OXF.: 932 Oseb11i dohodki gozdnogospodarskih organizacij, ugotovljeni na podlagi mere uspešnosti iz slovenskega družbenega dogovora Slavka Kavčič * Kavčič. S.: Osebni dohodki v gozdnogospodar- skih organizacijah. ugotovljem na podlagi mere us- pešnosti iz slovenskega družbenega dogovora, Gozdarski vest:1ik. 45. 1987, 7-8, v slovenščmt, str. 369. cit. lit 8. Sestavek kritično obravnava mero uspešnosti predpisano v slovenskem družbenem dog:)Voru o dohodku, zlasti z vidika njenega vpliva na ·o~elikost osebnih dohodkov. Glavna hiba mere uspešnosti izhaja iz dejstva, da pri njenem izračunu niso upo- števane posebnosti proizvodnje posameznih pa- nog. Po podatkih iz zaključnega računa za ieto 1986 so pnkazani tudi dovolJeni osebm dohodki v gozd- nogospodarskih, če bi pri izračunu mere uspeš-- nosti upoštevali posebnosti gozdarstva. Kavčič, S.: Personal incomes in forest e:-lterpri- ses, stated on measure of success prescnbed m the Slovene social agreement. Gozdarskt vestnik. 45, 7-8, pp. 369, in Slovene, ref.: 8. Measure of suc- cess prescribed in the Slovene social agreement. specially from the view of its mfluence on the pre- sana! incomes i~ critically discussed in this article. The main defect of this method is: special produc- tion characteristics of individual branches aren'! cons1dered in calculation of measure of success. From the da1a o~ final account of the year 1986, the permitted personal incomes in forest enterprises are shown. These personal incomes wculd be reached if particularities of forestry were taken in- to account. *Prof. dr. S. K., Biotehniška fakulteta, VTOZD Goz- darstvo, Večna pot 83, 61000 Ljubljana, YU. l. NEKATERE DOSEDANJE REŠITVE PRI OBLIKOVANJU SREDSTEV ZA OSEBNE DOHODKE Osebni dohodki so eden izmed najpo- membnejših virov osebnega in družbe- nega standarda. Iz njih se oblikuje prete- žen del družinskega proračuna. To je tu- di vzrok, da so za delavce izredno občut­ ljivo področje. Na to opozarjajo prekinit- ve dela, saj je v Jugoslaviji za večino njih vzrok nezadovoljstvo z osebmmi dohod- ki. Višina osebnih dohodkov in zaintere- siranost delavcev za višje ali nižje oseb- ne dohodke pa je pomembno tudi za or- ganizacije združenega dela, v katerih delavci delajo . Osebne dohodke zlasti pa sistem delitve med delavce uvršča­ mo med temelJne prvine motiviranosti delavcev za dobro delo in za doseganje večje produktivnosti. Zato ni čudno, da smo vprašanjem, kako oblikovati hsti del dohodka, ki ga delavci lahko razdelijo med sebe, in kako tega razdeliti med de- lavce, namenjali vse do konca 50. let pre- cejšnjo pozornost. Pristop k reševanju te- ga pomembnega vprašanja, je odražal trenutne poglede na tovrstno problema- 369 tiko in vedenje o tem, kakšen vpliv imajo osebni dohodki na doseganje postavlje- nih ciljev. V sistemu plač imamo po osvo- boditvi različne faze - od popolnega centralnega urejanja do svobodnega prepuščanja reševanja tega vprašanja delavcem v organizacijah združenega dela. Cilj vseh faz in sistemov je bil zago- toviti delavcem plačilo po delu in rezul- tatih dela. Sistemi za doseganje tega cilja pa so bill zelo različni. Tako je za obdo- bje obnove in državne lastnine značilno, da so določali plače centralno. Te so bile v panogi za isti delovni čas in za isto for- malno kvallfiakacijo enake po vsej drža- vi. Ker je bilo mnogo denarja porabljene- ga tudi za prejemke v naturalijah, ki so jih dobivali vsi delavci, je za to obdobje zna- čilna tudi velika uravnilovka. V celotnem sistemu plc.č je bolj kot plačilo po delu napredoval socialni vidik, kar je bilo gle- de na takšno pomanjkanje dobrin tudi razumljivo (Glas, 1986). V letu 1950 smo v naše delovne kolek- tive uvedli samoupravljanje. Kljub temu smo do leta 1963 v sistemu plač in v si- stemu razporejanja dohodka obdržali prevladujoč vpliv države. Za določanje obsega plač smo uporabljali različne si- steme, med katerimi so najpomembnejši: sistem akumulacije in skladov, sistem obračunskih plač, sistem plač po tarif- nem pravilniku itd. Formalno smo pro- blem razporejanja dohodka na del za osebne dohodke in na del za druge na- mene rešili z ustavo iz leta 1963. Z njo smo uzakon.ili, da so organizacije samos- tojne pri razporejanju v organizaciji ust~ varjenega dohodka. Predlagatelji teh ra- dikalnih sprememb so menili, da je treba samoupravljanju dati tudi ekonomsko podlago in delovne kolektive zadolžiti, da