it'-JO
JANUAR	
1 P Novo leto	
2 S Izidor	
3 N Ime Jezusovo	
4 P Tit. škof	ff"
fi T Sv. Simeon, st.	
G S Trije Kralji	
7 C Feliks	
8 P Severin	+
9 S Vital	
10 N Sv. Družina	
UP Higinij	
12 T Arkadij	
13 S Veronika	
14 O Hilarij	
IG P Paul. pušč.	+
IG S Marcel	
fcRIKAN
Slovenec
PRVI SLOVENSKI LIST V AMERIKI
Geslo: Za vero in narod — za pravico in resnico — od boja do zmage!
GLASILO SLOV. KATOL. DELAVSTVA V AMERIKI IN URADNO GLASILO DRUŽBE SV. DRUŽINE V JOLIETU; S. P. DRUŽBE SV. MOHORJA 1 CHICAGI; ZAPADNE SLOV. ZVEZE V DENVER, COLO, IN SLOVENSKE ŽENSKE ZVEZE V Z EDINJENIH DRŽAVAH.
(Official Organ of four Slovenian Organizations)
NAJSTAREJŠI IN NAJBOLJ PRILJUBLJEN SLOVENSKI
LIST V ZDRUŽENIH
DRŽAVAH AMERIŠKIH.
ŠTEV. (NO.) 7.
CHICAGO, ILL., TOREK, 12. JANUARJA — TUESDAY, JANUARY 12, 1937
LETNIK (VOL.) XLVI.
Francoska armada pripravljena, da vkoraka v špansko kolonijo Moroko, češ, da se tam izkrcavajo nemške čete za pomoč španskim nacijonalistom. — Anglija obljubila, da bo Franciji stala na strani. — Naziji zanikajo resničnost teh vesti. — Krvavi boji za Madrid.
Pariz, Francija. — Nova napeta situacija je nastala vsled španske vojne, ki grozi, da bo še druge države zapletla v spopad. Francija je odločena, da poseže v spopad in Anglija se je izrazila, da je pripravljena, stati ji pri tem na strani. Povod za to novo vznemirjenost so dala poročila, da pošilja Nemčija svoje čete pod krinko "prostovoljcev" na pomoč španskim nacijonalistom in jih izkrcava v španski koloniji v severni Afriki, v španskem Moroku, ki leži južno od Španije, neposredno preko gibraltarske ožine.
V nedeljo je poslala francoska vlada poveljniku španskih upornikov, generalu Francu, poziv, naj takoj prepreči nadaljno iz-krcavanje francoskih čet v španski koloniji, kajti drugače bo Francija primorana nastopiti z vso odločnostjo, in sicer po pogodbi, ki se je sklenila v letu 1912 med francosko in špansko xrlado, pakateni^ate «? obe drža« obvezali, da ne boste dopustili, da bi se čete kake tretje dr-
INAVGURACIJA GOVERNER J A
Hinoiški governer inavguriran za drugi termin.
Springfield, III. — Med
mnogimi državami, ki začetkom tega meseca vpostavljajo nove governerje, kateri so bili izvoljeni v novemberskih volitvah, je tudi država Illinois. Tozadevne anavguracijske slavnosti, ob katerih' je nastopil nov termin dosedanji gb-verner Ilorner, so se vršile v tukajšnjem mestu ta ponedeljek opoldne in so bile nekaka obnovitev podobnih proslav pred štirimi leti. Na tisoče in itisoče demokratov iz cele države, zlasti pa še iz chicaškega okraja, je prispelo v tukajšnje mesto, da priso-ip. p o m embnao) u._ dftgock
-ku.
-o-
zave nastanile bodisi v španskem l PREDSEDNIKOVA POSLA-
Moroku, bodisi v francoskem Moroku, ki meji na španskega.
Francoska vlada je izjavila, ako se špansko uporniško poveljstvo ne bo odzvalo v najkrajšem času temu pozivu, da izžene nemške vojake iz Moroko, bo francoska vojska v Moroku, ki šteje okrog 100,000 mož, vkorakala v špansko kolonijo. Ker bo pri tem treba, poslati rezerve tudi i? Francije same, je Anglija obljubila, da bo poslala na pomoč svoje čete, da bodo zavarovale francosko mejo ob Nemčiji.
Nemška vlada v Berlinu nasprotno odločno zanika resničnost francoskih vesti, namreč, da se nemške čete izkrcavajo v Maroku. Francija pa nasprotno poka-zuje na to, da je iz teh zanikanj previdno izpuščena beseda "prostovoljci" in da pod to krinko pošiljajo naziji svoje čete v Španijo.
Med tem pa se za Madrid sam bije najhujša bitka, kar jih je še bilo tekom sedanje vojne. Kakor navadno v takih bitkah, tudi zdaj obe stranki poročate o zmagah.
-o-
REV. VITAL VODUŠEK V CHICAGI Zadnji četrtek večer je dospel v Chicago veleč. g. Vita) Vodušek, in se je ustavil začasno v župnišču pri sv. Šte fanu. Zadnjo nedeljo je imel deseto sv. mašo in pridigo, med katero je na kratko obrazložil namen svojega prihoda med ameriške Slovence, ki je poživeti in dvigniti akcijo Za Baragovo semenišče v Ljubljani. Veleč. g. Vodušek je župnikoval dosedaj v Trbovljah in je rodom Ljubljančan. O domovini ve marsikaj zani" mivega povedati in smo se ga zelo razveselili, kakor upamo, da se ga bodo tudi po drugi naselbinah, ko jih obišče. V nekaj dneh bo odpotoval proti zapadu, kjer bo imel misijo-ne in tridnevnice po raznih župnijah.
NIČA O PRORAČUNU Washington, D. C. — Pred obema kongresnima zbornicama se je pretekli petek prečitala poslanica predsednika Roosevelta, v kateri je ta podal svoja pripo ročila glede dohodkov in izdatkov vlade v prihodnjem fiskalnem letu, ki se prične s 1. julijem. V njej se je izrazila napoved, da se utegne tekom prihodnjega leta nabrati rekordni znesek na davkih, namreč preko sedem miljard dolarjev, ne da bi bilo potrebno naložiti kake nove davke. Opozoril' je predsednik v poslanici predvsem delodajalce, da je v prvi vrsti od njih odvisno, ali se bo izbilanciral proračun, namreč, da ne bodo stroški presegali dohodkov, in sicer s tem, da bodo dali delo brezposelnim, s čimer bo breme za podporo brezposelnim padlo z vladnih ramen. Kakor pa predsednik domneva, bo potrebnih še poldrugi milijon dolarjev za relifna dela.
-o-
KAZEN ZA PRODAJALCA NARKOTIČNIH SREDSTEV Peiping, Kitajska. — Kot nekako javno svarilo, naj se preneha kupčevanje z narkotičnimi sredstvi, je bil pretekli petek tukaj ustreljen pred množico 10,000 gledalcev 32 letni Lu Ju-hsin, ki je bil obsojen zaradi razpečevanja teh sredstev. Pred-no se je izvršila smrtna obsodba, je bil obsojenec prepeljavan po mestnih ulicah, privezan k vozu, in s plakati se je svarilo občinstvo, naj se vzdrži te trgovine.
-o-
ŠPANSKA VLADA IZGUBI
0B0R0ZEVA-NJEJTAUJE
Italija zvišala izdatke za vojne priprave.
Rim, Italija. — V osnutku za državni proračun v prihodnjem fiskalnem letu, ki se prične s 1. julijem, je Mussolini ponovno zvišal izdatke za vojaštvo in vojno opremo, da ta nova svota presega celo izdatke zadnjega leta, ko je Italija imela svojo vojno v Abesiniji. Celotni proračun je določen na okrog ene in en četrt miljarde dolarjev. Od tega zneska bo šlo več kakor eno petino za vojne priprave. Proračun izkazuje primanjkljaja okrog 168 milijonov dolarjev. Veliko pozornost posveča Mussolini graditvi aero-planov in pa kolonizaciji Abe-sinije.
-o-
POZIV ZA ODPRAVO OTROŠKEGA DELA
Washington, D. C. — Predsednik Roosevelt je pretekli petek poslal na govehiei je ' 19 držav apel, naj tekom tega leta pritisnejo na svoje zakonodaje, da bodo te odobrile amendment k federalni ustavi, po katerem se bo prepovedalo otroško delo. Od kongresa je bil amendment sprejet že pred dolgimi leti, toda države so se obotavljae, da bi ga ratificirale, in je to doslej storilo le 24 držav, dočim jih je potrebnih 36, da bo amendment u-vel javi jen.
----o--
ZAPLEMBA LASTNINE ZA
PAPEŽ NAMERAVA POZDRAVITI KONGRES
Vatikan. — Z ista odločnostjo, kakoršno je pokazal, ko je kljub težki bolezni naslovil svojo božično poslanico po radio na krščanski svet, se sv. Oče pripravlja, da bo po radio mel govor in dal svoj blagoslov evhari stičnemu kongresu na Filipinih, ko se bo ta zaključil 7. februarja. Kakor že poročano, se je stanje papeža zadnje dni nekoliko izboljšalo.
DAVKE
Chicago, 111. — Uradniki tukajšnjega Cook okraja so se zadnji teden bavili z načrtom, da se izda povelje za zaplembo osebne lastnine tistih, ki niso plačali v letih 1928 do 1935 davkov na to lastnino. Niti 54 odstotkov teh davkov ni bilo plačanih in po nekem zakonu države Illinois, ki se doslej ni nikdar uporabljal tukaj, ki pa je po podeželskih mestih v južnih krajih države nekaj navadnega, ima. okraj pravico do zaplembe premoženja za neplačane davke.
KRIŽEM SVETA
— .
—	Bukarešta, Rvimunija. — Rumunske ženske se čutijo ižaljene, ker ni tukajšnja vlada nič ukrenila, da bi se jih pritegnilo v vojaško službo, kakor to delajo nekatere druge države, ter so poslale vladi tozadevni protest.;
—	Berlin, Nemčija. — Filmske slike, ki kažejo slavnosti ob poroki nizozemske presto-lonaslednice z nemškim princem, je vlada prepovedala kazati v Nemčiji. N^ ve se, ali .j«. . . ,	ali stalna.
_ Riga, Latvija. —' Komunistična internacijonala kaže očitno nevoljo nad tem, ker se Švedska obotavlja, 'da bi se združila z Rusijo proti fašizmu, ter skuša ostati nevtralna. Moskva povdarja, da se Švedska moti, ako misli, da bo mogla obdržati nevtralnost.
