274 Novičar iz domačih in ptujih dežel. Iz Dunaja. (Iz deržavnega zbora). Ker je d olj na zbornica pretekli teden praznovala, nimamo o nji nič povedati. Gosposka zbornica se je 6. dan t. m. zbrala, pa je bilo komaj toliko gospodov pričujočih, da so mogli 7 odbornikov voliti, kterim naj se izroči v posvet v doljni zbornici sklenjena postava o odpravi fevdne zaveze Gosp. predsednik opominja gospode, naj pridejo bolj pridno, če ne, ne bo mogel zbor biti. — 10. dan t. m. je biJa deputacija graničarjev pri cesarju. Poslanec Berlic' podavši IVj. Veličanstvu pismo je v imenu vseh govoril in prosil, naj ustava hervaško-sla-vonska se razširi tudi čez granico in graničarjem dovoli, deležnikom biti celega deželnega zbora zagrebškega. Cesar, prijazno jih sprejemši, jim je obljubil komisijo določiti, ki bode preiskavala stan graničarjev. Berlic je na to željo razodel, naj se v to komisijo ne odločijo samo vojaki, temuč tudi drugi graničarji; cesar je obljubil tudi nevojakom besedo v tej komisii. — Osnova sila ostre nove postave za tiskanje časnikov in bukev, ki je šla kakor strašilo pretekli teden po vseh časnikih, je nek le izmišljena reč. vCesko. Iz Prage 9. avgusta. „Nar. List." grajajo dr. Cupra, da je izročil deržavnemu zboru kar gre d e-želnim zborom, ter ga opominjajo besed neka pervaka centraiistov, ki je odkritosrčno rekel: „ako hočeš podreti dervo narodno, vsekaj šolo." Hervaško. Iz Zagreba. Pretečeni teden je bil za avstrijansko notranjo politiko posebno važen. 5. dan t. m. je namreč glasoval hervaško-slavonski deželni zbor v Zagrebu o kraljevem predlogu, ki zahteva, naj pošlje poslance v deržavni zbor dunajski. Zbor je sklenil skoraj enoglasno (le samo en poslanec je bil zoper to), da jih ne pošlje. Al tudi drugi predlog, da naj se izreče, da herv. slav. dalm. kraljestvo ima neke zadeve 3 celim cesarstvom skupaj in da se hoče o tem v dogovor in pogodbo spustiti, kako bi se te skupaj obrav-novale, je bil odbit z večino od 69 glasov proti 46, čeravno so bili za-nj najimenitneji domorodci in deržavniki kakor Strossmajer, Mažuranič, Kukuljevic in drugi. Da so zoper poslanje poslancov v sedanji dunajski deržavni zbor glasovali tudi največji prijatelji Avstrije kakor Mažuranič, Strossmajer, Haulik in drugi, morajo o tem že temeljite vzroke imeti, kterih glede na to, kakor se v dunajskem zboru sedanja večina nemških centraiistov obnaša, pae ni težko uganiti; al da je večina zbornikov odbila tudi vsakoršni dogovor o skupnih zadevah avstri-janskih, to je zlo osupnilo vse, kterim je blagor troj-edine kraljevine pa tudi vseh družin dežel avstrijanskih in potem takem cele Avstrije pri sercu. „Pozoru kaže v ne-kterih sostavkih neugodnost zgolj le nikavne (negativne) politike, in po pravici vpraša: kaj pa sadaj? — V odbor, ki naj po zbornem sklepu osnuje odgovor kralju so bili izvoljeni Stojanovič, Sram, Vuščič, Kušlan, Starčevič, Kva-ternik, Zlatarovič, Suhaj in Uhernik. — Po današnji seji (6. avgusta) deželnega zbora, y kterem so bili deržavopravni posveti končani, je ban ukazal, naj grejo graničarji berž domu. Zoper to se je po predlogu Verbančičevem deželni zbor ustavil ter terjal, naj graničare spet nazaj pokliče, ali pa, če kraljev ukaz to zapoveduje, naj ta ukaz izroči deželnemu zboru, da on o tem sklene. Ogersko. Iz Peš ta. 8. dan t. m. je v ogerskem zboru poslancov ^lasoviti Deak bral svoj odgovor na kraljev odpis od 22. julija pr. m. Branje je terpelo cele 3 ure. Deak pobija odpis stavek za stavkom; ponavlja magjarske zahteve, ki so bile v adresi izrečene, da naj se postave od leta 1848 popolnoma spet vpeljejo; pravi, da Ogri nikoli ne pojdejo v derž. svetovavstvo na Dunaj, pa da njih deželni zbor tudi ni upravičen spuščati se v posvetovanje te zadeve, dokler ne bodo Erdeljci, Hervatje in Reka vanj poklicani ter se zborna ta način ne popolni. Končuje pa s tem, daje kraljev odpis nit mejsebnega sporazumljenja pretergal, in da v tacih okolišinah tudi ogerski zbor svoje dogovarjanje ustavlja. O narodnosti vseh družin narodov pod ogersko krono pravi odpis, da se jim ni nikoli sila godila (!!), da pa poseben zakon more vprihodnje narodne pravice ustanoviti. — Ta odgovor je v zboru poslancov bil z neizrečenim pleskom sprejet in enoglasno poterjen. Dva dni pozneje so mu tudi maguati ravno tako enoglasno pristopili. Ogerski deželni zbor se vsled tega sam od sebe razide. — Tako se ogersko-hervaško vprašanje za Avstrijo od dne do dne bolj zapleta; upanje, da se bo deržavni zbor na Dunaju s poslanci vseh dežel avstrijanskih p op o In i 1, se je spet, Bog ve za koliko časa, razkadilo, in nemogoče je uganiti, kdaj bo velikih homatij konec. Sklepa zagrebškega inpe-štanskega deželnega zbora sta si zlo podobna; oba sta pretergala nit z dunajsko vlado; le v tem je razloček, da peštanski zbor je to enoglasno storil, zagrebški pa le z večino 23 glasov. — Vse je radovedno, kaj bo vlada temu nasproti zdaj storila. Laško 10. avg. Pervi teden tega mesca se je imela nova prekucija začeti na Neapolitanskem in Modeneškem; al puntarji so svojo reč tako slabo poskrili, da je vlada v Turinu vse naklepe dosti pred zvedila, preden je neapo-litanski kralj ali kteri njegovih bratov mogel iz Rima v Abruce priti in tam bandero punta povzdigniti. — Sv. Oče so spet popolnoma zdravi. Poljsko. Po mnogih okrajnah in celo staropoljskih, ki so Rus i j vdružene, je začelo zlo vreti. Vlada je napravila dvakrat toliko policije, kakor je je pred bilo, in ji je plačo zboljšala, da bi se ne dala podkupiti. Turčija. Kakor se kaže, bo Omer paša, vojskovodja turški, vojsko začel zoper Cernogorce in sicer že i. septembra s veliko silo. „Patriea piše, da je Omer paša to sam rekel deputacii hercegovinski.