Posamezni izvod 1.30 šil., mesečna naročnina 5 šilingov. V.b.b. SlOVEniH ' : Letnik XII. Celovec, petek, 12. april 1957 Štev. 15 (780) Volitve zveznega prezidenta Samo dobre tri tedne je še do 5. majska, ko bodo- volivci naše države z glasovnico neposredno odločili o tem, kdo bo za prihodnjih pet let kot zvezni prezi-dfint zavzemal najvišji položaj v naši republiki. Zakonito' določeni rok za-prijavo' kandidatov poteče sicer šele pojutrišnjem, vendar je že sedaj skoro- gotovo, da bodo imeli volivci možnost izbire samo med dvema, kandidatoma: med sedanjim 67-le-t-n>m vicekanclerjem dr. Scharfom in upokojenim 75-letnim dunajskim profesorjem dr. Denkom. Socialistični kandidat dr. Scharf je v javnosti znana in kot predsednik Socialistične stranke Avstrije politično dokaj jasno opredeljena osebnost. Kot član vseh avstrijskih vlad od vsega početka druge republike si je nedvomno pridobil k političnim tudi državniške izkušnje. Vsega tega O' dr. Denku ni mogoče reči. Širša javnost je do pred nedavnega kodraj vedela zanj, čeprav si je kot kirurg ih raziskovalec rakastih obolenj pridobil precejšnje ime v medicinskem svetu. V političnem življenju se ni pojavljal razen v več ali manj značilni vlogi člana dunajskega mestnega sveta za časa Doll-fussove klerofašistične, diktature', ki je pocenila, začetek konca svobodne in samodejne prve republike. Poleg presoje, kateremu izmed obeh kandidatov je treba, dati prednost zgolj ha temelju osebnih kvalitet, človeškega značaja in dosedanjega udejstvovanja, je seve v prvi vrsti pomembno1 vedeti in videti, čigav predstavnik je prvi in čigav drugi kandidat, katere politične struje Ih družbeni činitelji propagirajo enega in kateri drugega. V tem pogledu pa je raz-l'ka zelo jasno zarisana. O dr. Scharfu ni treba posebej podčrtavati, da kot kandidat Socialistične dranke in kot vodilna osebnost v njej Predstavlja, tiste množice: avstrijskega Prebivalstva, ki so bodisi kot delavci, bodisi kot nameščenci ali kot mali kmečki ljudje odvisni in navezani na dieto' svojih f°k in svojega uma. Dr. Denka pa so' našli C postavili kot svojega kandidata pred-davniki obeh meščanskih strank, ki po Sv°'ji ideologiji in strukturi zastopata Predvsem interese bogatih industrijskih, trgovskih in veleposestniških slojev. Čeprav razglaša Ljudska stranka, in dranka tako imenovanih »Freiheitliche«, . se rekrutirajo večinoma iz bivših navtičnih vrst, svojega skupnega kandira dr. Denka kot nepolitično' in nestrankarsko- osebnost, je več kot gotovo, 'c se zanj ne bi bili zedinili, če bi bil mi-dlho tuj skupnim interesom teh krogov. b sedanjih prezidentskih volitvah je v °®®bi skupnega kandidata DVP in FPD Pjhdč po, ietu 1945 prišlo' do- odkrite- medanske- koalicije tudi na zunaj, duhovna °alicija in interesna sorodnost pa sta se Ck že- dolgo časa odražali v njunih skup-'b prizadevanjih za izpodkopavanje in abitev izhodišč in temeljev, ki so jih de-^ °'k-ratične množice delovnih ljudi v teku asa že uspele izgraditi za, nadaljnji raz-.. J in utrditev socialistične misli in svo-'b družbenih pozicij. Ibhra in poglavitna naloga zveznega ^denta je, da skrbno čuva demokra-v ustavo in zakonitost v državi. Naj-j. .Ji interes, da v drugi republiki ne de več do- podobnih kršitev ustavnih svoboščin, kot smo jih z vsemi P^dhimi posledicami doživeli v prvi re- dan--ki V letih 1933 d0' 1938, kc> Se Je te" kari Prezident iz meščanskega tabora iz-s bi za, nesposobnega, in nedoraslega J1Ih dolžnostim, ima nedvomno' odvisni thr|0VTli človek. Ta interes ima še posebej Sv '..baše slovensko' delovno ljudstvo. V J* gospodarski in socialni odvisnosti se Predlog manjšinskega odbora je nevarna igra Zadnjo nedeljo’ sta, »Kleine Zeitung« in sklicujoč se na ponedeljkovo Večerno objavo- radia Celovec tudi »Die Neue Zeit« poročali o nekem predlogu manjšinskega oldbora koroškega deželnega zbora, ki baje priporoča deželnemu zboru sklep, da pozove koroško deželno vlado-, da priporoča ministrskemu komiteju za izvedbo člena 7 Državne pogodbe vrsto- ureditev, in sicer predvsem glede § 2 in 3 člena 7. V predmetnem predlogu je baje govora o osnovnem šolstvu, O’ nekem glasovanju o narodni pripadnosti in o dvojezičnih napisih. Na naše tozadevno vprašanje na deželni vladi smo prejeli odgovor, da je delo odborov tajno in zaupno- in da je zaradi tega poročilo v tej obliki nestvarno niti ne odgovarja resnici. V ostalem manjšinski odbor v zadnjem času sploh ni zasedal. Kakor tudi je, ali gre za netočno- poročilo ali za nerodno indiskretno-st, je govoričenje o kakršnem koli glasovanju v danih koroških razmerah v osnovi nedemokratično in anahronistično. Ne izključujemo sicer možnosti, da so- znani nasprotniki naših narodnih teženj v manjšinskem odboru, predsednik tega odbora FPO-poslanec dr. Knaus, predsednik OVP-kluba dr. Wo-lfgang Mayrhofer in OVP-poslanec ter vindišarski slavist dr. Valentin Einspieler v odboru dosegli tak ali podoben sklep, dvomimo pa, da bi vsi ostali, kolikor jih poznamo1, v nacionalnem pogledu trezni člani odbora soglasno podprli tak predlog, katerega uresničenje bi pomenilo dejansko mobilizacijo strupenega šovinizma v deželi in s tem nujno zaostritev odnosov med deželnima narodoma:. Predvsem pa ne verujemo, da bi se odgovorni predstavniki v deželi in še posebno V zvezni vladi spustili v tako nevarno' igro, ki v bistvu ni nič drugega, kot dejansko izmikanje rešitvi in uresničitvi v Državni pogodbi prevzetih obveznosti. Treba je namreč z vso jasnostjo poudariti, da gre pri členil 7 Državne pogodbe za, določilo V mednarodni pogodbi V korist manjšine in dvomimo:, da so taki načini reševanja V mednarodni pogodbi prevzetih dolžnosti sploh mogoči: saj bi že sam poskus takega reševanja spremenil zaščitni člen 7 Državne pogodbe v dejansko nasprotje, da bi namreč ne koristil manjšini, marveč jo- pomagal dokončno iztrebiti! Končno smo mnenja, da je ozemlje, za katero naj velja člen 7, jasno določeno v odredbi o dvojezičnem šolstvu iz leta 1945, na katero so se vsi naši državniki na mednarodnih konferencah sklicevali in ki jo je tedanja koroška deželna, vlada soglasno' sklenila na osnovi objektivnega stanja in je bil člen 7 brez dvoma dotočen prav za to ozemlje. Menda prav zaradi Sovjetska svarila V svetovni javnosti zadnje čase živahno- komentirajo svarila, ki jih je naslovil predsednik sovjetske- vlade Bulga-nin na norveško- in dansko- vlado. S posebnimi pismi se je namreč Bulganin o-brnil na predsednike obeh vlad in jih svaril pred usodnimi posledicami, ki bi lahko nastale, či bi imenovani deželi dovolili na svojem ozemlju postavitev atomskih oporišč severnoatlantskega vojaškega pakta. Pred dnevi je ta svarila ponovil tudi moskovski radio, katerega komentator je ponovil Bulganinovo- ugotovitev, da bi bila Sovjetska zveza v primeru vojne prisiljena sprejeti ukrepe za uničenje napadalnih oporišč, kar bi imelo- ob ogromni uničevalni moči modernega orožja usodne posledice za države, v katerih bodo taka oporišča, postavljena. Komentator je pristavil, da pri tem ne gre za sovjetske grožnje, kakor zatrjuje ameriška propaganda. Sovjetska zveza, nima namena, komur koli groziti, ker potrebuje dolgo dobo miru, da zagotovi blaginjo svoji državi, vendar pa sovjetska vlada ne more ostati pasivna spričo očitnih napadalnih priprav in spričo nevarnosti, ki grozi SZ z izvajanjem napadalnih načrtov atlantskega pakta. Svarilo sovjetske vlade se je zdaj razširilo tudi na Holandsko, katere obrambni minister je odpotoval v Ameriko-, da, bi bo zato- tudi pri sedanjih prezidentskih volitvah vključilo- v vrste delovnih ljudi širom vse naše države in glasovalo za socialističnega kandidata dr. Scharfa. Slovenski volivci bodo imeli pri tem pred očmi tudi to-, da obe meščanski stranki, ki skupno kandidirata dr. Denka,, ne kažeta za življenjske težnje našega ljudstva nobenega razumevanja, marveč v svojih publikacijah z ogabno protislovensko' gonjo dokazujeta, da odrekata državljanom slovenskega jezika tiste pravice, ki jih jim jamči demokratična ustava in Državna pogodba kot njen sestavni del. se pogajal o nakupu usmerjevanih raket in izstrelkov ter jedrskega orožja. V holandski prestolnici ne izključujejo- možnosti, da, bo: Sovjetska zveza poslala tudi Holandski »uraden opomin«, kakršnega je naslovila na Norveško in Dansko-. Zadnjo nedeljo je moskovski radio vključil v to svarilo tudi Grčijo, ko je v grščini opozoril na Bulganinova pisma danskemu in norveškemu predsedniku ter dodal, da velja isto tudi za Grčijo. Podobne' oddaje- je moskovski radio- oddajal še v nemščini, angleščini in španščini. V tej zvezi je zanimivo stališče prvaka zahodnonemških socialdemokratov Ollenhauerja, ki je poudaril, da, bi vključitev Zahodne Nemčije V zahodne atomske oborožitvene načrte nujno Zavrla vsenemško' združitev, zaradi česar naj bi se zahodnonemška vlada odtočno zavzela za prepoved jedrskega orožja. tega sedanji poskus manjšinskega odbora, da bi izpodnesel tej odredbi pravno veljavnost zaradi nekakšne »nepravilne objave«. Toda tej tezi je nasprotna jasna ugotovitev bivšega ministra za, pouk dr. Hurdesa, da gre pri odredbi za ustavni zakon in je torej ozemlje določeno tudi z ustavnim zakonom. Zato vsako- miselno poigravanje s kakršnim koli glasovanjem ni nič drugega ko-t navadno izrriikavanje rešitvi perečega vprašanja. Pri tem pa poudarjamo-, da smo- za objektivno ugotovitev narodnostnega, stanja, vendar ne V oblikah, ki so- se v vsej naši zgodovini izkazale kot nepravične in v danih razmerah nedemokratične. Zato- odklanjamo in bomo vedno' odklanjali kakršno koli ureditev na osnovi zgodovinsko dokazano v naših razmerah neuporabnih oblik, ker kot manjšina vemo-, kako se lahko- ustvarjajo s kapitalom in doseljevanjem potrebni in zaželjeni procenti. S tem soglašajo z nami tudi južni Tirolci in naša država sama, ki se prav zaradi tega bori proti dotoku italijanskega kapitala in doseljevanju italijanskega, prebivalstva v od avtohtonega avstrijskega ljudstva naseljeni Južni Tiro-1. Zato smatramo, da gre tu za nevarno igro, v katero- se ministrski komite za izvedbo člena 7 in odgovorni politiki ne bodo smeli resno vključiti, pa čeprav so zemljevidi, katere je ministrski komite na svojem nedavnem zasedanju v zvezi s šolstvom uporabljal, se <.akc-zapeljivi, da bi ne bito treba ničesar dati manjšini. Toda vprašanje je iz dneva v dan bolj pereče-, da njegove rešitve- ne bo mogoče več dolgo