Leto IX., st. 17« (,,jutro" xvn., st. 97 a)
U|uavi'ui«u. i_juLujaJla. cvXLä-iljt: va
ulica (i. — rei et on št. 3122 312:ì 312% 3125, 3126. Lnseratnl oddelek: LJubljana, Selen-Durgova ujl — Tel. 3492 in 2492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica
St. 11. — Telefon št. 2455. Podružnica Celje: Xocenova ulica
št. 2. — Telefon št. 190. Podružnica Jesenice: Pri kolodvoru št. 100.
Podru/.nica Novo mesto: Ljubljanska
cesta št. 42. Podružnica Trbovlje: v CitSl dr. Baum-^artnert»
Ljubljana, ponedeljek 27. aprila 193'
Ponedeljska izdaja
e o Franciji
„življenje in svet"
Cena t Din
Urecuustvo:
Ljubljana: Knanjeva ulica 5. Telefon št. 3122. 3123, 3124, 3125 in 312h vsal' ponedeljek zjutraj. — naroča se posebej to velja po pošt prejemana Din 4.-, po raznašaJ-cito dostavi iena Din 5.- meseCno
Maribor: Gosposka ulica 11. leiefoi. št. 2440.
Celje: Strossmayerjeva ul. 1. Tel. 65
Rokopisi se ne vračajo. — Oglasi pt tarifu.
Ponedeljka t~uai* .Tutra« izhaiv
proti pričakovanju rekordna - Izid bo znan šele - Volitve so potekle v redu in miru
Pari/., 26. aprila, r. V Franciji so bik danes volitve v poslansko zbornico. Za 618 mandatov se je borilo 4.807 kandidatov. tako da je pričakovati, da_ bo glavna odločitev padla šele prihodmo nedeljo pri o ž? h volitvah.
Volitve so se pričele invi ob osmih. Spočetka je bilo na vorsčih >e r.-a.o volilcev. To velda predvsem z\ rar.z-kier vel:a osma tira ob nedeljah za rano uro. Okrog devete ure >a so se pričeli volilci na voliščih /bnati že v večjem številu. Zjutraj scorai] ni bilo opaziti, da se vrše volitve. Ve<m dopoldneva pa se je pokazalo, j i bo vsaj v Parizu pri voStvah sod3vaio rekordno število volilnih upravičenčev Na nekih voliščih ie nastala med 10. m 12. turo že gneča in so morali vo-ilci čakat: po 20 do 30 mirr.it, so prišli na vrsto. Čeprav je nekolko deževalo, so vendarle potrpežlVvo čakal', da so opravili svojo dolžnost.
Ob 9. ie predsednik republike g. Le-brun .pes odšel s s voi igi doma ^a volišče v svojem mestnem ofcraóu in ìzv-r-§;.] svojo državljansko dolžnost. Volitve se vršijo v popolnem miru in redu. Do poldneva ni nikjer prišlo do kakega incidenta. V Dredmest.n \\er,ie Montane se je zbrala pred --Oiiš^ni velika skupina žena. 11 so potrpežljivo^ čakale da so možje oddal svoje glasove Pred voliščem je v^č/e število vo-Iflcev vzklikalo svojim ženam. Prihodnjič boste tudi ve glasovale z nami! To je bila edina dos'ej znana politična manifestacija, kar se jih je pripeteo tekom dopoldneva.	„
Volitve so se zaključile povsod točno ob 18. Večina volilcev je glasovala
že dopoldne. Volitve so potekle z malimi izjemami brez najmanjšega incidenta.
V Niči sta dva neznanca z nožem napadla nekega trgovskega nameščenca in ga ranila v pleča.
Pariz, 26. aiprila. Kmalu po 20. im i zvečer so začele prihajati v Panz prve vesti o izidu volitev v i>o.sa nezuli okrožjih. Dasi približni rezultati še liso znam, kažejo že rezultati v rosa-meznih okrožjih, da je bila volila udeležba rekordna in da presega najb'ze vse volitve po svetovni vojni. zlasti Pariz ie postavil na volišče sko'o do zadnjega moža. Kljub slabemu vremena — ves dan je deževalo in od časa o o časa so se vrstili nalivi, — so -oli'ci v dolgih procesijah čakali pred volilnimi lokali, da pridejo na vrsto. Podrobni rezultati bodo znani najbrž* sele proti nutru in vlada glede irzlda volitev ter glede številčnega razmerja posameznih stramk sedaj še popolna nejasnost.
Prvi volilni rezultat je bil sporočen iz Indokine. Nezavisni konservativni kandidat ie dobil 1259 glasov, nezavisni racVikalski kandidat 869. drugi nezavisni radilkalski kandidat pa 661 g a-sov- Olede na take rezultate so v !n-lokiini potrebne ožje vol.tve.
Pričakovanja in napovedi grasieoskega tiska
Pariz 06. aprila AA. Za današnji vodni dan so Vsi strankarski listi kako- ic ze sa-mo no sebi razumljivo, obiavili r>o=leclnje voi i ice m Pri desničarskih m zmernih listih je rlominirala krilatica: >Naj mine
ne izostane, da bi se tako preprečila zmaga ljudske fronte, pri levičarskih in okrajno levičarsko ekstremističnih listih pa je bi-lo opažati veliko samozavest. Veliki nevtralni informativni lisli kakor Petit Parisien« in drii'j' pa so pozivali volilce, naj brez razlike g.<-do na volišča.
Pri današnjih volitvah ül« poslancev je šlo prav za prav za odločitev 1<: glede 2Ö0 mandatov, ker bodo o usodi oslaiih odločali rezultati ožjih volitev, ki twxlo 3. maja. Zaradi tega u-žultati današnjih volitev še ne lodo mogli jasneje pokazali kakšen bo zaključni račun, nego bodo douuščali k\.e-jemii le še lažjo prognozo o končni razdelitvi mandatov v novi poslanski zbornici. Listi napovedujejo, da se poslanska zbornica, izvoljena 26. aprila in 3 inaia t. 1- po svojem političnem setavu ne bo mnogo razlikovala od svoje prednice, ki ie bila izvoljena leta 1032. Ce bo orientaciia francoskega ljudstva krenil', nekoliko na levo, bo šlo lo v korist le komunističnim mandatom, ki se bodo morda precej pomnožili. Takšen rezultat volitev bo prisilil radikalne socialiste, da se končno opredele. Del radikalno socialističnih pristašev v zadnjem času vedno bolj odločno nastopa proti temu. da Ivi se radikalno socialistična slianka vpregla v mark<i«tični voz.
Zmerni -Ordre?, m'ali, da bo po volitvah prisio do končen» aciie zdravih narodnih sil. V n°v' poslanski zbornici bodo gotovo igrale odločilno vlogo posamezne močne osebnosti, ne pa strankarski programi m
orp-la
Radikalno socialistična »Republiques je prepričana, da bodo volitve pokazale, kako e o Francozi v ogromni večini iskreni republikanci. Socialistični »1'opulaire? nagla la, da pomenijo že današnje volitve usodni i>°' liion. iMkoinur ni tieba verovati, da bo lon-čna odločitev padla šele prihodnjo nedeljo pri ožjih volitvah- Prvo glasovanje ustvarja vselej končno osnovo celokupnega volilnega rezultata-
e vlade
Greif a ostane zvesta Balkanski zvezi, ki je nafmočnejši
steber miru na Balkanu
Atene, 25. aprila. AA. Včeraj popoldne se je po daljšem presledku spet sestala poslanska zbornica. Za sejo je vladalo ve-veliko zanimanje, ker je bila napovedana deklaracija vlade, napram kateri se spričo nenadne Demerdzisove smrti grški politični krogi v zadnjih dneh še niso mogli povsem jasno orientirati. Deklaracijo vlade je na seji poslanske zbornice podal predsednik vlade Metaxas, ki je med drugim poudaril:
Predvsem imam srečo, obvestiti parlament, da so zunanjo politiko, ki jo izvaja vlada, soglasno odobrili in potrdili šefi vseh političnih strank, ld so jo skupno z zastopniki vlade podrobno obravnavali. Crčija je zvesta ideji miru in njena največja želja je. da ohrani čim bolj prijateljske zveze z vsemi držadami, da vestno izpolnjuje pakte in pogodbe, ki jih je sklenila s prijateljskimi državami. Mi smo tesno vezani na balkanske države na podlagi balkanskega pakta, ki pomeni izredno garancijo za mir.
Vlada se nadeja, da bo narodno predstavništvo smatralo za svojo prvo skrb. da je treba revidirati nekatere določbe ustave, in odrediti posebnemu zborničnemu odboru,
da izvrši za to vse potrebne priprave. V nadaljnjem je Metaxas govoril o delovnem programu parlamenta, posebno na področju sodstva in socialne pravičnosti.
Vlada z zadovoljstvom ugotavlja, da je vojska omejila svoje delovanje na čisto vojaške zadeve in se pokorila v celoti vsem dobljenim ukazom. Danes vojska ne bo več podlegla nikakršnim vplivom, ki bi se pojavili od zunaj izven njenih vrst. Vojska je danes definitivno osvobojena sleherne možnosti da bi se v njene vrste vnašala politika.	. .
Deklaracija vlade poudarja nadalje skrb vlade za državni kredit. V to svrho bo izvajala velika javna dela ter izdala socialne odredbe v korist delavskega razreda, pn katerem bo skušala najti čim več simpatij. Z energično akcijo bo skušala omiliti odnos med kapitalom in delom, ter omogočiti njuno vzajemno sodelovanje. Ta svoj program pa bo lahko vlada realizirala le, kolikor ji bo pri tem pomagal parlament in dokler ji bo dopuščal, da vodi državno upravo.
Poslanska zbornica je sprejela deklaracijo vlade z velikim odobravanjem.
Valentin čus 1
Gorica, 26. aprila, o. V visoki starosti 74 let je preminul danes ugledni stavbenik in posestnik Valentin Cus, oče slovenske gledaiiške umetnice Vike Podgorske. Pokojni je bil med jugoslovenskim življem v Julijski Krajini znana osebnost. Zaradi svojega narodnega prepričanja je moral mnogo pretrpeti, vendar pa ni klonil in je ostal do svoje smrti zaveden Slovenec. Pogreb bo v ponedeljek.
V
Atentati, požigi in
Madrid, 26. aprila. A A. Kljub vsem varnostnim odredbam oblasti in stalnemu alarmu civilne garde ter podaljšanju izjemnega stanja se v Španiji množijo incidenti, atentati in požigi. Oblastem je uspelo vsaj do nekc meje obnoviti red in mir po večjih mestih, zato pa se je torišče politične borbe prestavilo na deželo. Tudi včeraj in danes je prišlo do cele vrste incidentov.
V	Argandi je včeraj na seji občinskega odbora nenadoma eksplodiral peklenski klenski stroj. Neki občinski svetnik je bil ubit. štirje drugi nevarno ranjeni: dva se v madridski bolnici borita s smrtjo.
Ta atentat, ki so ga. kakor kaže, izvršili desničarsko orientirani elementi, je dal pristašem ljudske fronte povod za velike demonstracije in izgrede. Zažgali so več hiš pristašev desničarskih strank. Svoje delo so malonp že opravili, ko so iz Madrida prihiteli veliki oddelki policije, da obnovijo red in preprečijo nadaljnje levičarsko maščevanje.
V	Co ri j i del Rio blizu Sevilje je skupina levičarjev vdrla v cerkev, jo oplenila in oskrunila ter zelo poškodovala. Komunistom se je pridružila precejšnja množica ljudi in je pr;šlo do vel'k'h marksist'čnih manifestacij. Ob zaključku so napol demo-lirano cerkev proglasili za svoj »ljudski dom«.
V	Giionu v Asturiji so neznanci ;z nekega avtomobila oddali več strelov na oddelek civilne garde. Več gardistov je bilo ranjenih. Prepeljali so jih nemudoma v bolnico. Eden izmed njih je dobil smrtno-nevaren strel v prsa.
0 ®
so na dnevnem redu
V Madridu sta snoči dva neznanca z orožjem napadla nekega delavca, iz Portugalske, ki je znan pristaš Gilla Roblesa. Portugalec je bil težko ranjen.
Na podlagi neke ovadbe so včeraj dopoldne policijski organi izvršili hišno preiskavo pri gospej LTraci, tradicionalistični prvakinji. Po preiskavi je bil izdan ukaz za njeno aretacijo. Ukaz je šel izvršit policijski inšpektor. Nenadoma pa sta on in aretirana Uraca z avtomobilom neznano kam pobegnila. Za njima je bila izdana tiralica.
Nunaan v Bukarešti
Bukarešta. 26. aprila. AA Gensralni tajnik turškega zunanjega ministrstva Xumon je prispel v Bukarešto, ^noči ie imel daljši razgovor z zunanjim ministrom Titule-c-m. Čeprav vladni krogi nočejo dati nikakršnih podrobnih <zjav o predmetu njun'h razgovorov. so si vendar v Bukarešti vsi na jasnem. da je g. Nu m-m prijel /ar.idi zahteve turške vlade po ponovnem utrjevat';u bo'-porske in Dnrdanelskih ožin.
Göring in Fey na madžarskem lovu
j Budimpešta, 26. aprla. AA. Po<et pru-I skega ministrskega predsednika gineiala Göringa, ki je napovedan že za prihadnje dni. bo. kakor zatrjujejo uradni krogi, privatnega značaja. Kljub temu pa -odi ravnost. da je njegovemu prhodu pripisati političen j.omen. Istočasno prispe v Budimpešto bivši avstrijski podkancclar Fcy. Oba se bosta udeležila lova ki ga priredi I ministrski predsednik Gömbös.
v Budimpešti
Budimpešta, 26. apri'a. AA. Bivši angleška zunainji minister Austen C^hambcrlain, ki je včeraj prispel v Budimpešto, je imel že včeraj celo vrsto sestankov z madžarskimi politiki, med katerimi je zbud'1 posebno pozornost razgovor z grofom Sigrai-jem. ki je v prvi dob' po vojni igral preccj važno politično vlogo. Danes je sir Cham-berlain svoje razgovore nadaljeval in sc jc sestal z več uglednimi politiki. Popoldne je iincl daljši razgovor z. zunan.im ministrom Kanyo in pomočnikom zunanjega ministra Aporom. Opoldne je kraljevi namestnik Horthv priredil kosilo njemu na čast.