bodo s2.mi nosili odgovornost za las- ten razvoj in razvoj družbe kot celote. Menili so tudi, da bo samostojnost in od- govornost delovnih kolektivov pri obli- kovanju osebnih dohodkov te prisilila, da bodo namenjali za osebne dohodke le del tistega dohodka, ki so ga pridobili z lastnim delom. Kmalu pa se je pokazalo, da se sistem razvija v drugo smer, kot so 370 menili njegovi oblikovalci. Razlike v osebnih dohodkih posameznih organiza- cij so se izredno povečale, povečal pa se je tudi delež osebnih dohodkov v druž- benem proizvodu. Večje osebne dohod- ke pa so imeli predvsem tisti delovni ko- lektivi, ki so imeli pri pridobivanju do- hodka boljše pogoje. Zato je vedno bolj prevladovalo prepričanje, da delovni kolektivi pri razporejanju dohodka ne morejo biti samostojni, razporejanje do- hodka je treba družbeno usmerjati. Po- stavilo se je vprašanje kako to storiti: l . da bodo delavci zainteresirani za boljše delo, 2. da bo zagotovljeno tudi samouprav- ljanje ter 3. da bodo delavci motivirani tudi za razširitev materialnih podlag dela. Rešitev so videli v panožnih sporazu- mih o razporejanju dohodka. Ti naj bi za- dostili vsem trem pogojem in hkrati za- gotovili, da bi bilo razporejanje dohodka v organizacijah združenega dela odraz pogojev pri njegovem pridobivanju. To pomeni, da bi delavci lahko namenili za osebno porabo l·e del tistega dohodka, ki so ga pridobili s svojim delom, sprotnim in minulim. Sistem panožnih sporazumov pri razporejanju dohodka imamo že 16 let (od leta 1971), njihov vpliv na obliko- vanje tistega dela dohodka, ki ga je bilo mogoče nameniti za osebno porabo, je bil v posameznih obdobjih zelo različen . če lahko rečemo. da so imeli! panožni sporazumi v prvih letih uvajanja v prakso precejšnjo veljavo in da smo po njih ob- likovali in delili osebne dohodke, so v zadnjem času izgubili nekdanjo veljavo. Namesto panožnim sporazumom smo družbeno usmerjanje razporejanja do- hodka in delitev osebnih dohodkov pre- pustili družbenim dogovorom. Ti so zelo radikalno posegli v pravice razporejanja dohodka v organizacijah združenega dela in zmanjšali motivacijo za dobro de- lo. Takšno lastnost ima tudi sedanji druž- beni dogovor, ki formalno sicer ne od- pravlja panožnih sporazumov, pač pa zmanjšuje njihovo vlogo pri razporejanju dohodka. Kratek preqled sistemov obli- kovanja in delitve osebnih dohodkov od povojnih let dalje, s katerimi smo posku- šali urediti delitev po delu in rezultatih dela, se mi je zdel potreben zato, da bi vi- deli , kolikokrat se vračamo na že »pre- verjene« rešitve. 2. RAZPOREJANJE DOHODKA PO SLOVENSKEM DRUŽBENEM DOGOVORU O DOHODKU V Uradnem listu SR Slovenije številka 20/ 87 je bilo objavljeno prečiščeno be- sedilo družbenega dogovora o skupnih osnovah in merilih za samoupravno ure- janje odnosov pri pridobivanju in razpo- rejanju dohodka v SR Sloveniji. Čeprav naj bi bil dogovor podlaga za samo- upravno urejanje odnosov, je ta zelo pod- roben, tako da za samoupravljanje ni ve- liko možnosti. Na razporejanje v organizacijah zdru- ženega dela ustvarjenega dohodka ima- · jo vpliv določila družbenega dogovora, ki opredeljujejo mero uspešnosti in ona, ki obvezujejo organizacije, da ugotovijo dohodek zaradi dela v izjemnih naravnih pogojih. Od velikosti mere uspešnosti so odvisni osebni dohodki, od velikosti do- hodka, ki so ga organizacije združenega dela pridobile zaradi dela v izjemnih na- ravnih pogojih, pa velikost čistega do- hodka. Na velikost dohodka v organizacijah združenega dela deluje več dejavnikov. Globalno jih lahko razdelimo na: l. tiste, ki delujejo pri menjavi m 2. one, ki delujejo pri proizvodnji. Dejavniki na področju menjave vpli- vajo na velikost cen. Ti so lahko zelo šte· vilni, od upravne administracije do izko · riščanja monopola na trgu in drugih de- javnikov, ki so prisotni v vsakem tržnem gospodnrstvn. Ker menimo, da je (bo) administracija izjema, ker so monopoli prepovedani in ker prisegama na tržno gospodarstvo, moremo smatrati, da de- lujejo pri menjavi samo tisti dejavniki, ki na dolgi rok zagotavljajo normalno ceno. (Cetinski 1976.) Normalna cena pa se ob- likuje brez vplivov dejavnikov pri menja- vi, za njeno velikost so pomembni le de- javniki pri proizvodnji. Zato se pri pro- učevanju dejavnikov, ki vplivajo v posa- meznih organizacijah na velikost dohod- ka, lahko omejimo le na tiste, ki delujejo na področju proizvodnje. Ti so