odlašati. Rešeno- pa bo samo s pravično rešitvijo-, ki jo predlog manjšinskega odbora nikakor ne predstavlja,. Reševanje na tak način je nevarna igra, dvakrat nevarna v današnjem času in v današnji mednarodni situaciji. Adenauer bo obiskal Dunaj Nemška tiskovna služba je objavila vest, da bo zapadnonemški kancler dr. Adenauer verjetno meseca junija obiskal Dunaj ter tako vrnil državni obisk kanclerja Raaba v Zapadni Nemčiji. Po dosedanjem programu bo Adenauerjev obisk trajal tri dni, V katerih bo- ime-l kancler Adenauer poleg sprejemov in obiskov z avstrijsko vlado tudi razgovore o vprašanjih avstrijsko-nemških odnosov. Francija zapravlja svoj ugled Vo-jna v Alžiru je privedla Francijo- v skrajno' neprijeten položaj, ko že vsa svetovna javnost vedno- bo-lj obsoja metode francoskih kolonialnih in vojaških oblasti na ozemlju, ki bi ga Francija za vsako- ceno' hotela, o-bdržati v svoji posesti, katerega ljudstvo pa odtočno zahteva sVobodoi in neodvisnost. Ukrepe francoskih oblasti V Alžiru proti domačemu prebivalstvu primerjajo tudi že v Franciji s prosto! imi metodami nacističnih zločincev in okupatorjev nad francoskim ljudstvom med zadnjo vojno; ter se množijo zahteve po kaznovanju odgovornih. Iz dneva v dan se veča število- vidnih francoskih osebnosti, ki iz protesta proti francoskemu nasilju v Alžiru odstopajo od svojih visokih položajev. Odstop generala Bollardie-ra je bil le prvi člen v tej verigi, njegovemu zgledu sledijo- vedno nove osebnosti, ki ne morejo več molčati ob grozodejstvih, ki jih francoske vojaške in policijske oblasti izvajajo nad alžirskimi borci za svobodo. Še bolj številna so protestna pisma, zborovanja in izjave-, s katerimi visoke in najvišje osebnosti zahtevajo odpravo sedanjega nasilja v Alžiru ter končno rešitev alžirskega vprašanja- Francoski vladi je ta protestna kampanja skrajno- neprijetna in se tudi doma v Franciji zateka k sredstvom nasilja na-pram tistim, ki se upajo' javno kritizirati njene divjaške metode proti alžirskemu ljudstvu. Pod pritiskom javnega mnenja pa je bila končno le prisiljena, da bo imenovala posebno- komisijo', sestavljeno iz nobeni stranki pripadajočih pravnikov, ki naj bi preiskala razmere v Alžiru. V koliko bo delo te komisije prispevalo k izboljšanju, ni mogoče povedati, vendar je že v naprej obremenjena s slabo lastnostjo, ker bo delala V štabu rezidenta La-coste, kateremu pripisujejo glavno krivdo za režim nasilja nad alžirskim prebivalstvom. ------------------------------------------- Socialistična revija o manjšinskem vprašanju na Koroškem Spominski dan naših izseljencev Petnajst let poteka od dne, ko so nacistični oblastneži v uresničevanju smrtne obsodbe, izrečene nad koroškimi Slovenci, zadali našemu ljudstvu prvi večji udarec: z nasilno izselitvijo več sto slovenskih koroških družin so začeli izvajati zločinske načrte, po katerih bi bil značaj naše zemlje v najkrajšem času tako spremenjen, da bi njihova herrenvolkov-ska ideja o »ein Volk, ein Reich, ein Fiih-rer« postala usodna resnica. 14./15. april bo zato ostal zapisan kot črni dan v zgodovini koroških Slovencev, zapisan kot spominski dan, ko se je leta 1942 začela trnjeva pot izgnanstva in brezpravnosti, pa tudi v vzpodbudo in zavest, da je nad nasiljem in krivico končno zmagala pravica. Ko se je pod silnimi udarci zmagovitih zavezniških armad zrušila trhla zgradba tisočletnega rajha, so se široko odprla vrata neštetih ječ, zaporov, taborišč in stotisoči brezpravnih so stopili v mlado svobodo: med njimi tudi naši izseljenci, ki so se po tri leta;, tri mesece in tri dni trajajočem izgnanstvu spet vračali na svoje domove. 2e v izseljeništvu so izseljenci sklenili, da bodo, če se bodo še kdaj povrnili domov, obhajali obletnico izselitve kot vsakoletni spominski dan. V vseh letih po vojni so te svoje spominske proslave združili tudi z borbo za priznanje pravic, ki jim gredo kot žrtvam fašističnega nasilja. Ker v teh prizadevanjih pri merodajnih činiteljih do danes še niso našli potrebnega razumevanja, morajo svojo borbo nadaljevati in se bodo, kakor smo zvedeli, tudi letos dne 15. aprila zbrali na letnem občnem zboru Zveze slovenskih izseljencev, ki bo s pričetkom ob 9. uri v dvorani I celovške Delavske zbornice. GOSPODARSKI DROBIŽ Mednarodni pomladanski velesejem v Zagrebu Od 13. do 23. aprila traja v Zagrebu mednarodni pomladanski velesejem 1957. Na velesejmu bo sodelovalo vse gospodarstvo Jugoslavije in razstavljalo deset tujih držav. Na sejmu bo videti največji asortima jugoslovanskega in inozemskega blaga za široko potrošnjo, najmodernejše stroje in opremo za grafično industrijo, jugoslovansko obrtništvo, umetno obrt in narodna ročna dela, ljudsko tehniko, lov in ribolov. Razstava bo v novih razstavnih paviljonih na desnem bregu Save. Na jugoslovanskih železniških progah so za obisk velike gospodarske prireditve v Zagrebu za 25 °/o znižane vozne cene. Modernizacija cementarne v Anhovem Tovarna cementa in salonita v Anhovem ob Soči je eno izmed največjih tovrstnih podjetij V Jugoslaviji. Letos imajo v načrtu, da bodo izdelali okoli 108.000 ton cementa in 2,5 milijona tovarniških metrov najrazličnejših salonitnih izdelkov od sodobnih cevi velikega premera za kanalizacijo pa do drobnega strešnega materiala. Da bi dvignili storilnost tovarne, se že nekaj let trudijo za njeno modernizacijo. V ta namen so že v preteklih letih investirali kakih 400 milijonov dinarjev, nadaljnjih 1600 milijonov pa nameravajo potrošiti še v prihodnjih treh letih. Svetovna proizvodnja kave »United States Foreign Agricol tural Service« poroča, da cenijo svetovni pridelek kave v letini 1956/57 na 47,4 milijona vreč. Ta številka predstavlja zmanjšanje za 6 % v primeri z rekordno letino 1955/56, ki je dosegla 50,3 milijona vreč, vendar pa je za 14 °/o višja v primeri s povprečno' letino v predvojnem času, ki je znašala 41,6 milijona vreč. Vedno spet je mogoče ugotoviti, da imajo mnogi, čeprav drugače zelo razgledani in dobronamerni nemško govoreči ljudje v naši deželi in državi zelo medle, enostranske in dostikrat tudi popolnoma napačne predstave o narodnostnih razmerah na slovenskem in jezikovno mešanem ozemlju Koroške. Do neke mere je to tudi razumljivo'. Nemško govoreča javnost, ki nima neposrednega stika z življenjem našega ljudstva, je tozadevno' v glavnem navezana na informacije, ki jih črpa iz avstrijskega tiska. Ta pa je v tem vprašanju dostikrat vse prej kakor objektiven in neredko čisto namenoma skregan z resnico. Posebno meščanski tisk vseh barvnih odtenkov je navajen prikazovati problematiko koroškega narodnostnega vprašanja skozi izrazito nacionalistično pobarvana stekla in je vedno pripravljen dajati svoje stolpce na razpolago posameznikom in organizacijam, ki so vse prej kakor naklonjeni načelom pravičnosti, narodnostne tolerance in enakopravnega in mirnega sožitja prebivalstva obeh jezikov na Koroškem. Med redkimi avstrijskimi publikacijami, ki se vsaj skušajo približati nepristranskemu obravnavanju tozadevne koroške stvarnosti, je treba kljub nekaterim hibam v vsebini s priznanjem zabeležiti članek s podnaslovom »Resnica o manjšinskem vprašanju na Koroškem«, ki je izšel v marčni številki socialistične mesečne revije za gospodarstvo, politiko in kulturo »Die Zukunft« na Dunaju. Pod psevdonimom Stefan Klagenfurter zavrača pisec članka tiste nacionalistične kroge, ki v strankarski politični borbi vedno spet dolžijo koroškega deželnega glavarja We-deniga izdajstva domovine. Po ugotovitvi, da izvirajo' te obrekovalne obdolžitve iz istega šovinističnega duha, ki je povzročil koroški deželi že toliko gorja, je v članku nanizanih nekaj dejstev in objektivnih ugotovitev, ki lahko nudijo bralcu vsaj približen vpogled v koroške razmere v preteklosti in sedanjosti. Med drugim je v članku brez ovinkov povedano, da se je izvajala nad našim ozemljem v preteklosti načrtna germanizacija, da so tod naseljevali Nemce in da so oblastveno, gospodarsko in moralno pritiskali na naše ljudstvo, ki se je branilo proti temu in iskalo pomoč pri svojih bratih istega jezika v današnji Sloveniji. Prikazana je proti Slovencem naperjena dejavnost bivše Sudmarke in Heimatbun- Ameriško zanimanje se v zadnjem času vedno bolj usmerja na Afriko, pri čemer igrajo važno vlogo gospodarski interesi, pa. tudi politični vidiki nisoi brez vsakega pomena. Zlasti za zadnje govori vedno hitrejši razvoj posameznih afriških dežel in ni več daleč trenutek, ko bodo le-te lahko predstavljale odločilnega činitelja v sporu med Vzhodom in Zapadom. S tega vidika je potem razumljivo, da se tako ena kot druga stran trudita, da bi si pridobili čim več simpatij in vpliva na tem »kontinentu prihodnosti«. Tudi nedavni obisk ameriškega podpredsednika Nixona v nekaterih afriških deželah ni bil brez globljega pomena. Njegovo pred nekaj dnevi objavljeno poročilo predsedniku Eisenhowerju poudarja važnost Afrike tudi za Ameriko, ki da bi morala svojim odnosom z afriškimi deželami pripisovati čim večji pomen, ker da danes na svetu ni nobene druge pokrajine, kjer bi bil ugled ZDA tako velik, kakor prav v Afriki. Hkrati pa je podpredsednik Nixon opozoril na neprijetni vtis, ki ga v svetu ustvarja rasno* razlikovanje v Ameriki, ko je dejal: Ne moremo govoriti o enakosti narodov v Afriki in Aziji in izvajati neenakost doma; v državnem interesu moramo podpreti ukrepe, da se odpravi plemenska diskriminacija v ZDA. Konkretno je Nixon predlagal celo vrsto načrtov za okrepitev odnosov med Afriko in Ameriko. Tako naj bi Amerika navezala z afriškimi državami diplomatske in konzularne odnose, v zunanjem ministrstvu pa bi morali ustanoviti poseben urad za afriške zadeve. Pri dajanju da ter način, kako so koroški šovinisti v času nacističnega terorja reševali narodnostno vprašanje s prepovedjo slovenskega jezika, z aretacijami in nasilnim izseljevanjem Slovencev, kar da je v naših krajih umevno rodilo odpor v obliki močnega in dobro organiziranega partizanskega gibanja. Pri opisu današnje situacije je v zvezi z obstojem dveh osrednjih slovenskih organizacij v članku povedano, da je ponovno oživljena gonja nemških šovinistov proti slovenski manjšini naperjena zlasti proti Zvezi slovenskih organizacij in to predvsem zaradi njene socialistične orientacije. V podnaslovu »Potvorjene številke« povzema člankar iz pred nedavnim v nemškem jeziku izšle brošure dr. Tischlerja o jezikovnem