Zahteve Arabcev
Jeruzalem, 26. aprila. AA. Arabski narodni svet, ki je imel včeraj važno konferenco pod vodstvom vrhovnega muftijc, je sklenil ponovno objaviti osnovne zahteve palestinskih Arabcev, od katerih Arabci ne bodo ni v najmanjši meri popustili. Tc zahteve so popolna in takojšn a ukinitev vsega priseljevanja ž:d.>v v Palestino, prepoved prodajanja zemlje Židom v Palestini im sestava arubske nacionalne vlade za palestinsko mandatsko oblast-
Narodni svet je tud: odredil, da ec mora z vso odločnostjo preprečiti vsak poskus, da bi se prekršila gencralra stavka, ki je bila proglašena v Jaffi. Tel-Avivu, Jeruzalemu in drugih mestih. Proti prekr-šiteljem te odredbe se mora postopali z vsemi sredstvi.
Glede na ta sklen so arabski demostran-tje izzvali že več incidentov. Snoči je nenadoma na«'a! požar v najsilareišem d lu mesta. Dob^o poučeni k"OQj menijo, da jc ta požar pD sic di ca o mei v enega skleda in da FO stavkujr.či Ar- bei zažgali neke trgovine. ki *><"> b:le odprte kliub stavki- Po ve->'eh iz Besinn v severni Palestini sc zve. da je nr's'o tam do zelo ve'i ki h ne-nvrov. Podrrbr.osti o dogodkih š n:.
London. 26 apri'a. AA Židovska agencija ie objavila «ane-l na po-le^tinsk,- ž:de ter ž:cb' vsega sve'a. V njfm brani «iHli-šče Židov glede na zndnre incoiente v Palestini in Hb paziva, na i nadaljujejo svoje civilizacijsko de'o in na i se ne u«atr» ši-jo nas:l;a
Friedmannova simultamka v Beogradu
llcograd. 26 aprila p. Znani poljski šahovski moister Frydman ki le sodeloval na nacionalnem šahovskem turnirju v Novem Sadu. je sinoči odierni v Beogradu «i-multanko proti 40 najboljšim beograjskim šahistom Od 40 partij jih ie 11 dobil. 7 izgubil, ostale pa so končale remis-
Jugoslovenski vojni dobrovolp na liraniku narodnega in državnega edinstva
Jubilejno zborovanje v Beogradu v proslavo 25letnice ustanovitve prve dobro vol] gke divizije
Beograd, 26. aprila p. Jueoslove-nski vojni dobrovoljri «o imeli danes v l eograjskem Sokoiskem domu svoj jubilejni kongre.r, v proslavo 25-letnice osnovanja prve doi>"3-voljske divizije v Rusiji za časa svetovne vojne. Na kongresu so se zbrali stari borci za jugoslovensko narodno osvoboienje in ze-dinjenje, da ot> tej priliki manifestirajo ne samo za svoje pravice, marveč, da ponovno in glasno povedo pred vso iucoslovenski javnostjo, da stoje budno na braniku jugoslovanskega narodnega in državnega >.m1iii-stva ter da ostanejo neomajno zvesti svojemu kralju in jugoslovenski nacionalni ideji. \:id ÓO 0 vojnih dobrovoljcev z vseh delov naše države se ie zbralo danes zjutraj pred beograjski m kolodvorom od koder so v impozantneni sprevodu z veliko jugodo-vensko trotiojko na čelu krenili po mestu, vzklikajoč kralju. Jugos'aviii in narodnemu ter državnemu edinstvu. Povorka se je ustavila pred dvorom. k;er dobrovoljri priredili dolgotrajne in tople ovacije Nj. \'el. kralju.
Slavnostno zborovanje v Sokoiskem domu. ki so mu prisostvovali zastonnik Nj. V'il. kralja prvi adjutant general Colak-Antič, za-stopniki vojnega ministrstva ter raznih nacionalnih organizacij, ie otvoril z daljšim govorom slepi podpolkovnik Luio Lovrič. ki je v zanosnem govoru orisal borbe in žrtve ju gosi oven škili dobrovoljcev za narodno osvobojenje in uedinjenje Na niegov pred-
log sla I-ila odposlana vdanostmi brzojava Nj. Ve'- kralju in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. V brzojavki Ni. Vel. kralju na-glašajo dobrovolji i. da Lodo z enako zvestobo in ljubeznijo, kakor njegovemu velikemu ot-elu kralju Uediniteliu služili tudi mlademu kralju v obrambi nedeljive jugo-slovenske domovine. nadaljnjem svojem govoru je predsednik Lovrič orisal stališče jugoslovenski h vojnih dobrovoljcev do vseh aktualnih problemov in naglasi! naslednje osnovne zahteve: 1. Lil krali in ena držat:»; 2. s]>ošt«Manj.-' ,ju?o>lovenske nacionalne ideje in njene nedotakljivosti- 3. čuvanje 'ega. kar je lìiio ust varjeno s tolikimi krvavimi žrtvami; 4. izvršno oblast v držav i morajo dobiti ljudje s polno avtoriteto, ki bodo ziesio služili kralju in domovini: 5. narodno in državno edinstvo se mora kot vrhovni zak'tn izvesti do kraja na vseli področjih narodnega in državnega življenja: (>. vojnim do!>ro-voljeeni naj se končno priznajo pravice, ki jim gredo po zakonu: 7. skrajni čas je /.o. da se ukinejo zadnji ostanki fevdalizma v državi t*»r uroči zemlja v last onim, ki jo obdelujejo; 8. jugoslovenska nacionalna ideja ne sme nikdar več bi<i predmet politične trgovine. Zbotrovalci so izvaiania predsednika Lov^riča sprejeli z dolgotrainim in viharnim odobravanjem, v tem smislu je bila ob zaključku zborovanja sprejeta ol.širna resolucija.
Ibčni zbor Rdečega križa kralje^iee
Jugoslavije
Beograd, 26. aprila V svojem domu v Simini ulici je imel glavni odbor Rdečega križa danes svoj občni zbor. Občnega zbora so se udeležil5 delegati iz vseh krajev države. Prisostvovali so mu tudi kot zastopniki Nj. Vel. kralja prvi adjutant Nj. Vel. kralja general Vojin Colak-Antič, nadškof dr. Rodič, zastopnik patrijarha, zastopniki ministra vojske in mornarice, ministra za socialno politiko in narodno zdravje, mestnega poglavarstva in dr. Skupščino je otvoril podpredsednik senata Sveto-zar Tomič. Izjavil je, da otvarja občni zbor v fmenu predsednika Nj. Vis. kneza namestnika Pavla. Nato je prečital brzojav-
ke. ki so bile odposlane s skupščine Nj. Vel. kralju P^tru II., Nj. Vel. kraljici Mariji in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu. Prečital je tudi pismo, ki ga je Nj. Vis. knez namestn;k Pavle poslal občnemu zboru.
Sledila so poročila in razprava o njih, med drugim pa je bilia sprejeta resolucija, v kateri občni zbor protestir-a proti napadom narodnega poslanca Djordje Jeft'éa na podpredsednika senatorja Svetozarja Tomiča. Ob koncu jc bila z dodatnimi volitvami dopolnjena uprava glavnega odbora
Poljsko-madžarsko prijateljstvo
Budimpešta, 26. aprila. AA. Včeraj popoldne so bili zaključeni razgovori med Góm-bösom in Koscialkowskim. V poučenih krogih trdijo, da sta državnika razpravljala o vseli vprašanjih, ki zanimajo Madžarsko^ in Poljsko ter ugotovila soglasnost obeh držav v vseh važnih zadevah. Za sedai se ne bodo vodili nobeni drugi razgovori.
Snoči je poljski ministrski predsednik prisostvoval slavnostni predstavi v operi, nato pa je bil na večerji pri zunanjem ministru Kanyji.
Zastopnikom tiska je poliski ministrski predsednik Koscialkowski izjavil da je zelo vesel lepega in toplega surciema. ki ga je doživel na Madžarskem. Globoko čutim tisočletno prijateljstvo, ki veže ola naroda, je poudaril. Zgodovina zadnjih 15 let je | o-kazala. da je napačno, če se misli, da se zveze med narodi ustvarjajo samo na po lla-gi materialnih dejstev. Moralni elementi so
močnejši in trajnejši. Poglabljati moramo duhovno skupnost Madžarske in Poljske, čemer bo najboljše služilo naše kulturno in gospodarsko sodelovanje. Ko se bom vrnil na Poljsko bom svojim sodržavljanom opisal vse lepe vtise, ki sein iih dobil na Madžarskem.
Temu sprejemu časnikarjev ie prisostvoval tudi ministrski predsednik Gömbös. Ko-sciaikovvski bo odpotoval naza> v Varšavo jutri.
Budimpešta. 26. aprila. AA. Predsednik poljske vlade K.oscalko\vsk; se je že snoči po sprejemu v parlamentu odpeljal na železniško postajo, kamor so ga spremljali ministrski predsednik Gömb»s in drugi člani vlade. Noč ie prebil v svojem spalnem vagonu Davi ob 7.50 jc odpotoval n a /,a j v Varšavo. Spremljal ga je poleg drug'h rudi poljski poslanik v Budimpešti Lepkov-
Angleži za poostritev sankcij pro&i Italiji
London, 26 aprila, w. Lord Lytton je izjavil včeraj na zborovanju v Edinburgliu, da jc izvršni odbor unije DN sklenil pozvati vlado, naj predlaga v ženevi prekinitev vseh zvez z Italijo in italijansko armado. Unija je prišla do prepričanja, da je situacija tako obupna, da se je treba za rešitev poslužiti obupnih sredstev. Mor-
ningpost« meni. da je ta predlog enak vojaškim sankcijam proti Italiji in da gre tudi za zatvoritev Sueškega prekopa. Ta ukrep utemeljujejo pristaši ekstremnih struj tako, da je boij upravičen neposredni riziko majhne vojne, če se s tem prepreči velika.
Kaj pripravljajo Nemci
Par:z. 26. aprila g. O utrdbah, ki jih gradijo Nemci v Porenju. poroča »L'Oeuvre«, da ne bodo posnetki francoske Mag'uotove linije, temveč zcrrajene enako kot znane nemške Siegfriedove linije v svetovni vojni. ki sestoje iz mre/.e strelskih jarkov, zaklonov. zveznih poti in pod/enakih letališč. List ugotavlja v nadaljnjem, da je še bolj presenetljivo kot graditev utrdb v Porenju dejstvo, da je Nemčija začela graditi nov sistem avtomobilskih cest v smeri proti Avstriji. Vse kaže torej, da bo Berlin usmeril v bodoče svojo pozornost na Prednjo Evropo in ■» tem tudi na skorajšnjo konferenco zastopnikov Male antante in P.ilkanske zveze.
Italifa še ni sklepala
Rim, 26 aprila. AA Italijanska vlada še ni sprejela nobenega sk.'ena glede turške note o utrditvi Dardanel, ki jo je prejela pred nekaj dnevi.
Hitlerjeva amnestija
Berlin, 26. aprila, o Nemški kancelar je
podpisal ukaz o amnestiij-i političnih in kriminalnih kaznjencev Iz zaporov bodo izpuščeni vsi narodni socialismi, ki so na kakršenkoli: način prekršili zakon v borbi za narodno-Äoei'tlisPčno idejo. Od amnestije so izklničeni le oni, ki so izvršili kakšen umor. Nadalje so pcmilešVni vsi krivci takozvani'h temili napadov na sedanji re-žim v Nemčiji ter vsi orni, ki so žalili Hitlerja ali k-ikegn dnr1e<>i narod no-sociaili-s^ičnega voditelja-
Nemški smrtni žarki
Praga, 26. aprila. AA. Neki tukajnšji list porora. da se v Nemčiji vrše ooizkusi s ta-kozvanimi smrtnimi valovi ki nino nič drugega kakor kratki valovi in s katerimi se Iahkn u=lavi vsak motor na daljavo.
Premestitvi
Beograd, 26. aprila, p. Premeščena sta bila katastrska geometra v 7. položajni skupini Karel Tigl iz Novega mesta li katastrski upravi v Kamniku i
f
Obmejno prosvetno delo
Mariborska ZKD je podala obračun svojega neumornega dela
Maribor, 26. aprila
V dvorani Ljudske univerzc ®t> se zbrali danes aopoiane prosvetni delavci iz skoro vseh obmejnih krajev k občnemu zboru mariborske Zveze kulturnih društev-Zbor je nudil lepe dokaze uspehov, ki jih je rocliLo požrtvovalno de*o mariborske ZKJD. Zborovanje je vodil neutrudni predsednik g. Janko Pire, ki je v uvodu pozdravil zastopnika prosvetne ob asti šolskega nadzornika 2. Alta, predsednico Ciril Metodove družbe v Splitu go. Le.-^ar evo in zastopnika ljubljanske posestrime ZK.D ■g. inž. Rusa. Sledila je prisrčna počastitev spomina umrlih prosvetnih delavcev, zlasti pa zaslužnih pokojnih prosvetnih delavcev iz vrst ZKD dr. Kodermana in šolskega upravitelja Toneta Hrena.
Pregleden prikaz vsega podrobnega dela je nudilo izčrpno poročilo marljivega ta mika g. Frana Goleža. ki je narprei omenja' delo predavateljskega in knjižničnega odseka- Mariborska ZKD imi 96 knnžnic s 5S90 knjigami. Dramski od^ek se je; pečal predvsem z izposojanjem gledaliških iger Dramska knjižnica šteje 402 gledališki igri. V zvezo je včlanjenih 344 dru-š'ev. k: štejeio skupno okoli 26(K>0 članov. Od 344 društev ima 230 lastne knjižnice s skujxü 70.000 knjigami. 120 društev 'ma lastne gledališke odre in 15 društev lutkovne odre- Skunno so imela ta društva okoli 600 gledaliških in okoli 80 lutkovnih predstav. Pev«k'h in glasbenih naklonov ie bilo 300. Vseh skupaj so priredila društva
okoli 1100 predavanj. Razniih drugih prireditev je bilo 400 Društveno pre»nož.-nje včlanjenih društev izkazuje: gotovine Din
500.000—, nepremičnin m inventarja pa za 4.00U-ÜOU dinarjev. Mar.borska ZKD j? tud v pretekli poslovni dobi podpirala včlanjena društva pri izvajanju njihovega programa ter je bila z njimi v stalnem kontaktu po okrožnicah in dopisovanju.