--o--
UMIRAJOČA MATI PO
RODILA Oakland, Cal. — S kroglo v glavi je umirajoča 19 letna Mrs. Elsie Randall dala življenje novorojenčku, dočim je sama par minut nato umrla. Otroku se je rešilo življenje s pomočjo operacije, ki so jo izvršili zdravniki nad umirajočo in nezavestno mlado materjo; operacija ni pospešila materine smrti, pravijo zdravniki, kajti rana, ki jo je imela v glavi, je bila usodna. Kot morilca je policija aretirala 21 letnega soproga ženske, s katerim sta živela ločeno. Zatožila ga je njena teta, ki je bila tudi ranjena. Obtoženi zanika krivdo.
RAZBITA
POGAJANJA
Vprašanje zasedbe tovarn od strani delavstva tvori zapreko za nadaljnje pogovore.
_ Federacija nasprotna
stavki.
Detroit, Mich. — Pogajanja za sporazum v avtomobilski stavki med General Motors in unijo avtomobilskih delavcev niso vodila do nikakega zaključka in unija je izjavila, da je pripravljena "za boj do skrajnosti", dokler ne bo izvojevala svojih zahtev.
Kakor se ugotavlja, tvori zapreko, da bi se poganjanja nadaljevala, edino zahteva General Motors, da morajo stavku joči delavci prej zapustiti tovarne, predno bo korporacija pripravljena za nadaljnje pogovore. U-nija odgovarja na to zahtevo, da se ne upira izpraznitvi tovarn, ako se korporacija istočasno obveže, da ne bo otvorila v njih o-brata, ali vzela iz njih strojev in druge opreme, ali pa z grožnjami prisilila delavstva, da bi Šlo na delo, dokler se ne doseže sporazum in se otvori normalno delo. Korporacija na to zahtevo ne pristane, češ, da je zasedba tovarn od strani delavstva nekaj nezakonitega in se mora ta nezakonitost brez vsakih pogojev odstraniti.
Governer Murphy, ki je doslej skušal posredovati med obema skupinama, je uvidel, da je njegovo delo brezuspešno in ga je opustil ter bo v naprej prepustil posredovalno delo federalni vladi.
Poleg borbe, ki jo vodi unija avtomobilskih delavcev proti General Motors, pa se ji stavijo zapreke tudi iz vrst delavstva samega. Ta unija spada pod Lewi-sovo delavsko organizacijo in proti njej so se izrazile strokovne unije, katere so članice delavske federacie; te unije so poslale apel na General Motors, naj se ne spušča v pogajanja z Lewi-sovo skupino, češ, da to ni prava zastopnica delavstva.
-o-
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA"
Iz tf ii g osi ar I/ e
Od monopolske uprave zabranjeno sajenje tobaka sili kmete v Slovenski Krajini, da ga na skrivnem sadijo, a so pri tem zasačeni. — Ljubljanska megla zakrivila večjo nesrečo. — Smrtna kosa in drugo.
Iz Slovesnke Krajine
Dolnja Lendava, 16. dec. 1936. — Pred nekaj leti je bilo sajenje tobaka v Slov. Krajini zelo razširjeno. Pridelovali so tobak tudi že pred vojno. Mnogo tobaka je sadilo tudi to in ono veleposestvo in sicer boljše in slabše kakovosti. Tako se je ohranila velika množina tobačnega semena. Ko pa je bilo potem sajenja tobaka prepovedano, se je ljudstvu vcepila misel, da je gojilo tobak še nadalje kljub prepovedi. Tako se je tobak gojil v precejšnjih množinah še pred par 'leti po koruznih njivah, kjer ga je bilo težko opaziti. Na ta način se je sajenje tobaka ohranilo še dc danes v navadi. Finančni cr-
V vodnjak je padel
Tragična smrt je zadela šmiklavškega mežnarja Franca Kržnarja, ki je bil že 73 let star. V Sotanjskem je pomagal posestniku Kokotu pri nekem delu ter se je po noči napotil proti domu. Spremljal in svetil mu je Kokotov fant, ker je bila pot precej ledena in radi strmine nevarna. Sredi poti pa je starček poslal fanta domov, češ1 da sedaj ni več nevarnosti in pot dobro pozna. Fant še ni prestopil domačega praga, ko je naenkrat odjeknil v noč smrten krik. Kokoto-vi so pohiteli za Križnsrjem ter šele po dolgem iskanu odkrili, da je padel v novozgrajen vodnjak, ki še ni imel ograje. Pri padcu v veliko globino si je razbil na dnu
priči
DVE LADJI
Berlin, Nemčija. — Španska vlada ni ugodila zahtevi nazijev, da bi oddala materijal, ki ga je zaplenila na neki nemški ladji. Nemški ultimat za to je potekel v petek in tako namerava nazij-ska vlada izpolniti svojo grožnjo in oddati dve ladji, kateri je u-grabila španski vladi, na razpolago poveljstvu nacijonalistov.
PRIPRAVE ZA KRONANJE KRAL1A
London se pripravlja na slovesen dogodek, ki se bo vršil 12. maja. ko bo kralj Jurij kronan. Slika kaže delavce, ki so zaposleni s postavljanjem galerij za gledalce, ki bodo prisostvovali slovesnosti.
gani pa zasledujejo sajenje tobak? s . tako vzomostij in |vfrdnjaka glavo ter obležal
pridnostjo, da jim skoro ne uide več noben sadilec tobaka. Tako so 5. novembra letos naredili finančni organi preiskalo pri enem posestniku v Črensovcih. Po daljši preiskavi so našli velik šop stebelc s semeni in ga zaplenili. Listje je bilo že potrgano s stebelc. Odnesli so vse skupaj na finančno kontrolo v Beltince, odkoder bo šla uradna ovadba radi kršenja prepovedi.
-o-
Nesreča radi megle Ljubljana, 16. dec. 1936. — Včeraj bi se bila v bližini mesta skoro pripetila huda nesreča. Nad mestom in ljubljanskim poljem je ležala gosta megla, ki je tudi žarometi niso predrli dalje ko na nekaj metrov. Ob tem času se je vračal z Gorenjske proti Ljubljani 60 let stari gonjač Jakob Cepuder z dvema konjema. Nenadoma je za njim privozii tramvaj. Voznik je v zadnjem hipu z vso silo zavrl voz. A ni mu mnogo pomagalo. Voz jc že z vso silo zadel v konja, ki ju je vrgel na obe strani proge, kjer sta obležala, gonjač pa je padel z vso silo na obraz in je bil v hipu ves krvav.
-o-
Huda nesreča na Verdu
V Kamnolomu državnih železnic na Verdu je prišlo do hude nesreče. V tem kamnolomu so delavci rastreljevaU kamenje. Med delom pa se je naenkrat utrgala velika skala ter pokopala pod seboj 64 'letnega delavca Matevža Isteni-ča. Ko so delavci odstranili težko skalo in izvlekli izpod nje Isteniča, je imel ta zlomljeni obe nogi, udrt prsni ko*, ter druge hude notranje poškodbe. Domači zdravnik je nudil Isteniču prvo pomoč, obenem pa je bil poklican iz Ljubljane reševalni avto, ki ie Isteniča prepeljal v splošno bolnišnico. Za Isteniča skoraj ni več upanja, da bi ostal pri življenju.
Igrajo
Iz Ljubljane poročajo, da. so se po mestu in okolici razpasle razne igre kot "21" mav-šelj" in druge. Strastni hazar-distj igrajo po raznih lokalih in beznicah za velike svote. Neki Miha z Gorenjskega je v dveh urah zaigral 9 tisočakov. Ljubljansko okrožno sodišče ga je obsodilo na 800 Din denarne kazni in v povračilo stroškov 500 Din. Poleg tega so mu še zagrozili z zaporom.
-o--
Smrtna kosa
V Ljubljani je umrl Davorin Topolovec, inšpektor državnih železnic v pokoju. — V Breži-'cah je umrl Josip Zohrer, krojaški mojster. — Na Črnučah je umrl Peter Lampič, bivši krojaški mojster in posestnik star 80 let. — V Ljubljani je umrl Mihael Bajd, višji poštni uradnik v pokoju.
--o-
Nesrečen padec | V Vrenski gorci pri Sedlar-jjevem je 67 letna posestniko-va žena Marija Kajbova pad-.la po stopnicah s podstrešja in se močno pobila, da so jo morali odpeljati v celjsko bolnico.
■-o-
Nesreča pri delu
Z Jesenic so pripeljali v ljubljansko bolnico 39 letnega tesarja Adolfa Pangartnerja s Koroške Bele. Delal je pri neki stavbi na Jesenicah pa jo prišlo do nesreče, da je padel s precej visokega odra in dobil nevarne zunanje in notranje poškodbe.
o--
Suho bodo uredili
Iz Rečice ob Savinji poročajo, da bodo v kratkem pričeli z urejevanjem hudournika Suhe, kj dela veliko škodo posestnikom vasi Kokarje. Stroški so preračunani na 300.000 Din. Delo, kakor je verjetna, bo trajalo dve leti.
»ran
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 12. januarja 1937
Amerikanski Slovenec
Prvi in najstarejši slovenski list v Ameriki.
Ustanovljen leta 1891.
Izhaja vsak dan razun nedelj, ponedeljkov in dnevov po praznikih.
Izdaja in tiska: EDINOST PUBLISHING CO.
Naslov uredništva in uprave: 1849 W. Cermak Rd., Chicago Telefon: CANAL 5544
Naročnina:
Za celo leto ........................................
Za pol leta .........................-................ "0
Za četrt leta ........................................ l :,u
Za Chicago, Kanado in Evropo:
Za celo leto ..................-...................$6-00
Za pol leta .......................................... 3 00
Za četrt leta ........................................ 175
Posamezna številka ..........................
The first and the Oldest Slovene Newspaper in America. Established 1891.
Issued daily, except Sunday, Monday and the day after holidays.
Published by: EDINOST PUBLISHING CO.
Address of publication office: 849 W. Cermalt Rd., Chicago Phone: CANAL 5544
Subscription:
For one year ......................................$5.00
For half a year ................................ 2.50
For three months ...........................
Chicago, Canada and Europe:
For one year ......................................$6.00
For half a year .................................. 3.00
For three months ........................... 1-75
Single copy ........................................ 3c
Entered as second class matter November 10, 1925, at the post office at Chicago, Illinois, under the Act of March 3, 1879.______
K. M.:
Ivan Cankar
Mnogo se piše v dveh vodilnih listih o Cankarju, odkar mu je sklenila postaviti clevelandska Slovenija spomenik in mu ga v resnici postavila.
Naši svobodomisleci, ki pa niso drugega kot slab posnetek brezbožnikov, hočejo imeti Cankarja za svojpga, toraj sebi enakega. Mi drugi vidimo v Cankarju slovenskega pisatelja, celo prvovrstnega pisatelja, •kakorsnemu se spomenik spodobi. Zato mu je bil spomenik tudi postavljen.
