» Ib v pitovM Leto XXIEm LJubljana, nedelja 1« avgusta 1943 Cena cent« 80 (JprsTtusrvo. Ljubljana, Puccinijeva alica 5. Telefon « 11-22. 41-23 Jl-24 taseiuni xk3eielt: LjuDluna, Pucaaiicvj olj. a i - r*l«toe b 31-25. 51-26 ►odraiBici Nov« meno Liuhliansks cesta 42 laični: m Ljnbljanskc pokra itnc prt pofeoo fal£0»n«n avodo h 17.749, zs ostale kraje talij« S«rvizio Cocti Con Post. No 11-311» IZKLJUČNO ZASTOPSTVO Q ^je j, Kr talite ir mozetnstva ima Umoru Pubhlirtrt Inlini h A. MILANO labaja ritk da« uzto ponedeljka Maročaina znali ecieio« lit 18.—, vključno t »Ponedeljskim Jn crooM Lit 36.50. Uredoiit v o i Poccmijera ulica k. 5. — Telefon ker. 31-22. 31-23. 31-24. E o k o p i « i u n « Ttačmjo. CONCESSIONARLA ESCLUSIVA pet la pob- bliati di prorenienza italiana ad estera: Unione Pubbliriti Italiana S. A. MILANO. nI hoji na Siciliji 22 ssvraUsvih letal sestreljenih Vitonio povrljniilvo. Vojno poročiio št. 1162. Pro*i r vy razvrstitvi na Siciliji razvija sovražnik z uporabo svežih sil ln ob mečni podpori letalstva svojo ofenzivno akcijo, ki ao jo ttalijtinske Ln nem&ke e*>te t ostri borbi jadrtule. V silovitih bojih prejšnjih dni se jp po hraorostl tn v7-tra.jntu.ti odlikovala motorizirana oklopna skupina pod poveljstvom polkovnika Goff da Riceija iz Cesene. Lov. f,\ Osi in pr:* ?tslske bate .je so uničili 16 anglefeko-ameriških letal Ln sicer 10 nad ferdinijo, 2 nad Sicilijo, 2 rad Egejskim »vttt>= 2 nad Grčijo. V zraku nad pokrajino Lazrfo so nafti Iov- v\Vj-aj prest reg! i sovražno letalsko skupino in sestrelili br.z lastnih izgub 4 štlri-motnrna in 2 d v motorni letali. Oetra Gh&c&ba ssapsda na Hiesi T.izhato&. 31. jul. s. List »Corer do Min-hoc, ki izhuja v mestu Bragi, največjem katoliškem središču Portugalske, piše: Nt še zabrisano v omikanem svetu vznemirjenje, ki ga je povzročilo bombardiranje Rima. Ameriško letalstvo je napadlo večno mesto in uničilo umetniške ter verske relikvije. zažgalo sveta oblačila porušilo častitljive grobove, zadelo moralne in duhovne sile. ki vodijo še sodobni svet sred- materi jalistične nezdravosti. V nobenem teh primerov ni mogoče ruševin popraviti. Nove rane so bile zadane slavnemu telesu Rima, ki vzdržuje v svoji vzvišeni večnosti ustvarjalni plamen latirskega duha Vse, car je plemenitega in ne p okvari j i ve ga v našem življenju, se simbolizira v Rimu preteklost in bodočnost Evrope živita v R;-mu in zaradi tega ne more noben razlog zmanjšati bolečine spričo dejstva, da je bil Rim bombardiran in žaljen v bogastvu 'n spominih tisočletij. Po omenit vi, da Atens in Kairo nista bila napadena, dodaja list, da je res, da v Rimu niso samo umetniški spomeniki, teda Rim je pc doba krščanstva in goreča bakla latinstva. Raniti Rim, zna-či oskruniti vse, kar je najvišjega na zemlji: Vero, umetnost in zgodovino. Obrambni zid m Balkaitn Buk&re&ta, 30. jul. s. Evropski jugovzhod je kar najbolj odločen in trden. piše >Viaca« v članku o položaju na BalkantL Stalno dovajanje ojačenja je pretvorilo balkanski polotok v velik obrambni branik. kjer so ob strani čet Osi pripravljene tudi edinice zavezniških držav vsega področja. Bolgarska voj ka je dosegla visoko stopnjo pripravljenosti in tudi albanske sile so razvile svojo vojaško učinkovitost. Razen te človeške fc^riere obstoja še ba-riera utrdb in varnostnih sistemov, katere je nedavno inspiciral nemški general Jacob ter ugotovil, da so primerni za nalogo, katero naj opravijo. Za primer resnih dogodkov so bili izdani tudi previdnostni ukrepi v zaledju. Lahko torej zaupamo v obrambni z:i evropskega jugovzhoda. kajti pripravljen ie na sleherno možnost. M. , 4 V. t* ^odvisno Z današafisss ton je militarizirano vse ssebje pmjseteih us£anev t&r poštne, telefonske m radijske siuž&e Hhn. 30. jul. s. Uradni iist objavlja na--rfednji ministrski dekret z dne 30. julija 1943, ki stopa v veljavo z današnjim dnem: CJL 1. Med sedanjim vojnim stanjem je oaehje državnih železnic ter pošte in telegrafa militarizirano v smislu člena 2. Kr. oekreta z dne 30 marca. 1943 št. 123. Za isee^-enje čin? z vojaškimi čini tega osebja vel>ajo obraz.-: v Kr. dekretu z dne 20. ma.~oa 194£ št. 401. in v razglasih dne 4. iti 16. juraja 1943 o mi K uS-rizacij i železni-ates?a. telegrafskega, brzojavnega m tele-fertiie^p. osebja na otokih Siciliji in Sardini ČIL. 2. Mod sedanjim vojnim stanjem se tako miiitarizira v smislu čl. 2. Kr. dekrete, z dne 30. marca 1943 št. 123 osebje eprfejemaiieč državnih železnic, poštne iz-pis/ievainice, k oncesi onira m h tvrdk za postne prevoze in izven mestnih električnih ieieznic, dopuščene zasebni industriji, kon-cesioniranih telefonskih družb, italijanskega radiofooskega zavoda i EIAR), družbe Italcable družbe italijanskega telefonskega jarterurbemskega omrežja (SIRTI) in družbe spalnih vagonov. Izenačenje polo-faja z vojaškim osebjem se izvršuje tako, da, pretanejo predstojniki kapitani, uradniki in sprejema! ci po-iporočnjki, deisvci pa vojaki. ČL 8. S siedečo odločbo bodo določeni znaki, ki jih bo maralo mi itarizirano osebje nositi na osnovi tega dekreta. CL 4. Na podlagi tega dekreta ne pripadajo nobene posebne doklade militarizi-sanemu osebju. CL 5. Ta dekret ne velja za miiitarizira no oeebje po učinku dekreta z dne 14. oktobra 1937 št. 2.707, člena 1. Kr. dekreta z dne 30. marca 1943 št. 123 isn razglasov z dne 4. in 16. junija 1943. Novi generalni direkter za tisk JSm. 30. jul. s. Minister za ljudsko kulturo je izročil funkcije generalnega direktorja služb italijanskega tiska gr uff. dr. prof. Amedeu Toriju, bivšemu inšpektorju za radijske oddaje. Podvojitev družinskih doklad Btm, 30. jul. s. Z veljavnostjo za nazaj <3o 1. novembra i942 je v korist delavcev, ki služijo domovini v orožju, razširjena podvojitev družinskih doklad. Pravica do podvojitve družinskih doklak je priznana vsem zaposlenim (uradnikom in delavcem) v industriji, trgovini, svobodnih in umetniških poklicih ter pri kred,tnih in zavarovalnih ustanovah- ki uživajo normalne doklade rned vojaško službo. Izključeni so poljedelski delavci glede na posebno skrbstvo, ki je odrejeno na tem področju. Večji zneski, bodo morali biti izplačani na naslov podvojitve, ne bodo takoj izplačani, temveč bodo zapisani v dobro vsem, ki imajo do njih pravico in bodo vir kul1 rani do konca vojne. Na te zneske se bodo računale obresti po 2 in pol odstotkov- ki pa bodo tudi vinkulirane. Breme podvojitve pade na državo za delavce v industriji, trgovini ter svobodnih in umetniških poklicih, ki prejemajo družinske doklade na osnovi zakona z dne 26. oktobra 1940, šrt. 495. Za zasebne uradn*ke pa to breme prehaja na blagajno za vojaške pozive pri uradnikih. Za nameščence v kreditnih in zavarovalnih ustanovah m zri delavce, ki imajo pravico do nadaljnjega izposlovanja mezde, bodisi v ce-koti. bodisi delno med vpoklicem na temelju «1. 9, št. 4 Kr. ukaza zakona z dne 17. junija 1937. št. 1048. pa delodajalci, ki morajo vplačati v skupno blagajno za družinske doklade tudi višje prispevke, določene po dodatn"h druži .skih dokladah. Od 1. novembra 1942 dalje bodo torej morali delodajalci vplačati: za nameščence v indu-strfji skupni prispevek 20%; za nameščen-©e v trgovini skupni prispevek 14.80% itd. Za vpoklicane nameščence (uradnike in delavce), katerim se družinske doklade izplačujejo neposredno iz pokrajinslcih ustanov aa socialno skrbstvo, se ne zahteva nobeno novo vplačilo od delodajalcev, razen tistega. kar je bilo zgoraj omenjeno glede plačevanja prispevkov. Nasprotno pa morajo delodajalci za vpoklicane nameščence (uradnika to delavce), katerim izplačujejo anmnalne < / na vciska pojavila na frontah Indije Danes it na«e edino geslo: V De'hi! Ob zaključku je rekel, da vsi vojaki, ki so se udeležil' pnrade v čast japonskemu ministrskemr predsednici; v ^onanu. dobro ve-obenem poslati imenski seznam vpoklica- | da je to bilo prvo dejanje akcije, ki bo mi. predložit; Zavodu za socialno skrbstvo seznam plačil- izvršenih na ta naslov, in nih nameščencev, ki mora biti napisaj^ na posebnih formularjih, kj 90 na razpolago j pri pokrajinskih ustanovah za socialno j skrbstvo. O priliki predložitve novih for- i mularjev morajo prizadete tvrdke "in pod- i jetja vpoštevati prispevke, ki jih morajo ! vplačati za dobo do 1. novembra 194.2 na- j zaj do 30. septembra 1943 da s tem omogočijo vpisanje v dobro dodatnih doklad za naznačeno dobo v korist posameznih v-po-klicancev. il¥@S£il£l dovr-ena 5e!e tedaj, ko bodo iahko defiliral pred rdečo trdnjavo v Delhiju. Na uceami potopi pairnik Burno« Airos, 31 -j) s. Ameriško mornariško ministrstvo avlja, da je neka pod-mor"ica torpedira" in potepi a na Indjj- skem oceanu ar ,i:i trgovski Rešence so izkrcal: v New Yorku. pamk. Oživljeno bojno delovanje na niskem bojišču Izjalovljeni sovjetski napadi pri Orlu 148 sovjctsidh tas^serv us^enih v dveh dneh — 7ooo-tonska peteotejska ladja potopljena na Črnem morju m Gorc«tasnr in najbolj