Blagajniško parodio je podal g- Iv^n Cvetko. Skupni denarni promet je znašal v preteklem poslovnem letu nad 48 000 dinarjev. Razrešnico v imenu nadzornega odbora je predUigal celotni uprav g Cotič Pri volii'a h je bil ponovno izvoljen za pr d-sedn ka g Janko Pire, v odbor gg. upokojeni šolsk. nadzornik Ivan Tomažič. novinar Vekoslav Spindler učiteli Fran Golež. šolski upravitelj Jožko Škikn. upokojeni nadrevident Ivam Kejžar. upokojeni jx>d-polkovnik Herman Vidmar, s!rnkovni učitelj Ivan Rrbnik. konc:T>ient dr. Franjo Kru'c. upokojeni učite! i Fran jo Bratoš in zasebni uradnik Marino Kralj: v nadzorni odbor gg. vkšm davčni kontrolor Avgust Cofi č. upravn;k Ivan Vom er. učiteli Iv-n Cvetko: v častno razsodišče n-1 g-g odvet-n ki dr. Fran jo Lipoid in dr Igor Rosina.
Po volitvah se ie razvila živahna r-'žogava o raznih prosvetnih in narodnoobr»mb-n.'h zadevah m naš: severni mej' So«-e-jetih ie b''lo več predlogov, med nvmd tudi predlog o poživi jen ju stikov mesta z dežele
•SÄ
Slovenski Invalidi
so zborovali
Za izboljšanje sedanjega invalidskega zakona
Maribor. 26. aprila
V Mariboru so se zbrali na občnem zboru oblastnega odbora Združenja vojuih invalidov za Slovenijo delegati skoro vseli krajevnih odborov iz dravske banovine. Delegati so prispeli v Maribor žu včerai ln so imeli zvečer delegatski sestanek Zborovanja sla se udeležila tudi odposlanca osrt dnjega odbora predsednik g. Nedié in g. Mrvalje-vič.
Današnje zborovanje ie otvoril predsednik g. ètefe. Na njegov predloa tta bili poslani vdanostni brzojavki Nj. Vel- kralju Petru 11. in Nj. Vis. knezu namestniku Pavlu in pozdravni brzojavki ministru za eoj-sko in mornarico in ministru za socialno polit ko in narodno zdravje-
Občni zbor je izvolil iz svoie srede za predsednika zbora g. Geča za tajnika pa g. Tonaca. Po konstituiranju verifikacijske-ga odbora, odbora za prošnie. ornožbe in resolucije in kandidacijskega odbora je povzel besedo predsednik štefe. Podal je obširno poročilo delovanja oblastnega odbora v preteklem letu. Iz poročila posnemamo, da šteje oblastno združenje 47 krajevnih organizacij. Glavno delo je bilo posvečeno tudi lani spremembi invalidskega zakona. Osrednji odbor je imel v komisiii za sestavljanje načrta o izpremembah invalidskega zakona dva člana, predsednika Nediča in
Mrvaljeviča ki sta imela zelo težavno stališče. Najiosled se je osrednjemu odboru posrečilo, da so bile izpremembe sprejete-Oblastni odbor je tudi preteklo leto mnogo posredoval pri reševanju raznih invalidskih zadev. Pošiljal je resolucije, na odločevalne činitelje in se krepko zavzemal za pra\ice vojnih žrtev. Da bi se videlo kakšno stanje je nastalo po invalidskem zakonu iz leta 1929.. je oblastni odbor sestavil statistiko, iz katere se vidi, koliko invalidov prejema invalidnino po novem zakonu in koliko je bilo reducirano invalidnin. Pri tem se je pokazala žalostna slika, da ie do 60"/o pre-jemalcev invalidnin črtanih. Prav tako se je oblastni odbor boril proti novemu pravilniku glede nakazovanja invalidnine.
0 predsednikovem poročilu se je razvila dolgotrajna razprava. Delegat ljubljanskega krajevnega odbora g. Mlekuš Je predlagal nekatere korekture invalidskega pravilnika. Svoje pripombe so stavili tudi delegati gg. Rus, Zabkar. Bokanič in drugi. Poročilo nadzornega odbora je podal g. Dornik.
Pri volitvah je bil v pretežni večini izvoljen dosedanji odbor s predsednikom g-Štefetom na čelu. Naposled ie bila sprejeta daljša resolucija, ki ima zabeležene vse zahteve invalidov, zlasti to, da se invalidski zakon iz leta 1929. izboljša kakor zahtevajo potrebe.
Maribor preko nedelje
Maribor, 26 aprila.
Slovenski trgovci
včlanjeni v Slovenskem trgovskem društvu so imeli občni zbor snoči v restavraciji Narodnega doma. Zbor je vodil predsednik g. Mejovšek Tajniško poročilo je podal g. Am'orožič; blagajniško pa g. Preac. O delovanju veseličnega odseka je poročal g. Anderle, o lepem napredku in uspehu pevskega odseka g. Weixl, o poslovanju enoletnega trgovskega tečaja pa vodja tečaja prof g. Struna. V letošnji tečaj se je vpisalo 41 učencev Pri volitvah je bil ponovno izvoljen za predsednika g. Branko Mejovšek, za podpredsednika pa g. Franjo Majer.
Sadni izvozniki
so imeli občni zbor danes dopoldne Zbor je vodil predsednik g. Kereačič. Izčrpno poročilo o delovanju v pretekli poslovni dobi je podal tajnik g. Ambrožič, iz čigar poročila je bilo razvidno živahno delovanje v prid našim izvoznikom sadja. Obravnavale so se tekoče zadeve, ki se tičejo našega obmejnega sadnega izvozni-štva.
Gostovanje Cirkovčanov v gledališču
V nabito polnem gledališču so igrali snoči na povabilo gledališke uprave člani dramskega odseka gasilske čete iz Cirkovc. Uprizorili so narodno veseloigro >Micki je treba moža«. Vrli diletantje so bili deležni viharnega aplavza za lepo igro. V uvodu je izpregovoril nekaj po-j&snilnih besed g. Debenak.
Gojenci klasične gimnazije
so imeli danes dopoldne v zavodovi dvorsu-ni koncertno prireditev s pevskimi, violinskimi in orkestralnimi točkami, ki so pričala o glasbeni nadarjenosti mladine na mariborski klasični gimnaziji. Poleg profesorskega zbora z direktorjem g. Mastnakom na čelu so se prisrčne prireditve udeležili številni starši in drugi mladinoljubi.
Grozna smrt dveletne deklice
Hčerka marenberškega mesarja, dveletna Ida se je v trenutku ko ni bilo nikogar v kuhinji polila z vročo juho Dekletce je pri tem dobilo tako hude opekline po obrazu in vratu, da je umrlo.
Velli: požar na Vrhpolju
Kamnik. 26. aprila V noči ni danes je nenadno nastal požar v stanovanjski hiši posestnika Jurja Kiemenca na Vrhpolju pri Kamniiku in je poslopje upepelil. Poleg Kiemenca sta v hiši stanovali dve stranki z več družinskimi člani- Ko ie začelo goreti, posestnika ni bilo doma Orožniki so ugotovili, da je ogenj na9tal zaradi tega ker na podstrešju tram poleg dimnika ni bil zadosti izoliran-Možno je tudi. da so se vnele butarice dračja, naložene ob dimniku Zvečer so v hiši pekli kruh in so močno zakurili. Z'irto je verjetno, da je začelo zaradi tega na podstrešju tleti. Ljudje v hiši io že spali, ko je ogenj zajel streho in se zbudili šele ko so culi pokaiti tramov j e in se ie začela pobirati streha-
Na pomoč so prihteJii gis'lci iz Kamnika in Vrhpolja. ki irm je uspelo preprečiti, da bi se ogeni razširil na sosedne hiše Klemenčičeva hiša ie pogorela do tal in je ostalo le ožgano zidov ie Pohištvo in inventar so rešili. Posestnik je bil zavarovan za 42.000 Din. a škoda je znatno večja.
Rnmii d««!»?!» Mapo ! ©®6©®©0000®g)®6i
Ptica s Stirimi nogami
Med najčudovitejše pokrajine na zemlji spada porečje reke Amazonas v Južni Ameriki, kjer so se prejšnje zemeljske zgodovinske dobe tako rekoč ohranile vse do današnjih dni. Tudi, kar se tiče živalstva. V tistih krajih živi med drugim čudna ptica honcin ah smrdljivi fazan, kakor ji pravijo beh naselniki. Ta ptič ima prav za prav še štiri noge. Poleg pravih nog, kakor jih ima vsaka ptica, ima honcin na perutih uda za prijemanje in hojo. Vsaka perutnica ima namreč na koncu dva prava kremplja, s katerima se ptica opri-jemlje, ko pleza po vejah, in ju rabi kakor prave noge. Vzlic štirim nogam pa je zelo okorna in mora uporabljati celo gla^o in vrat, da se obdrži v ravnovesji Po drugi plati pa tudi leta zelo težavno Skratka, ptica je vzlic štirim nogam na slahàem kakor ostale ptice, ki imajo samo po dve nogi. Seveda bi jo bili že davno zatrli, ako ne bi njeno meso bilo tako neužitno, ker silno zoprno smrdi. Zato ima ptica tudi ime »smrdljivi fazan.«
Poklicen reševalec
nagradnih ugank
Sodnik nekega angleškega sodišča je nedavno vprašal nekega obtoženca, kakšen poklic ima. Glasno in razločno je obtoženi odgovoril: »Reševalec nagradnih ugank vsake vrste.« Sodnik ga je ves za-
vzet vprašal: »Kaj pa je to?« In obtoženec je žurno pojasnjeval: -tZe leta rešujem v vseh mogočih časops h objavljene uganke, za katere ao razzane nagrade, a ne rešujem jih zase, temveč za druge ljudi To se pravi, jaz Jih rešujem, rešitve pa pošiljajo urednikom drugi ljudje, od katerih dobivam potem domenjene odstotke v primeru, da prejmejo kako nagrado za rešitve ugank.« Začudeni sodn k ie po pravici vzkliknil: »To pa ie najnovejši vseh poklicev!« —_
BffffBBT Elitni kino Matica — TeL 21-24
DANES PREDSTAVE OB 4. in 9 Vi
VELESENZACIONALNI SOVJETSKO-RUSKI FILM
ZILAXTO JJIEZIEÌRO

Kronika od sobote do ponedeljka
Ljubljana, 26- aprila
Podmlaaek Rdečega križa
ljubljanskih narodnih mcš.anskih in srednjih šol je nrredil dop-ndn.' v dvo -w Union a akademijo v p ros avo dn-va po-mladka R. K. Pred polno dvorano mladine in roditeljev ter pred zastopniki c*vilnih i» vojaških oblastev so nastoivle sko-'i v*e šole z najrazn<)vrKhie;šim: točk-mi. Pevski zbori so se izkazali z vzr>rno disciplino m uvežbanost jo, da so želi •nrizn-inje v-eh poslušaleme Drugi m so osv >j:,: src • z igranjem harmonik in dru^h glasb 1. z rle-klamacrami in govori Ak >d>^nvi>; je pokazala, da ie mladina v rokah idealnih vzgojiteljev. Nae,lop: v m^ah s*> 7'»*>H z vzgojnega s'al'š"a važni. da -e m'* '' na navadi /e v m'a''oKiH nastop-it-i pred pavnost-jo. Okoli 400 sodehijoj;h ie pripomoglo
7, narodno in umeN pri-'-0 do 7 m
vVega uspoha akademiji Kd.čih križarjev.
Zborovanje slavistov
V prosrtorih Slovenske Matice se je dopoldne ob prav lepi udeležb' vršil ob-ni zbor Slavističnega društva. Iz poročil, ki so jih podali predsednik univ. prof- dr. Nachtig al, tajnik prof. dr. Kolarič in b'a-gajnica prof. Vrtove e va, povzemamo, do rarviija to mlado društvo, v katerem se zbirajo predstavniki slovanskega literarno-zgodovinskega in jezikoslovnega znans'va, prav, živahno delavnost. Med drugim je Slavistično društvo sprožilo akciijo, da se obnovi izdajanje »Časopisa za slovenski jezik, književnost in zgodov:no«, vod:'lo je borbo proti monopolizacij.i šolskih knjig in priredilo oi-klus zanimivih predavanj za člane. Na koncu so b li v novi odbor izvoljeni predsednik univ. prof. dr. Nächtige! ter odborniki dr. Siebzger, dr. Ko'arie, prof. Vrtovčeva, dr. Trdinova, prof. Košak. Vilko Novaik in Janez I.ogar. za revizorja na dr. Slodnjak im dr. Rupel. Hkratu je bilo sklenjeno, do wCa.sop;s« v kratkem prične spet izba iati i<n da bo društvo v bodoče priredilo več aktualnih predavanj za š;ršo javnost-
Društvo „Tabor"
je imelo danes letno zborovanje v Trgovskem domu. kjer je odbor polagal račune o uspešnem delu v minulem poslovnem letu. J
Zbor je potekel zelo živahno, zlasti ob poročilih predsednika, tajnika in načelnika socialnega odseka, ki so vsa izzvenela v obsodbo izvestnih osebnih ambicij, ki so se mimo odbora skušale uveljaviti. Nad 200 prisotnih članov je z velikim odobravanjem vzelo poročila funkcionarjev na znanje, zlasti poročilo načelnika socialnega odseka, iz katerega je razvidno naporno delo odbora, saj je društvo nudilo dnevno do 112 brezposelnim kmečkim in delavskim fantom prehrano, ki so od lanskega oktobra doslej konsumirali okrog 32.000 porcij, in je zvišalo prenočišče iz pritlične v obsežno enonadstrop-no stavbo, ki beleži v tej poslovni dobi 21.000 prenočnin. Vrhu tega je zbralo in razdelijo okrog 17.000 Din podpor v denarju. Po razrešnici s pohvalo je bil izvoljen novi odbor, kateremu predseduje g. dr. Jože Dekleva.