vprašanju na Koroškem pred sto leti in danes rezultate ljudskih štetij od leta 1880 do leta 1951, ki v svojem čudnem nihanju in upadanju nazorno kažejo slehernemu za objektivnost dovzetnemu bralcu, da z uradnimi ljudskimi štetji na Koroškem nekaj ni v redu. Pisec članka v »Die Zukunft« izraža tudi začudenje, da je varnostna, direkcija dovolila ponovno oživitev Siidmarke ter ugotavlja, da od bivših nacistov ustanovljeni Heimatdienst nima drugega namena kot borbo proti slovenski manjšini, in to kljub določilom člena 7 Državne pogodbe, ki izrecno prepoveduje tako dejavnost. Vindišarska teorija pa je v članku zavrnjena kot iznajdba šovinistov za razdvajanje Slovencev in preprečevanje njihovih narodnostnih pravic. H gonji proti dvojezičnemu šolstvu opozarja pisec na dvoličnost njenih pobudnikov, ki so se leta 1945 s to ureditvijo strinjali, sedaj pa joi skušajo prikazovati kot posiljevanje nemško govorečega prebivalstva, dasi je to ureditev soglasno sklenila, deželna vlada in je tudi ustavnopravno zasidrana. Na koncu članka je na temelju izjav in stališč, izraženih ob raznih priložnostih s strani koroškega deželnega glavarja We-deniga o potrebi strpnega in mirnega sožitja obeh narodnosti na Koroškem prikazano zadržanje socialistične stranke do manjšinskega vprašanja kot izraz zavestne odgovornosti in demokratične tolerance. (Pripomba: Nekatere za naše bralce posebno zanimive odstavke iz članka v socialistični reviji bomo V prevodu objavili V prihodnji številki.) gospodarske pomoči poudarja Nixon potrebo po upoštevanju mnenja afriških voditeljev, katerim je mnogo bolj za privatne investicije in posojila mednarodnih organizmov, kot pa za različna darila. Na daljšo perspektivo pa je Nixon predlagal, naj bi Amerika izvedla načrt za izkoriščanje doline reke Nil, seveda v skladu s skupnimi interesi vseh obrežnih držav. Podatki OZN o proizvodnji v socialističnih deželah Statistični letopis za leto 1956, ki so' ga izdali Združeni narodi, vsebuje tudi podatke o Sovjetski zvezi, Bolgariji, Madžarski, Poljski in Ljudski republiki Kitajski. Produkcija premoga, nafte in električne energije je v teh petih socialističnih deželah skupno s Češko* in Romunijo od leta 1937 do 1955 močno* narasla. Produkcija premoga se je povišala od 226 milijonov ton na 489,2 milijona ton, produkcija nafte od 36,5 na 84,2 milijona ton in pridobivanje električnega toka od 52,2 na 226,6 milijona kilovatov. Dežele izven socialističnega tabora so leta 1955 proizvedle skoraj trikrat toliko nafte, trikrat toliko električnega toka, ampak samo za en procent več premoga kot leta 1937. Proizvodnja jekla pa je V socialističnih deželah narasla za celih 160 %>, medtem ko v drugih deželah samo za 86 °/o. Industrijska produkcija se je v Sovjetski zvezi početvorila, v ostali Evropi pa je narasla za 60 % v primeri z letom 1937. London. — Britanski list »People« navaja sklep britanske vlade, po katerem je prizadevanje za sporazum s Sovjetsko zvezo o omejitvah jedrskih eksplozij, nadzorstvu nad proizvodnjo jedrskega orožja in slednjič o opustitvi jedrskih zalog edina realistična obramba in mirovna politika. Tak sporazum je moč doseči le na najvišji ravni. Zato je skoro gotovo, da bo* Mac Millan potem, ko bo Britanija preskusila svoja jedrska orožja, odpotoval v Moskve z namenom, da pridobi sovjetske voditelje za tak sporazum. Melbourne. — Avstralski obrambni minister je izjavil, da. bodo avstralske vojaške sile zmanjšane od 79.000 na 50.700 mož. To zmanjšanje je v okviru reorganizacije obrambnega programa, o katerem je pretekli teden govoril predsednik vlade Menzies. Avstralske sile sestoje iz treh pehotnih divizij in dveh blindiranih brigad. V njihovi sestavi so prostovoljci in vojaki-obvezniki. Washington. — Združene države Amerike so ponudile Poljski gospodarsko pomoč v znesku 75 milijonov dolarjev. To ponudbo so dale ZDA V soboto preteklega tedna na sestanku gospodarskih delegacij obeh dežel v Wa-shingtonu. Moskva. — Na moskovskem vseučilišču je začela z delom znanstvena konferenca, ki bo obravnavala uporabo jedrske energije v kmetijstvu, biologiji in zdravilstvu. Konferenca je bila sklicana na pobudo sovjetske Akademije znanosti in Glavne uprave za izkoriščanje jedrske energije. Na konferenci se je zbralo okoli 4000 znanstvenikov SZ in vzhodnoevropskih držav, nadalje znanstveniki iz LR Kitajske, Jugoslavije, Indije, Velike Britanije in ZDA. New York. — Ameriški kmetijski strokovnjak Allan Kline, ki sodeluje pri nadzorstvu ameriške pomoči tujini, je predlagal, naj ZDA še nadalje dajejo gospodarsko in vojaško pomoč Jugoslaviji. V predlogu, ki ga je dal posebnemu senatnemu odboru, pravi Kline, da bi pomoč koristila obema deželama — ZDA in Jugoslaviji. Hkrati je opozoril na potrebe večje tehnične pomoči Jugoslaviji. Bonn. — Kancler Adenauer je pretekli teden prvič navajal, da bonnska vlada ne bo ostala samo pri zahtevi, da mora biti zahodnonemška vojska založena tudi s taktičnim orožjem. Izjavil je, da se vlada ne more odreči taktičnemu orožju za nemško vojsko, mimo tega pa tudi ne želi, da bi bila izključena iz nadaljnjega razvoja, po katerem so krenile atomske sile. Bern. — Po izjavi švicarskega ministra za splošno* gospodarstvo Švica ne more pristopiti k skupnemu evropskemu trgu, ker ta skupnost dejansko pomeni nadnacionalno organizacijo, to* Pa ni v skladu s tradicionalno švicarsko politiko nevtralnosti. Nikosija. — Ciprski guverner Har-ding je preklical nekatere predpise, iz' dane na otoku v času uvedbe izrednega stanja. Tako je odpravil smrtno kazen za več prestopkov. Na smrt bodo obsojeni le tisti, ki bi jim dokazali, da so uporabljali in nosili strelno orožje ali bombe z namenom, da bi koga ubil*-Harding je tudi obljubil, da bo znova proučil obtožbe proti kakim 1500 za-pomikam. Vsi tisti, ki niso nevarni za javni red, bodo izpuščeni. Tel Aviv. — Veleposlaništvo Sovjet' ske zveze v Tel Avivu je sporočilo, da je sovjetski Veleposlanik v Izraela Abramov spet prevzel svoje dolžnosti' Sovjetska vlada ga je pred petimi me' seči odpoklicala s tega položaja iz p*0' testa proti izraelskemu napadu na Egip*' Bruselj. — Belgijske oblasti so izr°’ čile jugoslovanskemu veleposlaništvu v Bruslju Franca Zagožena, ki se na osnovi sodne odločitve vrača očetu v Slove nijo. Zagožena so skrbniki, ki so ga k° dojenčka dobili v oskrbo, skrili v ne kem katoliškem učiteljišču v Anvers** v' Zahodni Nemčiji, ker ga niso hote 1 vrniti očetu. Ameriško zanimanje se usmerja na Afriko V Siptarska narodna manjšina v Jugoslaviji Povojni razvoj kulturnega in političnega življenja Šiptarjev Medtem ko šiptarslca narodna manjšina r Jugoslaviji pred drugo svetovno vojno hi imela nobene svoje šole in nobenega lista, je nova Jugoslavija šla drugo pot. Prva povojna prosvetna dejavnost je bila predvsem usmerjena v to, da odpravijo Med Siptarji visoki odstotek nepismenosti tako med starejšimi, kakor tudi med mladino. Po skoraj eno: desetletje trajajoči aktivni prosvetni dejavnosti so se poka-*a.li Ogromni uspehi. Stanje nepismenosti se je znatno izboljšalo, predvsem pri mlajših letnikih. Po zadnjih še nepopolnih podatkih je imela šiptarska narodna manjšina v Jugoslaviji lansko leto1 880 osnovnih šol s 95.890 učenci, 143 osemletk in gimnazij z 19.059 učenci in 7 učiteljišč z 852 učenci. Razmerje med skupnim številom Siptariev in njihovo šolska mladino ie v Jugoslaviji nekoliko bolj zadovoljivo kot v Albaniji. Siptarji v Jugoslaviji ima-io danes možnost, da se izobražujejo v Materinščini v srednjih strokovnih šolah, v šolah za poljedelstvo1, trgovskih, medicinskih, administrativnih in drugih šolah. Iz vseh teh šol izhaia nova šiptarska Inteligenca. Njihovo prisotnost je danes opaziti že na vseh področjih kulturnega Pet milijard knjig Najnovejša publikacija, UNESCO »Le livre dans le monde« priobčuje zanimivo knjižno statistiko. Vsako leto zapusti tiskarne pet milijard knjig, kar pomeni le dve knjigi na človeka glede na število Prebivalstva v svetu. Šolske knjige tvorijo polovico celotne knjižne produkcije. Tri četrtine vseh knjig pa tiskajo1 v debetih državah. Največ knjig tiskajo: Sovjetska zveza 850 milijonov (37.500 knjižnih naslovov), Melika Britanija 286 milijonov (18.700 knjižnih naslovov), USA 165 milijonov (11.840 knjižnih naslovov), Zahodna Nemčija 108 milijonov (13.913 knjižnih naslo-v°v), Francija 100 milijonov (10.400 knjižnih naslovov). Če primerjamo knjižne naslove s šte-v'lom prebivalstva, dobimo popolnoma drugačno sliko. Tako1 odpade na Nizozemska 673, Švico1 694, Avstrijoi 558, Češkoslovaško 455, Jugoslavijo 105, Zahodno Nemčijo 290, Sovjetsko zvezo 188 itd. knjižnih naslovov na milijon prebivalcev. Knjige so1 tiskane v naslednjih jezikih: ^ angleščini 31,8 %>, ruščini 16 °/n, nemščini 15,4 %, japonščini 11 °/n, francošči ni 9 »/o, španščini 7 %, italijanščini 6 °/o, Portugalščini 5 °/o, kitajščini 4,5 °/o vseh knjig. Največ knjig izvažajo Anglija, ZDA in Nemčija. Največ znanstvenih knjig tiska-1° v Nemčiji, medtem ko Avstrija izda največ publikacij s področja umetnosti. >—-________________________________________ ustvarjanja. Preteklo leto je na primer izhajalo že deset listov in časopisov v šip-tarskem jeziku s skupno naklado 880.000 izvodov. Šiptarski pisatelji in prevajalci objavijo vsako leto1 po 70 do 90 knjig, katerih skupna naklada se giblje okoli 360.000 do 390.000 izvodov. Razen tega zavzemajo znaten del radijskega programa radia Skopje in Priština oddaje V šip-tarskem jeziku. Prav tako se Siptarji v Jugoslaviji uveljavljajo tudi v političnem življenju. Začetek tega aktivnega političnega udejstvovanja mnogi smatrajo že z ustanovitvijo prvega šiptarskega odreda »Zajnel Ajdini« v sklopu narodnoosvobodilnih edinic leta 1942. Njihov pomembni politični uspeh pa predstavlja ustanovitev Kosova — Metohije kot avtonomne oblasti v sklopu Federativne ljudske republike Jugoslavije, kjer tvorijo Siptarji večino prebivalstva. Siptarji tudi sestavljajo Večino v osnovnih predstavniških orga- Konec marca je imel znani solist dunajske Opere Anton Dermota koncerte v dunajskem Musikvereinshaus. Umetnik, ki je po rodu Slovenec, je ob tej priložnosti pel tudi slovenske narodne pesmi. S te prireditve, ki je nadvse dobro uspela, smo prejeli naslednji dopis: Dunaj nudi tolikoi kulturnih doživetij, da človek včasih ne veš, ali hi šel V opero, na koncert ali v gledališče — nazadnje pa ostaneš