neverjetne vesti krožijo po mof.hi in pokrfljinL Njihov izvor in cilji so očividno tendenčni. Ljubljana in pokrajina, ki sta že tolikokrat dali dokaze o dobrem čutu, nej se pomirita in zaupata odgovornim oblastem hj naj odgovorita z zdravo in pošteno propagando vsakomur, ki bi poskušal motiti resno delo in zavest vseh dobro mislečih. Poveljništvo bo neusmiljeno postopalo z vsrkiro, ponavljam: 7. vsakim, ki razširja tendenčne vesti. General Armrulnega zbora Poveljnik GA STO NE GAMBARA ^znanje v©|; *3a gospodarskih dsidad Rim, 30. jul. s. Vojno ministrstvo je odredilo. da se od 1. avgusta t. 1. četam, po-veljništvom, ustanovam in drugim službam na ozemlju, ki doslej niso uživale vojnih gospodarskih privilegijev, priznajo vojne gospodarske doklade do polovice, pri čemer je všeto začasno vojno nakazilo, kj je bilo dovoljeno ali povišano z ukazom zakona dne 8. julija 1943 št. 610. Vp&klic pod orožje Rim, 30. jul. s. Agencija Štefani objav, lja: Z ukrepi, ki so jih predlagali vojni, mornariški in letalski minister, so bili bivši zvezni tajniki, zvezni podtajniki, tvorni, ški zaupniki in skvadnsti, pripadajoči organizacijam razpuščene PNF, poklicani pod orožje. Kazni za kršenje vladnih odredb Bologna, 30. jul. s. Vojaško sod šče Bologni je obsodilo delavca Antonia Caz. zolo iz Bologne na 3 leta ječe zaradi zločina po odredbi z dne 26. julija 1943 poveljništva teritorialne obrambe, ki prepoveduje zbiranje več ko treh oseb ter sprevode in zborovanja in druge podobne manifestacije na javnih prostorih. Fuenze, 30. jul. s Teritoralno vojaško sodišče v Firenzi je izreklo prvo sodbo po zadnji spremembi, ko je obsodilo Alfreda Simon-cinija iz Ankone. upokojenega železničarja m sedaj postreščka. k: je bil obtožen, da je prekršil uredbo vojaške oblasti, čl. 93 kazenskega vejnega vojaškega zakonika keT je pretekli torek razširjal vznemirlji-ve vesti v nasprotju z javnim redom Simoncmi je bil obsojen na 6 mesecev zapora Razpusl' Saš.stlžnih organizacij v Franciji Pariz, 30. jul. s. Spremembo italijanskega političnega sestava po odločitvi ministrskega sveta sc doznah Italijani v tranciji v duhu popolne discipline. Povsod so manifestirali svojo gorečo privrženost materi domovin: ter svoje navdušenje "n vdano ljubezen do vladarja V Parizu ie bil fašij razpu čen ob navzočnosti zastopnika italijanske vlade, medtem ko so podporne ln športne organizacije prešle v odvisnost Kr konzulata Prav tako se ;e zgodilo v drugih francc.skih mestih kjer obstoje italijan-sk krnzulati Fašistične organizacije so bile razpuščene n vsa oblast je bila zročena Kr konzulatom. Prenos je potekel povsod v po polnem redu in disciplinirano v skladu z rednostjo ure. k: jc preživlja domovina. Italijan'. v Franci ji > tvorijo sedaj enoten blok. Vse -az like v tendencah m vsa nasprotja so izginila in prepustila mesto čustvu za usodo domovine, katero predstavlja plemeniti ilk vladarja, ored katerim se vsi brez razlike poklanjajo v gl'> bokem spoštovanju. Velika vojaška parada ■ v Lizbsni Lizbona, 31. jul. s. Javljajo, da bo Jutri v Lizboni velika vojaška parada, v kateri bo nastopilo več deset tisoč mož raznin I vrst orožja in specijalnih čet, ki so opremljeni z najmodernejšimi sredstvi. Manife-| staciji, ki bo na trgu f>vobode. bodo prisostvovali predsednik republike, šef vlade in zastopniki vseh vojaških ter civilnih obla-! sti. Ob tej priliki bo državnemu poglavarju j generalu Carrnoni izročen v imenu portifc-1 galske vojske časten meč. Msfskega Iz Londona mma razkriva ,.tesno" sodslovanfe Moskve Basel, 30. juL L Neki dopis listu »Basler Nachrichten« iz Londona opozarja na odstranitev Majskega iz angleške prestolnice ki je zadela in užalostila politične kroge angleške prestolnice in zlasti one. ki so blizu vlade, kajti Majski je bil precej po-oularen po 10-!etm?m bivanju v Londonu ter je bil v posebno prisrčnih odnosih z Edenom. Zato je razumljivo, da je njegov odhod rKVZrnči! rr^l^orlip lrQ- sp rp T|or° pozabiti, da je zavezništvo iz leta 1942 med Anglijo in Rusijo v veliki večini d r i ri f,n t i njemu ter predrto v! i 1 t.akarekoč kronanje njegova kaziva Ikrami *» neki uvodnik »Timesac lri zatrjuje, da bi morali Anglija in Rusija strogo razlikovati svoje interesne sfere. Toda Rusija, dodaja »Times«, se ne posvetuje v ničemer z zavezniki. tako da Anglija ni svobodna v svojih odločitvah, dočim Rusija dela. kakor ji je drago. »Times« zaključuje, da zaradi tega ni pristnega sodelovanja. Dopisnik lista »Basler Nachrichten« pa zaključuje. da gre za svarilo »Timesa«. ki je znano blizu vlade. Moskvi, da bi se preprečila nevarnost novih sporov med drfcn Iz Hitlerjevega glavnega stana, 31. juL Vrhovno poveljništvo nemške vojske je objavilo danes naslednje poročilo: V glavn:h odsekih vzhodne fronte se je včeraj bojno delovanje zopet ojačilo. Novi hudi napadi združenih sovjetskih pehotnih in oklopnih oddelkov proti našim postojankam v loku pri Orlu, so se izjalovili v menjajočih se borbah z visokimi izgubami za sovražnika. Ob kubanskem predmosiju in ob Lado-škem jezeru je sovražnik zopet napadel z močnejšimi silami. Zapadno od Krimskaje se je zrušil napad več sovjetskih divizij pred našimi črtami. Južno od Ladoškega jezera so bile sovjetske čete, ki so napadale z močnimi Mdelki, podprtimi s topništvom Ln bojnimi Ictalci, odbite, sovražniko* « čete, ki so vdrle v fronto, pa uničene. V obeh dneh so uničile naše čete na vzhodni fronti 148 oklopnih voz. Neka podmornica je potopila na Črnem morju 7000-tonsko pol rolejsko 'adjo. Na Siciliji so naše čete dosegle v hudih lx>rbah v srednjem odseku fronte popoln obrambni us|m !i. Vsi sovražnikovi poskusi za prodor, pri katerih so sodelovale dele. m» tudi nove čete, so bili zavrnjeni z zelo visokimi izgubami. Nad Sredozemljem je bilo sestreljenih 16 sovražnih letal. V borbj proti sovražnemu dovozu na Sicilijo je letalstvo hudo poškodovalo veliko prevozno ladjo in doseglo bombne zadetke na čolnih za izkrca van je, v skl;;diičlh goriva in na pristaniških napravah v Avoli na južnovzhodni obali otoka. Oddelki *ovrnžnih bombnikov so napadli včeraj podnevi mesto Kasse! in nekatere kraj^ na zasedenem zapadnem ozemlju, preteklo noč pr- bombardimli mesto Rem-seheid. Prebivalstvo napadenih mest je imelo izgube. Huda razdejanja in škode zaradi požarov so nastala predvs^im v stanovanjskih okrajih v Remscheidu. I'roti-?etal«ka obramba je po dosedanjih vesteh uničila 60 letal, po večini ft tri motorne bombnike. NVvi>Skr podmornee so polle na Atlantiku tri ladje s »kupno 15.000 br. reg. tflienil !n na I/Cdenem morjn eno strnžno tadjo. Pri ombrambl sovražnih letalskih napndnv so na Atlantiku sestrelili še en ameriški zrakoplov ln eno !< '"'o. 7?®c> sovjetskih tangov usričen.h od §. julija Berlin. 31 jul s. Po vesteh. Ki 30 snoči >rišle z vzhodne fronte, se naglaša. da so se tnko ra odseku kubanskega predmostja kakor Miusa. srednjega Oonca m Bjelgo-oda zopet razvnele borbe zaradi nemške eakcije Glavne točke sedanje poletne bit-^e so še vedno okrog Orla kjer skuš^ sovražnik ojačujoč izčrpane skupine tankov ■ n pehote, za vsako cer.o doseči odločila; uspeh. Spričo trdnega odpora branilcev se !Toljšev'šk( napori končuje o v krvavih s^ibah in hekatombah tankov Od 106 vče-•aj izgubljenih tankov so Sovjeti izgubili 99 tankov na bojišču pred Orlom V celoti je nemška obramba od 5. julija do včera; izločila iz borbe nad 7000 sovjetski tankov. Glede borb. ki so v teku okrog Orla. se omenja silovjt oan-i/d Sovjetov na ozki fronti s podpor« štirih motonz'ranih ori-gad. ki so razpolagala z 200 tanki Navzlic silovitesti napadalnega sunka k: se je včeraj ponavljal, so biil boljšeVki odbiti z znatnimi izgubami. Nekaj skupin sovražn.n motoriziranih elementov, ki so vdrle v nemške črte- je biio naro uničen'h s takojšnjo ntervencijo nemških rezervnih čet. Zmagovita letalska jata Berlin, 30. jul. s. Jata lovcev Molders r>od poveljništvom podpolkovnika Nord-manna. odlikovanega s hrastovim listom viteškega križa reda železnega križa, je sestrelila te dni na vzhodni fronti 6.000. letalo Novi udard iovražarai m brodovja Berlin, 31. jul. s. Nemški bombniki za dolge polete so potopili v zadnjih 36 urah na Atlantiku 6 trgovjrskih ladij sovražnika z nad 50.000 tonami. Po poročilu mednarodne obveščevalne agencije Je bflo nadalje poškodovanih tudi 5 prevoznih la<$j s skupno 36.000 tonami. Angleški torpeda! čoln potopljen Berlin. 