V ZASTARELIH SLUČAJIH ZAPEKE SPREMLJANIH PO HEMOROIDIH IN OTEKLINAH
je naravna
FRANZ - JOSEFOVA
grenčica, užita tudi v malih količinah pravi blagoslov.
FRANZ - JOSEFOVA
voda milo učinkuje in zanesljivo odpira-a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče.
Ogl. rog 8. or. 16485/86
Velik uspeh istrske pesmi
V soboto je pevski zbor društva »Tabora« priredil ob svoji petletnici lep večer, posvečen istrski pesmi. Obisk je bil lep zlasti iz naših emigrantskih in glasbenih krogov, zaslužil bi pa večje pozornosti najširšega občinstva. Koncert je prenaša-1 tudi ljubljanska radijska postaja. Prof. Bačič je imel krasen govor, v katerem je na pesniško lep način opisal našo Istro z zemljepisnega, kulturnega in nacionalnega vidika. Ta kraška zemlja, obdana z morjem, je kakor ustvarjena za narodno pesem, a pod silo razmer je skoraj zamrl v nji mili glas ljudske govorice. Zahvalil se je vsem, ki so pripomogli temu koncertu, zlasti prof. šantlu, ki je spoznal Istrane in njihovo domovino, ko je bival v Pazinu, kjer je vneto sodeloval v narodnem kolu. Zato je tudi mogel uglasbiti istrsko pesem na tako lep način.
Istrsko himno »Predobri Bože« in pesem »Veli Jože« je zapel mešani zbor pod vodstvom dirigenta Venturinija, venec istrskih popevk pa dvoglasni ženski zbor. Zbor je za svoje predvajanje dosegel obilo priznaja. Pod vodstvom pro:", šantla je radijski orkester zaigral istrsko su:to, v katero je vpletel skladatelj krasne motive narodnih pesmi. V imenu Hubadove žu-pe je predsednik Zorko Prelovec čestital mlademu zboru, ki si je že ob petletnici pridobil ugled in priznanje za svoje kulturno in umetniško delovanje, in izrekel željo, naj se po etru vrne pesem tia, kjer je utihnila. Dvospeva ge. Ka.iinove — g. Gr-žiniča ter g. in ge. Zornada sta navduši la občinstvo, saj sta oba para zapela istrsko pesem tako, kakor jo poje naš narod Gdč. Dolenčeva je z mehkim in barv;tim sopranom zapela pesmi >Moja zemlja * in »Moj sin«. Večino čudovito lepih besedil je spesnil mladi čakovski lirik Drago Gervais. Priznani baritonist Petrovčič je zapel i-Mo-
litevi in šegavo pesem »Pjanec«. Za zaključek je zapel mešani zbor narodne pesmi, ki jih je harmoniziral prof. šantel. Poslušalci so spoznali prave biseere naše glasbene folklore. Te pesmi so polne topline in lepote. Sestavljene so tako v duhu Istre in njene narodne pesmi, da more to storiti le umetnik, ki spozna dušo naroda, ki živi z njim in ki ga ljubi. Uspeh večera je tudi njegov uspeh. Pevski zbor »Tabora« je s tem koncertom najlepše proslavil svoj jubilej, številni poslušalci so ponovno nagradili skladatelja, dirigenta, zbor, orkester in oba solista z aplavzom, ki so ga vsi zaslužili, saj so s svojim predvajanjem napravili poslušalcem redek umetniški užitek. Tako lepi stilni koncerti so v Ljubljani prav redki. Zboru »Tabora« ob njegovi petletnici prav iskreno čestitamo.
Dolžniki se gibljejo
V sejni dvorani Trgovskega doma se je dopoldne vršila anketa o ustanovitvi Društva dolžnikov in o problemu razdolžitve, v našem gospodarstvu, ki £0 jo sklicali gg. dr. Sagadin in Vladimir Remec in tesarski mojster Ravnikar. Poleg načelnika dr. Hubada kot zastopnika banske uprave je anketi prisostvovalo lepo število delegatov iz najrazličnejših krajev banovine, povabljeni pa so bili tudi zastopniki naših zadružnih central, zbornice za TOI, obrtniških korporacij in Društva posestnikov novih hiš. Med poročili so posebno pozornost vzbudila izvajanja predsednika osred-
njega odseka lesnih trgovcev škerbea, ki je v ostrih besedah pograjal zadržanje naše vlade nasproti stiskam, s katerimi se bori lesna trgovina v naši banovini, ter izjavil, da reprezentanca naše lesne trgovine odklanja vsako odgovornost za posledice. Naši lesni trgovci se vse detlej, dokler ne bo vlada posvetila potrebne pozornosti tudi njihovim življenjskim interesom, ne bodo udeleževali nobenih sej in konferenc, ki bi jih sklical centralni odbor lesnega gosp^Tstva v Beogradu. Anketa je izrazila z -o, da se morajo ustav ti ek-sekucije. doKier se razmerje med dolžn ki in upniki ne uredi s posebnim zakonom in dokler zakon o razdolžitv: ne prinese primerne zaščite vsem dolžnikom. Na predlog načelnika dr. Hubada je bil na koncu izvoljen ožii odbor, v katerem so dr. Sagadin, inž. Remec, Ravnikar in škrbec in ka-teree-a naloga bo, začrtati smernice novega društva.
VERMOUTH
boljši od vsake inozemske znamke dobite pri tvrdki
PERO KOLIČ - Dubrovnik
veletrgovina z vinom VZOREC NA ZAHTEVO: 2 orig. steklenici po 1 liter franko poštnina in pakovanje Din 80.—
Sokoli se pripravljajo za olimpiado
Pri včerajšnji izbirni tekmi so bili prvi trije Grilec.
Pristou in Primožič
Ljubljana, 26. aprila.
V telovadnici Narodnega doma je bila danes skoraj polnih dvanajst ur prva izbirna tekma Sokolov za berlinsko olimpiado. Tekmo je vodij dr Viktor Murnik. Navzočen je bil tudi savezni načelnik dr. Alfred Pichler, a zbrali so se tudi predstavniki ljubljanske sokolske župe in zastopniki posameznih društev K tekmi se je priglasilo 25 tekmovalcev- Antosiewicz Edo> Potokar Milan, Skrbinšek Marjan, Wildmann Oti, Zupančič Neli, Vadnal Jože, Forte Miroslav, Gregorka Boris in' Malnarič Janez (vsi od Sokola Ljubljane), Strgar Miloš, Merzlikin Dimitrije, Mihoči-novič Rade, Perfiljev Evangelij, Rumenčič Josip, Budja Juraj, Romelič Svetozar (vsi iz Beograda), Kujundžič Josip (Novi Sad), Boltižar Stjepan (Zagreb II). Lesjak Franjo (Celje), Primožič Tošo, Grilec Konrad in štukelj Leon (vsi iz Maribora), štukelj je danes samo opazoval, a se bo od 1. maja dalje stalno uril v Ljubljani), Pristou Janez in Košnik Milan (Kranj), Lujič Petar in KoLšek Ludvik (Split).
Sodniški zbor so sestavljali tekmovalci Derganc Stane, Simončič Vlado, Oswald Miha, šumi Peter Žilič Stane in kot pomočnik načelnika Ljubljanskega Sokola inž. Pehani Gojmir Pripominjamo, da je sodniški zbor rešil nadvse zadovoljivo svojo nalogo.
Prijavljeni Sokoli so tekmovala danes prvič v vseh predpisanih in prostovoljnih vajah na orodju, v prostih vajah in v preskoku čez konja vzdolž. Uspehi, ki so jih dosegli, so zadovoljivi in smo prepričani, da bodo do odhoda na berlinsko tekmo svoje znanje pod veščim Murnikovim vodstvom še izpopolnili Rezultati selodnevne-ga napornega tekmovanja so bili:
Od 120 dosegljivih točk je dosegel največ in s tem prvo mesto
Grilc Konrad (Maribor Matica) 110-1: 2. Pristou Janez (Jesenice) 104-7; 3. Pr;m«žič Tošo (Maribor Matica) 99.8; 4. Forte M -rcslav ("Ljubljanski Sokol) 97; 5. Zupane č Nein (Ljubljanski Sokol) 93.1; 6. Gregorka Boris (Ljubljanski Sokol) 91.5: 7- Vadnal Jože (Ljubljanski Sokol) 88.0; 8. Bud a Juraj (Beograd) 87.3; 9. Skrbinšek Marian (Ljubljanski Sokol) 86.5; 10. Wildman Oti (Ljubljanski Sokol) 86: 11- Strgar Milo« (Beograd) 83.9; 12- Malnarič Janez (Ljubljanski Sokol) 82.8.
Po tekmi se je vodnik tekme dr. Murnik iskreno zahvalil tekmovalcem za utrudljivo tekmovanje ter pozval tekmovalce na vztrajanje. Naposled moramo omeniti da je talentirani 21-letni Merzlikin Dimitrije, ki Je pri prostih vajah in na drosu dosegel izredno lepe uspehe, moral zaradi [>oškodbe na roki od tekme odstopiti, vendar pa bo prišel v poštev kot kandidat za skupno vež-hanje v Ljubljani. Tudi pri ostalih tekmovalcih bi bili uspehi še boljši, da jih niso ovirale poškodbf», zlasti na rokah (potrgani žulji). Vsekakor pa smo lahko 7. doseženimi uspehi zadovoljni, saj je začetek pokazal, da so tekmovalci že v formi in da imamo i izvrsten material.
Najkrajša imena
Ena izmed nečakinj slovitega švedskega potnika in raziskovalca Johna Eka z imenom Ida Ek, je trdila nedavno, da ima najkrajše ime. Kmalu so ji dokazali, da je v zmoti. Tako sta na Francoskem dve rodovini, ena grofovska in ena meščanska, ki se njih ime glasi O. Na švedskem je neki kraj z imenom A, v kitajski provinci Honan pa kraj Y- V Zuiderskem morju je majhen zaliv, ki ima tudi ime Y.
Ženska iz harema je postala vojak
Pri vseučiliskem kongresu, ki se bo vršil v juliju letošnjega leta. bo nastopila ena izmed najbolj zanimivih osebnosti moderne Turčije v ofine'ni misiji. To je Holida Edib, prva prvoboriteljica za ženske pravice v svoji domovini.
Življenje te dame je bilo kaj pestro. Nje oče je bil tajnik sultana Abdula Hamida. Njecrova družina je bila sveta družina, kajti izvirala je direktno od Čuvarjev Mohamedovega groba. Holido Edib so vzgajali v haremu. vendar se je že kot mlado dekle upirala tej tiraniji in je na skrivaj študirala gimnazijske predmete. Oh revoluciji ji je uspelo, da je preoblečena v moškesra ušla iz harema. Dala se je najeti za voj:čaka in je doserrla stopnjo desetnika. Državni predsednik Kemal Atatflrk. ki se je 7. njo seznanil pred nekoliko leti. jo je imenoval sveto Ivano Orienta. Holida Erlih «e bavi | s političnimi vprašanji in se prizadeva po-sehno za pomirjenje med narodi. V Londonu bo predavala o tesnejših stilih med vzhodno in zapadno F.vropo.
Rovinaste žuželke
Francoski !ftnlsM graditelji tekmujejo med sobo j 7. izdelavo čedalje manjših in če-italjp boljših »letalskih *užo1k«. Najnrvo se je pojavila, kakor znano. »leteča bolha«, ki ni bila večja od dvosedpžne vrtiljaške gondole in katere porabo bencina so računali že na četrMnke litra. Potom je priSel Potez z »martinčkom«, ki je letalske igrače na i
gumijev trak prekašal le za malo. Sedaj prihaja na trg Framanov »Moskito«, ki je opravil poskusne polete z največjim uspehom.
Takšno letalce stane komaj 20.0iV) francoskih frankov. Ima motor za 30 k. s., krilno razpetino 8 m in akcijski radij preko 350 km. Njegova čista teža znaša 140 kg, s pilotom, prtljago in kurivom pa kakšnih 250 kg.. Pri poskusnih poletih je .sf ar tal na 60 m dolgi progi, pristal pa na 70-metrski progi. V dveh minutah in iM) sekundah se je vzpel 360 m visoko in njegova največja brzina je znašala 130 km. Pri povprečni brzini 110 do 115 km. porabi malo letalo sedem litrov bencina na uro. Mislijo, da se bo to letalo zelo razširilo, saj stane manj nesro avtomobil.

Naše gledališče
Ponedeljek 27.: Zaprto. Torek 28.: Zaprto (gostovam'® ■<» r
Prva legija). Sreda 29.: Juarez in Maksimilijan. T,"<1 Sreda.
Četrtek 30. : Prva leg'ja Red Četrtek. Ponedeljek 27.: Zaprto (generalka) Torek 28.: Othelo Premiera Izven. Sreda 29.: Pesem ljubezni. Red C. Četrtek 30.: Zaprto
Ljubljanska drama pripravlja premier« Ostrovskega komedije >Gozd« v režiji Bratka Krefta Premiera bo ob koncu tedna.
V ljubljanski operi se bo v torek izvajalo Verdijevo delo >Othelo«. Tekst za to opero je posnet po Sheakeapearejevem »Othelu«. Naslovno vlogo benečanskega vojskovodje Othela bo pel Mario Šimenc, Jaga Primožič, Desdemono Gjungjenčeva, Emilijo Kogejeva, Lodovica Zupan, Cassia Banovec. Opero dirigira kapelnik Nef-fat režira Primožič Premiera bo izven abonmaja in bo edina uprizoritev tega dela pred odhodom naše opere v Split.
Zadnji nastop brez imena
Pred startom v podsa vezno prvenstvo je SK LJubljana še enkrat preizkusila svoje moča, ki pa še niso
izenačene vse
Ljubljana, 26. aprila.