Nesmiselno je za svobodomislece-socijaliste Molekove baže nazvati Cankarja "svojim". Cankar namreč nikdar v Ameriki bil ni, takih ljudi, kakoršni so pa Molek in njegovi somišljeniki, pa tam za morjem ni. Na kakšen način bi mogel toraj Cankar biti njihov? Rekli bodo: miselno
je naš, saj lahko dokažemo to z njegovimi izreki.
Res je, Cankar je mnogokrat brezbožno pisal, in tudi njegovo življenje ni bilo ravno krščansko, ali vsaj pol njegovega zemskega življenja ni bilo po krščanskem'okusu, toda vkljub temu moramo pritrditi, da je bil Cankar bogo-kletnež in temu slično samo mimogrede, ne pa načelno. Cankar, na primer, ni propagiral brezbožtva zaradi brez-božtva, kakor to delajo Molek in tovariši. Cankar ni pisal proti Bogu, kakor ga poznamo mi, ampak proti krivici in pristranosti (partizanstvu) nekega boga, kakoršnega krščanstvo ne pozna. Mi, katoličani, namreč verujemo v Boga, ki je, po besedah sV.V Janeza, ljubezen: Bog je ljubezen. Mi verujemo da je Bog neskončno pravičen, ki vse dobro plačuje in vse hudo kaznuje. Mi izpovedamo Boga, ki je neskončno dober, svet, svoboden, moder, Boga, v katerem so vse dobre lastnosti v brezskrajni meri. Mi toraj verujemo v princip neskončne ljubezni, pravice, svobode, in obče ljubezni in popolnosti, samo, da verujemo pri vsem tem, da to ni samo abstraktno načelo ampak osebnost božja, Bog, katerega sicer lahko deloma'poznamo po njegovem vstvarjanju, vladanju in vzdrževanju vesoljstva, ki se nam je pa vendar razodel v treh osebah, Očetu, Sinu, Sv. Duhu. Cankar toraj ne piše o krščanskem Bogu, kadai se njegove besede ujemajo z Molekovimi besedami, pač pa samo o užaljeni pravičnosti. V tem je ravno oni Cankarjev nedostatek, ker se je skregal z večno pravico božjo, medtem ko je hotel pravzaprav žigosati samo krivičnost ljudi. To isto delajo tudi Molek in njegovi pajdaši, samo da ie Cankar tako delal le v zanosu besede, Molek in njegovi pa tako pišejo in govore iz poklica. Vzemi Moleku brezverstvo, kaj boš pa našel odzadaj? Socijalizem? Lepo vas prosim, socijalizem je kakor vera: Ce izvajaš načela vere ali socijalizma (v kolikor se namreč socijalizem trudi odpraviti socijalno bedo, in vera za svoja plemenita načela ljubezni do Boga in bližnjega), boš prav gotovo kaj dobrega dosegel. Toda, socijalizem je vsekakor omejen na izključno človeške lastnosti, vera pa od nas zahteva dobroto do skrajnosti: Gospod, ako se moj bližnji pregreši zoper mene, kolikokrat mu bom odpustil? Ali sedemkrat? — Ne pravim ti, da sedemkrat, ampak sedemdeset-krat sedemkrat, je rekel Gospod Petru. Cankar se ni oziral na to v svojih spisih.
Cankar je sicel postal na koncu svojega življenja tudi socijalist, toda meni se vsekakor dozdeva, da je to storil, ne vsled prepričanja, ampak vsled življenjske potrebe. Saj so socijalisti to tudi sami spoznali, zato ga pa tudi izvolili niso, ko je kandidiral na njih tiketu. (Cankar je toraj vaš?!)
Pri vsem tem pa nikakor nočem reči, da smo mi katoličani popolni, nikakor. Če bi mi katoličani tako živeli, kakor nam vera narekuje, bi bil že zdavnaj cel svet spre-obrnjen na našo vero, in tudi Molekov bi ne bilo, ki se sedaj tako strašno pohujšujejo zraven nas, da jim je postal piker celo sam Bog, ki je vendar princip vsega dobrega.
Čegav je toraj Ivan Cankar?
Ivan Cankar, dragi prijatelji, ni ne vaš ne naš, ampak sam svoj, dete svoie volje. Cankar ni bil in tudi ni hotel biti nikomur sluga, zato je pa tudi revež ostal celo svoje življenje.
Iz te grenkobe življenja ga pa tudi socijalizem, od-nosno Molekovo svobodomiselstvo ni rešilo. Rešila ga je za ta svet — smrt.
Kdor hoče Cankarja prav poznati, naj se obrne na nje-
govo življenje, njegovi spisi so odsev tega življenja.
Cankarjeva mati ga je rodila kot nadarjenega otroka. Cankarjeva prvotna nadarjenost in življenjska pot je rodila Cankarja pisatelja, moža, kakor ga poznamo.
Preživel je svoja mlada leta seveda na Slovenskem, tako tudi svoja prva mladeniška leta. Potem je odšel kot gimnazijski maturant na dunajsko univerzo, kjer je nekaj časa delal, potem pa telesno in društveno propadal. Povod temu propadanju je bilo ne toliko siromaštvo, kolikor njegova lastna volja. V Ljubljani je namreč vedno imel dovolj zaslombe, in še več bi je imel, da se je hotel one dobre volje vsaj deloma poslužiti.
Na Dunaju je imel Cankar svojo Erotiko in tam je iz-pil svojo Čašo Opojnosti do dna. Na Slovenskem ni bilo najti kaj takega, saj so bili Slovenci po njegovem lastnem pričevanju provincijalci.
Kanonik Kalan mu je pošiljal potne stroške, pa Cankar je denar redno zapil v svojem društvu, Dunaja ni hotel zapustiti. Kakor slepec je padel v velemestno kloako in se tam privadil strupenemu ozračju, brez katerega pozneje ni mogel prestajati, kakor opijec, ki se navadi na svoj strup. Ko je šel na Dunaj, je mislil, da bo mogel od tam poleteti na olimpijske višave, pa si je osmodil krila, kakor mušica ob plamenici. Duh, duh Je seveda ostal v njem, pa se je zastrupil, in osmojena krila so ga začela navdajati z obupom. Postal je dekadent, potrt na duši in telesu.
Ni moglo biti drugače. Cankar je začel pač pisati tako kakor je čutil, z onemoglim duhom, obupaje, bolestno, raz-krajalno. Namesto, da bi obsojal samega sebe, je obsojal svet. Zagrešil je proti samemu sebi in svoji bodočnosti, proti materi, proti pravilom, katera človek ne sme prestopiti, ako hoče spoštovati samega sebe, zagrešil je končno oroti večni Pravici in Dobroti. Postavil je na božji tron nekega umišljenega boga, polnega sebičnosti in krivice; spoznaval ga je za boga in mu očital krivico. Takrat je bil Cankar v onem deliriju, s katerim hočejo njegovi laži-orijatelji zavreči njegovo končno spokornost, kajti, kako bi mogel sicer napačno umeti pojem krščanskega božanstva.
slovenskega, zdravega. Cankar je omajal gnjilobo takrat, ko ni bil "sam pri sebi", saj je bil sicer pošten. Molek, dober tek!
Ko so clevelandski Slovenci sklenili postaviti Cankarju spomenik, so mislili na Cankarja kot slovenskega pisatelja, ne pa na Cankarja misleca. Cankar, kot slovenski pisatelj, si je zaslužil spomenik in ga dobil. Ako ga pa Molek in družba toliko višje cenijo kot misleca in ideologa, borca za njih ideje, naj mu postavijo kot takemu lastni spomenik s primernim napisom. Tako bo tudi njim vstreženo.
Cankarja prestavljajo v druge jezike, pa bodo razočarani, kajti Cankar je velik samo v in po slovenskem jeziku. Ideje in misli so bile v svetovni literaturi že prej doma; v tem pogledu ni nič novega vstvaril, samo po slovensko je povedal, kar so drugi pred njim nemški pisali. Cankarjev vpliv na slovensko duševnost ne more biti drugo kakor porazen. Pomislite na doraščajočo mladino, ki bere Cankarja in njegove posnemovalce! Povsod je sam defitizem,. obupanost, bolehnost, slabost brez vsakega dejanskega odpora. Ali naj bo to priprava za življenja boje! Mladina potrebuje čilih, močnih, zmagovalnih vzorov. Pa tudi stare že dovolj tare breme življenja, kaj bi jim še prili-val pelina!
Kakoršen je bil, tak je bil Cankar, toda, če bi si danes izbiral med Molekom in O. Bernardom, bi si brez vsakega dvoma Bernarda izbral, saj sem poznal Cankarja. —
Dogodki
med Slovenci po Ameriki


Doma za praznike
Calumet, Mich. — Za božične praznike se je nahajal doma pri starših Mr. in Mrs. Martina Mi-helcich, njun sin Edward, ki študira v St. Nazi um semenišču v državi Wisconsin. Mladi dijak se prav pridno pripravlja na du-hovski poklic. — Doma se je nahajal za praznike tudi Joe Ar-banas, sin Mr. in Mrs. Vincent Arbanasa, kateri se uči za mornariškega častnika v Annapolis nornariški akademiji.
Dvakrat povožen
Milwaukee, Wis. — V soboto po božiču je neki avtomobil povozil rojaka Antona Recelj, ko je ta v bližini svojega doma hotel prekoračiti ulico, da bi vjel poulično karo. Ko je že ležal na tleh, je pridrvel drugi avto in1 ga še enkrat povozil, vendar voznik drugega avtomobila trdi, da je bil povoženi že mrtev, ko je njegov avto vozil preko njega. Recelj je "bil star 57 let in doma iz Škocjana na Dolenjskem. Zapušča ženo, dva sinova in enega brata.
POZOR ČLANI SNPJ
V	Cankarju moramo videti dva tipa, zdrav vesel, če-•orav kritičen slovenski značaj in, v njegovi drugi polovici življenja, tuj, teman, razdražen pojav človeka, ki se je bil navzel nečesa, kar do takrat ni bilo slišati v našem življenju. Nekaj opolzkega je bilo, mrzlo-vlažnega, tujega. Bralci so se čudili tej izvirnosti, ker je to bilo res nekaj novega za slovensko literaturo, toda vsakdanje za svet.
Ali je bil Cankar mislec, izvirni mislec? Niti najmanj. Naš Molek, na primer, je večji bogokletnež, kakor je bil Cankar sploh kedaj; v tem ozira bi^ mogel Cankar iti učit k Moleku. Razlika je samo v tem, da Cankar ni bil neslan; no, pa tudi tako bogokleten ne.