30. juL s. Mednarodna obveščevalna agencija doznava: V prvih jutranjih urah so nemške obalne edinice potopile severno od Terschelinga angleški torpedni čoln, ki je pripadal skupini torpednih čolnov. Iz kratke borbe so se vse nemške edinice vrnile v svoja oporišča. Tarpe£!ran a&gleški parnlk Buenos Atre», 31. jul. s. Argentinska petrolejska ladja »Tacito« je brezžično sporočila, da je rešila 53 ljudi z rekega angleškega parni ka, kj je bil torpediraa 100 rniij od Bahije. Neodvisna Birma Ranpm 31. jul s. Vplivni rangunski list »Burmaknit« piše, da se mora Birma zahvaliti za svojo neodvisnost nesebičnim naporom Japonske in domoljubju birmanskih voditeljev, ki so se obrnili na mladino, da bi vse svoje sile dala na razpolago za obnovo in razvoj nove Birme. List poudarja nadalje, da so Britanci odgovorni za ves razvoj, ker 9» ovirah napredek v preteklosti, medtem ko je sedaj Birma na pragu svoje neodvisnosti srečna in ne more pozabiti podpore, ki jo_ ji nudila Japonska. Birma je Japonski hvaležna in jo spoštuje kot otrok svojo mater. Japonci pa so sedaj v strašni borbi proti Britancem, ki skušajo zopet zavzeti deželo. Dokler ne bodo britanske oborožene sile v Indiji razgnane in ne bo uresničena indijska neodvisnost, Birma ae ne bo svobodna in rešena vseh nevarnosti. V teh okoliščinah bi morali Birmanci, prežeti ljur bežni do domovine, takoj organizirati obrambno vojsko dežele m vso drugo pomožno službo in pomožne zbore ter se z vsemi svojimi salami boriti za vzpostavitev in napredek Birme. Politično vojaška kriza v Irana Ankara, 31. jul. a V Iranu ima poJžtKno- vojaška kriza, ki je nastala zaradi hudih izgredov na deželi, vpliv na premestitve višjih oficirjev vojske ki funkcijonarjev ministrstev. Premeščeni so bili poveljrOti južnih vojaških okrožij in tudi vocfitao osebje tiska in propagande. Pričakuje se skorajšnja izjava predsedniška ministrskega sveta Soehidija. Zapletla ji v Siriji Ankara, 30. jul. s. V Siriji je nastalo veliko nezadovoljstvo zaradi tega, ker angleške oblasti niso plačale obljubljene odškodnine d nižinam sirskih prostovljcev. Prostovoljci so kolektivno protestirali, ker pa to ni nič pomagalo, se množijo dan pobegi. pri napadih na Nemčijo Lizbona, 31. juL s. Agencija »Exchange« izpričuje na nedvoumen način izgube angieško-ameriškega letalstva pri zadnjih napadih na Nemčijo, ko objavlja, da je bH ▼ zadnjih 40 urah rešen na Severnem morju 101 angleški letalec, katerih letak so strmoglavila v morje zaradi poškodb o priliki napadov na Nemčijo. Mnogo letal ičče ponesrečenec. . Začasna omejitev obsega dnevnikov Po odredbi ministrstva za ljudsko kulturo Izhajajo vsi dnevniki v Kraljevini do nadaljnjega štirikrat na teden na dveh in dvakrat na teden na štirih straneh. Jutranjiki izhajajo na štirih straneh s četrtkovimi in nedeljskimi številkami, opoldnevniki pa s četrtkovimi in sobotnimi. * Prosvetni minister* pozdravlja Bene-detta Crooeja. Prosvetni minister Leonar-do Severi je ob nastopu svoje službe poslal filozofu Benedettu Croceju brzojavko, v kateri ga zagotavlja, da se v teh dneh italijanska šola s hvaležnostjo in občudovanjem spominja svojega velikega učeni. ka. * Sem Benellijevo drlo v Pragi. Iz Prage poročajo, da je ondotno Nemško gledališče z izvrstnim uspehom uprizorilo farso italijanskega pisatelja Sem Benellija z naslovom ^Blebetač«. Farso je prevel v nemški jezik Karel Lerbes. * Uporaba italijanščine v korespondenci z Azori. Portugalsko vojno ministrstvo je pred kratkim dovolilo uporabo italijanščine za dopisovanje z Az:ri in Ma-deiro. * Gherardijeve komedije v Nemčiji, Iz Berlina poročajo, da so v zadnjem času nemška gledališča uprizorila več komedij italijanskega pisatelja Gherardija z odličnim uspehom. Posebno tri veseloigre imenovanega komediografa so dosegle naravnost rekordno število uprizoritev * Smrt viteza železnega križa. Dne 16. julija je v bojih severozapadno od Orla padel generalni poročnik Rihard Miil-ler, poveljnik neke rensko-vestfalske pehotne divizije. General Miiller si je konec februarja in v začetku marca letos pridobil velike zasluge za obrambo v odseku severno od Orla, zato ga je Hitler odlikoval z viteškim križcem železnega križa. * Nov ravnatelj lista »Vedetta d'Italia«. Te dni je prevzel vodstvo lista »Vedetta dTtalia« v Fiumi M ari o Maurizi. * Sprememba v vodstvu beneškega »Gaz-zetttna«. Beneški -Gazzettino« poroča v imenu uredniškega zbora svojim čitateljem, da je bil na mesto dosedanjega direktorja dr. Giuseppeja, Ravegnanija imenovan redakcijski odbor, ki ga sestavljajo: Enzo Duše. Danilo Gavagnin ter Enrico Motta. * Povratek gorbdjskega nadškofa iz Bo-l°gne, V Gorizijo se je -vrnil nadškof mons. Oarlo Margotti, ki se je mudil* nekaj dni v Bologni. * Nagrade za kuharje. Prefekt v Trie-stu je razpisal nagrade za najboljše kuharje v uradniških in delavskih kuhinjah. Nagrade se bodo delile letos za Božič ter znašajo: 1-500 lir, 1000 lir, 800 lir, 600 lir, 500 lir, 400 lir in 300 lir. Poleg teh nagrad bodo razdelili še nekaj tolažilnih nagrad po 100 lir. * Nenavaden porod. Ada Boscolo lz Chi-oggie, ki ima svojega moža pod orožjem, je te dni šla po opravkih iz hiše, pri tem pa so jo papadle porodne bolečine, da ni mogla nadaljevati pota. Ker so postajali popadki čedalje hujši, se je žena našlo, nila na bližnji zid ter je nenadoma povila dečka. Neka znanka ji je pri porodu pomagala ter nato poklicala reševalni avto, ki je naložil mater in otroka ter ju odpeljal v porodnišnico. Boscolo je stara 43 let ln je mati desetih sinov. * Reševalka je morala sama v bolnišnico. 26 letna Alda Chiozzi iz Momba-siglia, ki j.e pasla svoje ovce, je pred dnevi opazila nekega petletnega dečka s kolesom dreviti po cesti. Sluteč nesrečo, ki bi se utegnila primeriti, je Chiozzijeva planila na cesto in prestregla kolo z dečkom ter ga s tem rešila gotove smrti. Zaradi silovitega sunka pa se je sama tako poškodovala, da bo morala ostati mesec dni v bolnišnici. * Z gondolo v bolnišnico. Na postajališču Gondolo v bazenu sv. Marka v Benetkah je te dni počival gondoljer Šarite Vianello, ki je že 50 let izvrševal gondoijersko službo. Možu je nenadoma postalo slabo, zato je legel na tla v svoji gondoli ter prosil prijatelja, naj ga odpelje v bolnišnico. Prijatelj je njegoai prošnji ustregel, ko pa je prispel z Vianellom na cilj, je opazil, da ne vozi betežnega starca, ampak mrliča. JANE u— Nova grobova. Po dolgi in hudi bolezni je v 61. letu starosti preminila soproga posestnika ga Frančiška žitni Itova, po rodu Ponikvarjeva. K večnemu počitku jo bodo spremili v nedeljo ob 15. iz hiše žalosti, Beljaška ulica 34, v šiški, na pokopališče k Sv. Križu, — Za vedno je zapustil svojce železničar v pokoju g. Anton čo.pirio. Pogreb bo v nedeljo ob 17 iz kapelice sv. Krištofa na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Pokojnima naj bo ohranjen blag spomin, svojcem pa izrekamo naše- iskreno sožalje. u— Majhno poletno nevihto smo imeli v petek zvečer. Pozno popoldne se je o-zračje- nenadno razvihralo, tako da je bilo mesto v hipu zagrnjeno v oblak prahu. Potem se je spet umirilo in je posijalo tudi sonce, toda oblaki so se še naprej kopičili. Kmalu po osmi uri zvečer je začelo dežvati, vmes pa ie bliskalo in grmelo. Nevihta ni trajala dolgo, čez noč se je zjasnilo in je zjutraj nad pokrajino ležala gosta megla, ki se je pozno dopoldne dvig. nila in je spet posijalo sonce. Barometer je od petka nekoliko padel in zabeležil včeraj zjutraj 763.5 mm. Najvišja toplota v petek čez dan je znašala 29.7 stopinj C., v soboto zjutraj pa je termometer zabeležil najnižjo toploto 13.8 stop. C. »♦♦♦♦♦♦❖♦♦»♦♦♦♦♦•♦♦♦♦♦»♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦♦»M««« KOSOV SALON (prehod nebotičnika) Umetnostna razstava akad. slikarja EVGEN A S A J O V I G A u— Jubilejna razstava slik Vdelava Skružnega je odprta dnevno od 9.—12. in 14.—19. ure. Cesta Viktorja Kmanuela IH. (Bleiweisova) št. 13, dvorišče. u— Nedeljsko zdravniško dežurno službo bo vršil od sobote cd 20. ure do ponedeljka do 8. ure zjutraj mestni višji zdravstveni svetnik dr. M i s Franta,, Ljubljana, Poljanska cesta 15 — telefon 32—84. u— Pravkar je izšla v prevodu Jana Baukarta Kiplircgova Prva knjiga o džungli. Izdala jo je knjigarna Tiskovne zadruge v Ljubljani in se dobi v njeni trgovini v šelenburgovi 3. u— Op°zoriio. Obdelovalci mestnega sveta na bivšem športnem klubu Jadran in okoliški so si najeli poljske čuvaje, Iti bodo prijeli vsakogar, kdor bi ne vedel gesla in bi posegal po pridelkih. Starši, opozorite otroke in pazite nanje, da ne boste imeli sitnosti in potov. u— Prulski moH zaprt. Ker bo mestni tehnični oddelek začel v ponedeljek delati kanal na Trnovskem pristanu, bo Prulski most prve dni tedna zaprt za ves promet. K R E M A ZA NEGO O T R O K EASI-KOL MR. PH. J. KOI^VK DOBI SS V VSEH LEKARNAH IN DROGERIJAH u— Dr. Kuhar Andrej, javni notar, preseli 2. avgusta 1943 svojo pisarno iz Kolodvorske ulice v Dalmatinovo ulic® št. 7, pritličje. - u— Zahvala. Vsem staršem dijakov, ki so v preteklem šolskem letu vpisali svoje sinove (hčerke) k nam, se najlepše zahvaljujemo za zaupanje! Dijaki so v pretežni večini pokazali prav lepe uspehe, zato se priporočamo tudi v bodoče. Obenem sporočamo, da se bo pričel pouk za popravne izpite prihodnji teden. Poučevali bomo dnevno vsakega dijaka posebej iz vseh potrebnih predmetov. Honorar nizek! Vpisovanje dnevno od 8. do 12. ure. Kore-repitorij, Mestni trg 