnem trgu. Križonošec se je tudi tja obrnil. Prošt pa je poslal ministranta s poveljem, naj se sprevod pri mestni pečnici zavije nazaj prot! trgu sv Katarine, torej najbližjo pot pc ulicah. Ker pa je sprednji del sprevoda korakal le še naprej proti Glavnemu trgu, je prošt, to pot že silno razburjen, še enkrat poslal ministranta do križonosca z vzrojenim ukazom, da krene nazaj in ne naprej proti Glavnemu trgu. Ministrant pa je padel s 'kadilnico vred. kakor je bil dolg in širok po tleli, predno je mogel to povelje izročiti. Vkljub žalostno-resnemu slučaju se je udeležnikov polastila splošna nejevolja. Vendar se je proti koncu vkljub vsem tem ne-prilikam zbralo lepo število udeležencev iz vseh slojev meščanstva: zasti mnogo je bilo zastopanih poleg inženirjev tudi državnih uradnikov. Pred krsto je korakal tudi novomeški »Sokol« v častnem številu. (Pokojnik je bil tudi navdušen član in telovadec našega »Sokola«.) Na pokopališču so pokojniku pevci zapeli zadnje slovo. Za njimi pa se je oglasil pokojnikov šef g. dr. Samohrd, ki se ie v kratkih ganljivih besedah PO-
slovil od svojega zvestega uradnika. Zlasti pretresujoČ je bil v njegovem govoru pasus, ko pravi: Nagloma in daleč od tvoje rodne zemlje, ki si jo tako ljubil, te je dohitela smrt, a imamo tolažbo, da smeš počivati v bratski zemlji slovenski. Odpočivaj v miru!« ... Da, brat Čeh, počivaj v miru med brati svojimi!
Prešernova koča na Stolu se otvori v nedeljo dne 1. rožnika 1913 in bode oskrbovana do konca letošnje turisfovskg sezone; oskrbljena je z vsem potrebnim glede jedil in pijače. Pot z vrh Stola na Golico 6 ur je dobro premarkirana in šteje ta pot po grebenih črez Belščico, Medzidel in okolu Kočne kot jedna najzanimivejših tur v naših Karavankah. Planinski pozdrav!
Smrtna nesreča. V Leskovcu pri Krškem se je pripetila te dni velika nesreča, ki je zahtevala žrtev dveh oseb. Dva kolesarja sta trčila vkup na občinski poti s tako silo, da sta se kolesi obeh razbili. 1 ri tem si je delavec Franc Hrastovčan zlomil tilnik in je bil tia mestu mrtev.
Nesreča. Kakor se iz Kranja poroča, se je pripetila v nedeljo dne 25, t. m. v bližnjem Bntofu obžalovanja vredna nesreča. Nesreča se je pripetila na nekem tamosnjem pašniku. Triletni sinček pocestnika Čim-žarja je prišel v bližini nekega tam pasočega se konja- la ga je nenadoma vdaril s kopitom v glavo in je otroka tako težko poškodoval, da bo deček težko okreval.
Nesreča na žagi. V Leten icah pri Kranju se je te dni na zagi Ivana Zaplošnilca pripetila velika nesreča. Neki hlod se je zvalil na nogo nekemu žagarju in ga je tako poškodoval, da so morali delavca odpeljati v deželno bolnico v Ljubljani.
Napad. Samskega hlapca Ivana Mlakarja je pred nekaj dnevi v bližini farne cerkve v Javorju neki fant brez vsakega vzroka napadel, vrgel na tla in ga tako osuval in pretepel, da je zadobil Mlakar več težkih poškodb.	,	,
Tatvina. Te dni Je ine™ai}, tat ukradel hišniku Alojziju nerthsehki v. Fužinah iz spalne sobe srebrno žepno uro. na katere zgornjem pokrovu je bila vrezana cerkev. ,
Zopet nesreča pri streljaniu. Velika nesreča na Vrhniki ljudi m izučila. V Predosljift je bite v nedeljo birma in se je zopet streljalo. Vsled neprevidnosti šel je enemu ves strel v obraz, da je bite takorekoč
vsa razmesarjena in brez nosa. Odpeljali so ga v deželno bolnico na odprtem voza in z nepokrito glavd, da je za konji dvigajoč se cestni prah legal na razmesarjeni obraz, iz katerega je curljala kri po blazini in vozu, ter zaznamovala sled od kraja, kjer se vrši velika slavnost v čast škofa. Poleg te žrtve obležala sta na slavnostnem prostoru še dva s poškodovanimi udi, k sreči ne tako težko •anjena, kot prvi. kolikor se je moglo dosedaj dognati. _
Samomor Kianjea v Gorici. V torek 27. t. m. zvečer se je na svojem stanovanju, ulica Vet turi".* 13, in-^e-lil 1 1895. v !4ovem mestu rojeni krojač Pavel 'Budna. Prejšnji dan je delal pri Medvedu. Na stanovanje je odšel šele prejšnji večer. Preje je stanoval pri »Treh kronah«, kjer se je jako čudno vedel, da so ga morali pokarati. Zadel se je v srce. Pri njem so našli notes, v katerem je bilo opetovano zapisano: »Ljuba moja Julka.« Pod zglavjem so dobili fotografijo nekega dekleta v ciganskem kostumu. Baje je to uslužbenka neke kavarne iz Trsta. Fant je bil tudi v denarni stiski. Poprej je dalje časa delal v Ljubljani. Njegovo obnašanje prejšnji dan je bilo podobno obnašanju zmešanega človeka.
Krasen uspeh policijskega psa. V Lipniku na Moravskem je kupoval neki tatinski človek motocikl pri g. W. iri se na ujem odpeljal. Ker se ni dolgo vrnil, je bila- stvar naznanjena orožtiištvu. obenem je bil pa gospod K. naprošen, da bi posodil svojega psa. Ko je bil pes pripeljan na mesto, dali so mu klobuk neznanca, da ga je povohal. Pes jo je urezal po ulicah skozi mesto in za mestom po polju do meje. V avtomobilu so sledili psu in neznani tat je bil zajet v gostilni severne železnice, ko je ravno motor popravljal. Bil je odveden v ječo. Nekoliko dni potem se je pes vnovič postavil. V Gornih Nemčicih je bilo kovaču Č. ukradeno večja svota denarja. Na mestu je bil pripeljan pes. ki je peljal orožnike do Biskovic okoli vrtov in odtod v les v cigansko taborišče. Tam je skočil pes na enega cigana, pri katerem so našli denar, o katerem napadeni ni mogel povedal, kje ga je dobil.
Ljubljana.