Boüo^i el.tna enajstorica Ljubljane, ki bo tudi nosla n.eno une, j<e danes zadnjič nastopila še brez svojega pravega imena m pod pokroviteljstvom LNP. Tekma ni privabila največ gledalcev. kar je bito zaradi krasnega nedeljskega popoldneva skoraj pričakovati, z druge strani pa je Skoraj prav ta>ko, ker je »najboljša« enajstorica izmed razpoložljivih sil zaigrala precej šibko in se dala izdatno poraziti od druge garniture. Sicer je pa bila ta tekma le »izhod za silo«, ki je v glavnem nudila odgovornim funkcionarjem novega kluba še eno dobro priložnost da so si ogledali razpoložljive moči, s katerim; bodo morah danes teden že v prvo borbo, v poliinaJe za prvenstvo LNP. z drugoplasiranim klubom mariborske skupine — CSK.
Reprez. B : repsrez. A 5:1 (1:0)
Moštvo A: Rožič. Jut». Bertoncelj, Sočan, Ivo, Boncelj Starnberger, Gr in tal, Pikic, Jež, biki par.
Moštvo B: Logar, Hasl, Žitniik 11, Šinkovec. Kukanja, Lah, Grošelj, Sovine. Janežič. Luce, Vodišek.
Iz prvotno resnejše zamišljene tekme je nastal povprečen trenin-a. Dočim je moštvo B (belo-rdeči) stvar \zelo kolikor toliko resno in zaigralo požrtvovalno, je moštvo A (beli) zaigralo povsem ležerno in tako doseženi rezul'at ustreza pokazani igri-
Zmagoviti belo-rdeòi 90 bili predvsem na 9labŠp»Ti zato, ker sta igrate v desni strani ntipada dva igralca, ki sta imela za seboj že predtekmo; igralci Hermesa namreč niso nastopili in so morale zato skočiti nekatere rezerve To moštvo ie igralo z veliko ambicijo. Zlasti se ie dobn> držaja ožja obramba, v k'«'e ri i- bil Hasel nai-boliši branilec na polju. Mladi Žitnik mu je bil dobro v podporo. Logar mi imel prevelikega posla, edini gol je čisto njegov,
zato pa je ubranil vsaj eno te/jo zadevo v prav lepem siila V sreunji vrsti, ki je bi.u kot celota Jokai močnejša od nasprotnikove, je prav do koni_a daJ Kukanja zelo dobro partijo. Oba stranska k ri. m sca zadovoijiia Napad je mul, k-^Kor rečemo, na desnii stram dva polovična igralca in tudi sicer ni bil vigran v celoti- Gonilna sala je bil Janežič. Luce mu je dobro pomagal. vsaj pred go.oin je bil Sovine »pašen-
Na papirju »boljši« so povsem razočarali. Precej velja to za napad, ki je igral skoro v isti postavi, ki se j«; n-da^no dobro obnesla- Na igrišču je bilu okoli 2o0 ljudi, ki so hoieli še enkr&t videti famoz-no igro napadalnega trija. ToJa kd>r je prišel s tem namenom na igrišče, je bil bridko razočaran. Pik i č ni n ti povezal vsega napadu niti ni znal zaposliti svojó zvezi Tako je vvi ta formacija razpadla že od vsega počeika, a mnogo bol še ni b io niti v drugem delu igre, ko ie šel Pikič. ki je bil baje nekoliko bo'ehen. na levo krilo. Starnberger je dal evo io običa jno igro. Slaparju pa manjka treninga. Precej n-dolentno ie igrala srednja vrsta. v kateri je prišel do izreza samo sredn jri kriec. Obramba je bila zelo nesigurni. Stanko ie taktično grešil. Rožič je imel oči vidno slab dan.
Po vsem tem je bila igra precej brez vsebine. Za belo-rdeče je otvoril score Žitnik v 13. m n., beli so imeli v pol asu samo dve lepi šansi, ki pa roislu spremenili rezultata. Po odmoru je takoi v začetku Sovine poviša! na 2:0. nakar je po preteku četrt ure spustil Logar sicer lep Boncljev stre! iz daljave v mrežo. Belordeči so se v prvi naslednji akciji m- ščevali in Luce je pov šal na 3:1. V zadn jih petih minutah sta bila še Sovine in .ianežič u-nešna, tako da je končni rezultat 5:1 za »s'a'o. e«' na papirju-
S dil ie g. Deržflj-Ljubljana rez.: : Liubliana iun. 2:0 (0 0)
V p red)! ek mi je mladina dala r 'zen-" dober odpor Dve tretjini igre držala re zu]Mrt 0:0, poto n je pomnila proti Barels »mi partnerju ki je postavi' r-zu'tart 2:0. Sodil ie g. Kušar.
V püiSinale s Železničar in ČSK
V zadnji prvenstveni tekmi mariborske skupine je zmagal Maribor nad celjskimi Atletiki s 7 : 1, kar pa ni zadostovalo, da bi prehitel Cakovcanc
Klubi mariborske skupine so ime'i danes na sporedu zadnjo prvenstveno tekmo, — ki je bila obenem zadnja na vsem področju LNP — im sicer med Mariborom in celjskimi Atletiki. Maribor je imel teoretično možnost, da bi se povzpel na drugo mesto v skupim, toda le z visokim rezultatom 7 : 0 ali 8 : 1. Poročilo pravi, da se je tej zmagi približal skoraj za las, toda rezultat je vendarle ostal »samo« 7 : 1 in drugo mesto skupine je ostalo Cakovča-nom. Tako bosta mariborsko skupno v polfinalnih tekmah za prvenstvo LNP zastopala Železničar in CSK, iizmed katerih nastopi prihodnjo nedeljo Železničar na last-nm terenu proti Her-mesu, CSK pa v Ljubljani proti novi cnaj'storice SK Ljubljane.
Dokončna tabela mariborske skup ne ie po današnji teknV naslednja: Železničar
CSK Maribor Atletski Rapid
1
1
3 3
5
6
22 : 11 22 : 18 28 : 24 15 : 30 19 : 22
13
9 9 6 3
S 6 S 4 1 8 4 1 8 3 0 8 1 1
V naslednjem poročilo o zadnji prvenstveni tekmi mariborske s'kupin°*
Maribor : Atletik 7 :1 (2 :1)
Maribor. 26 aprila.
Na igrišču v Ljudskem vrtu je bila danes odigrana zadnja prvenstvena tekma v mariborski skupini, ki ie bila obenem tudi odlična za to. kdo bo drugi nasprotnik te skupine v finalnih tekmovanjih za prvenstvo podsaveza. Stanje do danes je bilo takšno, da bi bi! moral Maribor zmagati nad partnerji iz Cel a najmanj s 7:0 ali 8:1, da bi si zasigural drugo me-to v tabeli. Ta okolnost je mnogo prispevala, da se ie interes za tekmo močno dvigni! in se je kljub krasnemu izletnemu vremenu zbralo na igrišču nad 600 gledalcev.
Maribor, ki j.e nastopil kot favorit, ie imel
veliko prednost
v odločnem startu in tud; povezanosti med posameznimi deli moštva. Vidna je bila tudi njegova premoč v kombinatornem pogledu. Že od vsega početka je kazalo, da bodo gostje igrali šibkejšo vlogo in zlasti napadalna vrsta Maribora je danes zaigrala z velikim eia nam in požrtvovalnost io, pa tudi s smotreno kombinacijo :r povezanostjo do konca. Po odmoru se je udejstvo-vala tudi še zelo uspešno s streljaniem in je opravičeno izvojevala zmago, ki bi bila gotovo še izdatnejša, če ne bi bile na delu »višje sile«. Dobro razpoložena je bila !a tudi krilska vrsta, ki je bila najbolj agl'Ina ofenzivno. Ožja obramba je imela sem Ln tja nekaj kritičnih trenutkov, ki pa so minili dobro za njo.
O gostih se ne da reči
skoraj nič pozitivnega
igrali so od prvega udarca do konca povsem podrejeno vlogo, ker so se morali pač večinoma le braniti. Na trenutke so se osvobodili železnih klešč nasprotnika ter izvedli sporadičen napad, toda takšni izleti so bih prav redki. Najbolj žalostno vlogo je igrala pri njih napadalna vrsta, ki je bila kratko malo nemogoča. Krilci so se trudili predvsem defenzivno in še pri tem niso imeli mnogo uspeha. V moštvu sta bila branilca prav za prav edina, ki sta kolikor toliko dobro opravila svoje delo Med slabe točke je bilo treba šteti tudi vratar ia.
Igra sama ni bila nikako nogometno razodetje. Do odmora je tekla še nekam prijetno po odmoru pa je precej trpela tudi njena vnanja oblika. Prišlo je nazadnje tako daleč, da se je spremenila v golo borbo brez posebnih fines, v igro skrajnih naporov. ki ji je bila dosega cilja 8:1 edini namen. Domačini bi bili ta rezultat lahko tudi dosegli, če bi sodnik ne bil pri stanju 7:1 prezrl dveh hudih napak, za katerih kazen bi bili Mariborčani lahko zabili 5e tisti odločilni gol. V ostalem so se Celjani zadnjih 30 min. po4uži.l>i za vlač e-valne taktike, kar je vzbudilo med gledalci precej glasne kritike.
Prav tako glasni pa so bili gledalci tudi na koncu tekme nasproti sodniku g. Maco-ratti'u iz Ljubljane, ki je mnogo grešil zlasti glede presoje offsidov in foulov. Protest' občinstva to pot niti niso bili neutemeljeni
Ostale nogometne tekme
Celje : Celje : Amater 2:1 (0:0);
Zagreb . Hašk : Sparta 7:2 (2:1), Concordia : Hajduk 9:0 (6:0).
Vara/d n : Siavija • Gradjanski (Zagreb) 4:1 (2:1). Gradjanski je nastopil s tremi rezervami, bil pa je v formi komaj dobre četrt ure.
Beograd : BSK : Jedinstvo 4:1 (1:1), Jugoslavija : Bask' 3:2 (1:2), Sparta : Sloga 3:2 (2:1)
Dunaj : Wacker : Liberta? 1:1 (1:1). Adm'ra • Austria 3:2 (0:0), Vienna : FC Wien 1:1 (0:0), Rapid : WAC 3:2 (0:1), Favoritner AC : Sportklub 2:1 (1:0).
Prasra . češkoslovaška : Španija 1 : 0
Budimpešta . >11« : Kispest 4:2, Hungaria • Ferenczvaros 3:2, ITI. okraj : Soroksar 2:2. Ujpest : Budafok 2:1, Salgotarjan : Attila 3:2, Törökves : Phö-bus 7:0
Rim : Ambros-'ana : Turin 4:0. R:m : Triestina 1:0. Alessandria . Lazio 4:0. Juventus : Sampierdarena 7:2, Genova : Fiorentina 2:2, Palermo : Napoli 2:2 Ba-Bologna 0:0, Milan : Brescia 2:1.
ri
Lahkoafletski miting y Mariboru
Maribor, 26. aprila.
Danes dopoldne je SK Maraton na stadionu železničarja priredil lahkoatletski miting, na katerem so startali atleti Rapida. Maribora, Primorja. Jugoslavije iz Celja. železničarja in prireditelja. Rezultati so bili glede na začetek sezone prav zadovoljivi. presenetili pa so odlični rezultati ju-nioriev, med katerimi se je posebno odlikoval mladi, komaj 161etnj «Man Železničarja Zorko. Organizacija je bi)a v splošnem dobra.
Podrobni rezultati so bili naslednji:
Juniorji B-C. Tek 100 m: 1. Zorko (žel.) 12:1.
Juniorji C: Tek 1500 m: 1. Stojnšek
(Marat.) 5:17.
Senzorji: Tek 1500 m: 1. Kanerler (Zel.) 4:35, 2. ètnici (Marat ), 3. Herič (žel.).
Seniorji: Tek 5000 m: 1. Kancler (Zel.) 17:01, 2 Straub (žel.) 17:40, 3. Podpečan •Že U 17:41.
Juniorii P-C: Štafeta 4X100 m: 1. železničar I. 49.4.
Juniji C: Met diska: 1. Radoslavski 32 45.
J-i"iorji B-C: Met kopja: 1. Zorko (žel.)
22.
•Tun)ori' R- Kwln - •» 7/r-v» (žel.l i fS
.Tnn'o-5? R-C: Skok v dall'ino: 1. Zorko (Zel.) 6.12.
Ustanovni občni zbor SK Ljubljane
Na občnem zbora je bil nepričakovano močan obisk. — Harmoničen potek zborovanja, na katerem je prišla do izraza volja, da se potegne debela črta pod preteklost
Ljubljana, 26. aprila. Potreben je bil še poslednji formami akt, da se pokliče novi klub tud pravno v življenje. Ustanovni občn zbor je bil nabavi.en za soboto zvečer v zadn-jj sobi restavracije Slon. Priprav-lij-aJni odbor je imei pri tem namen, da se ta formalnost uredi diskretno — saj so imeli priti na občni zbor Primorja-ši in II. rijanj — pa da ne bi prišlo še v poslednjem trenutku do kakega nezaželenega nastopa. Pred širšo športno javnostjo pa naj bi se zabeležko rojstvo nove športne edinace na man'fe-staciiskem občnem zboru, ki ga vodstvo kiotba itak namerava sklicati v kratkem.
Toda dvoran ca pri Slonu je bila premajhna, da bi zajeta vse zammanio ki i? spremljalo nastanek novega kluba. Okoli 100 ljudi je našlo prostora v noj, vsi ostaJi so morali počakati na rezultat zhorovan:a zunaj. Za začetek je to kar dober omen!
Predsednik pripravljalnega odbora, neumorni pobornik fuzije obeh nogometnih sekcij, g. Wolf je ob otvoritvi toplo pozuiravil množico zborovalcev. posebej še predsedn ika LNP g. dr. Küst'La. Takoj v začetku je poudaril, da je ta trenutek zgodovinskega pomena za nadaljujj razvoj ljubljanskega in slovenskega nogometa sploh. Nato je v nekaj potezah naštel razloge, ki so prive J li do spojitve obeh vodiln h Ijub-fcansJcih nogometnih sekerj. Omenil je. da je naJoga ustanovnega občnega zbora. da zbere začasno upravo kltuba, ki bo po nekaj mesecih morala sklicati redni občni zbor. na katerem se bo izvolilo trajno vodstvo novega kluba. Apeliral je na prijatelje našega nogometa, naj ne samo moralno, temveč tudi gmotno podprejo novi klub, ki bo zlasti ob težavnem začetku svojega de-lovatnja potreboval znatnih sredstev. S tem j*e bi občni zbor otvorjen.