lahko ne- materialni (kakovost upravljanja, vode- nja itd.) in materialni. Za našo analizo so pomembni predvsem materialni dejav- niki - materialni proizvodni tvorci. Med take pa sodijo sredstva za delo, delo in zemlja v najširšem smislu besede. Sred- stvo za delo in dela uporablja pri svojem poslovanju vsaka organizacija, zemljo pa samo nekatere. Proizvodni tvorci, ki jih uporabljamo v poslovnem procesu, pa niso brezplačni. Povpraševanje po njih je večje kot je njihova ponudba. Zato jih je treba uporabljati tam, kjer je najbolj ra- cionalno, da z njimi dobimo največje možne učinke,najmanj pa mora biti zago- tovljena njihova enostavna reprodukcija. Ker pa je rast zakon sodobne družbe, tis- ti, ki se ne povečuje (ne izboljšuje kako- vosti poslovanja) praktično odmira, je treba proizvodne dejavnike izkoristiti ta- ko, da bo poleg njihove enostavne re- produkcije zagotovljena tudi razširjena reprodukcija. Takšen cilj zasleduje tudi slovenski družbeni dogovor o dohodku (Uradni list SR Slovenije, 1987). Ta pred- pisuje, da morajo vse organizacije zdru- ženega dela s področja gospodarstva ugotavljati uspešnost poslovanja z mero uspešnosti. Oblikovana je tako, da kaže vse organizacije, ki s svojim gospodar- skim delovanjem ne pridobijo neto fi- nančni rezultat, ki bi omogočal razširjeno reprodukcijo, kot neuspešne. Mera us- pešnosti je opredeljena kot razmerje med pridobljenim čistim dohodkom v organizaciji združenega dela in možnim čistim dohodkom. Možni čisti dohodek se ugotovi izkustveno na podlagi dolgo- ročnih gibanj razporejanja čistega do- hodka v gospodarstvu Slovenije. Veli- kost možnega čistega dohodka temelji na podmeni, da sodelujeta v proizvod- nem procesu dva produkcijska tvorca, delo in kapital. Zato je odvisen možni (izhodiščni) čisti dohodek na eni strani od količine produkcijskih tvorcev, ki so- delujejo v produkcijskem procesu, na drugi strani pa od njihove cene (osnovne ideje mere uspešnosti so črpane iz teo- rije posebne produkcijske cene, ki jo je pri nas razvil dr. Pjanič s sodelavci oziro- ma iz Marxove produkcijske cene. Ta te- melji na predpostavki, da je normalna tista cena, ki se ob pogojih svobodne konkurence in mobilnosti produkcijskih tvorcev oblikuje proporcionalno s pro- duktivnostjo tvorcev, ki sodelujejo pri proizvodnjl ustreznih produktov). Količino produkcijskega tvorca delo opredeljuje število zaposlenih, njegovo »ceno« pa povprečni osebni dohodek v gospodarscvu. Ker je delo v nekaterih organizacijah združenega dela bolj za- · htevno, v nekaterih manj, opravlja pa se tudi v različnih pogojih, cena dela ni ena- ka v vseh organizacijah. Od povprečne cene dela se razlikuje toliko, kot se za- htevnost dela v organizaciji razlikuje od povprečnih pogojev v gospodarstvu. Ugotovitev razlik v zahtevnosti dela in v pogojih dela temelji v družbenem dogo- voru na predpostavki, da se razlike v za- htevnosti dela in v pogojih dela dolgo- ročno kažejo v razlikah med povprečni­ mi osebnimi dohodki gospodarstva in osebnimi dohodki posameznih panog in da na njih ne vpliva ekonomski položaj posameznih panog. Zato se razlika v po- gojih dela in v zahtevnosti dela v posa- meznih panogah dejavnosti ugotavljajo na podlagi šestletnih odstopanj osebnih dohodkov v posamezni dejavnosti in v posamezni organizaciji združenega dela od povprečja v gospodarstvu. Kakšna so bila odstopanja osebnih dohodkov v po- sameznih dejavnostih glede na gospo- darstvo v zadnjih šestih letih, je objavlje- no v Uradnem listu SR Slovenije št. 21187, knkšno pa jA odstopanje v posameznih organizacijah združenega dela, morajo po enaki metodologiji kot je bila uporab- ljena za panoge, izračunati organizacije. Izračuni so pokazali, da je povprečni šestletni osebni dohodek gozdarstva Slo- venije večji od šestletnega povprečnega osebnega dohodka gospodarstva Slove- 372 nije za 12 %. Če primerjamo razlike v osebnih dohodkih glede na gospodar- stvo, vidimo, da precej dejavnosti v oseb- nih dohodkih bolj odstopa navzgor kot gozdarstvo. Vse temeljne organizacije s področja gozdarstva v SR Sloveniji so razvrščene v 154 skupin. Znatno višje osebne dohod- ke kot gozdarstvo je v zadnjih šestih letih imelo kar 30 skupin. Znano je, da se goz- darji primerjajo v osebnih dohodkih z ru- darji, saj je težavnost dela v gozdarstvu približno enaka kot v gozdarstvu. Ven- dar so bili v obdobju, ki je bilo podlaga za izračun povprečnih