— Pri včerajšnji občinski seji je
bila IV. skupina proračuna »Zdravstvene in blagotvornc zadeve« sprejeta. Potrebščine znašajo 156.739 K; pokritje 9700 K. Dalje so bile spre-iete nadaljne skupine proračuna: V.
skupina Šolstvo, znanost, umetnost. Potrebščine znašajo 187.584 K, pokritje 47.969 K, bilanca kaže primanjkljaja 139.615 K. VI. Vojaška nastavitev. Potrebščine 2428 K, pokritje 3790 K. VII. Raznoterosti. Potrebščine 7260 K. pokritje 620 K. VIII. Izredna potrebščina. Vse _ izredne potrebščine znašago 464.235 K. izredno pokritje 150.000 K. IX. Glavni pregled. Redne potrebščine znašajo 1,088.556 K, izredne potrebščine 464.235 K: skupaj 1,552.791 K. Pokritje znaša 1,664.202 K. — Proračun je bil sprejet tudi v tretjem branju.
— Vprašanje slov. gledališča zanima danes vso ljubljansko javnost. Vsakdo sprašuje, kaj bo. Radovednim ljudem povemo to-le; Danes bo policijska komisija ogledala areno, ali ie primerna za kinematografične predstave, ako se komisija izreče ugodno, bo vprašanje na polovico rešeno. Glede gledališča je pa stvar taka: igralcem se je odpovedalo in novih pogodb se ne more sklepati dokler ni denarja. Ako pride od kod
'laika rešitev — bo »Dram. odbor« storil vse, da sezono reši. Naiboljše je storil neki obrtnik, ki je dal za »Dram. društvo« 10 K. kot odgovor na kler. napad.
— Pri nas je za vse mnogo denarja — samo za domačo kulturo ga ne moremo nikjer dobiti. To je stara resnica. Koliko odneso s seboj razna tuja podjetja — domače pa ne more izhajati. Pojdite pogledat kako hitro je denar za krok in zabavo, za slov. gledališče pa bi ne mogli v par tednih nabrati nekaj tisoč.
— Pri nas in drugod. Te dni je vsakdo čital o velikem uspehu, ki ga je doseglo praško nar. gledališče z uprizoritvijo »Prodane neveste« na prostem. V prijazni dolini v Sarki eno uro od Prage so napravili v prosti naravi oder. Zgoraj je bila cerkvica, pod njo vas. Cel prizor je nudil sliko češke vasi. Na okoli so postavili klopi in sedeže — vstopnina je bila precej visoka. Mnogi so preje dvomili o uspehu — toda prišlo je k predstavi 10—15.000 ljudi. Predstava je krasno uspela. Veselo so doneli po dolini glasovi zbora »kaj bi se ne veselili...« Glavne uloge so igrali igralci »Nar. divadla«. Prišlo je tudi mnogo tujcev. Čehi so dosegli uspeh — ker je zanimanje za domače kulturne stvari v vseh slojih ljudstva. — In pri nas? Kaj bi bilo, ko bi mi igrali, kje eno uro od Ljubljane? Ali pa magari V tivolskem gozdu,
kjer bi se našlo za tako predstavo primeren prostor. Bilo bi izključeno, da bi uspelo — ker pri nas ni za nobeno stvar zanimanja. Ob času ko gredo drugod množice trumoma v gledališče — propada pri nas slovensko gledališče in se ne najde rešitve. To je značilno za nas.
— Bliža se prvega. Naj bi sc pri tem vsak napreden Slovenec spomnil svoje dolžnosti in položil eno ali dve kroni na oltar slovenske ■ umetnosti. Srečke umetniške loterije .še niso razprodane. Ostalo jih ie še nekaj tis 'č. Ne bodimo tako brez smisla — pokupimo jih te dni.
— Ubogi »Slovenec« ne ve, kje bi našel dovoli gradiva za boi proti slov. učiteljstvu, — zato je povzel nekaj mest iz »Časa«. Tam neki klerikalen učenjak prodaja svojo modrost in pride do zaključka, da so naročniki odgovorni za grehe itd. Seveda — najprej je treba greh dokazati. Svetujemo gospodom, da naj rajše prečitajo: Dejanja govore.
— Zakaj sl Štefe želi stražnic?
Neutrudljivi g. Štefc si želi nove stražnice na Dol. cesti. Ali ima slabo vest ali kaj? Drugače je tam vse mirno — in straže je več ko dovolj. Mislimo, da se ni treba bati.
— Nova Ljubljana. Dela pri podaljševanju Bleiweisove ceste preko Mirja se nadaljujejo. Sedaj, se šele vidi, kako lepa bo ta cesta, ki bo obkrožala Ljubljano. Pri tem bo nastalo posebno na Mirju novo življenje. Rimski zid je sedaj, do polovice odkrit in bo tako ostal za večen spomin na Emono. Želeti je. da se še drugi del odkrije. Potem pride baje tja park. ki bo pač eden najlepših mani-ših parkov in eno najkrasnejših večernih sprehajališč. Večeri na Mirju so že z-Iai iiajkrasnejši. Želeti bi bilo, da se temu kraju posveti posebna pozornost iti da se ga uredi tako. da bo stara Emona v novi Ljubljani ohranila čist svoi spomin.
— Prememba referatov na mestnem magistratu, Vsled podržavljenja policije so se morali referati na mestnem magistratu v toliko izpremeniti. da vodi odslej obrtni referat mag. svetnik Lauter. tibožni referat mag. komisar Fr. Govekar, penzijsko zavarovanje, vojaške podpore in vojaško takso pa se je poverilo mag. komisarju F. Jančigaju.
Obsojena dijaka radi ustanovitve tajnega društva. Kakor smo že poročali, se je v soboto vršila obravnava proti dijakoma Avg. Ujeviču ir Milostislavn Bartalici, obtoženima. da sta ustanovila tajno društvo »Narodno ujedinjenje«. Obsojena sta bila v
dvomesečno težko ječo. Postala st,', tako mučenika svojega prepričanja. Če ie s tem dosežen namen onih ki so jih postavili pred sodišče,, je drugo vprašanje.
— Včeraj je automobil zveze Celje - Ljubljana pripeljal v Ljubljano nekega ponesrečenega vojaka, k; ga je pobral v ovinkih pod Trojanami. Stvar ie bila taka: v nedeljo st je vršila kolesarska tekma na poti Gradcc-Maribor. Te tekme so se udeležili tudi vojaki in so tudi zmagali. — Včeraj dopoludne pa sc se vračali ti vojaki domov in so seveda hitro vozili. Pod Trojanami je v nekem ovinku enemu vojaku spodle-. telo — kolo se je razbilo in vojak je obležal. Pobral ga jenacestiautomo-bil in ga je pripeljal v Ljubljano. Kolo so dali v popravo pri Gorcu, vojak pa je šel v bolnico. Vojak je iz Kormina. Njegov tovariš je cel čas do Ljubljane vozil s hitrostjo automobila.