V imenu LNP je predsednik dr. Köstl pozdravil občni zbor. Ta dogodek v našem športu rti pomemben samo za Ljubljano, temveč sploh /a vso športno Slovenijo. Od njega si mnogo dbetajo LNP in vsi člani, ki so v zastopani, saij pomeni sairaojo o.: e g), kar je bilo pri nas nezdravo. LNP v njih sklepih, ki so bili potrebn ~ 1 črt izvedle, enodušno manifestiral svoje s'mpatìje za ta korak. Ce bo delo v novem klubu pošteno, bo moralo biti «s-pešno. Cestita k temu koraku vodilnih ljubljanskih klubov jn mu želi mnogo uspeha.
Tajnik pripravljalnega odbora g. Ce>k je nato podal kratko sliko c poteku .pogaianj med obema skupinami, ki to se razvijala na desetih sestankih in sejah med 5. tnaroem m 24. _iprilotr. in v tekiu 'katerih je bilo potrebno prebroditi mnogo težav, premagati mnogo predsodkov in obdelati ne»l>roj po 'rob-nosti, da je stvar f'iisla do srecacja zaključka in ustanovnega oočnega zbora. Z obo«stransko dobro voljo, s pomočjo prijateljev akcüje v Beogradu in doma so se hitro rešile vse neizbežne formalnosti hi tako smo sedaj na tem. da vso akcijo zaključim ).
Potem so bi'la pravila novega kluba soglasno sprejeta. Predsedujoa; je konuno oprav.1 še poslednjo formalnost, dal je na glasovanje listo novega odbora, ki jo je prečita1! g. Albin Turk-Predsednik Karel Soss, I. podpredsednic Ivan Krali, II. podpredsednik Aleksander Friedrich, 1. tajnik Oktavij Cek, II. tajnik Ivan Ilovar, I. blagajnik Anton Kane, II. blagajnik Gangl Herbert, gospodar ing. Josip Kobi, tehnični referent Nedjeijko Buljevič, odborniki: Nahtigal, Sibenifo, Rebec, Klavora. Kuhar. — Nadzorni odbor: gg. dr. Ku-helj, Šetina, insp. Zaje, Tavčar Ante. Hafner Josip. _ Razsodišče: gg. dr. Jenko, dr. Dougan, ing. Rohrmann Goslar, Ciril Lužar.
Vodstvo občnega zbora je prevzel novi predsednik g. Soss, ki je obljubi, da bo, čeprav težko prevzame to mesto, vodil posle do rednega občnega zbora. Z občnega zbora so bile poslani brzojavni pozdravi JNS v Beogradu 'in odi onima prijatelji ma kluba in članoma JNS gg. Pavličeviču in Klemenčiču.
Pri slučajnostih se jc v besedilen dvobojiu Debelak - Krati razdsfla še •kritična opazka na naslov pripravljalnega odbora glede prvotne sestave liste novega odbora — še enkrat in upamo. da rosW'-rc. je š\f'gnila mimo rahla senca prošlosti — priznati pa jt treba obema govornikoma, da sta v elegantn h izvajanjih strogo stvarno obravnavala zadevo in žela za svo;c tnisR. kv sta .fih razvila, splošno odobravanje Prišlo .ie nato še do v.raza požrli spoznanje, da so nrvs v Zagrebu in Beogradu izigravali drugega pro tj drugemu v šWlo obeh in da se prav kar odvija iz Zagreba akera. ki nn oslabi že v začetku udarno moč prvega moštva novegn kluba. Seveda bo naloga novega odbora, dn skuša tako početi" temeHito preprečuj, kn-r mu ho s podprv-o v podsavezu in savezit lahkr usne-'o Tembili ker so r>rav v snveznih krogih po večini pozdravHj ljubljansko
>«4m«9Md,
0i„
ie bolj osvežnie,
iiditaa pri uporabi.
NIVEA PASTA ZA ZOBE
Normalna tuba Dia, velika dvojna tuba 10.— Din.
aikciso, kar je med drugim razvidno že iz okolnostl, da v Beosradti že stavlja-io Ljubljano glede nogometa v eno vrsto z Zagrebom, s Sptitom, z Beogradom. Ce hočemo ustvariti ta pričakovanja. bomo morali napeti vse site in vsi ki pridemo v tem pogledu v poštev: soortna javnost s posetom igrišča, klubsko članstvo z delom v klu-bu in za klub, moštvo z uspehi na zelenem politi. V te> smeri je tudi predsednik v svojem zaključnem govora usmeri! to-
pel poziv vsem v pošte v prihajajočim
č-nitefem.
Pri pojaviti zastrupljeni«
povzročenih po pokvarjenih jedilih. Je pravočasno uporabljena naravna
FRANZ*J OSEFOVA
grenil ca dobro sredstvo
Op rag & 6». IMS f»
Smuk s Triglava
Zmagovalec — SkalaS Ciril Praček v rekordnem času 6 : 43
Mojstrana, 26 .aprila. Za zaključek sezone je pr .redil danes JZSS kot vsako leto tradicionalni smuk s Triglava LetoSnja proga je bila dolga 7 km, višinska razlika je znažala okrog 1200 m; trasa je šla izpod Rjavine v sme. ri koče v Zgr Krmi ter nato še enkrat v ostrem smuku do Debele bukve in cilja.
Na startu Se je točno ob 11. zbralo devet tekmovalcev ki so v kratkih presledkih zdrveli v n žino
Podrobni rezultati so bili naslednji: 1. Praček Ciril (Skala) 6:43, 2. Stopar
Rudi (Ljubljana) 8:14.1, S. Urbar Slavko (Skala) 8:37, 4. Klančnlk Gregor (Mojstrana) 9:40.4, 5. Barberfč Stjepaji (Maraton Zagreb) 9:58.2, 6. Polajner Cveto (Mojstrana) 11:06.2, 7. Rihar Ivan (Ilirija) 12:00. 8. Otroba Stane (Ilirija) 15:06.1. Deveti tekmovalec je moral izstopiti, ker si je zlomil smučko.
Popoldne ob 17 je bila v hotelu »Triglav« razglasitev rezultatov in razdelitev dariL Vreme je bilo ves dan krasno, za to prireditev visoko v planinah in sredi snežne narave — pa naravnost idealno.
Občni zbor mariborskega zimsfcosportnega podsaveza
Maribor. 26. aprila
Ilic, A. Cerin. J. Kraišek. dr. H. Velk^r, V- Vezjak. F. Vetrih. J. Konič. J. Gladnik, 0. Farnezzi. V. Korhar. V nadzorni odbor sta se izvolila narodni poslaner dr. Jančič
Danes dopoldne je bil ori »Orlu« redni r in ravnatelj Kodošek. v častno iazsodišče
letni občni zbor MZSP. ki ga te otvoril in vodil požrtvovalni predsednik s. kapeian Miloš Gnus. Po uvodnih formalnostih je najprej pozdravil delegate posameznih klubov, imenoma pa zastopnika Tujukoproniulne zveze v Mariboru narodnega poslane« dr. Ivana Jančiča, zastopnika mestne občine mariborske g. ravnatelja Rodoèka. zastopnika SPI) in »Planinskega vestnika« g. dr Tominška itd. Nato je g. Gnus v kratkih orisih podal poročilo o delovanju podsaveza v preteklem letu. Dejal je da kateor povsod, tako tudi v MZSP ziuiskosportno delovanje v pretekli sezoni ni kilo najboli plodonosno. To pa ne po krivdi MZSP aH posameznih njegovih članov, ampak zaradi pomanjkanja glavnega faktorja — snega> MZSP je i mei na sporedu važne tekme, ki bi gotovo dvi gnile nivo smučanja in zanimanja za nas beli sport Največ nad je MZSP polagal na izvedbo državnih prvenstvenih tekem, ki jih je pripravil i velikimi žrtvami do najmanjših podrobnosti, in od katerih je pričakoval tudi gmotne koristi. Na žalost pa se tekme zaradi pomanjkania snega niso ogie vršiti. Prav ta zima ie nazorno po-Vmulti. da Maribor in n'eaova okolica zaradi nizke lege nista najboli pripravna za zimski sport. Zato je upravni odbor na svojih sejah mnogo razpravljal o tem, kako in k.ie bi se dalo ustvariti sredi&e zimskega sporta za področje MZSP v višii in zanesljivi legi, kjer bi bile absolutno sigurne snežne lege. Za tako središče M bile seveda potrebne zim9kosportne naprave kakor skakalnice, planineke koče. dobre dovozne ceste. telefon itd. MZSP je že našel več primernih točk in bo naloga bodočega odbora, da izbere za zimskosportno središče ono mesto, ki bo nudilo našemu športu največ ugodnosti. Finančna stran MIZSP je zelo ugodna. MZSP se je posrečilo, da je likvidiral skoraj vse stare dolgove, ki so ga tla Čili že leta in leta. odbor pa ie tudi plačal redno vse tekoče izdatke te>r velike stroske za priprave za državne tekme. Da se je to posrečilo, gre zasluga v prvi vrsti banovini, mestni občini mariborski mariborski Tuj-^koprometni zvezi in poaoiilnici Narodni dom. katerim podpornikom je g. Gnus v imenu MZSP iz ekel najtoplejšo zahvalo-
Iz tajniškega poročila, ki ga le nodal agil-ii i tajnik g. Fra njo Vetrih. ie razvidno, da je v MZSP včlanjenih 15 klubov z 238 verificiranimi tekmovalri.
1'odsavezne tekoče zadeve so se obravnavale na 19 sejah razen tega oa so se vršili tehnični ogledi na terenu, ki iih Je bilo 6. 0 delu posameznih društev v pretekli sezoni upravni odbor MZSP zaradi slabe zime nima prave slike, vendar se lahko trdi. da je večina članov tudi v preteklem letu ohra-nila znano delavnost, kolikor so jim razmere dopuščale. Razmerje podsaveza do članov je bilo nadvse prijazno in tudi člani so vsestransko izpolnjevali svoie dolžnosti. Tudi odnošaji do naše vrhovne oblasti, do JZSS, so bili morda letos najbolj korektni, v glavnem zato. keir je MZSP zavzel samo opazovalno stališče, posebno v sporih in zadevah Pltnice. ki še vedno razburja športne duhove. Neugodne snežne razmere niso dovolile izvedbe celotnega sporeda, ki so si ga člani, odnosno podsavez začrtali v začetku sezone. Od celotnega sporeda ic bilo izvedenih le 9 tekem. Letošnje prireditve so ponovno pokazale, da število tekmovalcev stalno pada in se tekem udeležujejo le oni. ki so več ali manj sigurni uspeha. Ta pojav, ki ni omejen ie na področje MZSP. zahteva nujno reorganizacijo tekmovalnega sistema Na pobudo JZSS so člani in podsavez ustanovili mladinske odseke, katerih naloga je organizirati športno mladino. Žal ie zopet bila neugodna zima, ki je prekrižala račune, vendar se je vsaj pri nekaterih Slanih toliko storil«, da so položen: temeLii. na katerih se bo v količkaj bolj ugodnih zimah gradilo lažje in hitreje.
Sledilo je blagajniško poročilo vestnega blagajnika g Vekoslava Golokovièa. Denarni promet je znašal v pretekli sezoni 104.740.50 Din. Podsavez ie svoie obveznosti v preteklem letu plačal, kakor dosedaj še nikoli. Na dolg na skakalnico ki je znašal «980 Din. je MIZSP odplačal fiOOrt Din. Ves dolg MZSP. ki je znaSsl leta ;9S4. še R980 Din se je znižal v L 1935. na 2701.50 Din.
Po kratkem odmoru <*o sledile volitve in se je soglasno izvolila naslednia nova uprava;
Predsednik kap. Miloš Gnus. upravni od-kor- dr. Stane Lutman. Tedi Voglar J. F;-«er. V. Forstnerič F. Kebrič. L. AljanČIČ. V- Golubovič, 0. Cvirn. dr. R. Kac. kap.
pa dr. Tominšek. inž. àia i mer ravnatelj Loos in dr. Bergoč.
Pri slučajnostih so sprego.-orili le dr Jančič, ravnatelj Rodošek in dr Tominšek, nakar je predsednik Gnus zaključil občni zbor. ki je bil vseskozi stvaren ter je pokazal strnjeno fronto naših zimskosportnih pionirjev.
Raiid MSK (Mariborskega smučarskega kluba). Dne 24. t. m. je bii občni zbor MSK, na katerem je bilo sklenjeno da se Klub razide. Klub je v šestih letih obstoja častno rešil svojo nalogo s tem. da je organiziral in populariziral spowtao smučanje in v tečajih izvežbal na stotine izvrstnih teK-movalcev in naraščaja Vse to delo l>o ▼ bodoče prevzel mariborski zimskosportni podsavez, ki mu je mariborski smučarski klub tudi odstopil vse premoženje.
Razpis
propagandnega labkoatletskega mitinga dne 9. in 10. maja
2SK Hermes priredi dne in 3. maja IV. veliki propagandni tahle-teniškj turnir v dvorani hotela >Metropol< v Ljubljani.
Igra se po pravilih JTTS z oficielnimi žogami. — Igralo se bo v naslednjih disciplinah; 1. v moštvih — prijava 30 Din, 2. v singlu gospodov — 15 Din. 3. v singlu dam — 15 Din, 4. v singlu junioriev — lo Din, 5. v doublu gospodov — 25 Di-n 6- v mixe-du doublu — 25 Din. Priiave se pošiljajo na naslov Kovač. Bleiweissova 5 III. do 1. maja. — Žrebanje bo v petek 1. maja ob 20. v restavraciji »Keršič« ob Celovški cesti. V^ak klub ima pravico delegirati po enega zastopnika.