doma, ker te je, od Veselja na kulturni dogodek pijanega, streznil pogled v denarnico1. Ko pa, sem iz lepakov razvidel, da bo pel Anton Dermota, na koncertu med drugim tudi slovenske pesmi, sem z zadnjimi desetaki v žepu šel. da si poskrbim vstopnico. Mislim, da ni treba predstavljati Antona Dermote, svetovno znanega solista dunajske Opere, Slovenca, ki se ie povzpel tako visoko1, da ga slavi zahtevna, mednarodna publika. Program koncerta je obsegal pesmi Roberta Schumanna, Richarda Straussa, Eduarda Griega: in Albana Berga, poleg tega pa še slovenske narodne pesmi: Oj ta mlinar, Čej so tiste stezice, Jaz, imam pa konjiča lepega,, Pri farni cerkvici ter Potrkan ples. Ni mogoče opisati čustev, ki soi me obšla, ko sem slišal po res lepih umetnih nemških pesmih — slovensko1 narodno pesem V vsej njeni izvirnosti in lepoti. Mislim, da je bil prav ta dvojni kontrast nemške umetne pesmi na eni in slovenske narodne pesmi na drugi strani, ki je publiko tako navdušil, da je ploskala še in še. nih te oblasti: v okrajih je od skupno 396 predstavnikov 231 Šiptarjev, v svetih proizvajalcev pa je 161 Šiptarjev od skupno 293 predstavnikov. Razen tega so Siptarji zastopani v političnih predstavništvih tudi V Črni gori in Makedoniji, kjer ta manjšina živi V strnjenih skupinah. Skupno1 je vključenih v delo okrajnih predstavništev 318 in v svete proizvajalcev 218 Šiptarjev. Ob priliki splošnih volitev leta 1953 so odposlali Siptarji v Zvezno ljudsko1 skupščino pet svojih sonarodnjakov. Teh nekaj podatkov, ki jih je objavil Jugopres, nam nazorno1 pokaže, da Jugoslavija z vsemi sredstvi nudi pomoč in pospešuje vsestranski razvoj narodne manjšine, ki prej nikdar ni bila upoštevana, marveč so jo tlačili ter prisilno držali v zaostalosti. Danes pa se ta, narodna manjšina uvršča kot enakovredna med enakovredne narode in dosega vidne uspehe na vseh področjih narodnega, kulturnega in političnega udejstvovanja. Bilo je, kakor da bi človek prišel iz ene dežele v drugo, kakor da bi hodil po tujih deželah, slišal in videl tam mnogo lepega, sprejel vse to kot tujec, ob koncu tega potovanja pa prišel spet domov, v domačo vas, kjer še vedno1 prepevajo iste lepe, malo otožne, pa tudi od veselja prekipevajoče pesmi, ob katerih se človeku zdi, da nikdar poprej niso bile tako lepe kot zdaj. Očarljivost slovenske pesmi ni prevzela samo mene, zajela je celo1 dvorano in je moral Dermota ob navdušenem ploskanju dodati še pesmi: Nmav čez izaro in Dober večer 1 jubo dekle, kar so, poslušalci sprejeli s še večjim navdušenjem. Ker nihče ni mislil na odhod, je umetnik dodal še tri priljubljene Straussove pesmi. Uspeh večera je bil edinstven (tudi za Dunaj!) in globoko sem prepričan, da ljudje pri slovenskih pesmih niso ploskali samo zato, ker jih je pel njihov ljubljenec Dermota, aplavdirali so, ker jim je šla k srcu mehka; melodija slovenske pesmi in ker so, prosti nacionalne mržnje, zmožni in voljni, sprejemati in priznavati tudi lepoto kulture drugih narodov. Ob takem navdušenju publike je skrajno zgrešeno pisanje »kulturnega« kritika V nekem bulvarskem listu, ki v svoji očitno še iz dobe 1939—1945 izvirajoči kulturni enosmernosti ne more razumeti, kako> se kdo drzne, med pesmi Schumanna, Straussa in drugih uvrstiti tudi slovenske narodne: pesmi. Publika je vsekakor sodila drugače in upati je samo, da ta prireditev ni bila zadnja te vrste. Pavle Apovnik KULTURNE DROBTINEm Poletni festival v Splitu Poleg znanega dubrovniškega festivala se vedno bolj uveljavljajo tudi poletne igre v Splitu, ki predstavljajo pomembno kultumoi-umetniško manifestacijo v turistični sezoni. Letošnji splitski festival bo trajal od 15. julija do 15. avgusta in bodo za razne prireditve uporabili poleg pe-ristila Dioklecianove palače in dvorca Ivana Meštroviča tudi še Meštrovičevo galerijo. Spored letošnjega festivala v Splitu obsega naslednja dela: opere Rigoletto. Othello, Cavaleria rusticana, Glumači, Orfej, Faust, Čarobna piščal, Leteči Holandec; balete Romeo in Julija, Tujec in Gissela ter dramska dela Sofokjevo Antigono in kralja Edipa, Shakespearovega Julija Cezarja in Anouilhovo Antigono. Dr. Bratko Kreft je predaval na Dunaju Dr. Bratko Kreft je dva meseca bival na Poljskem. V Ljubljano1 se je vrnil z ansamblom Državnega gledališča iz Lodza, ki v Ljubljani nastopa z igro »Morala gospe Dulske«. Dr. Bratko Kreft je na Poljskem režiral Nušičevo »Gospo ministrico« ter je to' Nušičevo delo- pod njegovo režijo doseglo na Poljskem izreden uspeh, tako da napovedujejo, da bo »Gospa ministrica« dosegla kar sto predstav. Dr. Kreft je na Poljskem predaval tudi pisateljem o jugoslovanski literaturi. Na povratku preko Avstrije ga je povabilo1 avstrijsko-jugoslovansko društvo, da je imel na Dunaju predavanje o jugoslovanski literaturi. To predavanje je prav dobro uspelo in bo na pobudo predsednika avstrijsko-jugoslovanskega društva, pisatelja, dr. Oskarja Maurusa Fontane, izšlo1 tudi v nemščini. »Dolina miru” na festivalu v Cannesu Za mednarodni filmski festival v Cannesu, ki bo v času od 2. do 11. maja letos, je posebna komisija za izbor filmov določila tudi slovenski film »Dolina miru« režiserja Franceta Štiglica. Od dokumentarnih filmov je določila komisija za Cannes film »Polet nad močvirjem«, ki ga je izdelalo podjetje »Slavija-film«. Jugoslovanski filmi v Ameriki V dneh od 26. do 28. aprila bo v New Yorku tretji mednarodni umetniški festival., na katerem vsako leto prikazujejo filme o slikarstvu, kiparstvu, grafiki in arhitekturi. Letošnjega festivala se bodo prvič udeležili tudi jugoslovanski filmski delavci s tremi dokumentarnimi filmi, med katerimi bo slovenska filmska produkcija zastopana z dokumentarnim filmom »Obisk pri slikarju Trarniku«. Anton Dermota je pel na Dunaju slovenske narodne pesmi Dr- MIRT Z W I T T E R 15 Južna Tirolska —manjšinski problem Nemcev (Ob desetletnici italijansko-avstrijskega sporazuma v Parizu) .Ni dvoma, da »Accordino« v pretež-111 meri koristi vprav Nemcem, ki so že vsled jezikovnega znanja, starih trgovskih, osebnih in sorodstvenih vezi glavni 0r is trnki dodatnih kontingentov blagov-116 izmenjave z rojaki V materinski drža-Vi ^r — kot že prej opisano — glavni po-Sredniki avstrijskega balga za Italijo. Dosedanji razvoj blagovne izmenjave gla-ovora, za katero so se do-okvirne količine in vsote stalno1 poviševale, je očitno JS^enetil Vsa tozadevna pričakovanja. V S ^tmih letih pogodbenega obdobja, to je ■ decembra 1955 je dosegla medse-blagovna izmenjava v okviru Accordina« vrednost nad 12 milijard 300 mjanov lir ali okroglo 560 milijonov lrigov! V zadnjem poslovnem obdobju •v°z iz Trentina — Južne Tirolske še ^luo narašča, medtem ko je izvoz iz Ti-ske in Predarlske nekolikoi nazadoval ■ Nvsem zaradi zmanjšanja izvoza lesa Avstrije. lr Res. da. je vsled splošne liberalizacije v med Avstrijo in Italijo v najzad- *°to tega določene 2 leta v leto nji dobi pomen posebnega dogovora nekolika izgubil na svoji važnosti, ker je sploh trgovina med obema državama v največji meri svobodna, Baš vsled tega se italijanski partnerji pritožujejo1 nad načinom dodelitve uvoznih kontingentov v Avstriji ter izvoznih licenc z,a les, ki da imajo namen monopoliziranja celotnega blagovnega prometa »Accordina« v rokah peščice vnaprej enostransko po Avstriji določenih trgovcev. Zato predlaga Italija sestav blaga za listo B (brez carine) po izbiri izvozniške države ter svobodno izbiro uvoznih partnerjev v okviru določenega obsega blagovne vrste. Pregled glavnih vrst blaga v okviru pogodbene izmenjave te zahteve upravičuje. Tako je italijansko1 področje izvažalo nad štiri petine sadja, sočivja in vina ter samo eno petino industrijskega in drugega blaga. Tirolska — Predarlska pa sta izvozili povprečno eno sedmino živinskih in kmetijskih pridelkov, štiri sedmine polizdelkov (vključno rezani les) ter dve sedmini gotovih industrijskih izdelkov. Vsekakor ima nemška manjšina v Južni Tirolski že po splošni gospodarski strukturi trajne blagovne izmenjave med jugom in severom v okviru rednih trgovskih poslov med Italijo1 in Avstrijo, nadalje še po posebnih prednostih »Accordina« in dogovora o> malem obmejnem prometu izrednei možnosti gospodarskega razvoja in utrjevanja svojih pozicij. K temu pridejo še vsakoletne dodatne izvozne in uvozne možnosti v obliki posebnih kontingentov za, sejme v Bozenu in Innsbrucku, ki nudijoi prav tako možnost v isti smeri. Zdi se mi potrebno, da ob tej priliki omenim kot morda najvažnejše doprinose za gospodarski in vsestranski razvoj nemške manjšine v Južni Tirolski tudi še splošne ukrepe za utrditev medsebojnih dobrih sosedskih odnosov, gospodarske izmenjave in kulturnega zbližanja med Italijo in Avstrijo: Med obema državama velja poseben Sporazum o zaščiti obrtnih pravic, sklenjen 1. februarja 1952 v Rimu. V veljavi je Pogodba o socialnem zavarovanju z dne 30. decembra 1950, ki v dodatnem protokolu z dne 29. maja 1952 še posebej vključuje v dogovorjeno medsebojno zaščito Južne Tirolce in Kanalčane, prizadete po izselitvenem dogovoru Hitler-Mussolini z dne 21. oktobra 1939 in jih izenačuje z državljani obeh držav. Izredne važnosti za, neovirane vsestranske stike manjšine z materinsko državo je Dogovor o odpravi vize med Avstrijo in Italijo1 z dne 28. decembra 1955, veljaven od 1. januarja 1956 dalje. Splošnemu utrjevanju gospodarskih stikov med obema državama in s tem tudi Južni Tirolski služi nadalje razširjeni Plačilni dogovor med Avstrijo in Italijo, sklenjen dne 7. majnika 1956 na Dunaju z veljavnostjo od 21. majnika 1956 dalje. Končno omogoča mednarodna »Evropska konvencija o enakovrednosti zrelostnih spričeval«, sklenjena 11. decembra 1953 v Parizu, katero je podpisala Italija in ji pristopila z ratifikacijo dne 24. septembra 1956 tudi Avstrija, sedaj preko določil Pariškega sporazuma o medsebojnem priznanju akademskih naslovov in stopenj tudi medsebojno priznanje srednjih šol in mature. Na ta način lahko obiskuje nemška mladina od ljudske šole do zaključenih akademskih izpitov vseskozi z javnim priznanjem Italije izključno nemške šole. Razsodnemu opazovalcu bo po vsem, kar smo lahko ugotovili, težko slediti nestrpnim izjavam, da »Pariški sporazum ni izpolnjen ne po besedilu in še manj po duhu«. Vedno bolj prozorna načrtnost in zgoščenost tovrstne propagande lahko postane za Nemce tostran in onstran Bren-nerja nekega dne usodna. (Nadaljevanje