— Turški pogreb, zanimiv opis in sliko, priobčuje današnja številka »Slov. Ilustrovanega Tednika«. Ra-zun tega še vsebuje slike o velikanskem požaru v Požunu, o predaji Skadra mednarodnim četam itd. Slovenski Ilustrovani Tednik bi naj čital vsak Slovenec, vsaka Slovenka. Naročite si ga, razširjajte ga!
— »Nam ni treba mož«, bahato govore sufragetke. Ves svet obsoja njihovo prenaiietost ter se norčuje iz njih. Fina satira na žensko prena-pestost je burka »Svet brez mot«, ki se vprizori sedaj v nedeljo zvečer v areni Nnrod. cionici v LjUDljani, 1 n. igra ie polna'finega humorja ter nad vse zabavna. Kdor si želi fine zabave. kdor se želi od srca nasmejati naj pride v nedeljo dne 1. junija k predstavi v Nar. dom. »Nam ni treba mož — ker smo smešne emancipiranke«.
— Loterijske številke:	Gradec: 65, 30. 62. 72, 33. — Brno: 10, 4, 30, 50, 26.
  Kinematograf »Ideal«. Danes
zadnji dan sijajnega sporeda. Jutri specialni večer z dramo Nordisk družbe Njegova najtežja aloga. Jutri je tudi otvoritev vrta. Igralo se bode' že ob 7. uri zvečer na prostem. Kar je mogoče po posebni konstrukciji odra in projekcijske stene. V soboto »Padec Skadra«. najboljši vojni film kar se jih je dosedaj kazalo. Poleg tega se bode predvajala tudi krasna drama »Njeno dobro ime« z He-no Porten.
NOVO dosl&l --------------------^7	19$
...	.	,	,	,	v	kavarni	»Central
elitna damska kapela %	r„
koncertuje od danes naprej vsaki dan	j®	ce^°	no®	odprta.
J	f	J	Za	liinogobrojm	obisk	vljudno	prosi	»Stefan	Mikolič.
Ljubljanski občinski svet.
(Dalje.)
Proračun mestnega zaklada za leto 1913. Poročevalec občinski svetnik Milohnoja. Proračun za tekoče leto je sestavljen tako, da izključuje vsako novo obremenitev občanov. To naj se vpošteva. Potrebščine so se zvišale od leta 1912. za 32.000 K. Vzrok tega je nova službena pragmatika in časovni avanzma. Finančni odsek predlaga za zboljšanje delavskih plač 10.000 K. Za letos je v proračunu postavek 5000 K. Pisalo se je, da bo mestna občina napravila dobiček s podržavljenjem mestne policije. Pa je ravno nasprotno. Mestno občino velja to podržavljeni« za 3600 kron več stroškov nego jih je imela pri mestni policiji. Zadnjih pet let so se zvišale potrebščine za 27%. Ti stroški pa se bodo tekom let še povečali. Precej krivde pade pri tem na dejstvo, da je pri mestu več uslužbencev nego jih je potreba. To bo treba spremeniti. Uslužbencev naj bo toliko, kolikor se jih potrebuje in ti naj bodo pošteno plačani. Stroški za zdravstvene namene so se zvišali za S%, za šolstvo, umetnost in vedo za 17%. Primanjkljaj je od leta do leta večji. Misliti bo treba na nove vire. V teku leta bo poročevalec predlagal, da se regulira gostaščina, ker se mu zdi ta obremenitev občanov še najbolj primerna. Finančni odsek predlaga, da občinski svet odobri proračun tako, kakor se je predložil. Zupan otvori debato.
K besedi se oglasi občinski svetovalec Kregar, ki pojasnjuje stališče klerikalcev napram proračunu. Pravi, naj mestna občina ne sklepa pro-vizorijev, ki so popolnoma nasprotni § 37 občinskega reda. 35% doklada se pobira protizakonito, ker se pobira brez dovolitve deželnega odbora. Proti temu postopanju vlagamo ugovor. Kregar kritizira nato nekatere mestne naprave, kakor parno elektrarno, ustanovitev hotela Tivoli, plinarno. Zahteva od župana pojasnil glede nakupa delnic pri mestni občini v zadevi plinarne in vojaškega preskrbovališča. Slednjič izjavlja, da klub občinskih svetovalcev S. L. S. ne bo glasoval za proračun.
Občinski svetnik Paintner pravi, da bodo Nemci glasovali za proračun.
Nato se priglasi k besedi občinski svetovalec Kristan, ki pravi, da njegovo stališče ne more biti drugačno kot opozicijonalno. Občina je ena najvažnejših institucij in mora v prvi vrsti skrbeti za blaginjo vseh občanov, katero pa lahko doseže samo s socialnimi reformami. V zadnjih letih se je tupatam pojavil kak skromen poskus pri mestni občini, da bi se uvedlo nekaj socialnih reform. Iz načelnih razlik stališč socialno demokratične stranke in vladajoče stranke ne bo glasoval za proračun.
Občinski svetnik Dimnik predlaga konec debate. Nato povzame besedo podžupan dr. Triller, ki pohvali parlamentarno korektnost Pammerjevo. Z nazori občinskega svetovalca Kristana se ne strinja in se ne bo spuščal z njim v podrobnosti. Zavrača kritiko občinskega svetovalca Kregarja in pravi, da postopa narodno napredna stranka, ki je zastopana v občinskem svetu lojalno, korektno in parlamentarno. Pogledati je treba samo, kako vodi dr. Tavčar občinske seje (klici: Dobro! Tako je!) Narodno napredna stranka stoji na stališču, naj bo v tej mestni zbornici vse jasno in odkrito. Nato pobije še več Kregarjevih izvajanj. Nato se oglasi dr. Zajc, ki pravi, da bo električni tok zavil narodno napredni stranki vrat. (Smeh.) Klub S. L. S. ne bo glasoval za proračun za to, ker dela občina grozno krivico klerikalnim zeljarjem (Smeh.)
Župan dr. Tavčar, da je bil pro-vizorij sprejet v marcu soglasno in da se mu ni zdelo potrebno prositi dež. odbor za dovolitev pobiranja doklad.
Poročevalec Milohnoja zavrača Kregarjevo trditev glede Podturnske graščine, da ima mesto od nje le deficit. Pri Podturnski graščini je velik park in parki so povsod pasivni.
Prehod v podrobno razpravo proračuna se sprejme. Zanj glasujejo narodno-napredni in nemško-nacio-malni občinski svetovalci.
Pri prvem odstavku proračuna »Uprava vobče« znašajo potrebščine 476.258 K, pokritje 26.475 K, primanjkljaj torej 449.783 K.
Občinski svetnik Štefe predlaga, da se v tem odstavku črta 3000 K, ki jih ima župan za svoj dispozicijski fond. Utemeljuje predlog s tem. da ljubljan. prebivalstvo ne more imeti zaupanja do župana, ki se ne udeležuje — procesije sv. R. Telesa v stolnici. — Predlog je bil odklonjen.