Čas igranja: v soboto 2. maia ob 15. igrajo moštva, ob 20. finale. Ostale discipline v nedeljo od 8- dalje. — Vse discipline se igrajo po čistem cup sistemu ln sicer discipline 2 in 3 na tri dobljene sete, ostale na dva dobljena seta. Moštvo tvorita dva igralca za single in en doulrfe par po Da-wis cup sistemu. Vsak klub lahko postavi poljubno število moštev. Disciplino 4 lahko igra tisti, ki na dan 3. maia še ni dopolnil 18. leta.
Protesti se bodo uvaževali le. če bodo vloženi pol ure po odigrani partiii s kavcijo 50 Din, ki se ob ugodni rešitvi vrne. — Nagrade: Prvi v disciplini 1. rnrejme prehodni pokal gosp. senatoria Marušiča, ki ga brani ZKDKM Zagreb. — Prvi v discipiini 2. prejme prehodni pokal, ki ga brani z dvema zaporednima zmagama Ladislav Hex-ner (ZKD) Prvi v disciplini 3. prejme prehodni pokal, ki ga brani ga. Kononenko (ZSK Hermes).
Turnirski komite: dr. Mauri, dr. Zabrad-ka. Roth, Kalda- Vodia turnirja? Kovač Valentin, namestnik; Drovenik Franc. Vrhovni sodnik; Drovenik Dorè, namestnik; Dji-novski Vojislav. Zapisnikar: Stepančič.
Razpis
propagandnega table-teniškega turnirja dne 2. in 3. maja
ZSK Hermes v Ljubljani priredi v soboto 9. ob 15.30 in v nedelio 10. maja dopoldne »b 10. na igrišču ASK Primorja, Tlr-ševa cesta, propagandni omejeni lahkoatletski miting kot prireditev po dolžnosti.
Prireditev bo na tekališču. dolgem 420 m, pokritem z ugaski, ki ima 4 nedvignjene zavoje. Pravico nastopa imajo voi verificirani tn nevenliclrant atleti klubov, članov JLAS iz dravske banovine. Prijave s priloženo prt-javnino Din 5.- za točko in osebo ter Dm 15.- za moštvo je poslati naioozneje do 2. maja opoldne na naslov Senčar Lado, Ljubljana Nabavijalna zadruga usi. drž. žel. Šiška. Naknadne prijave, kakor tudi prijave brez prijavnine, se ne sprejema».
Nagrade; pri 5 tekmovalcih dve priznani-ct, pri več kakor 5 tekmovalcih bi priznani-ce; enako velja tudi za moštva. Tekmovanje bo po pravilih in pravilnikih JLAS- Spored in vrstni red je naslednii-
Prvi dan ob 15. uri 30 min-: 1. tek lOo m seniorji 2. skok v daJjatvo seniorji. 3. tek 15<no m juniorii C 4. met krvv gle seniorji, 5. met diska 16 kg Juniorji C. 6. tek 400 m seniorji, 7. skok -v daljavo ju niorji C. a met kopja seniorji. 9. tek 200 m juniorji C. 10. troskok seniorji. 1. troskQk juniorji C, 2. tek 800 m seniorji.
Drugi dan ob 10- uri dop.» 1. tek 200 m peniorji. 2. tek 100 m juniorji C. 3. skok v višino juniorii C. 4. skok v višino seniorji. 5. tek 1500 m seniorji, 6. met krogle juniorji C. 7. met diska seniorji. 8. met kopja 600 gr. juniorji C. 9. tek 5000 m seniorji 10. met kladiva seniorji 11. štafeta 4 krat 1C0 m.
>iüTEO« pöswäeljsWa Maja
Teden dni filma
Ruski film „Zlato jezero"
Ruski film si zadnje čase čedalje bolj osvaja svet. Tudi v Ameriki, kjer se doslej tuji filmi niso mogli udomačiti, je začel doživljati zavidanja vredne uspehe. To ni nič čudnega kajti Rusi, ki že od nekdaj slove kot prvovrstni igralci, so znali dati svojim filmom razen prvovrstne igre tudi tehnično popolnost, ki je ne zmorejo ne Nemci ne Američani.
Film »Zlato jezero«, ki ga igra te dni Elitni kino Matica kot zadnji ruski film te sezone, ima vse lastnosti prvovrstnega filma. Zanimiv je po svoji napeti vsebini, ki kaže boj raziskovalcev za odkritje nekega jezera, o katerem je znano, da je v njegovi bližini obilo zlate rude. Na skoraj nepremagljive ovire nalete pogumni raziskovalci, ki jih vodi zalo dekle. Divja plemena se jim upirajo, ker vidijo v njih smrtne sovražiike. Najstrašnejši je prizor, ko zažgo ti divjaki gozd. skozi katerega se pomika ekspedicija; pogumni raziskovalci se komaj rešijo. Konec je srečen. Odkrijejo zlato jezero, vodnica in inženjer, ki je prišel raziskovat pokrajino, se pa vzameta.
Film bo le še nekaj dni na programu. Zato naj nihče ne zamudi lepe priložnosti in si naj ga ogleda. Ne bo mu žal.
„A življenje teče dalje
Slavni filmski komik (Jliarli* Chaplin, o katerem so listi pred nekaj dnevi pisali, da je v Hongkonsu umr'. K sreči -e je izkazalo, da je bila vest posledica nesporazuma. V Hongkongu ie namreč umrl samo njegov tajnik
SaU
V »Slogi« je bila snoči premiera prvega jugoslovenskega zvočnega filma >A življenje teče dalje« z Ito Rino in Zvo-nlmirom Rogozom v glavnih vlogah. Vsekako je pozdravljati, da se tudi na filmskem področju polagoma osamosvajamo. V tehničnem pogledu je ta domači film
že razmera o dober. Snovno je mestoma morda malo šibek, a je folkloristiöno zelo zanimiv in je igranje dobro. Tako Ita Rina kakor Rogoz sta se v svoji vlogi vživela in ju odlično podajata. Domači film vzbuja v Ljubljani mnogo zanimanja.
žena v sodobnem svetu
Zunanji znaki ženske neenakopravnosti
Znana kulturna delavka iz Zagreba profesorica dr. Milica Bogdanovičeva po-kazuje na nekatere teh znakov v svojem članku. »Na razmišljanje« (»Ženski po-kiret«), kjer pravi med drugim, da so to na videz povsem malenkostna običaji, ki pa se jih večina talko z vam h izobraženih žensk rada oklepa in kaže s tem svojo iroferiornost. Kot enega izmed toliKvh običajev sma'tra to, da se vsaka neporočena ženska imenuje gospodična, pa naj bo v še tako visoki starosti in naj je tudi ustvarila takšna dela, da se lahko primerja z vsakim moškim- »Zdaj si pa mislite, da bi uglednega javnega delavca petdesebih let nazivali gospodiič samo zato, ker je neože-njen!« pravi dr. Bogdanovičeva, ki mend, dja hi se morala vsaka zrelejša ženska imenovati gospa Zainiimivo je, da so podobni članki z isto zahtevo izšli že nekajkrat v čeških listih.
Tudii drugi primer, ki ga navaja dr. Bogdanovičeva je uvaževanja vreden: »Koliko je mnogim, tudi izobraženim ženam še v krvi, da se odrekajo človeškemu dostojanstvu, še bolj kaže to, da potem, ko se po-TOče, same sebe obsojajo prostovoljno na večni posesivni genštiv- Ljudstvo imenuje poročene žene 'Petrov ičika, Payloviöka, a fivne gospe uživajo v tem, do se podpisujejo Milka J. Petroviča, Anka dra. Pavlovima. Teh reči pa ni zakriviti zakon, nego se žena sama ponižuje kakor kaka derrsi-mondka z rokavico, ki ji jo je daroval njen rzdrževatelj.«
»Ta navada se je zasidrala tudi v slovenščini, kjer se preprosta žena imenuje Smre-karjeva- Gotovo je prvi naziv bolj* v
duhu našega jezika kakor drugi; poleg tega pa drugi tudi ne ustreza bistvu današnjega ženinega položaja, ki je vendar tako neodvisen od moža, kakor ni bil doslej še nikdar, in ko je toliko žen samo svojih, navezanih samo nase in na nikogar drugega.	_
Umor matere iz plemenske blaznosti. V
Hamburgu je ustrelil 25-leten moški svojo mater, ker je sramotila sebe in svoje pleme (Sippe), ker se je poročila z ne-arijcem. Pri sodnem zasliševanju je zatrjeval morilec svoje matere, da je bii zavoljo njene poroke izpostavljen nezaslišanim napadom. To so dokazi, kam fašistična nestrpnost vod.i ljudi.
Dve ženi odlikovani z najvišjim redom častne legije v Parizu. Sta to: ga. Paul Dup-ny, ravnateljica velikega dnevnika »Excel-eior«, ki je s svojim žurnalističnim delom podpirala vse «ociialme reforme, ter ga. Colette, znana nadarjena pisateljica, katere dela so prevedena v mnogo drugih jezikov-
Sylvia Pankhurst gospa britanskega imperija«. To je hčerka 'Aangležinje Emmcline Pankhust, po vsem svetu znane, neustrašene borilke za žensko volilno pravico, zastopnica tako zvanih sufražetk, ki so mnogo po zaslugi njene vztrajnosti še d^-nes streho vseh »dostojnih in trezno mislečih mož«. Toda kljub -tem možem po tej ženi posivi"'; v Angliji lep spomenik, zdaj so pa odlikovali še njeno hčerko Sylvio, ki •< hodi po stopin jah svoje matere, in sicer za it i eno delo v službi soc:alnih in mirovnih idej- Progres vendarle zmaguje ce'o v konzerva tivo'i A ngl i
Križi In borbe
naših železničarjev
Zbor slovenskega dela Združenja jugoslovenskih narodnih železničarjev
Ljubljana, 26. aprila.
V dvorani palače OUZD so se davi Zbrali delegatje Združenja jugoslovenskih narodnih železničarjev z vsega področja ljubljanske direkcije da na letni skupščini pre tresejo svoje stanovske zadeve. V imenu odsotnega predsednika Zupančiča, ki si ni še do kraja opomogel od pravkar prestane hude bolezni, je zborovanje otvoril podpredsednik Jenko, nato pa je tajnik MüMer poda! obširno poročilo, ki obravnava pestro množico socialnih in službenih zadev, za katerih rešitev se je združenje v preteklem letu borilo in se še bori
Poročilo navaja najprej skrbi in težave okrog pravilnika o voznih ugodnostih, glede na katerega je organizaciji uspelo doseči nekaj novih zboljšanj, zakona o prometnem osebju, ki se baje pripravlja, ter znižanja prejemkov, ki je oktobra lanskega leta tako občutno udarilo naše železničarje. še posebno težaven je položaj delavcev gradbene stroke, ki so büi de sembra in januarja prisiljeni, da počivajo po 10 do 16. v nekaterih sekcijah celo <k> 20 dni, v februarju pa spet 6 do 8 dni. Med njimi so očetje s številnimi rodbinami, a njihov zaslužek mnogokrat krije komaj prispevke za davek ter /a pokojninski in bolniški sklad. . Oblastni odbor s? je ponovno obrača! na vse istance in poudarjal povsod, da s tem delavstvom trpi glad še okoli 10.000 družinskih članov. Delavci ne prejemajo po pravilniku Tsagotovljenih dopustov, po vrhu pa je v septembru izšla še odredba generalne direkcije, ki določa, da se računajo v dopust tudi nedelovni dnevi. Nič manj ni pereče vprašanje njihov? stalnosti., saj so v območju naše direkcije številni delavci, ki imajo do 7 let nepretrgane službe xa sabo, dasi bi smeli to zahtevati že po
končno rešilo tako, da se vsa zemljišča ob progi in na postaji oddajo v zakup in uporabo samo železniškemu osebju po določeni enotni ceni. V množici drugih drobnih vprašanj zavzema posebno mesto vprašanje prometnih zvaničnikov, ki imajo šolsko izobrazbo za uradnike, a sP ne morejo priboriti do prevedbe, ker manjka kreditov in mest. Ljubljanska sekcija združenja je štela ob pričetku zaključnega poslovnega leta 4763 članov, dne 1. aprila letos pa samo še 4098. Veliko število članov je organizacija izgubila samo zaradi znižanja prejemkov v oktobru. Na koncu je tajnik odločno izjavil, da zaradi prezaposlenosti drugod odslej ne more več prevzeti svoje funkcije.
Po poročilu blagajnika Jesiha so po. zdravili skupščino še predstavniki centrale ter beograjske in zagrebške oblastne uprave, član centralne uprave Outrata pa je navajal še nekatere zanimive podrobnosti iz bojev združenja za napredek železničarskega stanu Zastopnik ^Sloge« Kompare je očrtal delovanje prosvetne matice naših narodnih ž?lczn;čarjev. ki beleži prav lepe uspehe V njeni glasbeni šoli se zbira 276 učencev, ki jih poučuje 16 učnih moči. Marljivi pododseki delajo tudi na Jesenicah, v Novem mestu in v Trbovljah V enakem snrslu je poročal mariborski delegat Vokač za tamošnjo »Dravo«, ki šteje 1169 podpornih članov in katere glasbena šola ima 126 učencev. Spričo lepega razvoja, ki ?a kaže na vseh področjih glasbene vzgoje. je -.Drava« zaprosila za svojo šolo za pravico javnosti. Predlog o ustanov'tvi posmrtninskega fonda je skupščina soglasno odklonila, pač pa je odobrila znesek 40.000 Din za zgradbo lastnega društvenega doma Ko je bila na predlog predsedn*ka nadzornega odbora Jenčiča soglasno sprejeta ra*-rešnica staremu odboru, je bil po kratkem poročilu predsednika kand:dacijske-ga odseka Kureta izvoljen novi odbor, v katerem so predsednik inž Roglič, podpredsednika Jenko in Makovec, tajnika Danev in černač in blagajnik- Jesih
dvojnojamasta vretenca kakor ribe, tudi močne peroti, v kljunu pa zobe.