osebnih dohod- kov, povprečni osebni dohodki v rudar- stvu kar za 44,47% večji kot v gospodar- stvu. Znatno večji kot v gozdarstvu je bil v tem času tudi osebni dohodek v elek- trogospodarstvu, v proizvodnji bazičnih in kemičnih izdelkov itd. Primerjave med povprečnimi osebnimi dohodki v posa- meznih skupinah kažejo, da predpostav- ka, da se razlike v pogojih dela kažejo v razlikah v povprečnih osebnih dohodkih, ni v celoti pravilna. Na razlike je vplival tudi ekonomski položaj posameznih pa- nog (dejavnosti) pa tudi vztrajnost neka- terih dejavnosti, da se jim kljub slabim rezultatom poslovanja priznajo višji osebni dohodki (denimo rudarstvo, elek- trogospodarstvo itd.). Za gozdarstvo je znano, da je v zadnjih letih predvsem za- radi ujm in drugih naravnih nesreč dose- galo slabše poslovne rezulatate. Ker so tudi v gozdarstvu, kot v drugih panogah dejavnosti osebni dohodki bili vezani na dohodek (tega pa ni bilo veliko), so osebni dohodki v gozdarstvu rasli po- časneje kot v drugih dejavnostih. To bo vplivalo na osebne dohodke v gozdar- stvu tudi v naprej, čeprav bomo uspeš- nost poslovanja ugotavljali z mero uspeš- nosti, saj so glavna podlaga osebnim do- hodkom za naprej v šestih letih izplačali osebni dohodki. Zato sta imeli komisija za finančno ekonomska vprašanja pri Splošnem združenju gozdarstva m komi- sija za panožni sporazum pri Republi- škem odboru sindikata delavcev goz- darstva in lesarstva prav, ko sta takšnim rešitvam v družbenem dogovoru ugo- tavljali. Na 7.nlnst pn pripnmhA niso hile upoštev ane. Količina produkcijskega tvorca kapi- tal (poslovna sredstva) je v družbenem dogovoru opredeljena z vrednostjo traj- nih virov poslovnih sredstev, zmanjšanih za zakonsko določena obvezna posojila in združevanja, ceno tega tvor ca pa s po- vprečno akumulacijsko stopnjo doseže- mo v skupru oziroma dejavnosti, kamor sodi organizacija združenega dela. Ob- veznost oblikovanja akumulacije temelji na predpostavki, da morajo biti vsa na novo vključena sredstva v proizvodni proces najmanj tako donosna, kot so bila donosna dotedaj vključena. Za gozdarstvo vemo, da se bodo sred- stva, vključena v proizvodni proce.s, bist- veno povečaia, borno ovrednotili gozdo- ve in jih prikazali med sredstvi organiza- cije združenega dela. Prav tako vemo, da se akumulacija zato ne bo povečala. Posledica tega bo, da bomo pri izračunu mere uspešnosti povečali samo imeno- valec::. ne pa tudi števec. Zato bo mera uspešnosti nižja. Nižja mera pa ne bo po- sledica slabšega dela temveč drugač­ nega knjigovodskega prikazovanja goz- dov. Rekli smo že, da sodelujeta v produk- cijskem procesu dva produkcijska tvor- ca, delo in sredstva. Sredstva so tako kot delo fizično prisotna v produkcijskem procesu. Optimalna fizična in cenovna kombinacija sredstev in dela daje tudi optimalni učinek, to je največji možni fi- nančni rezulLat z danimi produkcijskimi tvorci. Sredstva so lahko finansirana z lastnimi viri ali s tujimi viri. Če organiza- cija združenega dela nima kreditov, niti obveznosti do dobaviteljev, ima samo lastna sredstva. Tedaj je vrednost sred- stev enaka lastnim virom. Takšno stanje je v organizacijah združenega dela izje- ma in ne pravilo. Ta imajo ponavadi del sredstev financiranih z lastnimi viri in del s tujimi. Izračun mere uspešnosti v slo- venskem družbenem dogovoru lahko: l. ali favorizira tiste organizacije, ki v svojem poslovanju uporabjajo sredstva, ki so financirana s krediti , 2. ali favori~irFl tiste organizacije. kl uporabljajo v poslovnem procesu pred- vsem lastna sredstva. Katere organizacije so zato, ker so iz- koristile optimalno kombinacijo proiz- vodnih tvorcev glede na njihovo tehnič­ no produktivnost in njihove cene bolj us- pešne, je pri drugih nespremenljenih po- gojih odvisno od poht1ke obrestmh mer. Pri sedanji politiki obrestnih mer, ko so obrestne mere višje od akumulacijske stopnje, se del akumulacije, ki je sicer pridobljen z lastnimi sredstvi, uporabi za plačilo obresti. S tem pa so seveda lastna sredstva prikazana znatno manj produk- tivna, kot so bila dejansko. če moro. pn sedanjih obrestnih merah tista organizacija, ki ima lastna sredstva, del akumulacije, ki jo pridobi z lastnimi sredstvi, oddeliti za plačilo obresti, bo pri nižjih obrestnih merah, kot je akumu- lacijska stopnja, del akumulacije, ki so jo s tehnično produktivnostjo ustvarila tuja sredstva, pripisana lastnim