Občinski svetnik Kristan predlaga, da se skrči v tem odstavku dohodek iz mestnega posredovalnega urada za delo in službe od 2000 K na 1000 K in da se odpravi za delojemalce vsaka pristojbina. Brezposelnost med delavs-vom je tako velika v sedanjih časih, da delavec težko utrpi določeno pristojbino.
Poročevalec Milohnoja pravi, da se predlaga za prihodnji proračun znižanje pristojbine za delojemalce od 20 na 10 vinarjev.
Kristanov predlog je pri glasovanju propadel. Obč. svet. Štefe predlaga več resolucij, ki jih občinski svet odkloni, razen one. da posreduje župan pri državni policiji za napravo stražnic na Fran Josipovem trgu in na sv. Jakoba trg«.
Pri drugem odstavku proračuna »Uprava mestne imovine« znašajo potrebščine 71.137 kron, pokritje 1,131.857 kron, prebitek znaša torej 1,060.720 K.
Oba odstavka sprejme občinski svet brez izpreminjevalnih predlogov.
Seja občinskega sveta, ki se je predvčerajšnjem prekinila, se je včeraj zvečer ob 6. nadaljevala. Zupan otvori sejo. Od seje Še je opravičil občinski svetovalec Bahovec. — Prične se specijclna debata o tretji skupini proračuna
»Uprava trgov, cest in ulic«.
K besedi se oglasi občinski svetovalec Stembov, ki pravi, da pri potrebščinah, ker nimamo tlakovanih ulic, ni mogoče velikih sprememb. Tu so vedno različni sistemi. Občinski svetovalec Štefe, čuti za nujno potrebno, da se določi za vsako cestno kategorijo vrsta tlakovanja in stavi resolucijo v tem smislu. Poleg tega stavi še več resolucij, ki ki so stavljene v smislu 1.) da mestni delavci ne smejo izven službe opravljati drugih del; 2.) glede pometanja cest^ in ulic. Vozovi za smeti naj pobirajo smeti ob takem času, ko ne hodijo otroci v šolo; 3.) nabavijo naj se praktični vozovi za škropljenje cest. Izvrši se naj načrt za nov sistem škropljenja cest; 4.) da se naj pomnožijo obločnice na nekaterih krajih v mestu in kontrola za razsvetljavo naj se pomnoži. — Občinski svetovalec Kristan: Finančni odsek je predlagal za zvišanje delavskih plač 5000 K. S temi 5000 K se ne bo rešilo to vprašanje. Življenje se je podražilo ravno tako za delavca kakor za uradnika. Predlaga, da se vstavi za zvišanje delavskih plač svota 10.000 K.,. — Podžupan dr. Triller: Gospod Štefe je stavil nekaj, navidezno pametnih predlogov. Navidezno pametnih. On stavi čisto splošne resolucije. Prva resolucija njegova je jako čudna. Ko bodo ljudje brali, se jim bo takoj vrinilo vprašanje: Bogve, kako se je delalo doslej s temi delavci, da pride Štefe na to. Naj Štefe navede posamezne slučaje, da se bo dalo govoriti. — Štefe pravi, da bo dal posamezne slučaje županu. — Poročevalec Milohnoja se strinja s Štefetovim predlogom glede pometanja ulic. Pometanje in pobiranje smetij se mora na vsak način prej nehati, kakor je to doslej bilo v navadi. Pometati se sme najpozneje do sedme ure zjutraj. __________
Kristanu odgovarja glede delavskih plač, da se bodo te uredile, ko bo delavski red končan. Uradnikom se plače skoro nič niso zvišale. — župan dr. Tavčar glede škropljenja ulic: Zadnje čase so se primerili slučaji, ki so obžalovanja vredni. Nekoč so trije delavci slučajno s par kapljicami polili neko visoko častito damo, ki je šla po cesti. Državna policija pa je brž pograbila vse tri delavce in jih za tri dni vtaknila v zapor. Tako postopanje policije je nedopustno. (Klici:- škandal!) Zato je potrebno, 'da se v tem oziru napravi glede škropljenja ulic nov sistem. — Nato se debata zaključi in na vrsto pride glasovanje. — Kristanov predlog o zvišanju delavskih plač od 5000 na 10.000 pade. Predlog finančnega odseka je sprejet. Potrebščine znašajo 187.000 K. pokritje 76.491 K. Štefetove resolucije ne obveljajo ra-zun predzadnje.
(Konec jutri.)
/ , - - - ^
Trst.
»Lega nazionale« in socialni de-mokratje. Da je »Lega nazionale« ustanovljena zato, da slovenske otroke raznaroduje, to je zriano vsakemu, ki ima količkaj zdravih možganov v glavi. Nam Slovencem »Lega nazionale« veliko škoduje, zakaj veliko število je še takih nezavednih slovenskih staršev, ki pošiljajo svoje otroke v Legine šole, kjer se učijo zasramovati slovensko narodnost. In te šole, ki imajo namen, iz slovenskih otrok ustvarjati zagrizene italijanske nacionalce, so mednarodnim socialnim demokratom tako zelo po volji, da se bojujejo za nje z največjo vnemo. Socialno - demokratični deželni poslanci so na Puecherjev predlog celo glasovali v deželnem zboru tržaškem za »Lego nazionale« in proti Ciril-Metodovim šolam. Tega Slovenci nismo iu tudi ne bomo pozabili. Ta korak dokazuje, da so socialni demokratje za asimilacijo slovenskega naroda. Pa ne samo ta korak, imamo še mnogo drugih slučajev na razpolago. Saj oni pri vsaki priliki naglašajo, da so zato, da bi S3 vrgel naš narod na jugu v grlo Italijanom, na severu pa v grlo Nemcem. Ce bi to naglašali samo italijansko - nacionalni socialni demokratje, n. pr. Puecher, bi se temu ne bilo toliko čuditi. Obsojanja vredno pa je postopanje slovenskih socialnih demokratov, da se proti takim lumparijam ne uprejo, marveč jih celo odobravajo. Med vodjtelji slovenske socialne demokracije v Trstu imamo take ljudi, kateri se bojujejo proti Ciril-Metodovi družbi, »Lega nazionale« pa jim leži pri srcu. So pač pod vplivom italijanske socialne demokracije. Sedaj, ko se bližajo volitve v deželni zbor, pa imajo pogum, tako slovenski, kakor italijanski socialni demokratje. vahiti slovensko ljudstvo, da glasuje za social-no-demokratične kandidate. Ali ni to največja hinavščina? Ljudje, ki glasujejo za »Lego nazionale«, imajo korajžo stopati pred slovenske volil-ce! Če bi imeli v sebi količkaj poštenja in vesti, bi tega ne storili, ampak bi jih bilo sram. Slovenski vo-lilci! Razmišljajte o tem, kar so uganjali socialno demokratični poslanci v deželnem zboru, v vašo škodo. Oni niso nič boliši kakor najzagrizenejši italijanski nacionalci. Razlika obstoji samo v teni. da italijanski nacionalci odkrito priznavajo, da so sovražniki Slovencev, med tem, ko so socialni demokratje hinavci in jim je odkritosrčnost popolnoma tuja. Takim ljudem nobenega glasu! Naj jih iščejo pri italijanskih nacionalciii. Zavedni Slovenci bodo storili svojo dolžnost s tem, da bodo vsi, od prvega do zadnjega, glasovali za naše slovenske narodne kandidate.