17, I. u— Stenografski in jezikovni tečaji1 v središču mesta pri Trgovskem učnem zavodu, Kongresni trg 2, — dnevni in večerni — začetni jn nadaljevalni prično dne 9. t. m. Učnina zmerna,, uspeh v kratkem času zajamčen. Izkoristite praktično prosti čas počitnic za cosego tega najvažnejšega znanja v poslovnem in zasebnem udejstvo-vanju. Informacije in vpisovanje dnevno do 19. ure. Trgovski učni zavod, Kongresni trg 2. u— Pred nakupom harmonik si oglejte veliko izbiro prvovrstnih harmonik (klavirske, diatonične, kromatične) pri »Eve-rest«, Prešernova 44. Prodaja po nizki ceni in proti garanciji. u— Prihodnji teden se bo pričel jezikovni pouk za dijake srednjih šol. Posebni tečaji italijanščine, nemščine, latinščine in grščine! Vpisujemo tudi ljudskošolske učence. Vabimo posebno one, ki žele izpolniti vrzeli v kakršnem koli jeziku. H:-norar nizek! Vpisovanje dnevno od 8. do 12. ure. Korepetitorij, Mestni trg 17, I. u— Najlepši spomin — fotografska povezava, tudi po vsaki stari sliki. FOTO BEM, Ljubljana, Uolfova 6. —lj Tečaj za popravne izpite. — Turjaški (Novi) trg 5. Tisti dijaki(inje), ki bodo delali septembra popravne izpite, so vabljeni, da se udeleže našega tečaja za popravne izpite na Turjaškem trgu 5. ki se začne 5. avgusta. Poučujejo samo pro-fesorji-strokovnjaki vse predmete- Temeljita. strokovna priprava. Honorar nizek. Prijave dnevno od 9.—12 ure dopoldne: Turjaški (Novi) tr, ponavlialne izpite in posebej za dijake-inje. ki želijo dobro ponoviti učno tvarino in izpopolniti svoje znanje za prihodnje šolsko leto. Ločeni oddelki po šolah in razredih. Poučujejo samo gimnazijski profesorji. Učnina zmerna. Vpisovanje dnevno od 9.—12. in od 16. do 18. ure. Specialne strokovne instrukcije za gimnazije in meščanske šole. Kongresni trg 2, II. nadstr. u—- Tatovi žalskih nakaznic so se spet pojavil; v Ljubljani ter so zadnje dni hodili posebno po šiški in Zcleaii jami. se izdajali za uradnike mestnega preskrbovala cg-a i urada ter z raznimi predvezami cd strank i zahtevali živilske nakaznice, naj jih vrnejo. Obenem je slepar strankam naročal, j naj se zaradi vzetih živilskih kart čez ne- j kaj dni zglase v uradu. Marsikatere stran- | ke so predrznim goljufom nasedle in jm karte res izročile. Mestni preskrbovalni ! urad spet opozarja vse prebivalstvo, da ; nikdar nikogar k strankam ne pošilja po živilske nakaznice, temveč stranko vedno ' povabi v urad, če je kaj treba. Z vsem po- j udarkom opominjamo vse prebivalstvo, naj i ne naseda sleparjem, da ne izgubi kart. ker ' novih ni mogoče dobiti. u— Nesreče. V ljubljanski bolnišnici so v petek sprejeli naslednje ponesrečence: V desno nogo se je vsekal 351etni delavec Janez Zakevšek z Vrhnike. 241etna hčerka tesarskega mojstra Marija Stritihova iz Ljubljane si je pri padcu zlomila levico. S srpom se je vrezal v levico 141etni sin kurjača Ciril štavrek iz Ljubljane. S tovor, nega avtomobila je padel in si zlomil levo nogo 291etni delavec Janez Vidmar iz Kočevja. Desno oko si je poškodoval pri delu 441etni kovaški mojster Alojzij Stare iz žlebiča. Spodnje štajersko Prvi sestanek krajevnih skupin. Včeraj in danes je bil v Celju prvi izmed 43 napovedanih sestankov krajevnih skupin. V soboto popoldne je bi"a odprta razstava štirih celjskih krajevnih skupin, ki ji je sledilo otroško slavje na Gradu. Višek prireditve je bila večerna skupščina s svečano predajo zastave. V nedeljo bo budni ca in jutranje slavje, potem pa bodo po&aistili padle v Gaju junakov. Popoldne so na | sporedu športne prireditve, gledališke igre in predvajanje filmov. Novi grobovi V Mariboru je umrta. hišna posestnica in soproga strojevodje Terezija Veršičera. V Vidmu ob Savi je preminil po dolgem trpljenju uradnik Viljem Lovrenčič. V Mariboru je umrl dr. Herman Lichtenegger. Njegovo truplo so prepeljali v Šoštanj. Nadalje sta umrla v Mariboru 291etna soproga železničarja Aloj. zija Drevenškcva in pomožni carinski asistent Franc Kaufmann. Nesreče. Zaradi neprevidnosti se je dote iknil električne napeljave 51etni Anton Car iz Selnice ob Dravi in dobil pri tem več opeklin. Z vilami se je sunil pri nakladanju smeti 201etni Franc špelec iz Radizela in se hudo ranil na desni nogi. Na poti v vinograd jc padla 66ietna viničarka Nežia Mul-čeva iz okolice Gornje Redgone in si zlomila desno nogo. Surov zakonec, V Rošpohu pri Mariboru je prišlo do obračuna med dvema, zakoncema. Mož je pograbil stol in škornje in z njima tako premikastil svojo ženo, da so nezavestno s pretresenimi možgani odpelje Si v mariborsko bolnišnico. Iz Hrvatske Dva kulturna jubileja. V začetku septembra bor;o v Mostaru proslavili 701etnico ustanovitve prve hrvatske tiskarne v tem kraju. V ta čas pade tudi proslava 601etni. ce, odkar je bil ustanovljen prvi hrvatski list v Bosni in Hercegovini »Bcsiljeik«. Svečana številka njegovega naslednika »Hrvatskega prava« bo izšla konec avgusta. Dar Hrvatski akademiji znanosti. Zadruga »Hrvatski Radiša« je darovala Hrvatski akademiji znanosti in umetnosti 500.000 kun. Zagreb ima 35 lekarn. Oblastva so odobrila otvoritev 35. jaivne lekarne v Zagrebu vdovi lekarnarja Kati Babičevi. Nova pristojbina za vodo v Zagrebu. Zagrebški župan je izdal nov pravilnik za potrošnjo vode iz mestnega vodovoda. Odslej velja pristojbina za kubični meter vode 3 kune. V hrvatskih primorskih krajih je 40.000 ha vinogradov. Zasajenih je mnogo tujih trt, še več pa je domačih. Pred nastopom trtnih bolezni se je gojilo v primorskih krajih nad 300 vrst trte, danes pa jih je še okoli sto. Strokovnjaki se zavzemajo za nadaljnjo selekcijo vinske trte. Važen izum hrvatskega inženjerja. »Hrvatski narod« z dne 29. julija poroča, da je na rudarski akademiji v Freibergu promo-viral rudarski inženjer Mijo Matkovič iz Podbablja pri Imotskem. V svoji disertaciji je obravnaval svoj izum o pranju najdrobnejših rudnih zrn s pomočjo posebne mešal-niče. V članku je petem podrobneje opisan novi način pranja rudnih zrn. Tekla Faller umrla. Po kratki bolezni je v 80. letu starosti umrla v Zagrebu vdova ravnatelja Opere Tekla Fallerjeva. Filatelističiia razstava v Zagrebu. V dneh od 5. do 12. septembra bo v Zagrebu tretja filatelistična razstava. Za to priliko je prometno ministrstvo odobrilo izdanje priložnostne znamke. šjmiija ne ve kam z vfcmsn Iz Madrida poročajo nemški listj, da je treba v Španiji pričakovati dobro vinsko letino, tako da bodo nastale težkoče v oddaji pridelka. Maksimirana cena na drobno, ki je določena na 4 pezete, je bila vzrok, da se je konzum silno skrčil. Skladišča so prenapolnjena. Izvoz v Švico znaša komaj 400.000 litrov in bo zato. brezpogojno potrebno, da se začne vino izvažati tudi v druge države. STOLETNIH ^Pravljično je vaše trdno zdravje v vaši visoki starosti in rad bi vedel,, na kakšen način ste si ga ohranili,« je rekel zdravnik stoletniku. »Nič ni čudno, ker vse svoje življenje nisem bil pri nobenem zdravniku.« Zlatomašnik Valentin Pipan Predzadnjo nedeljo je v Ranzianu bral zlato mašo tamešnji župnik in dekan Valentin Pipan. Vsa fara sc je zgrnila okoli svojega župnika, in z njim v tihi sreči praznovala dogodek. Zlati maši je asistiralo devet duhovnih sobra-tov, slavnostni govor pa je imel stolni kanonik Valentinčič. Župnik Valentin Pipan je vseh 50 let služboval v Venezij* Giuliji, čeprav je po rodu Gorenjcc. Za svoj jubilej je slavlje-nec prejel nešteto čestitk z željami, da bi ostal še nadalje krepak m zdrav in da bi lahko še naprej v miru pastiroval svojim župljanem. Jubilej čela za naše tedjstva NOvo me-sto, 31. julija. V nedeljo, 1. avgusta, bo preteklo 30 let, kar je nastopil službo na kmetijski šo š na Grmu mlad in živahen strokovni učitelj, Franjo Malšsek. Ne bilo bi prav, da bj šel ta jubilej neopažen mimo naše javnosti, saj ne gre samo za tridesetletnico plodnega strokovnega službenega udejstvovania. temveč tudi za tridesetletnico službovanja na istem zavodu, kar je pač redek primer Jub;lant se je rodil 14. marca 1885. v Všechovicah na Moravskem kot sin trdne kmečke rodbine. Ljubezen do grude ga je napotila k študiju kmetijske stroke. Da bi si pridobil čim več strokovne prakse, se je po končanem šolanju posvetil službovanju na raznih velepesestvih, pri čemer ga je pot pripeljala tudi v naše kraje, kjer je postal upravitelj na Lenarčičevem' velepo-sestvu r.a Verdu pri Vrhniki. Tam je ostal do 1. avgusta 1913., ko je bil sprejet na grmsko kmetijsko šolo kot strokovni učitelj na mesto umrlega g. Planinska. V prvi svetovni vojni je bil kot rezervni oficir j>o raznih frontah, po vojni pa se je vrnil na svoje službeno mesto. Srčno zvezo z našimi kraji je še podkrepil s tem, da si je izbral življenjsko družico go. Fran-č;ško iz ugledne žitkove rodbine z Verda. Jubilant je ne samo strokovno teoretsko vsestranko verziran, temveč je tudi bogato podkovan praktik. Svoje zmožnosti je v teku dolgoletnega delovanja na grmski kmetijski šoli in kot novomeški okrajni kmetijski referent najplodnejše uveliav'1. Ogromno je število njegovih strokovnih predavanj žirom Dolenjske, ogromno tudi število člankov v naših listih. Njegova možatost in vedra ljubeznivost sta mu tudi kot človeku pridobili velik krog prijateljev in spoštovateljev. Iskrc-nim čestitkam teh, se ob njegovem delovnem jubileju pridružuje tudi širša javne st. GLE Li £ w OPERA Nedelja. 