sledi) Zgornja vesca Razne vesti iz Koroške Bilanca prometnih nesreč v minulem tednu kaže spet žalostno sliko. Na Koroškem je bilo 92 prometnih nesreč, pri teh 79 oseb poškodovanih in 2 mrtvi. V vsej državi beležijo skupno 1117 prometnih nesreč, pri katerih je bilo 840 ljudi poškodovanih, 26 pa jih je našlo smrt. Spet je po povzročenih nesrečah 36 brezvestnih voznikov pobegnilo in se niso- zmenili za ponesrečene. V 46 primerih pa so ugotovili, da so bili šoferji pijani. Požarov je bilo minuli teden v vsej Avstriji 48, pri katerih cenijo nastalo škodo na okoli 1,244.000 šilingov. Med temi požari jih je bilo na Koroškem devet. Kot vzroke požarov so doslej ugotovili, da so nastali v 9 primerih zaradi letečih isker, v 2 zaradi otrok, ki so se igrali z ognjem, v 1 primeru je bil ogenj podtaknjen, v petih navajajo kot vzrok gradbene nedo-statke, v enem tehnične pomanjkljivosti, v enem samovžig, v 33 primerih pa malomarnost. V bližini Šmohorja je preteklo soboto našel Florijan Pichler svojega 79-letnega očeta Luko Pichlerja mrtvega v nekem samotnem gozdu. Stari mož je kljub svojim visokim letom še rad delal, kar je le mogel. Dan poprej se je napotil v gozd, da bi nabiral suha drva. Nato pa se ni več vrnil. Zdravnik je ugotovil, da je Pichler preminul za srčno kapjo. Kura povzročila prometno nesrečo Prometna nesreča na cestah nikdar ne počiva. Tudi kura jo lahko povzroči, kakor se je pripetila minuli teden pri izhodu ceste v Zgornjih Libučah pri Pliberku. Prav v trenutku, ko se je po cesti peljal z motornim kolesom kmet Franc Žma-har, p. d. Žibernik iz Podkraja, je zletela kura preko ceste. Posledica je bila, da je motociklist strmoglavil ter si zlomil nosno kost in se še drugače poškodoval na obrazu. Želimo pridnemu kmetu in bivšemu igralcu pliberškega prosvetnega društva, da bi mu rane kmalu zacelile. Cirkus Krone spet v deželi Znani cirkus Krone je včeraj pričel s svojim gostovanjem po Avstriji. Trenutno je svoje šotore razpel v Beljaku, kjer ostane do 14. aprila. Nato bo od 16. aprila dalje gostoval v Celovcu. Po svoji turneji na Koroškem odpotuje na Štajersko in bo maja gostoval na Dunaju. Največje cirkuško podjetje ima 300 lastnih vozil in potuje s tremi posebnimi vlaki. Cirkus razpolaga s 530 živalmi, med katerimi je 54 roparskih živali in 154 konj ter predvaja nov program v maneži in na odru. Prikazuje 45 mednarodnih točk v petih prizorih. Medtem ko je cirkus postavljal svoje šotore v Beljaku, je v Munchenu umrla v starosti 80 let senior-šefinja tega naj- Prejšnjo nedeljo je v »Domu Prijateljev otrok« v Drobolah pri Baškem jezeru imela socialistična organizacija »Freie Schule — Kinderfreunde« svoje letno zasedanje. Iz vseh večjih krajev Koroške in. Vzhodne Tirolske se je zborovanja udeležilo 84 delegatov in 30 gostov. Zborovanje je vodil deželni predsednik organizacije Franc Pogatschnig, ki je med delegati in gosti posebno pozdravil predsednika deželnega zbora Sereinigga, šolskega ravnatelja Belaka kot zastopnika štajerskih »Prijateljev otrok« in dr. Kothbauerj a od zveznega predsedstva. O pomenu prizadevanja organizacije »Prijateljev otrok« je spregovoril dr. Kothbauer in med -drugim posebno naglasil, da je pri mladih ljudeh vedno' treba jačati solidarnost in vzgajati zavest pomoči od., soseda do soseda ter krepiti ljubezen človeka do človeka. Dr. Ortner je poudaril, da bodo, če bomo uspeli napraviti ljudi srečne, vsi prišli k nam, ker socializem je v globljem pomenu besede ljubezen človeka do človeka. Iz organizacijskega poročila je bilo posneti, da zadevna organizacija na Koro- Pred nedavnim smo imeli tečaj Rdečega križa, pri katerem so nas poklicni strokovnjaki seznanili z zelo koristno' in hvaležno vedo, kako je mogoče pravilno pomagati svojemu bližnjemu v primeru nesreče ali nenadne bolezni. Referenta gospa Erni Reš in gospod dr. Mur sta nam zelo poljudno in vsem razumljivo razlagala, kaj vse je treba storiti, da se olajša trpljenje sočloveka ob primeru nesreče in ohrani često tudi dragoceno življenje. Gospod dr. Mur je razumel svojo snov tako zanimivo pripovedovati in s pristno šegavostjo preplesti, da smo- ga z napetostjo poslušali ter je vsakega na mah minila znana vigredna utrujenost. Zanimanje za predavanja je bilot izredno in je dokaz, da smo Gorjanci dovzetni, da bi čim več vedeli in znali, da nam bo- življenje lepše, ker kdor več ve, se lažje prebija skozi vse težave in nevšečnosti. Poleg potrebnega znanja o prvi pomoči so nam vsem vzbujali in dramili tudi zavest človekoljubja in medsebojne pomoči od človeka do človeka. V devetih tednih smo ob večerih skup- no 24 ur prisostvovali zanimivim in poučnim predavanjem. Obiskovalcev nas je bilo 36, kar je prav lepo število. V našo' sredo je prispel tudi pri Vseh spoštovani gospod dr. Groll, česar smo se zelo razveselili. Občutek hvaležnosti za sprejeto in osvojeno si koristno znanje pa se je posebno pokazal pri prisrčnem, lahko bi rekli, ganljivem slovesu ob zaključku tečaja. Prepričali smo se in spoznali, da je Rdeči križ zelo pomembna in človekoljubna ustanova v korist trpečega človeštva. Vsem prirediteljem se za tečaj srčno zahvaljujemo! A. E. Beljak V nedeljo zjutraj so- postali v Beljaku v restavraciji na glavnem kolodvoru zgodnji gostje, ali pa taki, ki so prebili vso noč v raznih lokalih in se nato' znašli v kolodvorski gostilni, zelo pozorni na nekega gosta, ki je pričel divje razgrajati. Kričal je in metal pepelnike po zraku. Natakar je poklical policista, ki je takoj prispel in pozval očividno> pijanega moža, naj se dostojno obnaša, Pijani gost, ugotovili so, da je bil 35-letni lesni trgovec Hans Brunner iz Voitsberga, pa se ni dal pomiriti ter je tudi policista prostaško nahrulil. Šele s pomočjo drugega stražnika je uspelo, da so' razgrajača ukrotili in odgnali na policijsko stražnico. Toda tudi tam je psoval policiste in se bahal, da je podjetnik ter da mu 20.000 šilingov ne igra nobene vloge. Neki avtoprevoznik je policiji tudi javil, da je prav ta človek z osebnim avtomobilom ogrožal prometno-varnost, ko je v kolodvorski cesti vozil škem dobro napreduje. Leta 1929 je obstojalo 23 krajevnih skupin z 2461 člani, leta 1956 pa je bilo že 71 krajevnih organizacij s 4501 članom. Prvi izlet Solarjev v Celovec Močno je deževalo, ko je minuli teden prispela prva skupina osnovnošolskih otrok na izlet v Celovec, da si ogleda mesto in okolico'. Izletno akcijo' izvaja deželni mladinski referat in prvi šolarji, ki so letos prišli v Celovec, so učenci tretjega in četrtega razreda osnovne šole v Granitztalu. Šolarje je spremljal njihov nadučitelj ter so se tri dni zadrževali v Celovcu. Najprej so se oglasili na magistratu, kjer jih je prisrčno sprejel in pozdravil župan Peter Graf ter jim želel prijetno bivanje v Celovcu, ko si bodo ogledovali zanimivosti in znamenitosti glavnega mesta dežele. Med otroki je bilo več takih, ki še nikoli niso bili v Celovcu. Za spomin jim je župan podaril lepe razglednice, otroci pa so se mu za pozornost in darilo zahvalili s pesmijo. celo po pešpoti. Ko so ga vprašali za dovoljenje za vožnjo, se je izkazalo, da ni imel nobenega dovoljenja pri sebi. Reni-tentni lesni trgovec se bo moral zagovarjati pred oblastjo-. Mlince V noči od četrtka na petek prejšnjega tedna je pri p. d. Pruglu pogorelo- gospodarsko poslopje in hiša. Goreti je pričelo okoli dveh ponoči in so mogli gasilci iz Rikarje in Žitare vesi zaradi pomanjkanja vode le malo storiti. S cevmi so- napeljali vodo v hrib ter jo brizgali s črpalko. Ogenj pa se je nagloi širil in poslopji sta pogoreli do tal ter je požar uničil tudi vozove, stroje in orodje. Škoda je tem večja, cenijo' jo na 180.000 šil., ker so hišo-obnovili in dogradili prvo nadstropje šele leta 1950. Nasproti temu so- bili objekti zavarovani za 117.000 šilingov in pravijo, da bo zavarovalnica izplačala samo- 95.000 šilingov. Vzrok o nastanku požara je neznan. Kriminalna policija iz Celovca je posestnika sicer spraševala, če ima sovražnike, na primer iz političnih nasprotstev. Tudi ne drži, kakor je poročal neki list, da bi pri kmetu uporabljali električno- valilnico in bi ogenj nastal na ta način, ker je goreti pričelo v gospodarskem poslopju. Celovec Uso-dna prometna nesreča se je primerila v soboto ponoči okoli 23. ure. Tudi ta nesreča, ki je zahtevala človeško življenje, dve osebi pa sta bili hudo poškodovani, je pripisati alkoholiziranemu stanju motociklista. Tesar Herbert Bratsch je namreč Vozil s težkim in izposojenim motornim kolesom po Feldkirchnerstrasse v smeri iz Celovca, na spremnem sedežu pa je sedel delavec Alojz Steinko. Ko- mu je privozil nasproti osebni avto-, mu je z žarometom, kakor trdi motociklist, vzel vid ter se je izognil na desno'. Pri tem pa, je prezrl dva vojaka, ki sta šla ob robu ceste. S strahotno silo- se je zaletel v oba pešca ter ju povozil. Strmoglavili so vsi štirje in tri od teh so v nezavestnem stanju ter s hudimi poškodbami prepeljali v bolnišnico, kjer je Alojz Steinko- za-dobljenim poškodbam kmalu ponoči podlegel. Motociklistu so vzeli dovoljenje za Vožnjo in uvedli kazenski postopek. * Gradbena oblast v Celovcu je pred nedavnim odredila, da so morali zapreti znano bogoslovno cerkev zaradi poškodb, ki jih ji je prizadejalo bombardiranje med vojno. Ker je stavba zelo zrahljana, so odredili tudi omejitev dopustne teže tovornih avtomobilov na bližnjih cestah. Zadnja leta so še mnogo razpravljali o obnovi znamenitih fresk v tej cerkvi, vendar so strokovnjaki ugotovili, da bi obnova ne vzdržala mnogo časa, morda največ deset let, kar bi bilo v primeri z visokimi restavracijskimi stroški nerentabilno. Spodnja plast je tako poškodovana, da se vsled tega stanja deloma že razkraja osnovna plast freskinih barv. Tudi zvezni urad za spomenike je pristal na to, da se bogoslovna cerkev podere. Kakor znano, je bila v tej cerkvi slovenska božja služba. Odslej pa je začasno v kapeli pro-vincionalne hiše šolskih sester poleg Koschatovega muzeja. Pojačcn železniški promet ob praznikih Kakor poroča generalna direkcija avstrijskih zveznih železnic, bodo ob velikonočnih praznikih precej pojačili železniški obrat, da bodo tem bolj ustregli potnikom, ki si v teh pomladanskih dnevih privoščijo' v večjem številu daljša ali krajša potovanja. Na vseh važnejših progah bodo vozili dodatni vlaki. Podrobnejša pojasnila dajejo informacijski uradi na postajah. SPD „ Bisernica” v