V	čem pa je bil Cankar velik? Začel je novo šolo slovenske književnosti, "moderno". Pridobil si je cel niz posnemovalcev. Glavni značaj moderne je bil obup. Junak oovesti je moral vreči svoje otroke in ženo pod vlak in ^otem še sam skočiti podenj, seveda, ako je bil vlak na pri-'iki; ako ne, je moral vse pometati v vodo in sam skočiti 7anjo. Slovenski moderni književniki s posmeškom gledajo na ameriške pisatelje, pri katerih junak povesti zmaga, češ, Amerikanci neznajo. Junaka povesti moraš, po pravilu slovenskih modernih književnikov najmanj zadaviti in 7£e njegove pokončati, in mir besedi! No, saj taki junaki tudi ničesar drugega ne zaslužijo. Njih opisovatelje bi morali pa v železno kletko zapreti in ključ v sredo Save vreči, da bi ne mogli nikdar ven.
Največji pa je bil Cankar, in pri tem je največji, kot mojster slovenskega jezika. To je ono, kar pri Cankarju vabi; v tem je Cankar resnično velik. Zato pa pri Cankarju ni glavno, kaj je napisal, ampak kako je napisal. Njegov jezik je kakor zlat in srebrn omot povezan z dragocenimi vezili. Ta zlat in srebrn omot je Cankarjev slog, vobče slovenščina in mojsterska uravnoteženost oblike. Dragoceno vezilo, podomače špaga, je njegov sofizem, la-židokaz, ki se vrsti, kakor bi rožice sadil. Odveži njegov paket pa boš ne-redkokrat našel notri blato in gnjilobo.
Molek in njegovi pravijo, da je Cankar njihov. Za ono blato in gnjilobo Cankarjevo se jim gre, saj to sami pov-darjajo. Pustimo toraj Cankarjevo blato in gnjilobo Moleku in družbi, zase pa zahtevamo ono, kar je pri n jem
So. Clrcasro, IV', Vsi naši slovenski protiverski listi se norčujejo iz nas katoličanov, da smo nazadnjaki. Norčujejo se, kako malo da nas je, dasi mi sami povdarjamo, da nas je 75 odstotkov. Kako je potem to mogoče? Je mogoče! in tudi resnica je, da nas je toliko. Le naj štejejo pogrebe, pa bodo hitro videli, da nas ni manj, kajti tudi večina SNPJ. je pokopana po katoliškem obredu. Torej, kje je glavni vzrok da lahko take cunje kot so: "Prosveta", "Proleta-rec", "Enakopravnost" in njim podobni listi tako napadajo katoličane in jih imenujejo nazad-njake? Imajo čisto prav, ker v resnici tudi smo nazadnjaki.'Vzemimo na primer že samo to: V kolikih slučajih sem že slišal: Pri društvenih sejah je bilo, kjer je bilo zbranih na seji do 50 katoličanov, med njimi pa samo, recimo pet odpadnikov. Ce se gre za kakšno važno debato, se takoj dvigne nasprotnik in govori in navdušuje, ne meneč se zato, kaj bodo drugi rekli. Mnogo katoli čanov mi je že pripoznalo, češ,jaz se ne bom prepiral. — Tako torej ! Oni v taki manjšini, si upajo narediti vse, mi katoličani, ki nas je vsekako veliko število, se pa he upamo ziniti. — Ko sem lansko leto obiskal več rojakov po naselbinah, so strašno tožili: Kaj bo, če se res ustanovi svobodomiselna šola; tedaj bomo morali mi tudi to podpirati. — To je seveda odvisno V od vas samih, ki spadate v taka društva. Jaz bi vam svetoval, da poj dete vsi na seje vsaki mesec in prav nič se ne bojte nasprotnikov. Vi ste večina! Vi lahko izvolite dobre može v glavni odbor, pa tudi dobre delegate za konvencijo. Ce boste to storili, se vam pač ni bati nobenih svobodomiselnih šol. i Če pa boste doma sedeli, se vam
pa tudi ni treba prav nič jeziti čez te šole. Resnica je, da nas nasprotniki tako napadajo in se iz nas norčujejo in resnica je, da si član takih društev, pa si ne upaš na seje. Ce pa greš, se skriješ kakor-bi nič ne videl, nič ne slišal. Z eno besedo, bolj se bojiš ljudi kot pa Boga. Poglejte torej člani takih jednot, kako prebrisan je dopis: dopisnika Snoja iz Bridgeporta, Ohio. Kako vam znajo ti ljudje hinavsko pihati na dušo. On pravi: Mnogi, ki da nes kriče proti socijalizmu, bi se stepli za socijalistični program, ako jih zanj pridobimo pod kakim drugim imenom. — In dalje: Program moramo torej ljudstvu nuditi pod firmo Farmarske delavske stranke. — Kdor ni slep, bo takoj videl, kakšni hinavci so to. — Nekako pred 22. leti se je pojavil tudi po Minnesoti agent, ki je prodajal "Glas Svobode", pa je tako le govoril našim dobrim ženam, ki so v velikem številu prihajale iz starega kraja: To, namreč "Glas Svobode", je dober podučen list, kar naročite ga. Ni nič slabega, saj veste, da smo Slovenci vsi katoličani in poglejte, tudi jaz imam rožni venec in grem v cerkev.—Temu a-gentu je podoben tudi Snoj iz Bridgeporta, Ohio. Ce ne bo neslo tako, bo pa tako, pod drugo firmo. — Torej dragi Slovenci, nam se ni treba prav nič jeziti in debatirati glede odpadnikov, kaj oni pišejo. Edino eno je potrebno in to je: Vsi na seje! Nič se jih bati. Posebno pa pohajati vse glavne seje. Ce boste to storili, v treh letih, ne bo ne duha ne sluha o naših odpadnikih, ker jih je premalo. Pri tem pa nikar ne mislite, da je misel o svobodomiselni šoli zaspala. O ne! Ravno nasprotno. Pred kratkim sem či-tal.da bo treba na prihodnji konvenciji zopet predlagati glede te-
Zalostna. vest iž domovine
Waren, O. — Tukajšnja rojakinja Ana Pavlin je pred kratkim prejela iz domovine žalostno vest, da ji je na Prelogih pri Mokronogu umrla njena mati Ana Brčan, ki je dočakala 60 let. Poleg omenjene zapušča v Ameriki še eno hčer in eno v stari domovini.
Cleveland se pripravlja
Cleveland, O. — Odbor Jugoslovanskega kulturnega vrta. sporoča javnosti, da se bo vršila dne 25. julija letos velika slovesnost v Puntaš Spring par ku, katerega je odbor za ta dan najel. r'V> v>n velik "Baragov-dan" ki bi se bil imel vršiti že lansko leto, pa je radi neugodnega vremena izostal. Pričakuje se, da bo slavnost nekaj izrednega in da bo naravnost ogromna udeležba.
(OfiliV n« 4. strani )
Zopet doma Chicago, 111. — Tukaj dobro poznana rojakinja Mrs. Anna Borštnik, ki je naročnica našega lista, in se je nahajala v bolnišnici sv. Antona zaradi operacije, se je te dni srečno vrnila domov. Izjavlja, da se počuti veliko bolje in če bo šlo tako naprej, bo kma-zdrava, kar ji tudi mi želimo.
Smrt pobira
V	Raton, N. Mex., je umrl rojak Joseph Novak v starosti 41 let. Doma je bil iz Knežaka na Notranjskem. Domači so ga poznali pod imenom Mrjetačnik.
V	Clevelandu, O., je umrl Martin Potisek v starosti 52 let. Doma je bil iz vasi Dolga njiva, fa-ra Št. Lovrenc na Dolenjskem in je bival v Ameriki 34 let. Zapušča soprogo, dva sina, eno hčer, bratranca in sestrično.
Na Ely, Minn., je umrla Jose-phina Bolka v starosti 46 let. Zapušča moža, šest sinov in hčer.
Pri tem ko je panter skočil sc ni mogel zdržati prirojene mu navade, da bi ne glasno zarenčal in s tem pokazal svoje zadovoljnosti nad tow, da mu tako redek plen več ne uide. Toda to zmagoslavno renčarije je bilo zadnji opozorilo Tarzanu, da je v strasni nevarnosti, v kakoršni sc morda sc ni nahajal.
Ko jc imel Tarzan svoje misli osredotočene na sled za tako skrivnostno izginolima dečkoma, ga je nenadoma zdramilo to zmagoslavno renčanje
panterjevo. Prepoznal je, da tako renčanje proizvaja panter samo takrat, kadar si je gotov zmage nad svojo žrtvijo. Kot pšica je tedaj skočil kvišku in se umaknil /. mesta.
Ni imel časa da bi se ozrl nazaj, ampak v svoji prirajenosti, saj je bil v džungli v vedni nevarnosti, je naglo odskočil, je že tudi začutil na levi rami pekočo bolečino. Ostri panterjevi kremplji s i kljub temu, da sc jc umaknil, vendar zadeli.
V tem, ko je krvoločni panter že mislil, da ima svojo žrtev v svojih krem-pljih in da se bo ž njo mastil, mu je ušla. Vsled tega je začel strahovito jezno renčati in kazati Tarzanu zobe. Tarzan je bil pa tudi takoj pripravljen na odpor proti krvoločni zverini in tako sta i gledala drug drugemu v oči.
Nedeljski pomenki
P. Aleksander
TRETJA NEDELJA V JANUARJU.
Snovi za premišljevanje daje evangelij o Jezusu v Kani več kot bi človek mislil. Lep se mi zdi Jezus v tem evangeliju kot prijatelj ubogih, resničen se mi zdi, ker daje tudi veselju pečat duhovnosti in priznanje, velik se mi zdi v resnobi, s katero govori z Marijo o svojem poklicu; najbolj prikupi j iv mi je pa kot pomočnik v potrebi. V zadrego bi bila prišla vsa družba, s svojo vsemogočnostjo je priskočil na pomoč.
Bog pomaga v zadregi in potrebi, kadar je prošnja odkritosrčna, umestna in ponižna.
Da ima tolikokrat gluha ušesa našim prošnjam, temu je kriva malomarnost človeška in človeška hinavščina, ki pozna božjega Prijatelja samo tedaj, kadar potreba trka na vrata.
Bog pomagaj, če ne bo joj. —
Spominjam se govora čikaške-ga župana, ki je govoril o težkih oblakih depresije, ki se zgrinja nad deželo. Bog pomagaj, če ne
krat se še daleč noben ni spomnil, da bi utegnil biti Bog nad nami, sedaj, ko je treba zašiti luknje, iz katerih je ušel denar iz mošnje, zdaj naj vzame Bog šivanko v roke in šiva in šiva in šiva. Preje, ko ni uboštvo trkalo po vratih, se nihče še zmenil ni, da bi obrnil pogled navzgor v zahvalo za dobrote; ko na vseh krajih streha poka nad glavami, takrat je pa dober Bog.
Stara zgodba se ponavlja. Zgodba Izraelcev: Boga so pozna v vihri in toči; kadar je solnce sijalo, so rajali krog teleta.