1. avgusta, ob 17.30: Thais. iz. ven. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve, članice beograjske Opere. Cene od 35 lir navzdol. Ponedeljek, 2. avgusta, ob 17.30: Mrtve oči. Red A. Torek, 3. avgusta: Zaprta Sreda, 4. avgusta, ob 17.30: Traviata. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve. Izven. Cene od 35 lir navz-dol. Četrtek, 5. avgusta, ob 17.30: Mrtve oči. Izven. Cene od 28 lir navzdol. Zaključna predstava v sezoni. Gostovanje Zlate Gjungjenčeve v Masse-netovj »THAIS«. To bo drugi nastop priljubljene gostje v partiji Thais. Atanael — Primožič, Nieias — Lipušček, Palemon — Lupša. suženj — Dolničar, Krobila — Mlej-nikova, Mirtala — Polajnarjeva, Albina — Golobova. Dirigent; N. Štritof, režiser: C Debevec. zborovodja: R. Simoniti, koreo-graf: ing. P. Golovin. Ab°nenti reda A bodo imeli v ponedeljek predstavo D'Albertove opere »Mrtve oči«. Osebe: pastir — Banovec, kosec — Dolničar, pastirček — Stritarjeva. Ar-cezij. rimski poslanec v Jeruzalemu — Primožič; Myrtocle. njegova žena — Heyba-lova. Arzino€, njena služabnica — Polajnarjeva; Galba, rimski stotnik — Anžlo-var, Marija Magdalena — Golobova, Rut — Karlovčeva, Ester — Ramšakova, Sara — Šturmova. Dirigent: Samo Hubad. režija: C. Debevec, zborovodja: R. Simoniti, načrti za inscenacijo; ing. arh. S. Rohr-man. načrti za kostume: J. Vilfanova. — Vstopnice, kupljene za »Mrtve oči« za 27. t m. veljajo za ponedeljkovo predstavo. NI POPOLNEGA ČLOVEKA Sodnik obtožencu: »Nezaslišano! Osemkrat ste že bili kaznovani! Tatvina, vlom, goljufija, poskus umora ...« Obtoženec: »Kaj hočete, gospod sodnik, na svetu ni popolnega človeka.« Kako nastajajo barometrske depresije Pri opisovanju vremena se vedno znova predpostavlja, da je bralcu znano, kaj so baro-metrske depresije ali kakor jim tudi pravimo barometrska minima ali ciklone. Prav malo je ljudi, ki imajo količkaj dobro predstavo o tej vele važni vremenski tvorbi, skoraj nihče pa ne ve, kaj jo povzroča in vzdržuje, kako izredno zamotana je nastaja njenega postanka in kaj vse bi morali poznati, če bi hoteli predvideti njena pota in razvoj. Ne bo odveč, če se zato malo zamorimo z vprašanjem nastanka barometrskih depresij, to je z važnim in zanimivim vprašanjem, ki je delalo nepremostljive težave že mnogim meteorologom in fizikom, med njimi celo slavnemu Hehnholtzu. Problem nastanka barometrskih depresij — področij nizkega zračnega tlaka, je v ospredju vseh drugih, za katere se zanima meteorologija. To je osrednje vprašanje, na katero si vremenska znanost še ni odgovorila z vso jasnostjo, in nobena izmed mnogoštevilnih teorij, se zdi, ne razloži pcpolnoma tega skrivnostnega vremenskega pojava. Različne šole različno tolmačijo postanek depresij in med seboj tekmujejo v dokazih za pravilnost svojih naziranj in za neutemcljenost nasprotnih. Izmed teorij in hipotez je predvsem znana tako imenovana valovna teorija, ki jo je postavil Norvežan teoretik Bjerknes, dalje novejša nemška teorija stratosferskih motenj in še kondenzacijska teorija, katere prvi utemeljitelj je bil H e h n -B o 11 z, in ki ima na videz mnogo ugovorov proti sebi. Poleg depresij, ki si jih lahko razložimo z eno izmed omenjenih teorij, obstoje še druge, med njimi tako imenovana termična depresija, ki se v toplih letnih časih redno razvijajo nad razgretimi kontinenti. Ker je mnogoterost naziranj tako različna in ker bi bila.zn razlago posameznih teorij potreb^ na večja priprava na ne tako skromno odmeri jenem prostoru, se bomo omejili na tem mestu na razlago zadnje omenjene teorije. Dajem ji prednost zato. ker se mi po dosedanjih opazovanjih zdi, da edina razloži prav vse skrivnosti vremena, ki so z depresijami posredno in neposredno v zvezi. Povprečen dovod sončne energije po toplotnih žarkih je na našo Zemljo na ekvatorialne predele neprimerno večji kakor na polarne. Zato je zrak spodnjega dela atmosfere, tako imenovane troposfere (ki sega nad ekvatorjem nekako 18 km, nad poloma pa le še po 8), nad ekvatorjem neprimerno toplejši kakor nad poloma. Ker je hladen zrak težji od t9plega, se vriva hladni polarni zrak pod tople zračne mase nižjih geografskih širin, te pa silijo v višinah proti višjim širinam. Meja med polarnim in toplim tropskim zrakom, ki ni povsod in vselej enako ostra in ki ie včasih komaj opazna, se imenuje po Bjerknesu polarna fronta. Topli zrak nosi proti poloma velike množine vode v plinastem stanju; črpal jo je iz obširnih morij nižjih geografskih širin, ki je pod vplivom toplih sončnih žarkov izhlapevala in polnila zrak. Medtem ko prihaja topli in vlažni zrak v hladnejše predele, se ohlaja. V posebno vlažnem zraku postanejo vodni hlapi kmalu nasičeni in začno se izločati v tekočo ali trdno vodo, to je v kapljice ali kristalčke pojavlja-jočih se oblakov. Kjer so pogoji za to pretvarjanje vodo iz enega^tanja v drugo posebno ugodni, se začno iz nastalih oblakov izločati tudi padavine, in množina vode v zraku se začne zmanjševati. Bistvene važnosti je, da se pri tvorbi oblakov in padavin sprošča tako imenovana utajena (latentna) toplota vode. > Kakor vemb, je utajena (latentna) toplota tista toplota, ki se sprošča ali pri izpreminjanju vode iz plinastega stanja v tekoče in ki jo v tem primeru imenujemo kondenzacijsko, ali pa pri izpreminjanju vode iz plinastega stanja v trdno, imenovano sublimacijsko toploto vode. Množine utajene toplote nikakor niso majhne in so celo za potek celega vremenskega mehanizma bistvene važnosti. Kar oglejmo si, kolikšne energije se skrivajo v vodnih hlapih: Če bi se na primer v enem kilogramu %zraka (ki zavzema v višini 1000 m približno 1 m" prestara) pretvoril samo 1* gram vodnih hlapov v tekočo ali trdno vodo, to je v kapljice ali kristale, in če bi ta kilogram zraka sprejel vso utajeno toploto, ki se pri tem sprosti, bi se segrel kar za 2,4 odnosno za 2,7° C. Zamislimo sc sedaj v mogočne energije, ki se v ozračju sproščaj^ pri tvorbi padavin. Stopimo v mislih na breg Donave m opazujmo vodne gmote, ki se vale po strugi. Koliko gramov, kilogramov in ton «e vali proti morju! In vsak gram je oddal toliko toplote, pri tem ko se je pretvoril v kapljice ali kristale, da bi segrel 1 kg zraka za 2.4 odnosno 2.7° C. Tako se pri sublimaciji in konden-zaciji vode ozračje segreva, zrak postaja v višini nastajajočega oblaka toplejši in lažji od okolice, ozračje se nabrekne in v višinah začne zrak odtekati v vse smeri. Posebno zanimiv je ta potek segrevanja ozračja po latentm toploti in prvo boljšo predstavo o tem nam je podili šele leta 1930 Norvežan R e f s d a 1. Oglejmo si v najkrajših črtah to segrevanje. Temperatura ozračja v splošnem z višino pada, povprečno za 0,6° C na 100 m. Temu je vzrok dejstvo, da se zemeljsko površje neprimerno močneje segreva kakor zrak in da se zrak po vetrovih neprestano meša. Zaradi mešanja skuša biti v višinah, kjer jc zrak že tako redek, hladno, v nižinah pa toplo. Ko se namreč zrak dviga, sc širi in sc s tem ohlaja ko st' spušča, sc krči in segreva. Ko se gibljejo od ekvatorialnih predelov proti poloma velike množine zraka, tedaj posamezni zračni delci neprestano menjavajo svoje višine; gibajoči se zrak se neprestano meša in posledica tega je nižanje temperature potujočega zraka v zgornjem delu in naraščanje v spodnjem. Računsko bi lahko ugotovili, da bi trajalo to izpreminjanje temperature pri pogoju, da bi sc že nikjer ne pojavili oblaki, tako dolgo, dokler bi temperatura enakomerno ne padala z višino, in siccr za 1° C na vsakih 100 m. Tako dospe zrak v predele višjih geografskih širin že zelo pomešan, v njem torej temperatura hitro pada z višino. Ko mora tak vlažen zrak na določenem mestu preiti kako oviro-, na primer kako vzpetino, ali se dvigniti nad spodnji hladni polarni zrak. sc začno vlažne zračne gmote dvigati in ohlajati. Zaradi ohlajevanja se kmalu pojavi oblak in sproščajoča se latent- km _, _, 9 — -> čemer izloči seveda tem več padavin, čim hitreje pada temperatura z višino. V čim večje višine pa se povzpnejo določene množine zraka. tem več zraka priteče na njegovo prvotno mesto iz okolice, kar pa ni drugače možno kakor tako. da se zaključi cirkulacija s padajočimi segrevajočinu vetrovi v neposredni bližini oblaka ali celo skozi oblak. Videli smo. da postajajo zaradi padajočih vetrov kondenzacijska področja toplejša, tam sc zato z"ak nabrekne in v višinah se na polarnih straneh ekvatorialni vetrovi ojačijo, na sever na toplota pospešuje dviganje zraka (primerjaj sliko 1). Ohlajevanje se stopnjuje, voda se zgošča naprej in vedno na novo se sproščajoča toplota sili zrak naprej v višave. Važno jc sedaj tole: Nasičeni zrak sc povzpne v cnc višine, kjer postane njegova temperatura enaka temperaturi okolice. Tako se nasičeni zrak dvigne v tem večje višine, pri ekvatorialnih straneh pa oslabe (si. 2). V višinah odlcka torej zrak od kondenzacijskih pod-, ročij proč, kar ima za posledico padanje zračnega tlaka pri tleh. S tem se ojačijo topli vetrovi. ki nosijo s seboj nove množine hlapov-, ti pa nove ogromne množine utajene toplote. Topli zrak je sedaj v kondenzacijskem področju prisiljen brez kakršnih koli drugih zunanjih vzrokov k dviganju; kajti zaradi slabšega pojemanja zračnega tlaka na polarni (na severni poluti) strani nastajajoče depresije (primerjajmo diagrame pod vsako sliko) se v središču kopičijo venomer nove tople in z vlago- najlojene zračne mase. začno se torej dv igati in ohlajati, ozračje v središču in pred 11 m i* i* ppcfter Ukrep zZ'32? stavbena perijetje Kamnika? Asc-pii E Visoki komi&ar za Ljubljansko pokrajino na dstavi čl. 3. Kr. ukaza z dne 3. maja 1941. t. 291. pretvcrjenega v zakon dne 27. apr.la 1943, št. >85. slede na č;. 