Kako »Zarja« zavija. Ce bi hoteli odgovarjati na vse tiste laži, ki jih naniza v »Zarji« od časa do časa zlasti tržaški dopisnik »Zarje«, potem bi nam primanjkovalo časa za to. Mož, ki fungira kot tržaški dopisnik »Zarje«, je menda v svojem fanatizmu zabredel tako daleč, da sploh ne zna več_ razločevati med resnico in lažjo. Žalostno, nad vse žalostno je to, za ljudi, ki se sicer kai radi postavljajo kot učeniki morale in kaj radi zabavljajo nad umazanostjo meščanske žurnalistike. — Tipična za lažnjivost tržaškega dopisnika »Zarje« sta sledeča dva slučaja: Pred kratkim je pisala »Zarja« o predsedniku »Zveze jugoslov. železničarjev«, g. Škerjancu, da. je prišel k njemu neki sodrug, ki ga je prosil, da naj bi šel g. Škerjanc za botra njegovemu otroku. O. Škerjanc pa mu je to obljubil, toda samo pod pogojem, da pristopi kot član k »Zvezi jugoslov. železničarjev«. Če bi imela stvar vsaj nekoliko podlage in bi jo »Zarja« recimo, samo nekoliko pretirala, bi še nič ne rekli. Toda kaj naj rečemo o žurnalističnih manirah »Zarjinega« dopisnika, ako konstatiramo. da je stvar- od konca do kraja kratkomalo iz trte zvita. K g. Škerjancu sploh že leto dni ni prišel nihče prosit, da bi šel za botra, še manj pa je prišel kdaj k njemu kak sodrug, ki bi mu bil stavil ome-njenl pogoj. — Tržaški dopisnik »Zarje«’ se je tedaj, po domače rečeno, čisto navadno zlagal! — Še en slučaj, in sicer tale: »Zveea jugoslovanskih železničarjev« je potrebovala strokovnega tajnika. Razpisala je to mesto že parkrat in navedla kot oogoj, da mora biti kompetent vpo-kojen železničar. Ker takih kompe-tentov, ni bilo, vsaj ne takih, ki bi
opravilali poleg mnogobrojnega pisarniškega dela tudi agitatorično delo, se je »Zveza« odločila obrniti se na strokovno tajništvo NDO., ki je bila med tem nastavila drugega strokovnega tajnika, ter predlagati, da bi eden strokovnih tajnikov — in sicer g. Mrak — prevzel v prostem času tudi tajniške posle »Zveze«. G. Mrak je seveda izjavil, da tej želji rade voljo ugodi. Stvar je prišla v razgovor pri odborovi seji »Zveze« in tozadevni predlog je bil sprejet z vsemi glasovi proti enemu samemu, ki pa je nasprotoval samo iz osebnih in privatnih razlogov, ki seveda pri resni organizaciji nikakor ne morejo v poštev prihajati. In sedaj vam pride dopisnik »Zarje« in pripoyeduje o nekem dopisu, kjer govori o pogrebu godbenega odseka N. D. O. — socialno demokratična organizacija v Trstu gre žc tako h koncu, da strašijo po možganih sodrugov samo še pogrebi! — Da jim je bil strokovni tajnik vsiljcn^samo po nekakem absolutizmu g. Škrjanca. Ker si nikakor ne moremo misliti, da bi se bil dotič-ni odbornik iz osebnega nasprotstva tako daleč izpozabil, da bi bil raztrosil take govorice, je pač skoraj gotovo, da si je tiste teatralične prizore na odborovi seji »Zveze« v svoji bujni fantaziji kratkomalo izmislil — tržaški dopisnik »Zarje« sam. — Zares, ponosna je lahko resnicoljubna »Zarja« na svojega žur-nalističnega kompanjona v Trstu.
Reklama pred volitvami. Čitate-Iji dobro vedo. da poskuša delati vsaka stranka največjo reklamo zase. posebno \rA se to dogaja pred volitvami. Stranke sklicujejo shode, glasila strank imajo polne kolone re-k'amc iu med pristaši raznih strank se vnemajo živahne debate. Povsod slišiš pogovore o volitvah: na cesti, v javnih lokalih, po uradih in delavnicah. Vse to pa velikokrat ne zadostuje. Amerikanci uporabljajo na stotine raznih sredstev kot reklamo za svoje stranke in svoje volilce. Evropejci smo v tem veliko skromnejši. Vendar opazujemo, da je tudi pri nas pred volitvami živahno vrvenje. Morda bo zanimalo izventržaške čitatelje. kako delajo tržaške stranke reklamo za svoje volilce z letaki in lepaki. Ob času volitev so vsi vogali hiš in zidov pokriti z letaki in lepaki. Kar čez noč je vse mesto pobeljeno. Kamor pogledaš, zagledaš lepak. Ponoči krožiio cela krdela pristašev raznih strank po mestu. Včasih jih je po 15 ali 20 v gruči. Nekateri nosijo lepilo, drugi lepake in letake, tretji lestve; nekateri pa so oboroženi z debelimi palicami. Gruče krožijo po mestu in pridno lepijo plakate na zidove. Tu se pokaže gruča kako stranke in prilepi velik lepak na vidno mesto. Ko opravi svoje delo, gre zopet dalje, in koder hodi, povsod lepi plakate. Za njo pa pride gruča nasprotne stranke in trga sveže nalepljene plakate raz zidove, ali pa prilepi svoj plakat kar čez plakat, ki ga je nalepila gruča nasprotne stranke. Večkrat se spoprimejo razne nasprotne gruče in se pretepajo. Seveda tekmujejo razne stranke v velikostjo svojih plakatov. Zato pridejo na dan ogromni lepaki, ki pokrivajo ce!e stene. Da pa ostanejo lepaki nedotakljivi. zato pazi vsaka stranka na to, da prilepi čim višje svoj lepak. Zato pa vlačijo razne gruče dolge lestve po ulicah. In zato ni nič čudnega. ako zapazimo zjutraj, da so nalepljeni plakati do prvega ali celo drugega nadstropja. Tudi ni nič čudnega, ako marsikdo ne more odpreti oknic svojega okna, zakaj zgodi se, da j.e prilepljeno čeznje po pet, šest ali celo še več plakatov drug vrh drugega. Pri zadnjih volitvah so bili nalepljeni na najbolj prometnih krajih velikanske pole, na katerih so bile narisane karikature, ki so smešile kandidate te ali one stranke. — Slovenci, seveda, tudi ne zaostajajo. Celo bolj iznajdljivi so se pokazali. Pri zadnjih državnozborskih volitvah so delali reklamo za svojega kandidata poleg vsega drugega tudi s tem, da so pisali pozive in kandidatovo ime na zidove vrtov in starih stavb. Pisali so z barvo; črke pa so dosegle ponekod do poldrugi meter visokosti. — Vsa ta različna reklama pa ne izda mnogo. Vendar pripomorejo plakati, da si masa dobro zapomni ime kandidatov, zakaj tu pa tam se še nahaja kak par let star plakat ali letak, ki je vztrajno tekmoval vsem vremenskim izpremem-bam. — V Trstu bodo volitve v deželni zbor že drugo nedeljo, a po .vsem mestu še danes ni opaziti niti
enega plakata z imenom kandidata. Kar čez noč pa bo vse mesto pokrito z lepaki, da bodo meščani in okoličani presenečeni, kakor takrat, ko zapade prvi jesenski sneg.