sredstvom. Zato bodo kot bolj uspešne prikazane ti- ste organizacije, ki bodo poslovale s tu- jimi sredstvi, plačevale pa nizke obresti. Ker pa zaenkrat ni pogojev, da bi bile medsebojno primerljive akumulacijske stopnje in obrestne mere, so se obliko- valci družbenega dogovora odločili, da začasno »zaradi postopnega učinka uva- janja realnih obrestnih mer« ne izračuna­ mo akumulacije z uporabo splošne aku- mulacijske stopnje na lastne vne poslov- nih sredstev. Akumulacijska stopnja se ugotavlja tako, da akumulacijo, poveča­ no za obresti. primerjamo s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi. Ker so v imenovalcu ulomka upoštevana vsa sredstva, financirana s krediti in lastna, je logično, da moramo tudi v števcu upo- števati celoten neto finančni rezultat. Ta pa se kaže v tistem delu dohodka, ki ga organizacije namenjajo za akumulacije in tistim, ki so ga plačale kot ceno za najeti kapital. Če bi namesto z najetim delali z lastnim kapitalom bi tudi tisti del dohod- ka, ki smo ga odstopili lastnikom »sred- 373 stev« v obliki obresti, namenili za lastno ak um ulacijo_ Z začasno odložitvijo uporabe nekate- rih določil dogovora smo sicer rešili pro- blem ugotavljanja prispevka sredstev k finančnemu rezultatu organizacije, nismo pa rešili razkoraka med ceno kapitala in njegovo učinkovitostjo v produkcijskem procesu. Ker se obresti upoštevajo ena- ko kot lastna akumulacija, se pri tej rešit- vi lahko zgodi, da bo organizacija imela izgubo, izkazovala pa pravico do višjih osebnih dohodkov. Takšne primere so predvidevali tudi oblikovalci družbene- ga dogovora, zato so napisali, da se osebni dohodki lahko gibljejo le v okviru ustvarjenega dohodka oziroma čistega dohodka. Mero uspešnosti morajo v ena.ki obliki in na enak način upoštevati vse organiza- cije, ko razporejajo čisti dohodek na del za osebno porabo in akumulacije ne gle- de na dejavnost, ki jo opravljajo in ne gle- de na to, kako se spreminjajo razmere pri poslovanju. V družbenem dogovoru je sicer rečeno, da lahko organizacije v svojih samoupravnih aktih opredelijo drugačno mero uspešnosti, vendar se za oceno primernosti razporeditve dohod- ka zmeraj upošteva enotna mera uspeš- nosti. Odbor za finančno ekonomska vprašanja pri splošnem združenju goz- darstva je ob razpravi o družbenem do- govoru menil, da je treba tudi pri izra ču­ navanju splošne mere uspešnosti upo- števati posebnosti posameznih panog, zlasti, če posebnosti izhajajo iz naravnih danosti, ki so izrazito prisotne tudi v goz- darstvu. nih dohodkih v gozdnogospodarskih or- ganizacijah, če pri izračunu mere uspeš- nosti upoštevamo lastne vire sredstev ali sredstva. z dvema pa koliko pravic bi dodatno imele gozdnogospodarske or- ganizacije, če bi upoštevali tudi poseb- nosti gozdarstva tako kot so opredeljene v panožnem sporazumu gozdarstva. Pr- va dva izračuna sta potrdila prej obraz- ložen vpliv politike obrestnih mer na po- slovni izid organizacije združenega dela, čeprav gozdarstvo za potrditev ene ali druge teze ni najbolj primerna panoga, saj med viri sredstev nima veliko kredi- tov. To dejstvo in pa odločitev, da se aku- mulacijske stopnje ugotavljajo tako, da se akumulacija, povečana za obresti za kredite, primerja z vsemi povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi, sta vzroka, da bomo prikazali le »škodo«, ki jo pri osebni porabi utrpijo gozdnogo- spodarske organizacije, če pri izračunu mere uspešnosti upoštevamo sredstva, ne pa tudi posebnosti proizvodnje goz- darstva. S tem bomo tudi ugotovili ali ima mera uspešnosti samo pomanjkljivost, da kot podlago za bodoče osebne dohodke upošteva v preteklosti izplačane osebne dohodke ali tudi ono, da ne upošteva po- sebnosti posameznih dejavnosti. Izračuni so poenostavljeni, upoštevali nismo ob- resti in ne razlik v osebnih dohodkih med posameznimi organizacijami. Primarni namen sestavka ni prikazati dovoljene- ga obsega sredstev za osebne dohodke v gozdarstvu, ampak potrditi ali zavrniti zahtevo gozdarstva, da je treba tudi pri izračunu mere uspešno upoštevati po- sebnosti proizvodnje v gozdarstvu. Predno bomo v številkah prikazali raz- 3. OSEBNI DOHODKI V GOZDARSTVU like, še par besed o tem, kaj je v panož- IZRAČUNANI NA PODLAGI ' nem sporazumu gozdarstva opredeljeno MERE USPEŠNOSTI kot posebnost, ki jo je treba upoštevati Da bi ugotovili ali so bile pripombe odbora upravičene in kolilkšne so razli - ke v