99. zakona r- državnem računovodstvu \ dne 6. marca 1910, s kasnejšimi spremembami z dne 27 junija 1921, z dne 22. januarja 1922 in z dne 5. decembra 1931, ur.< števajoč, da ie tvrdka Kamn'kar Alojz! u Ljubljane, ki ji je bila med drugim poverjena gradnja javnih protiletalskih zaklonišč na Valvasorjevem trgu povzročila neljubo nezgodo, ker je prezgodaj odvzela notranjo oporo betonskemu cevnemu zaklonišču, smatrajoč, d.i je. kakor je takojšnja pre skava natančneje dokazala, pripisati nezgodo površnosti in malomarnosti tvrdke, odloča: Tvrdka Kamnikar Alojzij iz Ljubljane je za dobo enega leta. začenši z dnem 15. julija izključena od kakršne koli morebitne dodelitve v kateri koli obliki pri delih, spadajočih v njeno tehnično poslovanje, ki bi jih odredil Visoki komisanat ali kateri koli drug javni urad Ljubljanske pokrajine. Izvzete so'pogodbe. ki se že izvajajo. Ta določba je takoj izvršna in se objavi v Službenem listu za Ljubljansko pokrajino. Ljubljana, dne 26. julija 1943. Vise .i komisar Giusc-ppe L"mbr?.ssa. Maksimalni cenil': za zeSsnlava les sadfe Visoki komisar za Ljubljansko pokrajino je predpisal nov maksimalni cenik štev 13. za zelenjavo in sadje, uvoženo v Ljubljansko pokrajino. Ta cenik velja od 2. avgusta t. 1. naprej in določa naslednje maksimalne cene (vse za kg: prva številka označuje cene v trgovini na debelo, druga pa cene v trgovini na drobno; v oklepajih so dosedanje cene. kolikor so spremenjene!: Česen 6.50 lir na debelo — 3 lir na drobno (6.40—7.9): zelje glavnato 2—2.50 (1.85 do 2.30): kolerabiee 2—2.40 (1.85—2.30); kumare 2.50—3.10 (2.35—2.90); čebula 1.65 do 2 (1.85—2.30); stročji fižol 5.10—6.30 (5 do 6.15); solata vseh vrst 2.75—3.30 (2.60 do 3.15); jajčniki (melansani) 3.45—4.30; grah 3.15—3.80 (2.95—3.60); paprika zelena 2.90 do 3.60: paradižnik 2.10—2.70 (2.80—3.50); zelena 2.80—3.40 (2.75—3.35); špinača 2.75 do 3.30 (2.65—3.15); bučke 3.10—3.30 (3 do 3.70); marelice 3.90—4.70 (3.75—4.55); jabolka I. 4.—4.90, jabolka II. 3.80—4.60; 1'mcne 4.50—5.50 za kos 0.55 (4—5, za kos 050); hruške I. 3.55—4.30. hruške II. 3.15 do 3.90; breskve 3.90—4.70 (3.80—4.60); slive in češplje 2.90—3.60 (3.80—3.45). vesti = Razdeljevanje krmil za prašiče. Pokrajinski prehranjevalni zavod obvešea vse rejce prašičev na področju mestne občine Ljubljane- da bo v tekočem te^nu razdelil močna krmila za prašiče. Rejci, ki želijo dobiti krmila, bodo prejeli nakaznice pri Prevodu, cddelek za krmila, Gosposka 12, dvorišče levo, in sicer 4. t. m. rejci z začetnico A do J- 5. t. ra. rejci z začetnico K do P in 6. t. m. rejci z začetnico R do ž. = Italijanska proizvodnja lanitala. Iz Rima poročajo, da je proizvodnja lanitala (umetne volne iz kazeina) v stalnem razvoju ne samo v Italiji sami, kjer je bilo to umetno vlakno ustvarjeno, temveč tudi že v številnih drugih državah. Tako obstojajo sedaj velike tvornice lanitala že v Nemčiji, Franciji in Belgiji, ki »vse proizvajajo to umetno volno po italijanskih patentih. Sama italijanska proizvodnja je že leta 1941. dosegla 7000 ton in se bo lahko še znatno povečala, zlasti po vojni, ko bo v ta namen na razpolago več kazeina. Sedanja italijanska proizvodnja lanitala sloni izključno na proizvodnji domačega kazeina. V zadnjih let:h se je lanital v praktični uporabi najbolje izkazal. Njegova specifična teža je skoraj enaka specifični teži volne. Lanital ima. čeprav je umetno vlakno, vse dragocene lastnosti naravne volne, predvsem tudi lastnost, da dobro drži toploto. To je razumljivo, saj je osnovna surovina za proizvodnjo lanitala tudi živalskega izvora, kakor jo sama volna. Tudi v pogledu elastičnosti lanital ne zaostaja za naravno volno. = Iz srbskega gospodarstva. Jadransko podunavska bonka v Beogradu ie sklicala v j "lini ju izredni občni zbor delničarjev, ki je sklenil povišanje delniške glavnice od 24 ni 40 milijonov dinarjev. Te dni pa je fc.il re^.ni občni zbor delničarjev, ki mu je b ila priložena bilanca, in sicer šele za leto 1941., ker se je računski zaključek za to leto zakasnil. V letu 1941. je banka zabele- I žila 1.70 milijona din čistega dobička, skupaj s prenosom iz prejšnjega leta pa znaša4 čisti dobiček 1.84 milijona d:n. Občni zbor je skienil, da se dobiček porabi predvsem z,2 okrepitev rezervnega fonda, kamor se iz fenda za točenje difirence prenese še 2 milijona din in iz fonda za dividende pri-oriternih delnic 400.000 din. = Švicarska industrija ur. V prvih letih vojne je imela švicarska industrija ur težkoče pri izvozu, kar je bilo za to industrijsko panogo tem občutneje, ker je Švica prisiljena 95% svoje proizvodnje ur prodati v inozemstvo. Že lani pa se je situacija zboljšala. v zadnjem času pa je nastopilo veiiko povpraševanje ur iz inozemstva, lcar je v zvezi z okolnostjo, da so tvornice ur v razn;h drugih državah v povečanem obsegu vključene v vojno proizvodnjo in se bavijo s proizvodnjo raznih predmetov s področja fine mehanike za vojne svrhe. Zato se je povpraševanje po urah zopet v veliki meri usmorilo v Švico Povpraševanje je predvsem za boljše ure, kakor tudi za vodotesne zapestne ure iz kremovega jekis. S P € E T Itef sespo fte zšzb^I Pomenu znojenja za zdravje in odpornost v splošnem posvečajo ljudje vse premalo pažnje. Z znejem izloča telo mnogo za-strupljajoeih sestavin. Odtod izvira tud>. da dobri tekači pred vsakim resnejšim nastopom rad; poskusijo prej malo kratkega teka v trenirkah, da sc v njem »ogrejejo*. Toplota poživi krvni obtok v mišičju, rri tem pa se obenem na lahko csnoji vsa koža. Oboje je zelo koristno za odstranitev strupov iz telesa. Močan krvni obtok izločuje iz mišic mlečno i.n ogljikovo kisPno ter preprečuje otrplost in trdoto posameznih skupin mišičja. V ostalem pa je sploh važno za vsako telesno vežbo, da pride med njo nepokrita keža čim več na zrak in ped znoj. Kdor prihaja dvakrat ali tr krat tedensko na sportnj prostor ali v kopališče ali v telovadnico, si ustvarja mnogo koristi, ker prav za prav stalno skrbi za čiščenje krvi in urejevanje krvnega obtoka. Vsaki vežbi pa mora potem slediti topla kopel ali vsaj krepka prha ter nagla ohlad'tev. Kdor tako skrbi za svoje telo, se mu ne bo treba pritoževati nad majhnimi in velikimi ne-všečnostni. ki spravljajo --starejše gpode« v slabo vol o, če niso za mladih let skrbeli za zdravje. Iteefett s l&r/etr^^a Zadnja nedelja je na Hrvatskem minila kar v znamenju zelo bc.gatcga športnega spe reda. Razen nogometašev, ki zdaj spravljajo pod streho zadnja srečanja za odločitev o novem državnem prvaku, so še kazali tudi plavalci, veslači in boksarji. Nedeljska tekma za vstop v ožji finale med zagrebško C;acord*jo in Saškem iz Sarajeva je bila zaradi slabe discipline gostov prekinjena v prvi tretjini druge p ilovico po stanju 1 : 0 za Concordljo. Zagrebški Ličan'n je z osiješkim Gradjanskim igral neodločeno 1 : 1 in vse tako kaže. da bo on tudi prišel med finaliste skupno s tremi zagrebškimi kandidati Gradjanskim, Haškom jn Concc rdi; o. Na dižavnem veslaškem prvenstvu Ht-vatske, ki je bilo na Savi pri Trnju in n;> katerem se je v dveh dnevih zbralo okrog 5000 gledalcev, je največ uspehov pobral zagrebški veslaški klub Gusar. Na prireditvi so mnogo pozornosti vzbujale ženske, ki so v nekaterih tečkah po disciplini m celotnem vtisu celo prekašale moške. Tudi plavalci ono nedeljo riso držal križem rok. Na startu so bili — kar tako za izpopolnitev seznama najboljših plavalcev po posebnih tabelah. ki jih je izdelala hrvatska plavalna, zveza — skoraj vsi najbolj znan' predstavniki te športne panoge med katerimi se je rajbolj izkaza! Milosla vič, ki je postavil naslednje \z: de: na 400 metrov: 5:12. na 1C0 m prosto 1 02 5 n na 200 m prosto 2:21.8, kar je obenem nov hrvatski rekord. Med dekleti je šupernovn na 100 m prosto prišla ra 1:19.2. kar je tudi nova najboljša znamka na Hrvatskem. Najmanj 4000 gledalcev je bilo isti dan tudi na drugi športni prireditvi ki je pritegnila predvsem prijatelje težkega športa — boksa. Na edru sta nastopla cba najbolj znana profesionalna boksaria — rŽ\i uan in Drvarič. Prvi je b'l črva k 0 zda' drugI pa bo o -adal.niega, ic je k.jim temu. da je po tež; za 16 kg '-.