Boga je treba poznati tudi v letih dobre letine, ne samo v času suhih krav.
Povabi Boga tudi takrat k mizi, ko bo polna," reči hočem, poznaj njegovo postavo, uporabljaj njegovo milost, čednosten in kreposten bodi v vseh urah življenja, pa ti bo tudi Bog ob strani stal, ko bodo te ure hude.
Ni Bog, kakor so naši politiki,
bo joj. Framazon in brezbožec samo na dan volitev te pozna,
Čer mak je na ves glas rotil — Boga.
Ti ljubi Bog, čeprav si vsemogočen, kako si vendar ubog. Kakor kak star čevelj, ki si ga ubožec šele potem, ko so mu vsi drugi pari odpovedali, v sili gre in poišče.
Takrat, ko so mestni uslužbenci grabili s polnimi rokami iz mestne blagajne, ko je z vseh miz teklo vino in mleko v curkih, ta-
ko potreba potrka, pa čakaj mesece, da ti bo na uslugo. Bog po-naga, vselej in rad, kadar vidi, da dobrota ne bo šla po gobe. Manj nespameten pa ni kakor so ti isti politikaši, ki ti na roko ne bodo šli, absolutno ne, če nisi volil zanje.
Bodi za Boga in ga povabi tudi na svetek življenja, pa bo on s teboj, kadar bo na tvojem koledarju žalostni petek.
\l DEŽELE SUŽENJSTVA IN ' TRPLJENJA
Nevarna imena
Tržaško fašistovsko glasilo "Fopolo di Trieste' je ze večkrat objavilo članke, ki se nanašajo na raznarodovanje naših rojakov, zlasti na to, kako bi ne smeli nositi svojih slovanskih imen. Pri tem pa omenjeni list piše prav nedostojno in poniževalno. Ena takih objav je naslednja:
"V prvih letih p0 Zmagi je bilo opaziti po ne ravno preveč obljudenih ulicah goriškega centra neke obraze, ki so bili podobni ostankom kakšnega brodoloma. To so bili ljudje modro podplutih obrazov in temnih zavitih pogledov, popolnoma tuji imenitnemu italijanskemu duhu mesta. Taki individui so se znašli v neprijetnem položaju še pred Pohodom na Rim. Napravili so vtis, kakor da jim je zmanjkale tal pod nogami. Polagoma ro ti nczaželjeni ljudje izginili. med njimi tudi nekaj neznatnih, zloglasnih advokatov, ki so prišli s svojimi družinami v Gorico od vzhoda.
K razredčeni skupini pve- ^ ostalih razočarancev je pred kratkim pripadal še neki tip klasičnega nevedneža, ki je bil dobro znan po goriških dolinah. Ta mazač se je kasno poročil, a še zmerom o pravem času in je prav kmalu postal oče. Nekaj dni nato je bil z dvema pričama v civilnem uradu, da bi protokoliral dve neprevedljivi, eksotični imeni za svojega novorojenca.
Ker pa imamo za take primere stroge odredbe, je uradnik najprej skušal prepričati zakrknjenega prosilca, da je brez haska vsak njegov odpor. Toda on jo ostal trd in trmoglav kakor kamen. Civilni uradnik je nazadnje na pod-iagi svoje diskrecijske oblasti odločil, da se ima novorojeni sin imenovati Vittorio. Odvetnik iu priči so tedaj kar strmoglavili po stopnicah. Nekaj dni
MESTA ODVISN A. OD ELEKTRIKE
istojna, ki se imenuje "cesta postojnske jame" in ima številko 58.
—	Na jugosiovansk3m par-niku "Pavla," ki je zasidran v Trs'Ju se je težje poškodoval
44 letni Jurij Vičevič.
*
—	Kobalu Ivanu iz Tolminu
je zgorel senik in 70 kvintalov 'sena. Požar mu je naredil 8000 lir škode. V Kalu pri Bovcu je zgorel senik Ivana Mlekuža z večjo količino žita
in sena. Škode je 3000 lir.
*
-— Na večerni šoli v Trstu
so uvedli sedaj tudi tečaje ogrskega jezika. Madžarščino podučuje univ. prof. Franc Tassy.
--o-
Kaj se zgodi, ako elektrika odpove v modernem mestu, se je moglo nedavno videti v Newark, N. J. Zaradi nekega defekta v centrali je bilo celo mesto vrženo v temo in gornja slika kaže prizor na najbolj prometnem križišču sredi mesta, ko so tam obesili dve navadni "laterni" kot zasilno prometno znamenje.
pozneje je .ostrogledi i:alija,-
nožerec zahteval in dobil pot-
ni list in jo mahnil čez mejo
v druge dežele..."
Te "pripombe" so prav za prav reminiscence na neki določeni primer, ki se je sicer pripetil že pred 3 leti, a se ga je reporter "Popola di Trie-|dinal pacceli se je odpravil na ste" spomnil baš sedaj Do-1 veliko pretikomunistično pro-tični primer pa je bil tale: Ipagandno potovanja po Zedi-
niške zbornice, tako da ni smel več vršiti svojega poklica. Razumljivo je, da je tedaj spričo onih dveh eksotičnih "r; nepredljivih imen, kakor je prav te dni zabeležil omenjeni režimski list, mcral preko meje v "druge dežele."
Kako so fašisti odstranili tržaškega škofa Fcgarja
Iz zelo zanesljivih virov smo zvedeli podrobne informacije o odstranitvi tržaškega škofa Fcgarja. Težaški fašisti so ime-i že dolgo časa na piki škofa. T0 je bilo že preje dobro znano. Toda prave in ugodne prilike ni bilo za izvršitev tega koraka. Podtikali so mu tudi nečedna dejanja, ga šikanirali, a iz Trsta ga niso mogli spraviti. Fogar je imel namreč svojega najmočnejšega zaščitnika v tajniku vatikanske države kardinalu Evgeniju Pa-celliju. Kot smo zvedeli, fašisti niso mogli preko njega izvršiti oz. povzročiti njegove odstranitve. Pa se jim je nudila ugodna prilika za to. Kar-
Neki odvetnik, goriški domačin, se je 3. februarja 1033. zglasil v goriškem civilnem uradu, da bi prijavil svojega novorojenca. Pri vpisu imena matere Drage Marije se je uradnik postavil na stališče, da bi bilo treba — v smislu dekreta o krstnih imenih — zabeležiti Carla mesto Draga, češ, da je Draga le'prevod omenjenega italijanskega imena. Takoj pa je odklonil tudi ime Boris, ki je odvetnik predlagal za -svojega sina. Odvetnik mu je ugovarjal, češ, da je to ime po vsej Italiji prišlo zelo v rabo, zlasti po poroki kraljeve hčere z bolgarskim vladarjem Borisom. Uradnik pa je menil, da mora o tem vendarle odlomiti višja instanca. Dva dni pozneje je obvestil odvetnika, da je bilo predlagano ime odklonjeno, ter je zahteval drugo. Ko mu je odvetnik tedaj prijavil ime Aleksander, ga je kar brez posveta z višjo instanco odklonil in odredil, da se ima otrok krstiti za Viktorja.
Odvetnik se je pritožil pri goriškem sodišču, ki jc ugotovilo, da Po njem predlagani imeni se pomenita ničesar hudega. Državno tožilstvo pa je prijavilo priziv na tržaško apelacijo, ki se je postavila na nasprotno stališče, češ, da pomenita odvetnikova predloga antinacionalno demonstracijo.
Meseca junija 1933 je dobil odvetnik zaradi vsega tega policijski opomin, v septembru je bil postavljen pod policijsko nadzorstvo iu v novembru je bil končno izključen iz odvet-
njenih državah in prepustil svoje tajniške posle začasno drugim rokam. Fašisti so izrabili ta moment in Vatikan je razrešil tržaškega škofa Fo-arja ter mu dal "višje" mesto v vatikanski administraciji. — Tako poroča list "Istra' iz Zagreba.
-o-
V znamerju "prijateljstva"
Prav v dnevih, ko napovedujejo italijanski listi in sam Mussolini zbližanje z Jugoslavijo in utemeljuje svoje izjave predvsem z gospodarskimi ukrepi, je fašistična vlada z zimskim semestrom, ki se jt pričel 6. novembra 1. 1. na trgovski univerzi v Trstu odpravila srbohrvaščino kot ta-kozvani drugi obligatni . jezik. Med šestimi jeziki, izmed katerih si morajo slušatelji iz
brati obvezne druge jezike, je bila doslej tudi srbohrvaščina Po napovedi zbližanja meč Jugoslavijo in Italijo Pa so odpravili ta jezik kot relativne obvezni predmet in so ga degradirali na neobvezen komplementaren predmet." Dasi se ta korak splošno obsoja v trgovskih krogih in tud: v samem profesorskem zboru, si vendar nihče ne upa protestirati.
---o-
KRATKE NOVICE
—	Karabinerji so aretirali v Št. Petru pri Gorici 29 letne-'ga Leandra Saksido, 31 letnega Petra Vugo, 31 letnega Podbršiča Ferdinanda in 29 letnega Henrika Sequalina iz Vidma zaradi pretepa v gostilni Frančeškin. Saksida je fcši pri tem nevarno rdhijen ostali pa so dobili lažje poškodbe. Pri pretepu so bili tudi Tram-puž Josip in Martin Gorkič, ki ju karabinerji pridno iščejo.
—	V Borjani pri Kobaridu-
so oblasti zaprle tri trgovske okale zaradi prekrškov tržnih odredb medsindikalnega odbora. Prizadeti trgovci so Peter Uršič, Ivan Kuščar in Marija Hrast.
—	23 letni Frarc Lukman
j s Sv. Lucije je padel po nesreči iz vozička teleferike ko se je nahajal v višini 20 m in si prebil lobanjo. Njegovo sta-ije je nevarno.
—	Iz Idrije poročajo, da se
je idrijskemu dekanu monsig-noru Mihaelu Arku, ki že delj časa boleha, zdravstveno stanje znatno poslabšalo.
_ V špodnjem Cerovem SO
našli mrtvega 39 letnega Aleksandra Bizaja iz Šmartnega pri Kojskem. Zdravnik je ugotovi, da ga je zadela kap.
*
—	Na svečan način so odprli 1 opravljeno cesto Trst — Po-
Udovič oproščen.
-o—
23 LET IZKUŠNJE
Pregleduje oči in predpisuje očala
m, JOHN J,
OPTOMETRIST 1801 So. Ashland Avenue Tel. Canal 0523
Uradne ure vsak dan od 9. zjutraj do 8:30 zvečer.