Celovcu obvešča Slovenci in Slovenke v Celovcu in bližnji okolici! V prejšnji številki našega lista ste brali, da je Slovensko prosvetno društvo »Bisernica« v Celovcu spet zaživelo-. Na to- dejstvo naše organizirane prosvetne dejavnosti v središču dežele še enkrat opozarjamo. Predvsem vabimo- vse v Celovcu živeče in zaposlene pripadnike naše slovenske narodne družine, da se vpišete kot člani v SPD »Bisernica«. Prijavite se lahko pri odbornici društva Roziki Andervvaldovi v knjigami »Naša knjiga«. Pristopite sami in povejte o- društvu tudi drugim vašim znancem in prijateljem, da bomo skupno še bolj gojili prosveto, družabnost in se ob danih priložnostih tudi skupno poveselili. Združiti hočemo dvoje: koristno in prijetno-. Opozarjamo tudi, da si lahko iz-posojujete knjige najrazličnejše in bogate izbire iz centralne knjižnice Slovenske prosvetne zveze v Celovcu, Gasometer-gasse 10. Kot najugodnejši dan za izpo-sojevanje in vračanje knjig priporočamo vsak petek v tednu. Koristno za tujski promet V spoznanju, da so- praktične in priročne informacije o vsem, kar zanima tuje go-ste, velikega pomena za tujski promet, bo tujskoprometni urad v Celovcu opremil dvoje informacijskih stojal, in sicer na Novem trgu in pri glavnem kolodvoru. V bodoči sezoni si bodo tujci pri teh napravah lahko- osvojili orientacijo- o mestu in se seznanili o vsem potrebnem, kakor o tujskoprome-tnih obratih, prometnih možnostih in sredstvih, o znamenitostih v kraju in drugih zanimivih zadevah. Osnutek za informacijska stojala je izdelal propagandni atelje Pacher. Na dveh tablah bo razviden načrt Celovca, kjer bodo začrtane predvsem prometne žile, ki vežejo mesto z ostalimi avstrijskimi mesti in inozemstvom, na drugi strani pa bodo V zgoščeni obliki nakazani potrebni podatki o hotelih, cenah za sobe, voznih redih itd. Pričakujejo, da bo tak način za informacije zelo ustrezal številnim turistonf iz tu- in inozemstva. Koroški tesarski obrati Na zasedanju združenja koroških tesarskih mojstrov, ki je bilo' 19. marca, so poročali, da je včlanjenih v organizaciji 143 tesarskih obratov, kateri zaposlujejo skupno okoli 1300 oseb in učijo 226 Vajencev. Minulo leto je bilo 52 vajencev oproščenih in so postali pomočniki, 5 pomočnikov pa je napravilo mojstrske izpite. Koncert slepih umetnikov Glasbena organizacija slepih umetnikov Avstrijske zveze slepih bo danes zvečer, 12. aprila, o-b 20.00 uri priredila klavirski večer v mali dvorani Doma glasbe v Celovcu. Sodelovala bo sopranistka Celestina Hafner. Potujoči kino SPZ predvaja od sobote, 13. aprila do četrtka-, 18. aprila 1957 film: »Alraune« v soboto, 13. aprila, ob 20.00 uri v S®1” helu pri Šercerju, v nedeljo-, 14. aprila, ob 13.30 uri v St-Primožu pri Voglu, ob 15.30 uri v Beli pri Sorgarju, o-b 20.00 uri v Kotmari vesi pri Ilnu, v torek, 16. aprila, ob 20.00 uri v Ledeni cah pri Rauschu, v sredo, 17. aprila, ob 20.00 uri v G°r čah pri Plantevu, . v četrtek, 18. aprila, ob 20.00 uri Na DraV pri Kreuzwirtu. Film je za mladoletne nedostopen! KOLEDAR Petek, 12. aprili: Julij Sobota, 13. april: Hermenegild Nedelja, 14. april: Cvetna ned. Ponedeljek, 15. april: Helena Tanek, 16. april: Benedikt Sreda, 17. april: Rudolf Četrtek, 18. april: Vel. četrtek večjega cirkusa sveta, Ida Krone. Zasedanje »Prijateljev otrok” v Drobolah Miloš Blagotinšek TOVARNA bfCZ ljudi Pisana žoga je vzletela v zrak, padla na in žebelj v travi joi je prebodel. Žoga Je vzdihnila: »Nesi me V tovarno, kjer me odo popravili. Naredili so me v tovarni broz ljudi.« Sedel sem v avto in se odpeljal, da bi jjašel tovarno' brez ljudi. Dolgo sem iskal, v mnogih tovarnah, toda povsod so b*li ljudje, ki so delali pri strojih. Tovar-brez ljudi pa nisem našel. Žalosten in utrujen sem ustavil avto, vzel žogo, ki je blia samo še mehek kos gumija, in se na-P°*il v senco velikega drevesa. Ko sem počival v senci, sem se ozrl naokrog in zagledal lepo belo poslopje. “Tu še nisem bil. Moram pogledati,« Sem premišljeval. Okoli poslopja nisem srečal nikogar, ''elika vrata so bila odprta na/stezaj. Vstopil sem. Bil sem v prostorni dvorani, V kateri je stala vrsta velikih sivih zabo-jev. Nikjer ni bilo nikogar. “Kje ste, ljudje?« sem poklical. Nihče Se mi ni odzval. Napotil sem se po hod-^ku med zaboji. Iz njih se je slišalo' samo r3hlo kloibotanje, kot bi vrela voda, šibak ropot, toda človeka nisem videl nikjer, ^klical sem še enkrat: “Hoj, kdo je tu?« Odgovoril mi je samo odmev. “To je tista tovarna, o kateri mi je pravila žoga,,« sem pomislil. »Toda, komu naj ^am žogo, kdo« mi bo povedal, kako' jo naj Popravim? Nekdo mora to delati.« Prispel sem do konca dvorane, do belo Prepleskanih Vrat, ki so bila zaprta. Izza Pjih sem slišal nežne glasove in prijeten f^eh. Odprl sem vrata in vstopil. Majhne '0 velike pisane žoge, veverice, račke, ^jci in še mnogo drugih živali, vse to' se ie v živahnem pogovoru počasi pomikalo 'Pim.o mene in izginjalo v odprtinah na rlrugem koncu sobe. Tako sem bil prese-aečen, da mi je žoga, ki sem jo še vedno Oosil s seboj, zletela iz rok in padla s toPim ploskom na tla. Pogovor je za hip obstal, potem pa: »Glej ga!« »Kdo je to?« »Kaj dela tu?« V hipu me je obdala množica gumijastih igrač. Racak mi je s kljunom odvezal čevlje, veverica mi je hitro pretaknila žepe, žoge so se trkljale okoli mene, mačka mi je splezala na ramo — prava zmešnjava. Pogledal sem po vrveči množici in opazil svojo žogo, ki je mrtvo čepela na tleh, ob njej pa zajca, ki je pravkar začel glodati zeleno površino. Ogorčen sem pobral žogo' in zaklical: »Pusti to', to je moja žogal« »Toi je žoga?« se mi je porogal zajec. »Pa je bolj podobna zeljnati glavi.« »Žebelj mi jo je prebodel. Rad bi jo dal popraviti. Kje bi našel človeka, ki bi mi povedal kam naj jo nesem?« »Človeka?« Tu ni ljudi, tu smo samo' mi, to je naša tovarna. Sicer pa nimam časa za pogovor s teboj, »otroci me čakajo«, mi je odgovoril zajec, mi pokazal beli repek in odskakal skozi odprtino. Razočaran sem povprašal še enkrat. Sedaj se je oglasil pes: »Enkrat sem že bil tukaj. Ko sem se z raztrgano nogo in brez repa vrnil semkaj v popravilo, me je sprejel mož v beli halji, ki je za tistimi vrati tam..« Pokazal mi je s taco vrata, ki jih doslej še nisem opazil. Na vratih je bil napis »Kontrolna soba«. Plaho sem potrkal in vstopil. V sobi je sedel za mizo' mož v beli halji, ki je pozorno zasledoval prižiganje in ugašanje živobarvnih lučk na mizi. Ko me je zagledal, je premaknil veliko ročico' ob mizi in lučke so ugasnile. »Kaj bi rad?« se je obrnil k meni. »Tvoja žoga čaka sedaj, da bo prišla v stroje. Ti sivi zaboji so stroji. V stenah imajo linice, skozi katere lahko vidim, kako delajo. V teh omaricah pa so naprave, ki stroj nadzorujejo in mi po žici sporočajo v kontrolno' sobo, kako; stroj dela.« > Vrnila sva se v sobo. »Tu vidiš lučke, mnogo vzvodov in na steni zvonce. Ta rumena lučka mi pove, ali prvi stroj, to je tisti, ki bo tvojo žogo razreza], dela ali ne. Zelena mi pove, ali dela stroj pravilno', rdeča pa, da se je pokvaril. Vsak stroj ima svoje lučke. S tisto' Veliko ročico poženem in ustavim vse stroje v tovarni, s temi majhnimi pa vsak stroj posebej. Tam na steni so še zvonci, ki me opozorijo', če grozi nevarnost, da se stroj pokvari. — Usedi se na stol. Sam boš popravil svojo žogoi. Premakni to veliko ročico]« Manko Golar: Qtaj kuka Našo hišo kuža čuva, da jo ne okrade tat, vedno krega se in laja — kdaj le hodi revček spat! Še sosedo, luno bledo, skrega vrli naš čuvar, mačke neusmiljeno preganja kuža Sultan, naš stražar. Nič ni treba nam se bati, da bi skočil kdo čez plot, kuža brž mu hlače zmeri, pa sta kuža, lopov bot! Premaknil sem jo. Takoj se je prižgala rumena lučka prvega stroja, nato zelena. Že so se prižigale lučke drugega stroja, nato tretjega, četrtega, in ko so se prižgale že skoraj vse lučke na mizi, me je peljal mož v beli halji v prostor, kjer sem malo prej videl toliko igrač. Tekoči traki so še prazni polzeli mimo mene. »Izpod odprtine tega stroja bo prišla tvoja žoga.« Naenkrat se je v odprtini nekaj posvetilo, se pritrkljalo sem in tja, skočilo — niti videl nisem kdaj — na mojo glavo, se odbilo in potrkljalo po tleh. Moja žoga! Veselo se mi je smejala in pela z globokim glasom: »Tukaj sem, tukaj sem!« Pobral sem jo in stisnil k sebi. Mož v beli halji se mi je nasmehnil: »Sedaj si videl, kako dela tovarna brez ljudi. Takih tovarn še ni mnogo na svetu, toda čedalje več jih boi. Iz takih tovarn bo človek dobival tudi obleko, avtomobile, radijske aparate in še veliko drugih stvari, ki jih potrebuje.« Tudi pri nas že imamo take tovarne. Velika tovarna v Splitu, ki izdeluje polivinil, ima takšen oddelek, prav tako pa nova tovarna viskoze v Ložnici, iz katere se potem izdelujejo tkanine. Zahvalil sem se možu v belem plašču in odšel. Žoga iz cunj UGANKE Komaj odpre oči, že na plotu stoji pa kliče čez pet vasi: »Dani se, dani!« (uipiaj) Ce ni kriv dobi po glavi jih samo, a če je kriv mu najprej stepejo telo. (fpga^) »Ali je tu tovarna brez ljudi?« Žoga mi je povedala, da so jo naredili v takšni tovarni. Pokvarila se mi je. Ponudil sem mu žogo>. »Dal jo bom strojem, da jo popravijo.« »Kje pa imate tukaj stroje? Nobenega nisem videl, tudi ljudi nisem videl nobenih, ki bi delali z njimi.« »Pojdi z menoj in pokazal ti bom.« Peljal me je V dvorano«, ki je bila polna sivih zabojev. Vodil me je do' nekakšnega lijaka, mi vzel žogo in jo vrgel v lijak. Moja žoga iz cunj ima lastnosti vse naše družine. Sešila sva jo moj bratec Mirko in jaz. Včasih, četudi jo brcneš z vso silo«, leze počasi kot naša babica, a včasih veselo poskakuje kot sestrica. Drugič spet dirja kot Mirkoi. Dostikrat rada skoči tudi na streho' kot očka, ki dan na dan popravlja strešnike. Kdaj pa kdaj šepa kot naš hromi dedek, ali pa veselo poskoči kot mamica, kadar je dobre volje. Včasih je celo tako okrogla, kot so moja lica in je res podobna pravi žogi. Ali pa tudi veste, zakaj je taka? Zato, ker sva jo sešila iz babičine Volnene nogavice, iz sestrine nogovičke, iz očkove rokavice, iz Mirkove hlačnice, iz podloge dedkovega suknjiča, iz kosa maminega predpasnika in iz mojega starega raztrganega robca. '*^cODOOt F* *• FinŽBAR ,cP **VA KNJIGA ------- ^OBODNIM SONCEM POVEST DAVNIH DEDOV b ^Kar sta Radovan in Iztok potovala z Miroditom, je tonil v morje že četrti dan. je _ zamamljen polglasno' vzklikal, ko . Ogledal brezmejno plan, posuto z rde-je ,SOlI1čnim zlatom. Zdelo se mu je, da ^ v*del včasih to deželo v sanjah. Godci J^P^vali o njej, babice so pravile vnu-jT®1 o domovih bogov. In prav taki so j)* biti ti domovi. Vse okrog sama ifav ’ sama skrivnostna povest. V nje-j. 1 domovini pokajo stebla in se rušijo s6 Sneg°m. Tu pa diha Vesna. Od morja ^bijejo dehteče sape, se igrajo z nje-kodri in hitijo dalje na griče, kjer fcfik• ° z mirtami in cipresami, kjer jim Hjj '^vajo listi sočnih sikomor, kjer se aJe ° brstJe plat311 koprneče širi pod si-n®bo. Ob levi in desni, povsod vrtovi, le^^b curljajo drobni studenčki v be-Hjj. ^esku, iz tal kipijo vodni curki, krog | ’^° ljudje v svili in bagru, iz torn- em lo9ov se ozirajo beli domovi. Pravlji-Vse sama pravljica! »Le glej, sinko, glej in ne deva j oči pod sedloi! Najlepše deklice bodo medlele, ko jim boš nekoč v gradišču Svaruna, svojega očeta, pripovedoval ob zimskem ognju, kaj ti je pokazal Radovan!