žji ž-ipa?-tehta sa-r. 106 kg) v 10. kolu gladao k. o. ocložii velikimi Kajm&ftfsi pismei. Tako zvani mali planeti ali planetolui izpolnjujejo v sončnem sistemu prostor med Marsom in Jupitrom ter nadomeščajo na ta n.-jčin manjkajoči večji pl.net, ki bi ga bilo po gotoviii računih pričakovati v tem pasu. Zadnja objavljena znanstvena statistika o plrneto-dih pravi, da je na našem nebu 1024 maJih planetov. Nedavno pa je to sta tj s'..; ko izpolnil p^.f. Starke, vod.a Kopernikovega zavoda v R'-rltnu-I>.hlenv;. ki pr.'v, da se "j* posrečilo ugotoviti nadaljnjih 515 p!;netcidov ter tuli njih velikost. Podatki, ki jih astioncm obja.lji u podlagi lastnih proučevanj, pravijo, d?., ima izmed 1539 mal:h pl netov 229 med nj mt premer, ki znaša jedva 20 km. Ve iKa večina plsnctoidov, namreč 1314 malih planetov, pi. se ponaša s premerom oil 23 do 100 km. Premer od 100 do 200 k.n ima samo 193 malih planetov, nad 200 km p. c mera pa je bilo mogoče ugoteviti sem.) yi. 32 planetcidth. Kako mejhni so ti planetoidi, lahko spoznamo na primeru, z kovnice ' štajerskih deželnih knezov v Gradcu, v sredini ' 14. stoletja pa dunajski pfenigi. ki so jim dali ime vinar; kovali so jih habsburški vojvode od 13. do 14. stoletja v Dunajskem Novem mestu. V drugi polovici 15. stoletja je med denarno krizo skoraj povsem propadel dotedanji denarni sistem. Tirolski denarni red je vplival tudi pri nas in uveden je bil novi sistem: uveljavil se je krajcar, ki je veljal 4 pfenige. Uveden je bil tudi renski zlatnik, imenovan goldinar ali rajniš (po Reni). Goldinar je veljal v dobi Friderika III. 60 krajcarjev. Denarni sistem se je seveda spreminjal še potem. Izdane so bile cesarske denarne uredbe in po terzijanskem dogovoru o konvencional-nem tečaju je bil uveden tolar. Pozneje so kovance začeli zamenjavati bankovci in tako je denar začel izgubljati svojo klasično obliko. Leta ! S52. je bila uvedena avstrijska veljava in no-'"' > bil goldinar razdeljen na 100 krajcar; i v. Z kronska veljava je pa bila uvedena pred leti, leta 1892; krona je veljala 100 vinarjev. Stara imena denarja Razumljivo je, da imen;' denarja pri nas v preteklosti niso bila domačega izvora, ker je pač bil tudi denar tuj. L.-Uicoslovec je ugotovil. da največ imen izvira iz nemščine in italijanščine. a nekaj tudi iz madžarščine, latinščine in celo iz grščine in turščine. Kakor smo že opozorili v prvem članku, pomenijo najstarejša imena hkrati ime za utež. V starih časih so namreč merili vrednost kcrvin za kovanje denarja po njihovi teži in kovanega drobiža niso šteli za večje vsote, temveč so ga tehtali. Tako so nastala imena marka, funt, libra in talent. Šele pozneje so začeli kovati denar povsem določene teže in oblike. Tedaj so kovanci tudi dobili razne podobe in številke, da so jih lahko razlikovali med seboj. Beneški denar preživel beneško republiko Posebno cenjen je bil v starih časih beneški denar. Najbolj je slovel beneški zlatnik, cekin ali dukat. Nanj nas še spominja ime cekin, ki je še vedno precej živo. Ni pa več splošno znano, kateri benežki denar je bil še v rabi. Omeniti je treba srebrne beneške solde v enotah po 20. 8 in 4. ki so jih imenovali: ventin, osmak in kvartin. V rabi je b1'! tu<£ bakreni sold. Beneški zlatp'kj so bili tako priljubljeni in imeli so stalne veliko vrednost da so bili v veljavi še v Avstr'; do leta 1822.. torej po razpadu beneške republika. Denar navadno preživi državo, vendu ga kmalu izpodr-ne denar nas'edstvene države, izjema je pa_ v tem primeru. Tudi avstrijski denar je prež'vel po svetovni vojni Avstrijo, ne le v imenih. Tako kmetje še vedno niso pozabili imena krona. V naših krajih je bil v rabi avstrijski denar, sicer žigosan, do leta 1920 Kro^e so bile zamenjane za dinarje v razmerju i:l. V začetku je bil papirnat tudi drobiž. Včasih se je pa celo pr petilo, da so razpolovili bankovec, če ga niso mogli menjati, ter je bil tu pa tam v prometu razkošen denar. Izvor inien Jezikoslovec je u_ Trii. da je bil denar poimenovan po naslev.. jih vidikih: po kovini, njeni teži. debelosti, velikosti, obliki m barvi; po kraju, -kjer so novec najprej kovali; po številkah, ki so označevale vrednost novcev: po raznih podobah, ki so jih imeli na averzu ali reverzu; po izdajatelju novca ali napisu na njem; po raznih drugih posebnostih, ki so jih imeli novci po raznih krajih in v raznih časih. Kakor smo sprevidel;. so imena po kovini na primer naslednja: cekin (iz italijanščine za zlatnik), pfenig. goldinar groš itd. Po kraju so dobili imena med drugimi naslednji kovanci: Helar — vinar (po mestu Ha'le — Hiiller), korantan (breški pfenig, torej koroški denar po »carantano«). rajner — Rainer (muneta de Rain), rajniš, rajnški itd. (po Rhenu). tolar (po Joachimsthalu), vinar (po imenu Wien) itd. I .> številkah je dobilo imena mnogo kovancev. Med ljudskimi imeni jezikoslovec našteva tu' di naslednje cegnar. ccgnarica, cenar — dese-tica ali desetak (za 10 kron ali goldinarjev, na * tudi za 10 krajcarjev ali grošev, iz nemščine: Zehner); centim (dandanes po uveljavi italijanskega denarja pri nas tudi centežim). sto-trnka (fr. centime, iz latinščine centimus; iz italijanščine centesimc). tako so pri nas imenovali francoske stotinke; cvajar — dvojača ali dvoiak, novec :ih in ker so v Emoni uporabljali mnogo pedpe-škega kamna, ki so ga nedvomno dovažali po Ljubljanici, kajti prevoz čez Barje, čeprav je bilo tedaj precej dobro osušeno in prepreženo s cestami, ni verjeten. Nauportus je »muni-cipii instar« — v njem so stanovali tud' rimski državljani, pripadniki gospodarskih poklicev, in pečali so se predvsem s trgovino. Nauportus je bi! torej trgovsko meste. Nedvomno je bila dobro razvita trgovina med tem krajem in Emono, vsekakor je pa bil živahen promet že zaradi tega. ker ie skozi oba krma držala velika cesta, ki je vcza'a Italijo s severnimi deželami. Zgodovinarji so tuci dognali, da je bilo v Nauportu skladišče orožja in vojnih priprav. Kraj je bi! pomembna trdnjava. O cesti med Emono in Nauportom govori tudi Tacitovc poročilo. Kje je držala cesta? Sedanja cesta še ni posebno stara. Naredili so jo Francozi v začetku prejšnjega stoletja. Pozneje je bila seveda večkrat popravljena. V francoskih časih najbrž ni bilo več jasn'h sledov o rimski cesti ter se niso ozirali na njeno lego. Novo cesto so naredili v smeri. kolikoT mogoče najkrajši. Potrebovali so dobro prometno zvezo med morjem m Donavo Plovba po Ljubljanici je bila prepočasna in cesta je bila nujno potrebna Cestna rieia na Barju so pa bila težavna zaradi mehkih tai. Zato so se morali držati precej blizu obrobnega gričevja, čeprav so stremeli, da b b"ta ceva čim krajša. Rimska cesta je držala blizu francoske ceste. Odkriti sledovi stare ceste Morda so naleteli na sledove stare ceste večkrat, a jim niso pripisovali posebnega pomena ter.se tudi niso zavedali, kaj so cdkrili. Ob koncu prejšnjega stoletja je pa vrhniški župan Gabrijel Jekrvšek odkrii sledove stare ceste, kar je zbudilo tedaj veliko zanimanje Zgodovinar Rutar je potrdil, da so bili odkriti res sledovi rimske ceste. Raziskal je ceste v vsej dolžini med Vrhniko in LjubHano. Z Vrhnike je držala rimska cesta najprej na istem kraju kakor sedanja cesta, njena smer se je spremenila pri km 14.8 Od tam je rimska cesta zavila naravnost proti Logu. medtem ko sedanja cesta leži bliže vznožja gričev. Rimljani se torej niso tako bali mehk h tal. a ustvarili so za cesto dobro podlago Rimska cesta je bila pri brzojavnem drogu št. 273 oddaljena že 40 metrov južno od stdanie ceste. Tam so leta 1893 postavljali kozolec ;n dva in perje prodaja I H. SEVER, Mafijin trg 2 J cgelna stebra so naslonili na cestišče stare ceste, tako da ni bilo treba posebnega temelja, medtem ko sc zadruga dva stebra morali zabiti v mehka tla kole (pilote) Dolžina ceste Na Logu pri km 12-9 se rmska cesta n sedanja cesta st.kata. Nasproti hiše št. 19 na rimsko cesto spominja »miljnik«, obccstn ka men za štetje milj Ohranjen je njegov spod nji del. Miljnik je iz podpeškega kamna. 