dovoljenih osebnih dohodkih v po- sameznih gozdnogospodarskih organi- zacijah, smo izračunali mero uspešnosti po štirih variantah. Z dvema smo .hoteli ugotoviti, kakšne bi bile razlike v oseb- 374 pri merjenju uspešnosti poslovanja v gozdarstvu. Veljavni samoupravni spo- razum o skupnih izhodiščih in nekaterih osnovah za usmerjanje pri razporejanju dohodka, čistega dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke in skupno porabo uveljavlja posebnosti gozdarstva v členih 12, 13, 14 in 15. V njih je določe- no, da lahko organizacije združenega dela gozdarstva vsako leto izračunajo glede na prejšnje leto primerljive na- slednje kazalnike: celotni prihodek po- rabljena sredstva, dohodek in čisti doho- dek. Primerljivi celotni prihodek je tisti celotni prihodek, ki bi ga gozdarska or- ganizacija združenega dela pridobila, če bi v tekočem letu delala v enakih narav- nih pogojih kot prejšnje leto. Ker pa se iz različnih vzrokov lahko spremenijo pri- hodki (zaradi spremenjene strukture le- sa, zaradi spremembe v realizaciji posa- meznih dejavnosti itd.) temeljna organi- zacija z enakim vloženim delom (tekočim in minulim) pridobi drugačen celotni pri- hodek. Drugačen celotni prihodek pa ni posledica slabšega ali boljšega dela de- lovnega kolektiva, niti pogojev, ki jih ima- jo druge organizacije, ampak naravnih danosti, ker so prisotne samo v tem ko- lektivu. Primerljiva porabljena sredstva so ona, ki bi jih organizacija imela, če bi pro- izvajala v enakih naravnih razmerah kot prejšnje leto. Ker pa morajo organizacije gozdarstva posegati v manj donosne, tež- je dostopne, bolj oddaljene gozdove, zlasti pa v gozdove poškodovane zc..radi ujm in drugih naravnih nesreč, morajo za enake prihodke porabiti več dela in sredstev. Pomemben vpliv na porabljena sred- stva pa ima tudi delež kmetov v prodajni ceni lesa iz zasebnega sektorja lastništ- va. Gozdnogospodarske organizacije se zavedajo, da je za realizacijo blagovne proizvodnje v zasebnem sektorju last- ništva zelo pomembna tudi materialna stimulacija kmetov. Zato dobre rezultate pri gospodarjenju delijo tudi s kmeti in jim povečujejo delež v prodajni ceni le- sa. Ker se delež kmeta v prodajni ceni knjigovodsko tehnično izkazuje meri stroški, pomeni vsak povečan delež nižjo uspešnost poslovanja organizacije. Na uspešnost poslovanja so vezani tudi osebni dohodki delavcev, zato poveče­ vanje cen lesa za kmeta ni stimulativa za delavce. Da bi na eni strani zadovoljili in- teres delavcev in na drugi kmetov, je v panožnem sporazumu gozdarstva dolo- čeno, da se pri merjenju uspešnosti po- slovanja porabljena sredstva zmanjšajo za povečan delež kmeta. Med bistvenimi posebnostmi, ki jih uveljavljamo s panožnim sporazumom, je tudi opredelitev povprečno uporablje- nih poslovnih sredstev. V gozdarstvu za- vzemajo med poslovnimi sredstvi ceste pomemben delež. V emo pa, da se te ne gradijo samo zaradi ekonomskih učin­ kov, temveč tudi zaradi splošnih družbe- nih interesov. V metodologiji za ocenje- vanje investicij v gozdarstvu je vpliv družbenih interesov ocenjen s 30 odstot- ki. To je vzrok, da je tudi v panožnem sporazumu določilo, da se pri merjenju učinkovitosti vloženih sredstev sedanja vrednost cest zmanjša za 30 odstotkov. Družbeni dogovor o dohodku v SR Slo- veniji veže razporejanje čistega dohod- ka na del za osebno porabo in akumula- cijo predvsem na uspešnost poslovanja. Pravkar omenjene posebnosti gozdar- stva pa so takšne, da uspešnost zmanjšu- jejo mimo prizadevanj ali neprizadevanj delovnih kolektivov. Zato je zahteva po izračunu primerljivih podatkov logična in upravičena. Ali pa je vpliv teh dejav- nikov tudi tohkšen. da bistveno vpliva na pravice do osebnih dohodkov, bomo pri- kazali v nadaljevanju. 3.1. Dovoljena sredstva za osebno porabo, če pri izračunu mere uspešnosti upoštevamo a) za imenovalec: 1. število zaposlenih izračunanih iz ur (AOP 210 obrazcev za zaključni račun za leto 1986) v GG-ju 2. Povprečni osebni dohodek v goz- darstvu SR Slovenije - šestletna pov- prečje- Uradni list SR Slovenije, št. 21/86 ( 2056 BOO din) 3. Sklad skupne porabe na zaposle- nega v gozdarstvu -isti vir, vir kot pod 2. (251 152 din) 4. Količnik odstopanja osebnih dohod- kov v gozdarstvu glede na gospodarstvo - šestletna povprečje isti vir kot pod 2. (12 o/o) 375 5. Povprečna uporabljena poslovna sredstva (AOP 208) GG-ja 6. ·Akumulacijska stopnja gozdarstva 