« Kakor iz sanj se je zbudil Iztok in se ozrl na Radovana, ki je jezdil poleg njega, tik za gosposkim vozom Epafrodita. Radovan se je na vozu lepo odpočil. Ker so se bližali mestu, se je spet sko-balil na konja, ker se mu je zdelo bolj imenitno', če jaha, kakor da čepi poleg voza taja. »Očka!« Samo' to besedo je bolj vzdihnil kakor izrekel in se vnovič zatopil v krasoto. »Ej, sinko, Radovan ti pokaže reči, da se ti izbulji pogled kakor zaklanemu teličku. Toda žejen sem in prah me grize po životu. Tudi v usta zajde in še v želodec. Pot travniku bi se bolje jezdilo. Epafroditu je lahko', ko je skrit na Vozu kakor krt v luknji.« Radovan je poskusil pljuniti. »Viš, da ne morem! Ko bi ne videl pred seboj vrat, skozi katera pojahamo v mesto, bi omedlel in padel s konja.« Radovan je mrmral slabe volje, a Iztok ga ni poslušal. Epafroditov voz je drčal čez most preko dvanajst sežnjev globokega rova. Stali so pred velikanskim zidom, delom Teodozija. Odrinska vrata, porta Polyandri, so zevala brezskrbno na široko odprta. Na- vsaki strani je nosilo mogočen lok v zidu šest stebrov iz rdečega marmora, Na zidu ob levi in desni mogočna stolpa, s katerih so se bleščali šle-mi stražarjev. In to mogočno' zidovje, sklad na skladu, stolp na stolpu, se je vilo na sever in na jug, tonilo« tu v morju, se popenjalo na severu čez griče, se strinjalo z nebom in ginilo v večernem mraku. Epafroditov voz je zadrdral po porfir-nem tlaku, podkve so glasno udarile, cesarska straža je spoštljivo pozdravila. Ves Bizanc je poznal trgovca, vsak prostak je vedel, da ga ceni Upravda, ker ne varčuje z zlatom,' kadar so prazne cesarske blagajne. Na ulicah se je gnetlo ljudstva. Nekateri so pozdravljali Epafrodita, drugi so zijali v Slovana, ki sta jezdila na konjih, in se čudili. Radovan se je vzravnal ter gledal ponosno in samozavestno na množico«, kakor bi bil pobočnik samega Justini j ana. Vrva in gneča na ulici je čimdalje bolj rasla. Spremljevalci so morali pred voz, da so delali gaz. Voznik je pokal in kričal na ljudi, kljub temu so šli le počasi dalje. Ko so polagoma prišli doi konca, se je cesta razširila, kakor bi se izlivala reka v morje. Bili so na Teodozijevem trgu. Sredi trga se je svetil na mogočnem stebru srebrn konj, katerega je jezdil Teodozij, še v mraku blesteč od obilnega zlata. Krog in krog so bila stebrišča, pod njimi ljudstvo vseh narodov, bogastvo vse zemlje, razkošje, veličastvo, beda, suženjstvo, potepuhi in razbojniki, vse zmešano in strnjeno v živ vozel. Od tod so krenili z vozom proti jugu v ozko ulico. Hitro so pognali in za četrt ure so se odprla vrata na dvorišče Epa-froditovega doma. Po pisanem tlaku je zašumelo. Sužnji so pripogibali kolena. S čelom so se dotikali tal in pozdravljali gospodarja. Streha na vozu je padla. Dva krepka numi-dijska sužnja sta dvignila Epafrodita in ga posadila v nosilnico, ki se je lesketala v luči od zlata in draguljev. Že sta prijela za pozlačene držaje, ko se oglasi Epa-frodit. »Melhior!« Predenj je pokleknil oskrbnik. »Slovena, ki sta prišla z menoj, sta od danes moja gosta.« »Tako je velela tvoja mogočna oblast!« Melhior je poljubil zlati rob nosilnice, Egipčana sta jo dvignila in neslišno« odšla po mozaiku. Nato se je ozrla vsa služinčad in pozdravila gospodova gosta. »Barbara, barbara!« so šepetali in se začudeni klanjali. Vajeni so bili gostov, ki so prihajali v najdražjem platnu, v svili in draguljih, trgovci iz Kartagine in Egipta in poslanci od samega cesarja. Ali ta dva! Prtene halje, bose noge, nemazi-ljene glave! Barbara! Toda tako je velela mogočnost gospodova. In če bi Epafrodit oddih IN R A Z V E 1 D R 1 L O Ž V A N ^Lchrjx r dni dobivala v napoj krušni kvas, sklepi. Popravljati. Po 14 dneh je imela Bolezen lahko traja tudi več tednov, apetit, ni več šepala,- pričela se je Bolnik je bled in na splošno zelo prizadet. rediti in dajati več mleka. Revmatična mrzlica pušča posebno pri nosti zapustiti svoje delovno mesto in oditi predčasno v pokoj. Povzročitelj bolezni zaenkrat še ni točno znan. Bolezen se širi predvsem v zgodnjem pomladnem času. Posamezni primeri pa se najdejo tudi prek poletja, jeseni in seveda tudi pozimi. Večkratni prehlad, prepih, vlažna stanovanja, duševni konflikti in še mnogi drugi so vzrok revmatične mrzlice. Po ozdravitvi organizem za v bodoče ne postane nesprejemljiv za to bolezen (imun), kot na primer po prebolelih ošpicah, ampak se sprejemljivost še lahko poveča. Bolezen se začne z utrujenostjo, pobitostjo in lažjim vnetjem žrela, kar lahko traja tudi do 14 dni. Nato sledi vnetje sklepov, navadno kolenskih in skočnih, kar spremlja visoka temperatura do> 39 stopinj Celzija in močno znojenje z značilnim kiselkastim vonjem. Sklepi otečejo, pordečijo, in so zelo občutljivi za pritisk. Pri najmanjšem premiku občuti bolnik otrocih posledice v obliki vnetja srčnih zaklopk. Redkeje se razvije vnetje osrčnika in rebrne mrene. Nekega bolnika zdravimo predvsem s tem, da ga skrbna negujemo in mu nudimo tekočo1, lahko prebavljivo hrano. Vnete sklepe, ki naj začasa bolezni mirujejo, mu obvijamo z vato. Zdravnik mu predpiše preparate salicilne kisline, ki jih moramo dajati vednoi po jedi, da preprečimo želodčne težave. V zadnjem času so dosegli lepe uspehe z vbrizgavanjem ekstraktov skorje nadledvične žleze in velikimi dozami vitamina C. Ko pada temperatura in izginejo bolečine V sklepih, mora bolnik najmanj še tri tedne mirovati v postelji. Tudi takrat mu dajemo sredstva proti vročini. Pod zdravniško kontrolo mora biti vsak bolnik, ki je prebolel revmatično vnetje sklepov, zaradi posledic na srcu najmanj še eno leto. Po popolni ozdravitvi je priporočljiva zdravljenje v toplicah, združeno z masažo1, lahko telovadbo in. sončenjem. Revmatično vnetje sklepov se neredko kdaj pojavi tudi pri otrocih. Zaradi težkih in včasih usodnih posledic, ki jih ta bolezen zapusti, moramo posebno pri otrocih biti zelo pozami in ob najmanjšem sumu te bolezni iskati zdravniško pomoč, da otrok ne bo revež morebiti tudi po naši krivdi. Skrbimo za zdravje oči Da bomo naše oči ohranili čim bolj zdrave in preprečili okvare, moramo skrbeti, da bo stanovanje dovolj svetlo. Marsikatera gospodinja misli, da bo več prihranila, če bo imela v stanovanju slabše žarnice. A stroški za luč niso tolikšni, da bi bistveno vplivali na proračun gospodinjstva, medtem ko bomo imeli zaradi slabe svetlobe težave z očmi. Morda bi bilo vredno omeniti nekaj o jakosti žarnic v posameznih stanovanjskih prostorih. Najbolj bomo osvetlili dnevno sobo, kjer bomo imeli eno 100 ali 120 svečno žarnico, ali pa več šibkejših žarnic z enako skupno močjo. V kuhinji je priporoč- ljiva ena 100-svečna ali pa dve 40-svečnl žarnici, ki jih prižigamo po potrebi, se pravi nad štedilnikom, pri mizi itd. Sploh je bolje v prostoru, kjer se zadržujemo najdlje, več svetilk, ki jih prižigamo po potrebi. Prostor, kjer čitate, mora osvetljevati povprečno 60 svečna žarnica. Luči naj bodo tako razporejene, da ne ščemijo oči. Ako se bomo ravnali po teh nekaj navodilih, bomo ohranili morebitne okvare in neprijetnosti z našimi očmi, ki predstavljajo neprecenljivo bogastvo za vsakega človeka. Stran 8 Celovec, petek, 12. april 1957 Štev. 15 (780) Nemci plačujejo za popravo Hitlerjevih zločinov O uničevanju Judov v Nemčiji za časa Hitlerjeve vladavine je bilo v zadnjem času objavljenih več temeljitih razprav. Preden se je Hitler lotil sistematičnega uničevanja, je v Nemčiji živelo 600.000 Judov; po vojni jih je ostala samo še 15.000. Okoli 300.000 se jih je pred pokolom rešilo z begom, ostale pa so hit-lerjevci odpeljali in pobili. Danes živi v Zahodni Nemčiji 17.000 Židov. Nekateri pisci domnevajo, da živi danes v Zahodni Nemčiji še nadaljnjih 15.000 Judov, ki pa se niso prijavili uradnim židovskim verskim občinam. Ker gre po večini za zelo stare ali pa mlade ljudi, se Judje množijo razmeroma zelo počasi. Njihovo število naraste letno približno za 1000. V Berlinu, kjer je pred preganjanjem štela judovska občina 180.000 ljudi, ni danes niti ene judovske restavracije, ki bi kuhala po judovskih verskih določbah. Vse te velikanske zločine mora sedanja Nemčija vsaj delno popraviti. Tako pomaga nemška vlada s finansiranjem in podporami pri zidavi in obnovi židovskih sinagog, ki so jih nacisti požgali 300. Vsak Žid, ki je bil v koncentracijskem taborišču, prejme od države 150 mark (okoli 900 šilingov) za vsak mesec, ki ga je preživel v taborišču. Vsak Žid, ki se vrne v Nemčijo, prejme od države podporo 60^0 mark (36.000 šilingov). Razen tega mu državne oblasti pomagajo tudi pri iskanju službe in stanovanja, Ako se loti kakršne koli trgovine, obrti ali industrije, mu da država posojilo-. Zahodna Nemčija se je s posebno- pogodbo z Izraelom obvezala, da bo- izraelski državi dobavila za 822 milijonov dolarjev blaga v 12 letih; odškodnina raznim žrtvam nacizma bo dosegla okoli eno milijardo 500 milijonov dolarjev (okoli 37.500,000.000 šilingov). Gospodarska škoda vsled nedograditve predora pod Ljubeljem Za razvoj motoriziranega turističnega prometa med našo deželo in sosedno Jugoslavijo so velika ovira hude vzpetine na cestah, ki povezujejo obe deželi preko Jezerskega sedla, Ljubelja in Korena. Posebno trd oreh za avtomobiliste in motocikliste predstavljajo strmine, ki jih je treba premagati na vožnji čez Ljubelj. Prav ta cesta pa je najkrajša zveza med središčem naše dežele in cestnim omrežjem sosedne države. Že