80 centimetrov visok, s podstavkom pa 110 centimetrov. Napis je odlomljen in ostalo je 'e število VIII. To pomeni, da ie bil kraj oddaljen 8 milj Gd Emone. Osem nmskh milj znaša 11.830 metrov. Ce štejemo kilometre od začetka Tržaške ceste, je daljava do Loga označena precej natančno Upoštevati je pa treba, da so v novejšem času šteli dolžino ce6te med Vrhmko in Ljubljano od glavne pošte, tako da je sedanja cesta do Loga dolga 12.1 km ali 270 m daljša kakor rimska. Do te razlike je pa ko rrišlo tudi, ker pač rimska cesta m držaia v isti smeri kakor sedanja in je bila bolj ravna, ker se ni drža'a tako tesno gričevja. Verjetno je seveda tudi. da so se Rimljani male u:tc!i. saj niso imeli tako točnih meril kakor mi — Sedanji Log je bil obljuden že v rimskih čas h. kar priča gradišče na griču za vasjo, kier je zdaj cerkev Okrcg cerkve je šc viden dvojni nasip starega gradišča. — Raziskovalec je zasledoval rimsko cesto dalje proti Ljubljani in ugotovil, da je držala na Brezovici niže sedanje ceste, pri Potokarju pa na n;eni gcrnj: strani. Pri Potokarievi hiši nas zgodovinar opozarja na 140 metrov dclg in 100 metrov širok štirioglat griček. Rutar domneva da je tam stalo v rmsk h časih večje poslopje, najbrž opekarna, morda pa tud kopališče Tudi ta kraj je moral biti v rimsk.ii" časih dobro obljuden. — Raziskovalec je iskal sledove rimske ceste do same Ljubljane in omeni! je tudi Štev;lne rimske grobove, ki so bili odkrit; ob sedanji tobačni tovarni. Ustroj ceste Tehnike seveda zanima predvsem, kakšen je bil ustroj rimske ctste. Navadna širna rmskih cest je ^našala 10 metrov. Tudi ta rimska cesta je bila 10 metrov Široka. Cestišče je bilo n suto na ilovnatih tleh. Temeljni nasip ;e bil 25 centimetrov debel. Zanj so uporabljali brusnik in gramoz bližnj h gričev. Na ta nasip so še nasuli 1-2 metra savskega broda. Vrhnja p'ast je cestno b'ato. Cestišče je bilo torej pr oližno poldrugi meter debelo. Raziskovalec ceste sedi, da tedaj še niso uporab-,:a!; telčenega kamenja za posipanje cest. Za ccstn nas:p so porabili mnogo gradiva ki ga morali po večini dovažati iz oddaljenih krajev. Kakor rečeno, sestoji debeli nasip iz £av :ega proda. Pc tem bi sklepali, da so cesto 1 nasipavati v smeri od Ljubi iane proti Razpis Borza dela v Ljubljani razpisuje službeno mesto PRAVNEGA REFERENTA V poštev prihajajo samo reflektanti s popolno fakultetno izobrazbo (kategorija A). Nastavitev po službeni pragmatiki. Podatki o pogojih se dobijo v uradu. Prošnje sprejema do 15. avgusta 1943 uprava Borze dela. Ljubljana, 1. avgusta 1943. Upravnik: Predsednik: Golouh Rudolf Dr. Kosti Janko I i / A v : •• m m. ^ % g M*f *- ii miglior lassativo oajLjijie odvajalno srešstro IZDELOVALNI CA HARMONIK 777? t ftfl n ^ Josip CM4 ^ LJUBLJANA 8!eiweisova 35 Za bivie strojne tovarne Vam nudi veliko izbiro oiano n d a on Zn h harmonik orni; z?.c Vrhniki, kajti sicer bi ne mogli dovažati gradiva cd Save. Zan mivcst so leseni križi položeni v cestišče na mnogih krajih. Raziskovalec sklepa, da So povodnji preplavljale cesto ter d.: je bilo treba začasno zvišati cestišče s pretjem. n ■ mcivm® Cirkuška romantika še ni povsem izginila. V manjših mestih in predmestjih velikih mest se ljudje še vedno živo zanimajo za potujoče cirkuse. Seveda pa v vojnem času cirkusi ne morejo biti takšni kakršni so v mi nem. Divjih zveri je že malo, pa tudi konj primanjkuje. Toda ljudje so zadovoljni tudi s tem, kar pač cirkusi imajj, saj najdejo dovolj zabave tudi v nastopih cirkuških artistov in klovnov, dresiranih psov, raznih čarovnikov, plesalk in plesalcev. Veliki cirkusi so pa zdaj zelo redki, tako da bi j:h lahko našteli na prstih ene roke. Pa še ti večinoma počivajo ali pa so obtičali takoj v začetku vojne v enem mestu. Za prevažanje celih vlakov z vso ropotijo, kar jo vozi seboj velik cirkus, zdaj tudi ni prometn!h sredstev. « ^ 17 f -f T? U D -li il cj iA £ & La ^ ii lu & cs> £ v Ljubljansko pokrajino Vam najhitreje in najceneje dostavi mednarodna transportna tvrdka MAH3I3ESI L©M33£RDA S, A., MILANO, VIA ARNALDO DA BRESCIA 8 Enfssrat zb'.rn-. vagon Milsn-o * Lissbljana Strokovna carinska služba na vseh obmejnih postajah — tudi v inozemstvu. Zastopstvo v Ljubljani: aAJ&O TU H K, VILKAIUEVA CESTA ŠTEV. 33 ZAHVALA --aS:-'.--:--.-' .-.-i' : - ' Vsem, ki ste sočustvovali ob smrti našega strica, gospoda JANEZA SKUBICA delovodje tovarne I. Bonač sin, meščana ljubljanskega ga spremili v tako velikem številu na njegovi zadnji poti, mu darovali krasno cvetje, mu lajšali bol za časa njegove dolgotrajne bolezni — naša najprisrčnejša zahvala. Prav posebno se zahvaljujemo g. županu mesta Ljubljane, ki se je po svojem zastopniku udeležil pogreba. Dolžni smo se tudi zahvaliti g. šefu, uradništvu in delavstvu kartonažne in papirne industrije I. Bonač sin, za vse, kar so izkazali dobrega našemu stricu. Ljubljana, dne 31. julija 1943. Rodbini: PODKRAJšEK PUHER -r EMILIO SALGARI 30 KARIB0V PUSTOLOVSKI ROMAN »Da bi bil res v hiši?« je z negotovim glasom rekel kapitan. Črnec, ki je bil izmed vseh največji in cajokret-nejši, je prvi splezal čez rešetko, podal kapitanu roko in mu pomagal na ono stran. Enako je storil z ostalimi. Širok drevored, obrobljen s palmami in cvetličnimi gredami, je sprejel flibustirje. Vodja je prisluhnil v tišino vrta, M jo je prekinjalo samo enolično cvrlikanje čričkov, nato pa hitro krenil po drevoredu, z očmi uprtimi v razsvetljeni okni. Snel si je široki plašč in ga vrgel čez levi komolec. V desnici je držal meč. Carmaux in njegova tovariša so si pripravili dolga bodala in samokrese. Vsi so previdno stopali dalje, da jim ne bi pesek Škripal in suho listje šumastilo pod nogami. Na koncu drevoreda je Ventimiljski obstal, se ozrl na vse strani in ukazal: »Ti, Moko, se pobrigaj za Jaro in jo spusti skozi okno, kakor hitro bom jaz v hiši! Vidva pa stražita vrata od znotraj, da me ne bo nihče motil!« Prekoračil je ploščadko pred dvorcem in se približal enemu izmed razsvetljenih oken ... Radosten, hkratu r»a zlovesten gib je povedal flibustirjem, da je sovražnik, ki ga je toliko časa iskal, res v hiši. »Poglej!« je tiho rekel Jari. V krasni sobi z velikimi beneškimi zrcali in lepimi zavesami sta sedela dva človeka za bogato pogrnjeno mizo. Mož, ki mu je utegnilo biti 60 let, je zložno sedel v bambusovem naslanjaču, obsijan od sveč, ki so gorele v srebrnem lestencu. Vkljub gubam, ki so mu preprezale čelo, in vkljub dolgi, skoraj beli bradi je bil videti še čil, krepak in prožen. Imel je drzen, dokaj trd obraz in temne, bliskajoče očL Po bogati kastiljski obleki iz vijoličaste, široko progaste svile bi ga bil človek imel za Španca, ko bi ne bila široka, vezena opaska izdajala, da je Fla-mec. Poleg njega je sedela lena mlada žena kakih 30 let. Imela je bujne črne lase, mandeljnaste oči in precej temno polt — najbrže je bila iz Andaluzije ali Sevilje. Lagodno sta kramljala in srebala liker, ki se jima je jantarasto svetil v kozarcih. »Poznaš žensko, Jara?« je s hripavim glasom vprašal kapitan. »Da, to je markiza de Bermejo!« »In moškega?« »Ta je tisti, ki je iztrebil moj rod!« »Morilec mojih bratov!« je on dodal. Silovito je odbil oknico kvišku in kakor tiger skočil naprej na okensko polico, nato pa v sobo. »Vojvoda,« je zaklical, »najina ura je prišla!« Njegov meč se je zabliskal pri luči sveč. Ko je vojvoda zagledal Črnega gusarja, je prestrašeno vzkliknil. »Me poznate, Van Gould?« Starec ni odgovoril. S široko odprtimi očmi je strmel v nasprotnika, kakor da vidi prikazen. Tudi markiza ie b;la vstala. I »Kaj pomeni to?« je ošabno vprašala. rKdo se drzne z mečem v rol i vdreti v hišo markize de Bermejo? Sluge pokličem in vas dam vreči skozi okno!« »Gospod Ventimiljski in Roccabrunski ima navado, da odhaja skozi vrata, ne skozi okno!« je ponosno odvrnil flibustir. Črni je pre- »Gospod Ventimiljski?. strašena zajecljala. »Carmaux, prijatelji, k meni!« je zaklical flibustir. Njegovi trije spremljevalci so zdaj z Jaro vred splezali v sobo. Cannaux in Stiller sta takoj zasedla oboja \i-ata, da bi onemogočila vojvodi beg, služabnikom pa dostop v sobo. Mlada Indijanka se je bila ta čas približala Flam-cu. Z drhtečim glasom ga je vprašala: »Se me spominjaš, vojvoda ?« Pridušen vzkrik se je iztrgal Flamčevim ustnicam: »Jara!« »Da, Jara, ki se je nekoč zaklela, da bo maščevala iztrebljenje svojega rodu!« »Nocoj so vstale sence mojih bratov iz morja, da bodo priče vašega pogina!« je kriknil gusar. »Branite se.« ?>Kaj me hočete umoriti?« »Ne da bi se branili, vam ne bo treba poginiti! Carmaux, odvedi gospo!« »Gospod,« je ponosno rekla markiza, »jaz ostanem tu! Moji predniki so se bojevali v več ko sto bitkah! Sama sem streljala na flibustirje z gibral-tarskih branikov! Vedeti moram, kaj se godi v moji hiši!« »Prav imate, markiza!« je odgovoril kapitan. »Ostanite!« »Ali mislite vojvodo ubiti?« »Videli bomo, kateri izmed naju bo premagan, gospa!« Gould je bil med tem prijel za orožje. Kot staremu vojščaku se mu je hitro vrnila neustrašnost in mirnost duha. Gusar ga je pozdravil z mečem. »Eden naju dveh ne bo živ zapustil te sobe!« »Eden?« Vojvoda se je porogljivo nasmehniL Postavil se je v ustep, a v tem ko je vzdignil meč, je še rekel: »Vaš: ljudje me bodo umorili, čeprav vas ubijem!« »Moji ljudje vedo, da se ne smejo vtikati v najine zadeve! Kavalir sem, gospod!« »Varujte se! Hvalijo me, da sem najboljši mečevalec v Flandriji!« »Jaz pa najboljši v Pijemcntu!" »Evo, nate!« L.