7.75 (dosežena akumulacija v primerjavi s povprečno uporabljenimi poslovnimi sredstvi) Tabela l Mera GG uspešnosti (m) Tolmm 0,936 Bled 0,902 Kranj l,l29 LjublJana "l,l39 Postojna 0,8045 Kočevje 0,799 Novo mesto 0,989 Brežice 0,870 CelJe 1,091 Nazaqe 0,842 Lesna 0.742 Maribor 0,972 Pomurka 0,941 Sežana 1,040 Radgona 1,298 Skupaj b) za števec: Doseženi čisti rlohorl~k (AOP 136) GG-ja kaže naslednja tabela: % povečanja izho- d1ščne OP (u) Dovoljena OP 0,992 1,290.679 0,968 l.ll2.933 0,092 1.427.505 1,095 1,778.214 0,880 1,768.568 0,880 1,993.871 1,020 1,874073 0,950 1,327.032 1.072 0,995.236 0,914 0,989.497 0,854 1,711.097 1,010 2,572.994 0,992 0,541.910 1,048 0,273.401 1,146 O, 110.778 19,767.788 PO Je oseb:ta p oraba, to so osebni dohodki in sklad skupne porabe. 3.2. Dovoljena sredstva za osebno porabo, če pri izračunu mere uspešnosti upoštevamo iste prvine kot v točki 3.1. in še a) za imenovalec Povprečna uporabljena poslovna Tabela 2 GG Mera uspešnosti (m) Tol mm 1,03 Bled \,199 Kranj 1,328 Ljubljana 1.423 Postojna 0,993 Kočevje 1,030 Novo mesto 1,133 Brežtce 0,936 Celje 1,224 NazarJe 0,926 Lesna 0,915 Manbor 1,125 Pomurka 0.953 Sežana 1,098 KK Radgona 1.371 Skupaj 376 sredstva zmanjšamo za 30 % sedanje vrednosti cest. b) za števec Korigirani čisti dohodek, ki ga izra ču­ namo iz korigiranih prvin gospodarjenja (celotnega prihodka, porabljenih sred- stev) kaže naslednja tabela: o/o povečanja izhodiščne OP (u) Dovoljena OP \ ,044 1,358.336 1,110 1,276.194 1.156 1,511.168 1.180 l ,916.243 1,022 2,053.951 1,044 2,365.456 1,092 2,006.360 0,990 1,389.907 l.l18 1,037.942 0,983 l ,064.197 0,977 1.957.543 1,091 2.779.343 0,998 545.187 1.078 281.227 1,164 124.796 21,667.850 Primerjava osebne porabe iz točke 3.1. in točke 3.2. kaže, da je dovoljena osebna poraba v gozdarstvu, če to izra- čunamo z upoštevanjem posebnosti. za okrog lO odstotkov večja, kot tista, ki jo dobimo če ne upoštevamo posebnosti. Razlike po posameznih gozdnogospo- darskih organizacijah v dovoljeni osebni porabi so različne, odvisno kako so se v letu 1986 spreminjali pogoji proizvodnje, zaradi poseganj v manj donosne gozdo- ve in zaradi ujm, ki so nekatere GG-je prizadele bolj druge manj. Pomeben vpliv na razlike v pravicah do osebne porabe imajo tudi ceste. Tiste gozdno- gospodarske organizacije, ki imajo v strukturi poslovnih sredstev znaten de- lež cest, pri popravljenih podatkih ::Caže- jo večjo uspešnost poslovanja kot druge. Bistvena določila družbenega dogo- vora so za gozdarstvo tudi tista, ki dolo- čajo, da morajo organizacije združenega dela ugotavljati dohodek zaradi dela v izjemnih naravnih pogojih. Ta dohodek je treba oddeliti od dohodka pred ugoto- vitvijo čistega dohodka. Ker sodi gozdar- stvo med dejavnosti, kjer so naravne da- nosti odločilni dejavnik, ni pričakovati, da katera od gozdnogospodarskih orga- nizacij ne bi imela takega dohodka, ki bi ga morala oddeliti pred ugotovitvijo či­ stega dohodka in namenjati za razširja- nje materialne osnove dela. Ker ta ne bo v doseženem čistem dohodku, tudi ne bo upoštevan pri izračunu mere uspešnosti. Zato je treba pri primerjavi dovoljene osebne porabe, prikazane v tabeli l in 2, to upoštevati. 4. SKLEPNE UGOTOVITVE Iz analize mere uspešnosti opredelje- ne v družbenem dogovoru izhaja: J. da so ze; njeno velikost pomf.:mbni dosedanji izplačani osebni dohodki v po- sameznih panogah in dosedanja akumu- lacija. Gozdarstvo je v zadnjem času do- segalo nizke osebne dohodke. Nizke osebne dohodke je doseglo tudi zato, ker se je pri razporejanju dohodka in či­ stega dohodka obnašala racionalno in oblikovalo več akumulacije. Gozdarstvo je bilo v vsem času usmerjanja razpore- janja dohodka med tistimi dejavnostmi, ki so upoštevale družbene usmeritve pri razporejanju dohodka. Za upoštevanje sprejetega bodo delavci gozdarstva kaznovani, delavci v tistih organizacijah in panogah, ki sprejetih družbenih usme- ritev niso upoštevali, pa bodo nagrajeni. Akumulacijska stopnja je bila v goz- darstvu relativno visoka. Visoka pa je oi- la tudi zato, ker ni bil posebej izkazan do- hodek, ki je rezultat dela v boljših narav- nih pogojih, ampak je bil zajet v akumu- laciji. Zato bo nujno akumulacija obliko- vana iz čistega dohodka nižja, čeprav bodo delavci v gozdarstvu bolje poslo- vali. Bistvene spremembe se v gozdar- stvu predvidevajo tudi na področju sredstev. V teku so priprave za ovredno- tenje