Zgodba o dolgoprstnem Petru.
(Izpred ljubljanskega porotnega sodišča.)
Peter Klemen je 25 let star, brezposeln delavec, rojen v Predjami in pristojen je v Bukovje. Peter je analfabet, to se pravi po domače, da se ni nikdar brigal, da bi se naučil brati iu pisati. Ne, Peter Klemen ne zna niti brati niti pisati, pač pa zna defilirati s svojimi dolgimi prsti okrog raznih tujih stvari. Nekaj čudovitega pa je, da so sc stvari vedno prijele Petrovih prstov. Imel je grozno nesrečo naš Peter. Kakor hitro se je dotaknil na primer kake klobase. pa se ga je že prijela in on se je ni mogel otresti. Ker je spoznal, da se ga klobasa tako trdovratno drži, je napravil kratek proces in je klobaso pojedel. Zakaj smo omenili ravno klobaso? Zato, ker je Peter sklenil pogosto intimno prijateljstvo s klobasami, posebno pa s krvavimi. Pa to bomo že vse zvedeli. Kar začnimo!
^ Pred Božičem lanskega leta jc prišel k posestnici Mariji Premru v Predjami. Ta je ravno kuhala takrat žganje — slivovko. Žganje jc dala v več steklenic. Ena izmed teh steklenic se je Petru grozno dopadla. Kar zaljubil se je vanjo. Iz same ljubezni jo je pobožal. Pa glej ga spaka! Kakor se jc Peter kake stvari dotaknil s svojimi dolgimi prsti, že se ga jc prijela. No, in ker je Peter steklenico pobožal, se jc ta prijela njegovih pr stov. Ni in ni hotela iti strani, čeprav sc je je Peter silno branil. »No. čc nočeš proč, pa bodi pri meni,« si je mislil Peter. Tu pa se je nenadoma začudil. Videl je, da je steklenica polna. Ip bila je polna slivovke. »Kaj bi s slivovko?« je pomislil Peter. »No jo bom pa izpil v božjem imenu, če že ni drugače!« je sklenil in je nastavil hentano steklenico k ustom, Prepričal se je. da je slivovka nenavadno dobra. Zato je pil toliko časa, da je izpraznil vso steklenico. Tu pa se je zgodilo nenavadno čudo, kakor hitro je bila steklenica prazna, se je sama odvalila od Petrovih prstov v cestni jarek. Peter je bil silno žalosten in je šel naprej po svetu.
Dne 1. decembia p. 1. je prišel k posestniku Antonu Turku v Predjami. Prišel je tja, ko so ravno kosili. To se pravi: kosila sta samo dva: Turk in njegova žena. Ker sta našega Petra poznala, sta ga tudi povabila k jedi. In Peter je ves žalosten začel jesti. Po kosilu sta šla oba zopet iz hiše, tako da je ostal Peter sam. Razgledal se je Peter na okoli in nenadoma je zapazil neko denarnico. Silno Jepa se mu je zdela. »Čakaj no, kako se neki odpre?« je premislil Peter in je prijel denarnico. Pa o nesreče! Kakor hitro je bila denarnica v Petrovi roki, že se je prilepila na njegove prste. Peter se je čudil in čudil. »No,« si je mislil, »če se me denarnica že drži, naj se me pa drži; jaz ji ne bom branil.« Tako sta sklenila Peter in denarnica srčno prijateljstvo in sta sklenila, da se ne ločita nikoli. Zvesta ljubezen torej. V tisti lepi denarnici pa sta bifi dve kroni in šestdeset vinarjev. »No. kej je že ta preglavica notri, pa naj še ostane! Škoditi mi menda ne morejo te stvari.« In tako sc ostali prijatelji. Peter, denarnica in denar in se niso nikdar ločili. Napak. Denar le postal Petru- in denarnici nezvest in se je kmalu ločil od svojega prijatelja in prijateljice. To pa seveda malo pozneje.
Kakor smo že povedali, je bil Peter isti dan pri Turkovih na kosilu. Ko se ga je po nesreči prijela denarnica in denar, ki se je Peter razgledal Turkovo hišo. "kjer so ga tako pogostili. V hiši ni bilo razun njega nikogar. Peter si je torej sam ogledal hišo od vseh strani. Prišel je tudi v, nezaklenjeno čumnato Turkove matere. Ko je stopil noter, mu je nenadoma obvisel pogled na hlebcu kruha in na surovi klobasi. »Kako lepa je ta krvava klobasa in ta-le hlebec. Ka> ko bi ju potežkal? Klobasa kakor hu di hlebec morata biti precej težka. In Peter se je z eno roko dotaknil klobase in z drugo roko kruha. Pa oj čudeža nad čudeži! Klobasa se je prijela njegovih prstom in tudi hlebec
se Jih je prijel. »Je že božja volja ta ka!« je pomislil Peter in je odšel s klobaso in s hlebcem po svetu.
Srečni Peter, katerega se je vse prijelo, česar se je dotaknil, je prišel dne 11. decembra preteklega leta k posestnici "Ani Klemen v Predjami. Tam so takrat ravno klali prašička in delali koline. Našemu Petru so bile te koline grozno všeč. Kar nagledati se jili ni mogel. Posebno krvave klobase so mu silno ugajale. Tako bahato so se šopirile, vse lepo rejene tam na belem, velikem krožniku. Klemenova mati so nesli klobase v klet. katere pa niso zaklenili. »Oh, te lepe klobase!« je vzdihoval naš Peter. »Kako *ad bi jih še enkrat videl!« V silnem hrepenenju je stopil v klet, da bi poslednjikrat napasel svoje oči na prelepih krvavih klobasali.	(Konec	jutri.)