večkrat je bilo slišati o pripravah za dograditev predora pod vrhom Ljubelja. Na jugoslovanski strani so že večkrat izrazili pripravljenost za izvedbo gradbenih del, na naši strani pa baje ni na razpolago potrebnih denarnih sredstev za dograditev in adaptacijo poldrugega kilo- Med Francijo in Italijo odpravljeni potni listi Med Francijo in Italijo je bil v Parizu podpisan sporazum, po katerem bodo turisti lahko potovali brez potnega lista obojestransko v eno izmed teh držav. Za potovanje bodo zadostovale osebne izkaznice in dovoljenja, ki jih bodo v Italiji izdajali policijski uradi in bodo veljavna eno leto. metra avstrijske polovice nedokončanega predora. Njegova izgraditev ne bi koristila samo tujskemu prometu sosedne dežele, marveč bi bila tudi naša dežela za številne tujce še bolj privlačna, če bi jim med letovanjem ali po dopustu na Koroškem nudila tudi možnost lažjega in hitrega prehoda še za krajši ali daljši obisk turističnih krajev in lepot onstran Karavank. Celovška Vo-lkszeitung za to sicer nima razumevanja, saj je še pred nedavnim trdila, da bi naša država ne ime-la nobene koristi od dograditve ljubeljskega predora in da zato ni mogoče zahtevati, da bi investirala denarna sredstva v te svrhe. Vendar je dunajski list »Weltpresse« te dni opozoril prav na gospodarsko škodo-, ki nastaja naši državi s tem, da se z dograditvijo ljubeljskega predora odlaša v nedogled. Omenjeni dunajski list opozarja, da grozi predoru razpad in da se vsled vlage v njem rahljajo in krušijo skale, ter zaključuje: Z majhnimi sredstvi pa bi bilo mogoče ta predor popraviti in tako izgraditi, da bi lahko- zmogel ves promet čez Ljubelj. Avtomobilisti bi si lahko prihranili peklensko strmino-, poleg tega pa bi bil prehod možen tudi pozimi ko leži ob mejnikih zgoraj na sedlu do štiri metre snega. Propaganda za koroški velesejem v Ameriki Ameriški Department o-f Co-merce izdaja gospodarski list, katerega vsebino- redno po-natiskuje večina ameriških trgovinskih listov. List ni samo najbolj razširjen v Združenih državah, temveč tudi v mnogih drugih pokrajinah sveta, kjer so zastopani ameriški gospodarski interesi. V ameriških krogih je znano, da v listu poročajo le o pomembnih in resnih podjetjih. Za Vso Avstrija je pomembno, da je list v izdaji z dne 5. marca t. 1. prinesel daljši članek o koroškem velesejmu in avstrijskem lesnem sejmu. Poleg drugega je objavil tudi nekatere tehnične podatke, kakor prijavni termin za razstavljal-ce, pogoje najemnin za prostore itd. Sledila je ugodna ocena koroškega, velesejma, posebno lesnega sejma in splošno- poročilo o uspehih lanske- največje gospodarske prireditve na Koroškem. Lani se je pri koroškem velesejmu prvič oglasila neka ameriška tvrdka v okviru lesne industrije. Objava v uglednem ameriškem gospodarskem listu lahko koristi podvigu prekooceanskih prijav za koroški velesejem 1957. FESTIVAL V BELJAKU samo do nedelje, 14. aprila - dnevno ob 15. in 20. uri # 720 kostumov v vrtincu luči in barv # Najboljši artisti sveta # Edinstven prikaz cirkusa v prvi svetlobno-stekleni maneži sveta I Zagotovite si vstopnice pravočasno, ker smo že tedne razprodani I Otroci pod 12 let pri vseh predstavah polovične ceno Predprodaja: Knjigarna Heuss & Schleifer, Beljak, tel. 47-00 pri blagajnah cirkusa, tel. 42-22 in pri blagajniškem vozu ob kolodvoru NAJVEČJI CIRKUŠKI DOGODEK SEDANJOSTI OD 16. APRILA V CELOVCU na velesejmskem prostoru Devizni tečaji Narodne banke Dne 9. aprila je avstrijska Narodna banka plačevala za 1 ameriški dolar 25.65 šilinga, za 1 kanadski dolar 26.63 šilinga, za angleški funt 69.36 šilinga, za 100 švicarskih frankov 598.42 šilinga, za 100 francoskih frankov 6.33 šilinga, za 100 nemških mark 603.28 šilinga, za 100 italijanskih lir 4.09 šilinga. Prodajala pa je 1 ameriški dolar po 26.05 šilinga, 1 kanadski doflar po 27.03 šilinga, 1 angleški funt po 70.44 šilinga, 100 švicarskih frankov po 607.78 šilinga. 100 francoskih frankov p° 6.43 šilinga, 100 nemških mark po 612.72 šilinga, 100 italijanskih lir po 4.15 šilinga. Francozi za alkohol Francozi so minulo leto izdali za alkoholne pijače sedemkrat več, kakor za gradnje stanovanj in dva in po-lkrat več, kakor za šole. Velika izbira sadnih drevesc v drevesnici ing. Marko Polcer, p. d. Lazar, Št. Vid v Podjuni Južno sadje izborna vina suho sadje za pecivo Karl Prinčič CELOVEC — KLAGENFURT, Sternallee Gummi-Berger Celovec, tel. 45-23 Kardinalplatz 11 Benediktinerplatz 10 Gumijasti izdelki vseh vrst, predmeti iz plastičnih snovi, dežni plašči, plašči proti prahu, gumijasti Škornji in čevlji, igrače, namizna pokrivala in zavese, gume za avtomobile, kopalne potrebščine IRIAiDlIlOi iPiRiOlGIRIAM RADIO CELOVEC Poročila dnevno: 9.45, 8.45, 7.45, 12.80, 17.00 20.00, 22.00. Vsakodnevne oddaje: 6.00 Oddaja za kmete — 7.00 Pisan spored za jutranjo uiro — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magacin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 11.45 Oddaja za podeželje — 12.02 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert — 18.00 Sami šlagerji — 19.05 Dober večer dragi poslušalci — 19.30 Odmev časa. Sobota, 13. april: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Širni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi — od srca do srca (slov.) — 14.30 Pozdrav nate — 15.30 Mesto in dežela. Naša časovna slika — 17.10 Odlični izbor — 19.05 Muzikalično igračkanje — 20.30 Loterija humorja — Pester večer. Nedelja, 14. april: 6.10 Ljudska glasba — 7.25 S pesmijo pozdravljamo in voščimo (slov.) 8.05 Oddaja za kmete — 9.00 Glasba v nedeljo dopoldne — 11.10 Veselo petje — veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 13.45 Ljudske pesmi iz Štajerske — 14.30 Pozdrav nate — 16.15 Prenos z nogometne tekme Avstrija — Švica — 19.00 Športna poročila — 20.15 Kmečki koledar. Iz ljudskega življenja. Ponedeljek, 15. april: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Samospevi (slov.) — 15.30 V veseli družbi — 16.00 Kaj je na moderni umetnosti modernega — 18.45 Singer: Problemi rentabilnosti vzreje mlade živine (slov.) — 19.15 Od plošče do plošče — 20.16 Srečanje v ponedeljek zvečer. Torek, 16. april: 5.35 Godba na pihala — 8.45 Zdravniška umetnost in volja do zdravljenja — 14.00 Poročila, objave. Zdravniški vedež: Zrak in zračni tlak (slov.) — 15.30 Glasba iz filmov — 19.15 Lepe žene iz 1001 noči — 20.16 Franc Schmidt: „Knjiga s sedmimi pečati" oratorij. Sreda, 17. april: 5.35 Alpski zvoki — 8.45 Iz ženskega sveta — 14.00 Poročila, objave. O velikonočnih običajih na Koroškem (slov.) — 14.30 Napovedovalci vremena med živalmi — 16.00 Iz raziskovalnega dela visokih šol — 16.40 Oddaja za žene — 17.35 Lepo popoldne želi Jaro Schmied s svojim orkestrom — 18.15 Pesmi in glasba iz Koroške — 18.45 Za ženo in družino (slov.) — 20.16 Melodije od Hansa Lohra — 21.00 Pošta vabi. Četrtek, 18. april: 5.35 Kmečka godba — 8.44 Medigra — 14.00 Poročila, objave — Finžgar: Velika noč. Bere H. Hartmann (slov.) —: 14.30 Letni časi v liriki svetovne literature — 16.00 Zborovska glasba — 19.00 Baročna glasba — 20.15 In prihaja ura — 20.45 Štiri zborovska dela v. Verdija. Petek, 19. april: 5.35 Orgle v ritmu — 9.00 Komorni koncert — 14.00 Poročila, objave. Človek, glej dejanje tvoje ... (literarno-glasbena oddaja, slov.) — 17.10 Kulturna poročila — 17.15 Popoldanski koncert — 19.00 Komorni koncert radia Celovec — 20.15 Pasionska igra od Karla Schonherra. RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05, 6.00, 7.00, 13.00, 15.00, 17.00, 22.00. Sobota, 13. april: 5.00 Pester glasbeni spored — 7.10 Zabavni zvoki — 8.05 Operetne melodije — 8.40 Pisan spored slovenskih narodnih pesmi — 9.30 Lepe pesmi — znani napevi — 10.10 Za vsakogar nekaj — 12.00 Dela jugoslovanskih avtorjev — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Božo in Miško ter Vaški kvintet — 14.20 Zanimivosti 14.35 Voščila — 15.40 Nove knjige — 18.00 Okno v svet — 18.45 Jezikovni pogovori — 20.00 Zabavni sobotni večer. Nedelja, 14. april: 6.00 Vesel nedeljski jutranji pozdrav — 7.35 Z zabavnimi melodijami v prijetno nedeljsko jutro — 9.27 Dopoldanski spored slovenskih narodnih in umetnih pesmi — 10.15 Pokaži kaj znaš — 12.10 Opoldanski glasbeni spored — 13.30 Za našo vas — 14.00 Poslušalci voščijo in čestitajo — 18.26 Melodije za dobro voljo — 20.00 Malo od tu in malo od tam. Ponedeljek, 15. april: 5.00 Pester glasbeni spored — 7.20 Naš jedilnik — 11.35 Nekaj pesmi in plesov iz raznih krajev Jugoslavije — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.15 Novosti iz arhiva zabavne glasbe — 14.35 Naši poslušalci voščijo in čestitajo — 16.00 V svetu opernih melodij — 17.30 Zabavna in plesna glasba — 18.00 Kulturni pregled — 18.15 Avsenikove melodije — 20.00 Simfonični koncert. Torek, 16. april: 5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci — 7.1® Zabavni zvoki — 8.05 Koncert pihalne godbe — 8.40 Igrajo mali zabavni ansambli 10.10 Od melodije do melodije — 11.15 Z* dom in žene — 12.00 Slovenske narodu2 poje Planinski oktet, vmes igrajo Veseli pl*11' šarji — 12.30 Kmetijski nasveti — 13.30 P2' ster spored opernih melodij — 14.20 Za' nimivosti — 14.35 Voščila — 17.10 Zab«y' na in plesna glasba — 18.00 Športni tednih — 20.00 Poje Ljubljanski komorni zbor. Sreda, 17. april: 5.00 Pester glasbeni spored — 7.10 Zabay' ni zvoki — 11.00 V narodnem tonu za Prl. jetno predpoldne — 12.30 Kmetijski nasv«1 — 13.15 V veselem tonu — 13.30 SrbsK narodne — 14.35 Naši poslušalci voščijo * čestitajo — 15.40 Utrinki iz literature j'' 16.00 Koncert po željah — 18.00 Slovens*. umetne in narodne pesmi — 20.00 Odlom iz opere „Boris Godunov". Četrtek, 18. april: ^ 5.00 Dobro jutro, dragi poslušalci 7 < Zabavni zvoki — 8.30 Od predklasike impresionizma — 10.10 Odlomki iz ‘ra^ coskih oper — 11.00 Pesmi za naše male . 12.30 Kmetijski nasveti — 12.40 Veseli igrajo domače poskočn/ce — 13.30 PopuJ? ne melodije — 14.35 Voščila — 17.10 Z*, bavna glasba — 18.00 Družinski P°SoV^: — 20.00 Javni četrtkov večer domačih P& Petek, 19. april: 5.00 Pester glasbeni spored — 7.1® bavni zvoki — 11.00 Za dom in žene — * j.j Dopoldanski operni spored — 12.00 N2 narodnih in poskočnih melodij — 12.30 K fiiski narveti — 13.15 Pisan spored z, nih melodij — 14.35 Voščila — 15.40 U’t ^ ki iz literature — 17.10 Za športnike — ‘ ^\ Slovenske narodne pesmi — 20.00 listi iz programske glasbe.