gozdov, kar bo izredno povečalo lastna sredstva organizaciji združenega dela gozdarstva, medtem ko bodo pn drugih nespremenjernh pogojih finančni rezultati ostali na isti ravni. Primerjava podatkov glede mere us- pešnosti kaže, da so posebnosti proiz- vodnje, ki izhajajo iz naravnih danosti v gozdarstvu, takšne, da jih je treba upo- števati. V pii v je tolikšen, da so lahko de- lavci gozdarstva zaradi obveznosti, ki jim jjh nalaga družba, bistveno prikrajšam pri osebnih dohodkih. Zato so zahteve gozdarstva, da je treba posebnosti upo- števati tudi pri izračunu mere uspešnos- ti, upravičene. S tem pa seveda ni reče­ no, da v gozdarstvu uspešnosti poslova- nja ni mogoče meriti. Mogoče jo je meriti, samo mere morajo biti prilagojene posebnostim proizvodnje. 2. Mera uspešnosti, tako kot se izraču­ na po usmeritvah za leto 1987, zelo stimu- lira posojanje denarnih sredstev in tudi izposojanje le-teh. Ker so ohr~sti v~čjA kot je akumulacijska stopnja in ker se ob- resti ali uvrščajo med prihodke, če gre za posojena sredstva ali formalno pove- čujejo akumulacijo, če gre za izposojena sredstva, je logično, da bodo pravico do višjih osebnih dohodkov imeli predvsem tisti, ki si za poslovanje sredstva izposo- 377 ja jo. Za obresti, ki jih bodo plačali drugim horlo (nn 0spirju) lshko povAča li Jsstno akumulacije in si pridobili večje pravice do osebnih dohodkov, čeprav se ta upo- rablja v drugi organizaciji. Žal je med or- ganizacijami, ki imajo veliko kreditov malo gozdarskih. Zato gozdarske organi- zacije ne bodo uživale prednosti, ki jih sedanji sistem daje zadolženim organiza- cijam pri oblikovanju osebne porabe. 3. Mera uspešnosti bo v gozdarstvu kazala dejansko uspešnost poslovanja samo v primeru, če bodo pri njenem iz- računu upoštevane posebnosti proiz- vodnje. Delovni kolektivi pa bodo obli- kovali uspešnost poslovanja, pogojem dela in zahtevnosti dela primer::1e oseb- ne dohodke samo, če se za izračun ne bodo upošteva.li v preteklosti izpbč:J.ni osebni dohodki, temveč osebni dohodki, do katerih bi primerjalno z gozdarstvom Slovenije imeli pravico. Razlike v oseb- nih dohodkih, ki izhajajo iz podatkov ob- javljenih v 21. številki uradnega lista tega gotovo ne zagotavljajo. IZ DOMAČE IN TUJE PRAKSE UPORABLJENA lJTERA TURA: l. Cetmski Andrej: InformaCIJa o pridobivanJu in del!tv1 dohodka, Organizacija m kadn št 8, Kranj 1976 2. Glas Mnoslav. Delitev po delu v soctalističm družbi. Delavska enotnost. Ljubljana 3. Kavčtč Slavka. Analiza nekatenh mer uspeš- nost! poslovanja tozd. Gospodarski vestnik št. lO, Ljubljana 1976 4. Kavčtč Slavka: Težave pri merjenju uspešno- st! poslovanja v gozdarstvu, Zbornik gozdarstva m . lesarstva, št. 26. Ljubljana 1985 5. Družbeni dogovor o skupnih osnovah in me- rilih za samoupravno urejanje odnosov pri pridobi- vanju m delitvi dohodka v SR Sloveniji, Uradm list SR Slovenije št. 20, ! 987 6. Usmeritve za uresničevanje določil družbe- nega dogovora o skupnih osnovah in men lih za sa- moupravno urejanje odnosov pn pndob1vanju m dehtvt dohodka v SR Sloveniji za leto 1987. Uradni list SR Slovenije št. 20. 1987 7. Faktorji odstopanja povprečnih bruto osebnih dohodkov v dejavnostih izhodiščne vrednosti za iz- vaJanJe usmeritve družbenega dogovora v obdo- bJU l-VIIR7 ter pričakovane rasti sredstev za oseb· ne dohodke v gospodarstvu Slovenije. Uradm list SR Slov em Je št. 21. J 987 8. Zaključni račun GG-jev za leto 1986. Pomemben mejnik norveškega gozdarskega inštituta Boštjan Košir* l. NISK Norsk institutt for skogforskning- norveški gozdarski inštitut je bli ustanovljen leta 1917 in praznuje letos 70-letnico delovanja. Ses- tavljen je tz več oddelkov. ki delujejo na dveh lokacijah - '' Asu blizu Osla in v Bergenu na zahodni obali Norveške. Med večjimi je od- delek za gozdno tehniko, ki praznuje skupaj * Mag. B. K., d1pl. inž. gozd. lnšt1tut za gozdno m lesno gospodarstvo. Večna pol 3. 61000 Ljubljana. YU 378 s svoJim ustanoviteljem in vodJO prof. dr. Ivar- jem Samsetom svojo 40-letmco. Ob tej priliki so v Asu organizirali obsežno posvetovanje, posebna številka poročil o raziskovalnem delu je namenjena izključno obletnici, v goz- dovih blizu Asa pa so organizirali, kot sam1 tr- dijo. doslej največjo demonstracijo gozdar- skih strojev in opreme na Norve~kem. 2. ODDELEK ZA GOZDNO TEHNIKO Delo inšt1tuta za gozdno tehniko v 40 letih njegovega obstoja je zavidanja vredno. Sode-