Peter Klemen je bil obsojen na pet let ječe — potem bo pa moral v prisilno delavnico.
Najnovejša telefonska in brzojavna
poročila.
Pa šičev govor.
Z bcmbardističniini naslovi so listi prinašali poročila o govorih tega ali onega germanskih državnikov. Vsak, že tako prazen govor je pomenil »den grossen Tag< (velik dan). Ako bi po vrednosti govora državnikov v zbornicah delali naslove in če pustimo, da so govori germanskih državnikov »veliki dan«
— tedaj za označbo tega, kar je imela Srbija danes čast in srečo doživeti, spfeh m dovolj visokih besed.
Srbski ministrski predsednik Pašič je podal danes v skupštini eks-poze, kateremu se. kar se tiče dovršenosti in elegance forme ter intere-santncsti izvajanja, ne da nobeden ekspoze. ki smo jih tekom vojne v raznih zbornicah slišali, kot enakovreden ob stran postaviti. Izvajanja Pflšičeva so bila od začetka do konca interesantna, polna novih podatkov — pa vendar skrajno diskretna. Niti ena beseda preveč, niti ena premalo. Ničesar ni prikrival, česar pa ni mogel povedati, o tem je javno povedal, da je državna tajnost. Logika Pašičevih izvajanj je železna in ni se ji mogoče ustavljati. Obravnava razmerje z Bolgarijo — toda tudi ena beseda ne obsega niti sence sovraštva ne; ni ga stavka, ki bi kazal kaj samoljubja. Nedosegljivo dostojanstvo preveva cel govor, govor, ki kaže, da se je rodil v srcu in razumu državnika, za katerega Srbijo danes lahko zavidajo vse velesile. Srbija sama na sebi pa nima zavidati nikogar, ona ima Pašiča! Več si ne more želeti. Dokler bo narod imel takšne može kot je Pašič, tako dolgo bo šla njegova pot navzgor, krasni bodočnosti nasproti!
EJelgrad, 28. maja. V začetku govora je Pašič povdaril, da poda jasno sliko zunanjega položaja in razvoja srbske polftike od vseh počet-kov do današnjega dne, ozirajoč se posebno na razmerje z Bolgarijo, povdaril je tudi, da ne more podati cele vsebine pogodbe med Srbijo in Bolgarijo, ker je to tajnost. Na to je obrazložil položaj na Balkanu pred vojno in njegov razvoj do današnjih 'dni. Izjavil je, da končni obračun s Turčijo še ne pomenja rešitev vseh vprašanj, ker sedaj pride na vrsto vprašanje razdelitve osvobojenega ozemlja in vprašanja meja med zavezniki. Od te razrešitve je odvisna blaginja narodov, vsled česar je raz-(motrivanje o tej zadevi težko in kočljivo; vsaka beseda mora biti položena na tehtnico, da se izognemo jvsaki razžalitvi. Kraljevska vlada bo jvse sile napela, da obvaruje interese Srbstva, na drugi strani pa hoče jvporabiti tudi vsa sredstva za ohranitev Balkanske zveze, v kateri bo-Ido šli Jugoslovani lepši bodočnosti naproti. Ob vsem tem bo skrbela kr. Vlada za ‘to, da se razdeli ozemlje tako, da bo to*odgovarjalo pravične mu sorazmerju padlih žrtev. V tem oziru pogajanja s Črnogoro ne bodo hudila nobenih težkoč. ker odločitev Razdelitve je itak dano že '»’ vojnimi dogodki. Za slučaj, da bi prišlo do kakšnega ’ nesporazuma, bo Odločilo razsodišče. Nato preide Pasic na Albanijo, kateri so meje dolo-feile velesile in sicer etnografično, nakar preide P. na razmerje z Bolgarijo.
Razmerje z Bolsrarijo ie prisrčno. Zveza Srbije z Bolgarijo ie bila rodlasa za splošno Balkansko zvezo.
Pogodba med Srbijo in Bolgarijo določa medseboina prava in dolžnosti. Ker ie pa pogodba in zveza z Bolgarijo skrivnost, se more o njej fe snlošno govoriti. Posamezne^ določbe na ne smeio biti objavljene. Pogodba j c bila sklenjena pod goto-
vimi danimi pogoji. Pri sklepanju pogodbe obstoječe razmere in dejstva so se pa tako spremenila, da so neizpremenjene ostale v pogodbi (ki se samo ni izpreminjalo izrecno) neizpremenjene ostale le določbe o razdelitvi ozemlja (na škodo Srbov seveda; op. ured.). Ker so se tekom vojne spremenila dejstva, ki so tvorila podlago pogodbe, tedaj ne more biti govora o razdelitvi ozemlja na podlagi pogodbe. V pogodbi med Srbijo in Bolgarijo se nahaja določba, da spada vse osvobojeno ozemlje Zaveznicama. Vsled spremembe razmer pripada sedaj osvobojeno ozemlje Zaveznikom (4), ne le Srbiji in Bolgariji. V pogodbi so se nahajale določbe, ki so določevale srbske interese. Tako je bila tam določba, da dobi Srbija jadransko obrežje. Tega vsled razmer ni dobila in je morala na obrežje resignirati, zato mora Srbija obstajati na zahtevi, da se pogodba spremeni oz. revidira, ker taista je bila spremenjena že tekom vojne in vsled nadaljevanja vojne po prveni premirju. Takrat bi bil moral biti sklenjen mir, ker glavni cilj vojne je bil dosežen in do mira bi bilo prišlo, če bi Bolgari ne bili zahtevali Drinopolje in ozemlje v Tra-ciji. ne da bi imeli do enega ali drugega po pogodbi z nami kakšno pravo. Toda sledeč zavezniški zvestobi, smo prelivali kri in doprinašali žrtve za te nove bolgarske zahteve, ker smo zvestobo smatrali za našo dolžnost. Torej: glasom pogodbe smo mi Srbi imeli pravo na jadransko obrežje, katerega pa nismo dobili; Bolgari niso glasom pogodbe imeli na Drinopolje in Tracijo nobenega prava — pa so oboje dobili z našo pomočjo. Fazven tega je Srbija pomagala pri Čataldži, česar tudi zavezniška pogodba ne zahteva in Srbija ni bila tega dolžna. Mi nismo tisti, ki zahtevajo izpreinembo pogodbe, ker taista je že davno izpreme-njena. In tisti, ki očitajo nam, da ne držimo pogodbe, niso prav poučeni (to bi si dr. Krama? lahko prečital!), ker ne moremo se držati pogodbe, ki v svoji prvotni formi že več ne obstoja, in zato ne obstoja tudi ba o razdelitvi ozemlja.
Mali oglasi.
Beseda 6 vinarjev. Najmanjši znesek 50 vinarjev. Pismenim vprašanjem Je priložiti znamko 20 vinarjev. — Pri uiaiiii oglasili ni nič popusta in sc plačujejo vnaprej; zunanji inserenti v znamkah. Zaključek nuiUii oglasov ob 6. uri zvečer.