Zanim:vo je. da je priroda že pri ribah položila osnovo za nadaljnji razvoj. Izpo-polnujoč samo izvestne ude v težnji za čim boljšo uporabnost so se razvile z rib
pljučaric v devonski formaciji dvoživke
in plazilci. Spajajoč poedine organske lastnosti, a vedno v težnji, da čim bolje ustrežejo, so se razvili po stranskem steblu rodovnika živali ptiči, glavno steblo je pa stremilo kvišku, k sesavcem.
treh letih. O vseh teh zadevah je oblastni odbor poslal na odločujoča mesta posebno spomenico, a doslej še zmerom zaman. Glede na spremembo delavskega pravilnika so se raznesle govorice, da bodo med drugim razveljavljene določbe, ki zagotavljajo najmanj 160 ur dela na mesec in ki govore o stalnosti delavcev po 3 letih Zato je centralna uprava r.a pebudo Ljubljane izposlovala, naj se objava novega pravilnika odloži.
Podrobno je tajnk poročal še o napredovanju delavcev strojne službe, o razmerah v pokojninskem skladu z.a delavce, v katerega so bili delegatje voljeni že v jeseni leta 1934, a danes še niso imeli prilike, da predlože svqje zahteve na glavni skupščini in o vprašanju mesečn;h odmorov za prometno osebje, ki so bili v novembru iznenaia ukinjeni. Teh odmorov so bili deležni uslužbenci, ki vrše težko, odgovorno službo po 16 do 17 ur na dan brez kake posebne nagrade in ki niti letnega odmora ne morejo izrabiti v efeloti.. ker ni kreditov za njih nndome-stovanje; Odpor, na katerega je naletela ukinitev, je dosegel, da je bila krivica kmalu popravljena. V upravi bolniškega fonda zastopniki narodn'h železn:čarjev doslej žal še niso mogli doseči večjih uspehov. Zaradi zmanjšanja prejemkov so tudi prispevki v bolniški fond občutno padli. Samo pri ljubljanski ob'astni upravi bo nastavljeno osebje plačalo poslej za 26 Ó00 Din manj prispevkov na. mesec, prav: toliko pa tudi železniška uprava, tako da bo 624 000 Din manj letnih dohodkov: fond za vso državo pa jih bo imel za 4 milijone manj. Precej pozornosti je oblastna uprava posvetila tudi pravilniku o upravnih stanovanjih in oddaji železniškega sveta v zakup. To vpraša nje se je na prizadevanje organizacije
Iz akvaristove torbe
O cevoustnih ribah
čopičaste škržnice imenujemo razne vrste rib, ki nimajo navadnih škrg. temveč čop.če, slično kakor imajo ličinke razffrh rib in dvoživk vejnate škrge. V skupino čopičastih škržnic spada morsko šilo, iglasto bitje, ki išče zaščite tudi v kozolnjakih, v katere se zarije skozi iz-metno odprtino. Algovnice so nam znana bitja, podobna morskim konjičem, samo da jim gledajo iz trupa listnate kožne krpice, tako da jih oko. če se drže z repom steben halug. niti ne opazi
Morskega konjiča bolj poznamo. Domu-je med vodn:mi rastlinami ter je v morskih akvarjih zavoljo svoje ljubkosti priljubljen gost. Vse čopoškržnice plavajo bolj ali manj v navpični legi trupa s pomočjo hrbtne plavuti. Morski konjiči so bili v starih časih zelo čislani, kajti ljudje in mazači so jim pripisovali zdravilno moč. Konjič, obešen na obleko ali vtak-njen v žep kakega človeka, je zbujal poželenje po spolnem udejstvovanju. Posušen in zmlet v prašek je bil lek proti pasji steklini. Z njih pepelom, pomešanim s kisom, so si mazali plešci glave, da bi jim zrasli lasje. Vse čopičaste škržnicc imajo cevkaste gobčke in namesto z luskami se ponašajo z oklepnimi ploščicami.
Sličen gobček kakor morski konjički ima tudi rod kriloplutnih konjičev, samo da je podstojen, pri čopičastih pa nakon-čen. Majhne ribice so to, rep je vreten-čast. trup pa v oklepu Prsne plavuti so velike, krilate in med mehkimi šibicami je tudi pet bodic, ki jih sicer nima noben drug ribji rod v prsnih plavutih. Repna plavut je vodoravna kakor pri kitu. Te zelo ljubke ribice žive ob obalah Indijskega in Tihega morja Zelo majhen je krilati konjič (Pegasus natans L.), ki so ga baje videli pri Andamanih. ko je na kratke razdalje plaval po zraku in uporabljal prsne plavuti kot padalo, kakor ribe le-talke..
V severnih krajih Tihega oceana živi rod cevokljunačev. v tropskih morjih pa rod cevoustnih bičorepcev. katerim izra-seta 1 do 2 šibici repne plavuti v b:ču podoben podaljšek. V Atlantskem morju ob ravniku živi Fistularia tabaccarla z dolgo ustno cevjo, dolgim kačastim, rja-vordečim. ob straneh z modrimi pegami okrašenim trupom; repna plavut je v obliki mlaja, iz sredine pa gleda podaljšek dveh srednjih šib;c v obliki dolgega biča.
Zatem sledi rod morskih klfunačev ali slok. Mali morski kljunač je ribica, ki ne zrase čez 15 cm Trup je zelo čokat, kljun dolg živi v vseh morj'h zmernesra in toplega pasu. Rod Amohisilidae ima tudi eevkast kljun ob straneh je zelo stisnjen, ves trup je v oklepu, hrbtna plavut pa štrli čez kratko repno Ba^e plava v navpični legi.
Med tem ko je poslednji rod še podoben ribam, nas pa rod ccvoustn'c to pre vaja v skupino čopičastih škržnic. Ta rod , zastopajo tri ribice toplega Indijskega J oceana Ustna cev je širša in tudi ostali I del g'ave nalikuje na morskega konjiča i Modro plavutasta cevoustnica ima razen že omenjeno značilne glave tudi škrž-ni čopič Prva hrbtna in repna plavut sta do'gi. prsni plavuti sta veliki ln krilati, trup je pa ves v oklepu.
Seznanili smo se / vsemi ribami s cev-kasto podaljšanimi usti. čudna bit;a so i vse te ribice kačje, ptičje in zmajske oblike. Pri ugotovitvi podobnosti teh rib z drugimi živalmi sc spominjamo okameni-ne jurske tvorbe, ki nam pokazuje žival, imenovano ribatič (Ichthyoornisl. Ta ima
200letni tulili v
Neznan požigalec je polil lesene dele zgradbe z bencinom in zažgal
Dobova, 26. apri la. , V noči na 24. t. m. je požar upepelil čez 200 let star mlin ob Sotli, ki je bila nekakšna mlinska zadruga. Imel je nam- i reč šest posestnikov, ki so imeli devet kamnov in pa stroj izdelovanje ječmenove kaše. Ogenj je v nekaj trenutkih zavzel vso zgradba. da ni bilo mogoče ničesar rešiti Gasilske čete ki so prihitele gasit, niso mogle mnogo opraviti, ker je leseni mlin gorel z velikim plamenom, že pred tednom je hotel mlin nekdo za-
žgati a je mlinar požar pravočasno preprečil'. Našel je z bencinom prepojeno gobo in treske. Zdaj pa se je požigalcu naklep posrečil Znaki kažejo, da je požigalec po.il vse lesene dele mlina z bencinom, po katerem je daleč na okoli smrdelo in je stala v mlakah mastna voda Mlinar Hotko je bil zavarovan za 60.000 Din. a drugi so se šele nedavno zavarovali, škodo cenijo na 300.000 Din. Potrebno bi bilo. da bi občina organizirala nočno stražo proti požigalcem
Josip šuštaršie f
Medvode. 26. aprila
Na svojem domu v Seničici pri Medvodah je umrl daleč naokrog znani 64 letni g. Josip Šuštaršič, posestnik, trgovec, gostilničar in župan medvodske občine- Pred nekaj meseoi jc začel resno bolehati. Iskal je pomoči najprej na kliniki v Zagrebu, nato pa v ljubljanskem LeonišSu. kjer so zdravniki, ko so hoteli izvršiti operacijo, ugotovili želodčnega raka v neozdravljivem <=tanju. Njegova čvrsta narava se je dogo upirala. Tc dni je bil spet prepeljan iz Lconišča na dom. kjer ga je smrt rešila nadaljnjega trpljenja.
Z g. Josipom šuštaršičem lega v grob mož starega kova. poštenjak. znača:než in dobričina- S svoio neumorno delavnostjo in trgovinsko nadarjenostjo si je pr boril lepo premoženje.
Njegova vinsko trgovina in goslilna slovita daleč naokrog. Njegovo nesebičnost in poštenost so zlasti cenili domači občani, saj je nad 20 let županoval veliki medvod-ski občini Prvič ie bil izvoljen za župa,na 1. 1914- ^r je županova! do 1. mb. Od loia 1925. do svoje smrti je bil z malm presledkom spet na čelu občine. \ času svojega županovanja si je pridobil mnogo zaslug. Pod njegovim županovanjem je bi'a zgrajena nova moderna šo^, ki je ponos občine. Tudi mnogo drugih komunalnih del je bilo izvršenih v tem času- Bil je ■tudi velik podpornik humanih in nacionalnih društev. Dalje časa ie bi upravni »veiniik 'in odbornik Kmečke posojilnice ljubljanske okolice v Ljubljani.
Posebno priljubljen ie bil med lovci. Zelena bratovščina ga je po vse.i pravici prištevala med najbolj pravične lovce- Za lov mu ni bila odveč še taka žrtev- Lastnik, odnos.no sozakupnik medvodskega loj ^■a je bil nad 20 let nepretrgano. Pred ( Ich je skupaj z Jurijem Verovškom in Jo«ipom Mailenškcm ponovno združil občinstvo lovišče. zda i pa so že vsi v večnem lovišču. Pred tremi leti je umrl Malensek. dobro leto za tem Verovšek in zdaj še sam.
Pogreb uglednega pokojnika bo v torek ob pol 17. uri na župnijsko pokopališče v Preski- Naj počiva v miru ob vznožju me-d vedski h gričev, ki jih je tako ljub d Njegovim svojcem naše iskreno sozaljc
Pol stoletja že deluje CMD, darujmo še za pol stoletja!
čudni izletniki cb tuji divjačini m ribah
Višnja gora 26. aprila.
Med dolenjskimi lovci in ribiči se živahno komentira obisk zasavskih kolesarskih izletnikov ki so prišli uživat dolenjsko pomlad, za priboljšek pa so kar tako kakor Robinzoni streljali divjačino in lovili ribe. seveda vse v tujih revirjih.
Orožniki iz št. Vida na Dolenjskem so ugotovili naslednje zanimivosti. Skupina kakih 10 kolesarjev je privozila iz Litije preko Bogenšperka v Temenico. S seboj so imeli kotel, šotore, trobila in razne športne priprave. Utaborili so se v gozdičku poleg Fajdigovega mlina v Temenici. ki je znana ribolovna voda, last nekega litijskega ribiča.
Čudni izletniki so se utaborili kakor Robinzoni, nato pa so si razdelili delo. Ločili so se v dve skupini; ena se je napotila na lov s puškami, druga pa je šla lovit ribe. Medtem pa je bil obveščen o neljubih gostih tudi temeniški ribiški paznik, ki jih je javi; zakupniku revirja.
Litijski zakupnik je najel takoj avto in se odpeljal v spremstvu šentvidskih orožnikov v Temenico, kjer so zajeli podjetno izletniško družbo. Med taborniki so bili starejši in mlajši izletniki, mladina in očetje. Ves dogodek so prijavili oblastvom zaradi prepovedane tatvine pa pridejo ovadenci pred tukajšnje sodišče. Kakor so dognale dosedanje poizvedbe, je v skupini litijskih izletnikov nekaj lovcev in ribičev, ki so imeli zaradi prepovedanega lova in ribolova že opravka z ohlastvi. O izidu obravnave, za katero vlada splošno zanimanje, bomo poročali.
Družabni večer s plesom Sokola I na
Taboru v soboto 2. maja bo zadovoljil stare in mlade saj bosta sodelovala celotni društveni orkester in jazzorkester. Pa tudi za okusna in cenena okrepčila bo dobro preskrbljeno.
JNAD . Jadran«. Drevi ob 20. bo v lokalu debatni večer, članstvo naj se ga udeleži v čim večjem številu. Vabljeni tudi člani »Edinstva«.
Vsem sorodnikom, prijateljem in znanccm sporočamo žalostno vest, da nas je za vedno zapustila naša iskreno ljubljena iftama, sestra, teta, svakinja in tašča, gospa
§ i
MESARICA, GOSTI LN ICA RKA IN POSESTNICA
dne 26. t. m. v 80. letu starosti, previdena s tolažili sv. vere.
Na zadnji poti jo spremimo v torek, dne 28. aprila 1936 ob 4. uri popoldne iz hiše žalosti. Poljanska cesta štev. 68, na pokopališče k Sv. Križu, kjer jo položimo v rodbinsko grobnico.
Ljubljana, Baden b. \V., San Francisco, dne 26. aprila 193b.
Žalujoče rodbine:
AN /,K , INŽ. SAN DKK, DR. SMOLE. BEZLA J in ostalo sorodstvo.
Sveže najfinej^ | norveško K I B J K OLJK
iz lekarne OR. li FU'COLI J.A V LJUBLJANI — se .tnporoCa oledim tn slabotnim ^seoam
rrenchfcoate
ter vsa
OBLAČILA
</ ogromni izberi odlično izde 'ana si nabaviu-naiußoHneie
pri Preskerju
Sv. Petra t. 14
r»Mon «-te'
Kupuite domače blago !
□□□□□□□□□□□□□G
z vsem inventarjem, ležečo na zelo prometni cesti v Zagrebu, takoj ugodno prodam. V poštev pridejo samo dentisti z den-tistično koncesijo ali zobozdravniki. Praksa se da še razširiti. Prodam samo za gotovino.
Interesenti naj naslovijo svoje ponudbe pod šifro »Zahnpraxis na Publicitas d. d. Zagreb. Ilica 9.
Skladišče za Jugosl.: Jugofarmacija d. d. Zagreb, odd.: Kozmetika.
UreJo> Davorin Ravljen. — Izdaja m iconzordl »Jutra« Adoll Hlbnlkai. — Za Narodno tiskarne d. d. kot tlskarnar!» Franc lezeréek — Za inseratn» del Je odgovoren Alojz Novak. — Val t Lctubljan.