VELIK
£5
i
»
CERKVENIM PEVSKIM DRUGIM
ZBOROM IN i
priporočamo, da si nabavijo novo zbirko lepih slovenskih | cerkvenih pesmi, ki jih je založil te dni č. g. župnik Viktor Cadež. Ta zbirka cerkvenih pesmi nosi naslov:
I "P© Mariji k Jezusu"
Vsak slovenski cerkveni pevski zbor si naj omisli to noil vo lepo in zanimivo zbirko. Razdeljena je: 2 božični pes-I mi; 2 obhajilni; 1 postna;2 šmarnični in 2 splošni Marijini.
S poštnino vred stane posamezna partitura......................................
i
$ 1849 W. Cermak Road, £>:«•. •:«•; :>;♦>: ,. ■m,. s*. . .. -a* • ■ ■»> . 0* šaH£i
40ci
Kdor naroči ducat partitur skupaj, 20% popusta.
Naročila pošljite s potrebnim zneskom na:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
Chicago, Illinois
m
BLAZN1K0V
PRATIK
N
T®
S!
a s
a s

-\--
BOŽIČNI GOVOR SV. OČETA IN "PRELIVANJE
KRVI".
P. Bernard
III.
Zadnjič sem pisal o socialni s.e pa živa duša ni zmenila zanj.
Derar so ponarejali
Pled malim senatom v Mariboru so se zagovarjali 23 letni Jože Hernah iz Jurovskegu vrha, 26 letni Ivan Klarič iz Špičnika in posestnik Pavei Udovič iz Zg. Sv. Kungote, zaradi ponarejenih 50 dinarskih srebrnikov, katere so ponarejali v Avstriji in jih od tam spravljali v Jugoslavije ter i-azpečavali. Obsojeni sc bili Hernah na 3 mesece, Klarič na 10 mesecev in 15 dni strogega zapora, dočim je bii
Roparji
V župnišče v Kuničih ob Kolpi sta se oglasila nekega jutra dva neznanca, ki sta povprašala po župniku. Ko sta izvedela da v cerkvi spovedu-je, sta od gospodinje Marije Gaber zahtevala ključe blagajne in ji grozila da jc ubijeta, če jim ne izroči ključev. Ker jima ni dala pravih ključev, sta jo do nezavesti pretepla, nato razbila blagajno in vzela iz nje 14.000 Din. Maii-ja Gaber ima počeno lobanjo in tri globoke rane na glavi.
-o-
Nesrečen padse
Ko je šel 26 letni pečarski pomočnik Anton Kos iz Žalca pri Celju spat, je p0 stopnicah padel in se nevarno pobil. Prebito ima tudi lobanjo.
--o-
'ŠIRITE AMEft. SLOVENCA"
pravičnosti kot o dobrem, morda najboljšem orožju zoper komunizem. Pomudimo se še enkrat pri tej reči.
Velikokrat navajamo znane verze velikega našega pesnika Simona Gregorčiča:
Za vse je svet dovolj bogat in srečni vsi bi bili, če vse delil bi z bratom brat s prav srčnimi čutili.
Tako je zapel Gregorčič. Kje je kdo, ki se mu ti krasni verzi ne dopadejo? Toda samo s tem, da se nam ti in. taki verzi dopadejo, še nismo prav nič naredili za krščansko in socialno pravičnost.
Po vsem svetu so močne države in imajo svoje močne vlade. Mislim, da ima vsaka vlada tudi posebno ministerstvo, ali tajništvo za socialne zadeve. Po naše bi se to reklo, da ima vsaka državna vlada nalogo, pospeševati socialno pravičnost.
Po vsem svetu s.e ljudske mase same organizirajo v najrazličnejše politične organizacije. Mislim, da ima vsaka politična organizacija v svojem programu tudi nekaj točk za pospeševanje socialne pravičnosti.
Po vsem svetu izhajajo listi in časopisi v milijon in milijon izvodih, pa mislim, da ima več ali manj vsak list in časopis od časa do časa tudi nekaj kolon o potrebi socialne pravičnosti.
Po vsem svetu se ustanavljajo še vsa mogočna javna in privatna podjetja za pomoč siromakom, brezposelnim, od starosti onemoglim in tako dalje. Imamo javne in privatne blagajne, ki so namenjene za podporo potrebnim, imamo zavode, zavetišča, bolnišnice, sirotišnice in tako dalje. Vse to je več kot samo nekaj — vendar še vedno ni dovolj!
Kljub vsemu temu beremo, kako v kakem kraju delavci in delavke garajo od jutra do večera v kapitalističnih tovarnah, pa zaslužijo komaj toliko, da si o-hranijo bore življenje. Komaj za hrano, za obleko in stanovanje že ne več.
In beremo, kako je siromašna žena obnemogla pod kozolcem	. . .
na slami in ležala tam brez hra-j™pet ves svet, katoliški m neka-
ne in postrežbe, dokler je niso tik toliški- naJ Premišljuje zahteve pred smrtjo slučajno odkrili o-
Za pomoč delavoljnemu človeku ni bilo ne dela ne denarja. In ko bo ozdravel, bo spet najbrž samemu sebi prepuščen, dokler ne bo zopet ves izmozgan padel v breme javnim ustanovam . . .
In ako delavci v tovarni zavoljo sramotno nizkega plačila stopijo v štrajk, navadno tudi dosežejo uspeh in prisilijo podjetnika, da jim plače zviša. Toda čemu je prav za prav bilo treba štrajka? Čemu je bilo treba tratiti delavsko in podjetniško energijo s pogajanji, nejevoljo, jezo in sovraštvom, ko bi podjetnik — če bi imel malo več srca — vse to lahko naprej preprečil s prostovoljnim povišanjem plač? Toda je že tako, da taki ljudje navadno nimajo nobenega smisla za socialno pravičnost, dokler niso k temu prisiljeni.
In še eno vprašanje. Zakaj je treba, da morajo delavci sami jemati v roke svojo pravično pravdo? Ali niso tu javne oblasti za to postavljene, da ščitijo vse državljane pred izkoriščanjem, pa naj bodo pripadniki tega ali onega stanu, premožni ali siromašni? Zakaj javna oblast ne poseže vmes, preden se morajo delavci poslužiti štrajka?
Vse to kaže, da je, anisla za socialno pravičnost vsepovsod premalo. In ker se socialna pravičnost k večjemu pridiga po svetu z lepimi besedami, ne pa tudi istočasno z lepimi zgledi, zato jo še taki o prvi ugodni priliki pozabijo, ki so znali prej veliko povedati o njej. Kadar sami pridejo do premoženja ali moči in je prišel zanje čas, da bi začeli socialno pravičnost tudi z zgle--m pridigati, takrat je ne poznajo več.
Na te in take reči je mislil papež, ko je poživljal svet na odpor zoper komunizem. Tudi on pozna tisto geslo, ki ga je oznanjal znani Fr. Coughlin: Komunizem se ne pobija samo e zatiranjem komunistov! Treba je prijeti bolj globoko in odstraniti tisto gradivo, iz katerega komunisti gradijo svoje organizacije. In tisto gradivo je ravno kričeča socialna krivičnost, ki se tako šopiri po svetu.
Zato pozivlje papež zopet in
ZA LETO 1937 JE TUKAJ!
Kakor vsako leto, je tudi letos prav zanimiva. Krasijo jo lepe številne slike in druge zanimivosti. Naročite jo takoj dokler zaloga ne poide, da ne bote prepozni,, Stane s poštnino vred
25 centov
Naroča se od:
Knjigarna AMER. SLOVENEC
1849 W. Cermak Rd. Chicago, III.
troci. Poprej je niso hoteli sprejeti pod človeško streho . . .
In beremo, kako se je morala učiteljica blizu Zagreba s tremi ali štirimi otroci vred nastaniti v razpadajoči kolibi nekje v gozdu, ker ni bilo ne dela ne zaslužka zanjo med ljudmi, potemtakem tudi ne stanovanja in življenja.
In beremo, kako je oni mož obšel vse dosegljive inštance in prosjačil za delo, nazadnje je pa obupal in si skušal vzeti življenje. Ker se mu pa to ni dobro obneslo, so ga našli pol živega in ga odnesli v bolnišnico. Tam so seveda storili zanj "vse", da bi mu rešili življenje in je upati, da bo okreval . . .
Po časopisih se berejo o takem nesrečnežu cele kolone. V javnosti zbuja sočutje in usmiljenje, bolnišnice in javne oblasti izme^ čejo zanj nepotrebne stroške, ko je že skoraj prepozno .. . Poprej
socialne pravičnosti in se po njih ravna. Posebno morajo poznati ocialno pravičnost taki, ki so po svoji službi ali socialnem stališču na takem mestu, da je od njihove dobre ali slabe volje odvisen dober ali slab položaj mnogih drugih, ki si sami ne morejo pomagati.
Toda ne samo oni. Saj je člo-urejena, da smo vsi več ali manj drug od drugega odvisni, drug na drugega navezani. Zato je treba vsakemu človeku brez izjeme čuta za socialno pravičnost v teoriji in praksi. Na to tako živo opozarja sveti Oče.
Ampak to še tudi ne bo poziv na "prelivanje krvi". Zato bo treba še nadalje iskati, kje je tisti očitek utemeljen.
IV.
(Pride pozneje.)
-o-
Vsaj en dopis na teden, naj bo geslo vsake naselbine.
Želodčno zdravilo iskreno priporočano
Chicago, 111. — "Uživam Trinerjevo grenko vino, kadarkoli trpim na želodčnih ali neprebavnih nerednostih, in priporočam ga lahko vsakomur iskreno. — Mre. Susanna Pavlus." Ne preizkušajte s kakimi drugimi odvajalnimi sredstvi. Uživajte Trinerjevo grenko vino, ki je v zadnjih 45 letih dokazalo, da je najbolj zanesljivo zdravilo proti zaprtju, plinom, slabemu teku, glavobolom, nemirnemu spanju in podobnim težkočam.
.. — — -Pišite po brezplačni vzorec— — — Triner's Bitter Wine Co., 544 S. Wells St. Chicago, 111.
Sena me a free scmple.
Pri vseh ' Name .........................................................-..............................-
drugistih i Address ......................................................................................-
1
Stran ^
AMERIKANSKI SLOVENEC
Torek, 12. januarja 1937
"MATI SKRB"
Spisal Herman Sudermann
ROMAN
Prevedel Mirko Javornik
I.
Prav tisti čas, ko je bilo Meyhoferjevo posestvo na bobnu, se je rodil Pavel, njegov tretji sin.
To so bili zares težki časi!
Elsbeth, njegova žena, je z zagrenjenim obrazom in z otožnim smehljajem ležala v veliki pokriti postelji; poleg nje je stala novorojenčkova zibel. Ženine oči so nemirno blodile naokrog, prisluškovala je vsakemu šumu, ki je prodrl z dvorišča ali iz sosednjih sob v njeno žalostno, porodniško izbo.- Pri vsakem sumljivem zvoku je planila kvišku in vsakokrat, kadar je začula tuj moški glas ali kadar je peljal mimo voz z zamolklim drdranjem, se je v silni skrbi krčevito oprijemala o-por pri postelji in izpraševala:
"Kaj je že tako daleč? Kaj je res že tako daleč?"