Glasovirje, pianine, avtomate, gramofone, plošče prodaja, uglašuje, popravlja solidno Josip Oblak, Ljub-Ijana-OHnee 92.__________________________
Cenjenim obiskovalcem Trsta
se priporoča prenočišče v hotelu H. Kosič, uiica Carradori št. 15. Cene nizke. — Skupno več dijakov, naj-nižla cena.  ____________________________
10 vinskih sodov od 300—700 l
in 10 pletenih balonov se po primerni ceni proda. H. Meden. Begunje pri Cerknici.	457-5
določ-
LISTNICA UREDNIŠTVA.
Izjavljamo, da gosp. Cerar ni v zvezi z dopisom iz Kamnika, ki smo ga priobčili v »Dnevu« dne 17. maja t. 1.
popolnoma izurjena se takoj sprejme. Kje, pove »Prva anončna pisarna".
Iščem spretno
prodajalko
veščo papirnate in galanterijske stroke. Sprejmem tudi
blagajničarko.
Vstop takoj. — Pismene ponudbe na FR. IGLIČ, Ljubljana, Mestni trg št. 11.—12.
Trgovski pomočnik
vešč špecerijske stroke, ki ima veselje do potovanja, se takoj sprejme, začetkoma proti d "Vi proviziji, pozneje, če se izkaže spt_ .ga, proti dobri staini plači. Prednost imajo oni, ki imajo nekoliko kavcije. Ponudbe pud »Trgovski* na Prvo anončno pisarno.
Tovarna pkninov
Anton Pečar, Trst
ulica Farneto štev. 42.
izdeluje po naročilu pianine, ki so po svoji konstrukciji, dobrem materjalu in najnovejšero lastnoizuniljenem modelu dosegli vsepovsod najboljši sloves. Priporočam se slav. učiteljstvu, preč. duhovščini i. dr. vcleuglednim krogom za naročila, kakor tudi vsako uglaševanje in po prnvljanje glasbenih inštrumentov.
posebnost
<■ •
sramni
^Zdravnik
želodca12
jti edina posebnost želodčnega likerja iz zdravilnih rastlin, kateri izborno upliva proti slabosti v želodcu ter ga radi tega v nobeni družini ne bi smelo manjkati.
t
Lep lokal
z velikim izložbenim oknom, prav ngodno za prodajalno, ali za obrtnika, se za avgustov termin odda. Poizve se v pisarni Filip Zupančič, Blei-weisova cesta štev. 18. I. nadstr.
Za K10
%
se dobi elegantni damski prašni mantelj ali
pralni kostum.
Ravnotako za K 10‘— listrasta ali pralna obleka za gospode Od K 6-— naprej pristni panama klobuki do najfinejše vrste.
V
Angleško skladišče oblek
Bernatovič, Ljubljana, Mestni trg št.
St. 13094.
RAZGLAS.
oddala Črni
Odgovorni urednik Radivoi Korene. Last in tisk »Učiteljske Tiskarne«.
Vabilo na naročbo.
Slavno p. n. občinstvo vljudno vabimo na novo naročbo, stare p. n. naročnike pa, katerim je potekla koncem meseca naročnina, prosimo, da jo o pravem času obnove, da pošiljanje ne preneha in da dobe vse številke
„DA N“
velja v Ljubljani na dom dostavljen:
Vse leto	.	K	18-—	Četrt leta	.	K	4*50
Pol leta	.	K	9*—	En mesec	.	K	l-50
V upravništvu prejemati na mesec K 1*20.
S pošiljanjem po pošti v Avstriji velja:
Vse leto	.	K	20’—	Četrt leta	.	K	5*—
Pol leta	.	K	10-—	En mesec	.	K	1’70
Za Nemčijo vse leto K 24. Za Ameriko In druge dežele vse leto 30 K.
Naroča se lahko z vsakim dnem, a hkratu se mora poslati tudi naročnino, drugače se ne oziramo na naročilo.
Pri reklamacijah naj se navede vedno dan zadnjega plačila naročnine.
List se ustavlja 10. dan po potekli naročnini brez ozira in vsakemu, kdor je ne vpošlje o pravem času.
Modistinja
Minka Horvat
Ljubljana, Stari trg
priporoča cenj. damam različne
slamnike
po najnižjih cenah. Sprejema tudi vsa popravila in jih izvršuje točno in najceneje. — Za obilen obisk 181 se priporoča
MINKA HORVAT.
V nedeljo, dne 1. junija t. 1. ob 3. popoldne se bo potom javne dražbe v najem košnja mestne senožeti v vasi, ki služi za kemično poskušališče.
V ponedeljek, dne 2. junija 1.1. ob 9. uri dopoldne se odda košnja mestnih senožeti pri Podturnskem gradu (Tivoli).
V torek, dne 3. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne se odda košnja na Ljubljanskem gradu.
V sredo, dne 4. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne se odda košnja mestnih travnikov pri Koleziji, ob Kravji poti, v Rakovi jelši, Črnih jarkih in v Lipah.
V četrtek, dne 5. junija t. 1. ob 9. uri dopoldne se odda košnja mestnih travnikov pod Rakovnikom in na Ilovici.
V nedeljo, dne 8. junija t. I. ob 3. uri popoldne se odda košnja Jezuvitarice pod Margom (Podpečjo).
Zbirališče najemnikov za senožeti v Črni vasi, pri Podturnskem gradu, na Ljubljanskem gradu in Jezuvitarice pod Margom na dotičnih travnikih; zbirališče najemnikov za travnik pri Koleziji ob 9. uri pri Koleziji ; za travnike v Rakovi Jelši ob 10. uri pri mostu čez Mali Graben; zbirališče najemnikov za travnike pod Rakovnikom in Ilovici na travniku pod Rakovnikom.
Mestni magistrat ljubljanski,
dne 21. maja 1913.
Špeciialna
Upravništvo ,,DNEVA“.
in. športna- trgovina za gospode in člečlce
J. KETTE
Ljubljana, Franca Jožefa cesta 3
Slamniki, klobuki,
- čepice, kravate -modno perilo itd.
Vse športne potrebščine,
- tenis, lov, turistiko in -telovadbo.
CIRKUS
o
: s
I!
||
::
IS
O
cn
Danes dne 29. maja
ob četrt na 9 zvečer slavnostna
predstava.
Del. glavnica: K 8,000.000.
Lfnblfanska kreditna banka v Ljubljani
Stritar jeva ulica štev. S, (lastna hiša)
Podružnice v Spljetu, Celovcu, Trstu, Sarajevu, Gorici in Celju.
Sprejema vloge na knjižice in na tekoči račun ter jih obrestuje od dne vloge po
Rez. fond nad K 1,000.000.
čistih