Nihče ji ni odgovoril. Zdravnik je strogo zapovedal, da je ne smejo z ničemer razburjati. Dobri mož pa ni pomislil, da jo je moralo to večno negotovo visenje in drhtenje tisočkrat trše mučiti kakor najstrašnejša žalost.
Nekega dopoldne — peti dan po porodu — je slišala moža, ki ga je od tistega nesrečnega časa komaj kdaj dobila pred oči, kako je s težkimi kletvami in vzdihi hodil po srednji sobi gor in dol.
Eno besedo je tudi 1umela, eno samo besedo, ki jo je vedno znova in znova ponavljala, besedo: "Brez doma."
Zdaj je vedela: prišlo je tako daleč.
Položila je medlo roko na glavo novorojenčku, ki je z resnim obrazom tiho bu-lil predse, in je jokala v blazine.
Čez čas je naročila dekli, ki je skrbela za malega:
"Pokliči očeta, rada bi govorila z njim."
In prišel je. Z- grmečim korakom je stopil pred porodničino postelj in pogledal ženo z obrazom, M je v prisiljeni brez-skrbnosti bil dvakrat spačen in obupan.
"Maks," je dejala plašno, zakaj vedno se ga je bala, "Maks, ničesar mi ne skrivaj — saj sem tudi tako pripravljena na najhujše."
"Si?" je vprašal nezaupno, ker se je spomnil zdravnikovega svarila.
"Kdaj moramo ven?"
Ko je videl, da zre tako mirno nesreči v oči, je mislil, da mu za naprej ni treba več držati lista pred usti. Kakor nevihta je pin nil z besedo na dan:
"Danes — jutri — kakor se pač ljubi novemu gospodarju. Samo po njegovem usmiljenju smo še tu — in če bi se mu zdelo tako prav, lahko že to noč prebijemo na cesti."
"Tako hudo pač ne bo, Maks," je rekla in le z naporom je ostala trdna, "če bo slišal, da smo šele pred nekaj dnevi dobili nalega ..."
"Tako — jaz naj morda grem še beračit k njemu, kaj ?"
"Oh, nikakor rt p! Saj bo to storil sam od sebe. Kdo pa je?"
"Douglas se ilLcnuje — doma je z Ins-terburškega — zelo oblastno je nastopil gospod, zelo oblastno — najrajši bi ga bil pognal z dvorišča."
"Ali nam je kaj ostalo?" Vprašala je nalahno, obotavljaje se in zrla na novorojenčka ; saj je cd odgovora bilo morda od-
visno njegovo mlado, šibko življenje.
Planil je v trd smeh. "Da — napitnina! Celih dvatisoč tolarjev."
Olajšano je vzdihnila, zakaj pri srcu ji je bilo, kakor da je že cula, kako brni iz njegovih ust strašni "Nič".
"Kaj nam pomaga dvatisoč tolarjev," je nadaljeval, "ko pa jih je petdeset zletelo v močvirje? Ali naj mar odprem v mestu gostilno ali pa naj trgujem z gumbi in trakovi ? Ti bi mi m morda pomagala s tem, da boš hodila šivat po odličnih hišah in otroci bodo prodajali vžigalice po cestah — hahaha!"
Grebel je po že osivelih' čopastih laset in pri tem z nogo zadel ob zibel, da se je močno zagugala.
"Čemu se ie neki r^V. tt>. črv?" je mrmral mračno, potem je pokleknil ob zibel-. ki na tla, zakopal male ncsti v votline svo-ijh velikih, rdečih rok in govoril detetu: "Če bi vedel, fantek, kako slab in nizkoten je ta svet, kako na njem nesramnost zmaguje in pravičnost propada, bi bil za-
- ostal tam, kjer si bil. Kakšna bo tvoja p0t? _ Tvoj oče je kos potepuha, človek, ki je dogospodarii in se z ženo in tremi otroci peha po cesti, do-.-'er ne bo našel i-rp ia, da sebe in svoje (Hccda pokoplje..."
"Maks, ne govori tako — srce mi boš stri," je zaklicala Elsbeth jokaje in iztegnila roko, da bi jo položila možu na tilnik, a roka je brez moči omahnila, še preden je prišla do cilja.
Skočil je kvišku. "Prav imaš! Dovolj je tarnanja! — Seveda, če bi bil zdaj sam, 1 "kor prejšnje čase, potem bi šel v x meriko ali pa v ruske stepe, tam človek obogati — da, tam oboeatiš, — ali pa bi špekuliral na borzi — ^.nes hausse, jutri baisse — hej, tu bi se dalo zaslužiti, a tako — vezan, kakor sem ..." vrgel je žalosten pogled na ženo in dete, potem je z '^oko pokazal na dvorišče, odkoder sta ""enela v sobo glasova dveh starejših.
"Da, saj vem, da ti moramo biti zdaj v breme," je dejala žena ponižno.
"Nikar ne govori o bremenu!" je zaropotal. "Kar sem rekel, nisem mislil za hudo. Rad vas imam — in dovolj tega. Zdaj je vprašanje samo, kam. Če bi vsaj tega črva ne bilo, potem bi že kako prenašali nekaj časa snremembe negotovega življenja. Zdaj pa — ti bolna, otrok potreben nege — koncem koncev nam ne preostaja drugega, ko da kupimo kako kmetijo in plačamo teh dvatisoč tolarjev naprej. Heja, to utegne biti veselo življenje — jaz z beraško malho, ti s torbo — jaz z lopato, ti z golido."
"To bi še ne bilo najhujše," je rekla žena nalahno.
"Ne?" Grenko se je smejal. — "No, tebi je lahko pomagati. Tu je naprimer naprodaj Mussainen, barski grunt zunaj na ravni."
"Zakaj pa prav ta?" je rekla in se zdrznila.
On pa se je takoj zaljubil v svojo misel.
"Da, to bi se reklo, čašo izpiti prav do dna. Pred očmi bi nam bil vedno nekdanji sijaj — zakaj vedeti moraš, da so hc-leenntalski grad tam sveti prav v okna — vsenaokrog barje in oranice, do dve sto juter, morda bi se dalo kaj pridobiti za trajno. Pionir kulture bi lahko pootal.
IZ SLOV. NASELBIN
(Nadaljevanje z 2. strani.)
ga. — Torej! Od vas katoličanov je odvisno, ker ste v večini! In še enkrat: Vsi na seje, še je čas, kajti potem bo prepozno!
Br. Antonin
DUHOVNIKI NAJVEČJI SOVRAŽNIKI DELAVSTVA
Canonsburg, Pa.
Večkrat smo že slišali to ali čitali v nasprotnih listih, da so duhovniki največji sovražniki delavstva. — Ali je pa to resnica? — Z drugo besedo bi se to reklo, da so duhovniki veseli, kadar delavec slabo zasluži in o-bratno, da je duhovnik žalosten, kadar dobe delavci povišano plačo. — Meni se pa zdi ta očitek neverjeten in popolnoma nespameten. Saj vendar niso duhovniki na glavo padli, da bi sami sebi slabo želeli. Ce bodo delavci slabo zaslužili, mar bodo potem večje cerkvene kolekte? Ali bodo cerkveni bazarji in razne cerkvene prireditve dobro obiskane, če bodo delavci slabo zaslužili? — Kdo bo verjel tem, ki tako govore? Tisti že ne, ki zna misliti s svojim razumom.
V župniji, h kateri jaz spadam, ie navada, da župnik raznošilia vsem cerkvenim podpornikom mesečna poročila. Ti podporniki so izključno sami delavci. Iz teb poročil se vidi, da so sedaj vse boljše in večje kolekte. kakor so na bile za časa dem-esije, ko so delavci slabo zaslužili. Je na. menda ie Ie res. da ie duhovni sedai bolj vpsel. ko delavec malo boliše zasluži kot ua takrat, ko so bile prazne kuverte. — Torej ne bo držalo, da so duhovniki
največji sovražniki delavstva._
Pozdrav rojakom.
J. Pelhan
—-o-
MONROŠKA SI/VVENKA S*7
OGLAŠA
Monroe. Mich.
Prav nič božično ni bilo vreme za pretekle božične praznike. V četrtek pred božičem je bilo po ulicah in cestah tako umazano in blatno, da ni za popisati. Dirjajoči avtomobili so razmetavali to blato na vse strani, da se ni bilo varno pokazati na ulici v količkaj vredni obleki in če si jo slučajno imel na sebi, je bila kaj malo časa čista. — Pa sem se namenila tudi sama, da se popeljem z avtomobilom v prodajalno, ker za peš tja iti res ni bilo. Peljal me je tja še prav mlad šofer, ki še niti ni imel dovoljenja (license) in je na silno nerodnem kraju ustavil avtomobil. Prva stopinja, ki sem jo napravila, je bila v mastno blatno godlo ob kraju ceste. Pa mi na vse zadnje le ni drugega kazalo, kot da sem pot nadaljevala. Ko sem se vlekla iz blata, bi mi kmalu čevelj ostal tam, da nisem z obema rokama prijela in potegnila nogo
previdno iz tega blata, pa je malo manjkalo, da mi ni še glavo potegnilo v to umazanijo. Na srečo je stalo tam precejšnjo drevo, na katerega sem otresla po ta večjem blato raz obleke in hotela nadaljevati pot. Ko sem se pa pogledala kakšna sem, sem presenečena ugotovila da nisem ne za v prodajalno in ne za v avtomobil. Sreča je bila le to, da je bilo ponoči in se tako ni opazilo, kot bi se podnevu. Sicer mesto Monroe, ni nikako velemesto, pa so vendar štiri katoliške cerkve, ki se štejejo, da so angleške. Naša cesta, na kateri živimo, spada k cerkvi sv. Jožefa. Ob nedeljah je precej ljudstva pri sv. maši. Pri polnočnici na božič jih je pa bilo natlačeno polno, ravno tako vse ostale cerkve. Ta večer namreč nridejo skupaj od vseh vetrov,' da so vse cerkve prenatlačene ljudstva. Lansko leto sem šla k polnočnici v mesto v St. Mary Church. Je nrecei velika cerkev, pa je bila do zadnjega kotička nanolniena. Krasno je cerkev razvetljena za božič v slavo novorojenega Kralja in skoro vse ljudstvo je šlo k mizi božji, ra-7Un nekaj teh, ki ne razumejo dovoli angleško. -— Vsem čitate-liem tega lista srečno novo leto in zdravo, srečno vožnio v avtomobilu, da bi ušli vsaki nesreči.
Monroške Slovenka
Pisano p 00 i je
J. M. Trunk
DELO DOBI
Ženska srednje starosti (okrog 40 let) dobi delo za pomoč v kuhinji. Delo stalno za pravo žensko. Plača po dogovoru. Katero veseli naj se zglasi v našem u-pravništvu.

DENARNE POŠIUATVE
g odpravljamo v Jugoslavijo, Ita-	1
g lijo in vse druge dele sveta po	H
g dnevnem kurzu. Včeraj so bile	M
§ cene:	g
1	Dinarji:	g
m Za $ 2.55.................... 100 Din	i
1 Za $ 5.00.................... 200 Din	g
g Za $ 7.20................... 300 Din	g
g Za $ 9.50.................... 400 Din	I
1 Za $11.70.................... 500 Din	g
| Za $23.00....................1000 Din	g
Lire:	g
1 Za $3.50.......-..................... 50 lir	;
g Za $6.40...........................100 lir	g
| Za $29.00............................500 lir	|
Za izplačila v dolarjih:
1 Za $ 5.00 pošljite..........$ 5.75	g
| Za $10.00 pošljite..........$10.85	g
g Za $15.00 pošljite..........$16.00	1
g Za $25.00 pošljite..........$26.10	j
g Za $40.00 pošljite..........$41.25	g
| Za $50.00 pošljite..........$51.50	g
g Ker se kurz večkrat spreminja	g
g so cene podvržene spremembi,	g
M Pri večjih svotah poseben popust,	g
g Vsa pisma in pošiljatve naslovi-	g
g te na:	B
JOHN JERICH
(V pisarni Am. Slovenca)
1849 West Cermak Road,	= CHICAGO, ILL.
in.«
Vera v drugi svet.
Pertinentno vprašanje, katero si mora rešiti prav vsak človek po svojih zmožnostih. Hočeš, nočeš, preko tega vprašanja nihče ne more, najmanj Joseph Ule iz Milwaukee, in prav radi tega tudi piše v Pro-sveti. Frank iz Notranjskega je on sam, in vsi ljudje so taki Franki. Koliko se je pisalo in debatiralo in prepiralo do-zdaj o — drugem svetu in se šte bo! Po g. Uletu bi lahko vse to izostalo, njegov Frank si je naročil Proletarca, in — presto — vprašanje je bilo rešeno, nikjer ni drugega sveta, s smrtjo je amen in konec, Enostavno. Komunisti v Rusiji delajo strašno propagando, mi-ljone so že porabili in jih še bodo; kakšna potrata časa in denarja in moči, treba je sa-mole Proletarca, pa je vse re šeno.
Ampak ničesar ni rešenega, in ker ni rešeno, piše v imenu Franka Joseph Ule. Ali sta misijonarja, o katerih pripoveduje Frank iz Notranjskega, res taka hinavca, da sta prav zavestno in namenoma potegovala ljudi? Ako pa nista, in ie Brankovo pripovedovanje laž in obrekovanje? Ali je hi-navščina rešena in laž rešena, če ni — drugega sveta? Ali naj bo s smrtjo vse končano, hinavščina misijonarjev ali pa Frankova laž. Morda si Frank tako želi, ako laže, ampak želja se mu ne bo izpolnila, in naj še tako zvesto požira vsako besedo iz Proletarca.
Vprašanje o drugem svetu je težavno, resno in odločilno za vsakega. Agnostikov, dvomljivcev, skeptikov je vse polno prepričanih nevernikov ni. posamezni le gobcuiejo, in se sklicujejo na Proletarca, ker niso prepričani, da ni drugega sveta, in g. Ule — Frank ni prepričan, da ni drugega sveta, in ker ni prepričan — piše. in ko bi bil prepričan, bi molčal.
Častitim gg. župnikom in cerkvenim odbornikom
se priporočamo za tiskanje cerkvenih letnih poročil, kakor tudi za vse druge tiskovine za župne urade in druge zadeve. Delo lično, cene zmerne.
Tiskarna Amerikanski Slovenec
1849 West Cermak Road,
Chicago, Illinois
LEPA IN UGODNA PRILIKA!
NA PRODAJ je posestvo v stari domovini in sicer pri Jesenovim, fara Rajhenburg, Štajersko, obstoječe iz polovice (pol grunta), velika nova zidana hiša z opeko (ciglom) pokrita; vse potrebno gospodarsko poslopje in jako lep vinograd.
Že ostareli tu bivajoči lastnik hoče in želi vse skupaj čim prej prodati. Ce se kdo za kaj takega zanima, naj se zglasi pri lastniku:
JAKOB KRAJNC, 1345 E. 66th Street,	Cleveland, Ohio
Mačka pri kaši.
Krištof in lemenat. Ta dva delata dopisniku v "Prosveti" preglavico. Pokopališče pri sv. Krištofu v Ljubljani in semenišče, ki se namerava tam sezidati. Pokopališče v sedanjem stanu je grda gmajna, to utegne tako biti, ker se pač križajo razni interesi. Kritika je lahka, opomoč pa često nemogoča. Hudo kritizira tudi dopisnik, o mogoči opomoči pa molči ko razdrti grobovi. Mislim, da bi novo semenišče že kot tako pomenilo neki izhod iz tega gmanjskega stanja. Vsem in vsemu nihče ne more ustreči. Ampak dopisnik ne toči solz radi razdrtih grobov nekaj veljavnih mož, bolj mu bode v oči, se zdi, semenišče, lemenat, in hudo mu je pri srcu radi tistih, centov, ki bodo za novo semenišče prišli tudi iz Amenxe, dasi utegnejo biti, se bojim, "kle-'ikalci in cerkveni očaki" razočarani glede prispevkov iz Amerike. Vsa srčna bol se pri dopisniku osredotočuje okoli tega, da so bili pri sv. Krištofu pokopani tudi Aškerc, Jurčič, Levstik... "imena, ki nimajo z lemenatom in miselnostjo, ki izhaja iz tega zavoda, prav nobenega opravka in zveze." Tu čevelj — žuli.
Pri danih razmerah je zadeva novega semenišča tudi glede pokopališča morda edina mogoča rešitev, in Brez semenišča bi ostala sredi Ljubljane grda gmajna, ampak stavba, ki bo menda stali okoli 15 miljonov dinarjev, in bo gotovo tudi stavbinska zname-• ■". ..,st za vse mesto, ta stavba je pa le — l^menaj, in ksk lemenalj. t-1 rdečkah kakor rdeča cunja za razjarjenega bika. To so bolečine, ne morda grobovi nekih mož, in Izato hodi okoli te gmajne kakor mačka okoli vroče kaše.
'ŠIRITE AMER. SLOVENCA'
^GORENJSKA''
LEPŠEGA KRAJA NI...
Knjiga "GORENJSKA" vsebuje nad 310 strani. Ilustrirana z številnimi slikami gorenjskih mest, trgov in vasi, ter številnih znamenitih planinskih in drugih krajev, ki krase lepo Gorenjsko. Naročite si jo radi sebe, da vidite svoj domači ^	—" ~ kraj v slikah, pa tudi radi svoje mladine, da vidi vaš rojstni kraj. Knjiga stane s poštnino ...........................................................................
Naroča se od:
Knjigarna Amerikanski Slovenec
1849 W. Cermak Road, -:- Chicago, Illinois
i lepo Gorenjsko. Na-
$1.50


Prva, najstarejša, največja in najbogatejša sloven- J ska katoliška podporna organizacija v Združenih Državah Ameriških, je:
I Kranjsko-Slovenska raS Katoliška Jednotaj
Ustanovljena 2. aprila 1894, inkorporlrana 12. januarja 1898 v državi Illinois, s sedežem v mestu Joliet, Illinois.
POSLUJE ŽE 42 LET. Glavni urad v lastnem domu: 1004 No. Chicago Street, Joliet, Illinois.
SKUPNO PREMOŽENJE ZNAŠA NAD $3,500,000.00.
SOLVENTNOST K. S. K. JEDNOTE ZNAŠA NAD 100%.
K. S. K. Jednota ima do 35,000 članov in članic v odraslem in mladinskem oddelku.
SKUPNO ŠTEVILO KRAJEVNIH DRUŠTEV 184.
Skupnih podpor je K. S. K. Jednota izplačala tekom svojega 42-letnega obstanka nad $5,900,000.00.
\ GESLO K.S.K. JEDNOTE JE: "VSE ZA VERO, DOM in NAROD!" j
Ce se hočeš zavarovati pri dobri, pošteni in solventni podporni or- ] ganizaciji, zavaruj se pri Kranjsko-Slovenski Katoliški Jednoti, kjer se < lahko zavaruješ za smrtnine, razne poškodbe, operacije, proti bolezni (
in onemoglosti.	. , , , ]
K. S. J. Jednota sprejema v svojo sredo člane in clanice od 10. do , SS leta- otroke pa takoj po rojstvu in do 16. leta. Zavaruješ se lahko J za $250 00- $500.00; $1000.00; 1500.00 in $2000.00 posmrtnine.	'
V	Mladinskem Oddelku K.S.K.J. se otroci lahko zavarujejo v razredu "A" ali "B". Mesečni prispevek v mladinski oddelek je zelo nizek, samo 15c za razred "A" in 30c za razred "B" in ostane stalen, dasi zavarovalnina z vsakim dnem narašča. V slučaju smrti otroka zavarovanega v razredu "A" se plača do $450.00 in zavarovanega v razredu "B" se plača do $1000.00 posmrtnine.
BOLNIŠKA PODPORA:
Zavaruješ se lahko za $2.00; $1.00 in 50c na dan ali $5.00 na teden, j Asesment primerno nizek.
K. S. K. Jednota nudi članstvu štiri najmodernejše vrste zavaro-
| vanja.
Člani in članice nad 60 let stari lahko prejmejo pripadajočo jim rezervo izplačano v gotovini.
Nad 70 let stari člani in članice so prosti vseh nadaljnih asesmentov. Jednota ima svoj lasten list "Glasilo K. S. K. Jednote", ki izhaja ► enkrat na teden v slovenskem in angleškem jeziku in katerega dobiva vsak član in članica.
Vsak Slovenec in Slovenka bi moral (a) biti zavarovan (a) pri K. } S. K. Jednoti, kot pravi materi vdov in sirot. Če še nisi član ali člani- J | ca te mogočne in bogate podporne organizacije, potrudi se in pristopi < ■ takoj.	J
V	vsaki slovenski naselbini v Združenih držrvah bi moralo biti i društvo, spadajoče h K. S. K. Jednoti. Kjerkoli še nimate društva, J
| spadajočega k tej solventni katoliški podporni organizaciji, ustanovite < » ga; treba je le osem oseb v starosti od 16. do 55. leta. — Za nadaljna ( | pojasnila in navodila pišite na glavnega tajnika: JOSIP ZALAR, 1004 j No. Chicago Street, Joliet, Illinois.	<