Poštnina plačana pri pošti št. 61330 Kočevje kočevske GLASILO OK SZDL KOČEVJE Letnik II, šltfo Petek, 31. 5.1985 Mesec maj je mesec mladosti. Tedaj nam prebujajoča se narava pokaže vso svojo ustvarjalnost. Po dolgem zimskem spanju vse nenadoma vzbrsti, vzcveti in ozeleni. Spomladansko kipenje narave običajno vzpodbudi tudi povečano dejavnost človeka. Opraviti je treba spomladanska dela na polju, očistiti je treba okolja, Povečati je treba proizvodnjo itd. Vse to spomladansko ustvarjalno gibanje narave daje nove moči tudi človeku. Meseca maja predstavi in pokaže precejšen del svoje aktivnosti tudi mladina. Osrednje povezo- valno gibalo in vzpodbuda je štafeta mladosti, ki gre skozi tisoče rok mladih in ki simbolizira mladost, prijateljstvo, bratstvo in enotnost naših narodov in narodnosti ter ljubezen do tovariša Tita, do njegovih del in idej. Maja morajo vsi mladi v šolah povečati svoje napore pri učenju in pridobivanju novihznanj, saj se bliža konec šolskega leta. Del svoje ustvarjalnosti prikažejo s pisano besedo, z likovnimi deli, z glasbo, izdajajo svoj a šolska glasila. Svoja obzorja širijo z izleti in strokovnimi ekskurzijami. V vseh krajih mladi v mesecu mladosti prikažejo svojo aktivnost in ustvarjalnost. Vrstijo se športne in kulturne prireditve, srečanja med pobratenimi mesti in občinami. Svoja mnenja in poglede na določene probleme mladi izmenjajo na raznih pogovorih, okroglih mizah, posvetih in drugih srečanjih. Še prav posebej pa se pripravljajo na čim bolj svečan sprejem štafete mladosti. Posebej ponosni so tisti mladinci in mladinke, ki jo nosijo in tiste osnovne organizacije, pri katerih štafeta prenočuje. Z aktivnostmi ob štafeti mladi izražajo pripadnost.naši samoupravni socialistični družbi, utrjujejo povezanost vseh naših narodov in narodnosti ter poudarjajo potrebo po svobodi in miru na vsem svetu. Zelo velik delež k tej splošni mladinski aktivnosti so letos prispevali tudi kočevski mladinci. Priliko smo imeli videti vrsto športnih in kulturnih prireditev, plesov, organizacijo lokalne štafete, štafete prijateljstva in miru iz pobratene Doline in zvezne štafete mladosti. Mladi so bili vključeni v prvomajske aktivnosti, proslave, pohode, kurjenje kresov in postavljanje mlajev. V Kočevju je bila republiška zaključna prireditev mladinskih lutkovnih in gledaliških skupin pod nazivom NAŠA BESEDA ’85. Aktivnost mladih kočevske občine pa je povečana tudi pri utrjevanju organiziranosti mladinske organizacije, pri vključevanju mladih v pripravo novih srednjeročnih in dolgoročnih planov, pri evidentiranju mladih za delegatske in druge samoupravne ter politične dolžnosti v okviru priprav na volitve v prihodnjem letu ter pri pripravi mladinskih prostovoljnih akcij. V mesecu maju seje rodil tudi največji sin naših narodov Josip Broz Tito. Žal je meseca maja tudi umrl. Ponosni smo na njegov delež pri razvoju delavskega in revolucionarnega gibanja v predvojni Jugoslaviji, na delež, ki gaje prispeval k utrditvi KPJ, na njegovo vodenje narodnoosvobodilne borbe in socialistične revolucije in na vodenje svobodne Jugoslavije po vojni. Tovariš Tito je dvignil ugled Jugoslavije že med NOB, saj smo prispevali velik delež k zlomu fašizma in nacizma, posebej pa še po vojni, ko smo se uprli Informbiroju in odločili za lastno pot v socializem ter za neuvrščeno politiko oz. gibanje. SKUPŠČINA OBČINE KOČEVJE in ODBOR SKUPNOSTI BORCEV IN BORK ZAŠČITNE ENOTE VOJNOPOLITIČNEGA VODSTVA NOV IN PO SLOVENIJE LJUBLJANA OB 40-letnici osvoboditve in zmage nad fašizmom vas vabimo na SLAVNOSTNI ZBOR ^soboto, 1. junija 1985 s pričetkom ob 10. uri v Dolgi vasi pri Slavnostni govor bo imel predsednik predsedstva SR Slovenije France Popit. Na zboru bo podeljena domicilna listina. V kulturnem programu bodo sodelovali učenci osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje, godba na pihala Kočevje ter pripadniki enot vojašnice JLA Mirka Bračiča iz Ribnice Po kulturnem delu programa bo tovariško srečanje Tudi Kočevci se živo spominjamo tovariša Tita, saj smo ga imeli priliko nekajkrat srečati v Kočevju. Zanimal se je za razvoj in napredek naše občine, rad pa je k nam prišel tudi na oddih oz. sprostitev po napornem delu. Bil je na nekaj lovih na Kočevskem in tisti naši občani, ki so imeli tedaj priliko, da so bili z njim, se ga bodo še dolgo spominjali po njegovi neposrednosti, vedrini, lovski pravičnosti in človečnosti. Tovariš Tito je imel rad naravo in ljudi. Zelo pogosto je bil med ljudmi, se veselil naših uspehov in svetoval pri razreševanju težav. Njegove ideje in dela ter neposredne metode dela z ljudmi moramo negovati in razvijati naprej tako kot moramo nenehno negovati in utrjevati vrednote NOB in socialistične revolucije. Meseca maja 1945 smo dočakali tudi tako težko pričakovano svobodo. Te dni smo zaključili z vrsto prireditev in drugih spomin- skih svečanosti ob 40-letnici svobode. Za to svobodo je bilo žrtvovanih mnogo življenj, mnogi ljudje so postali invalidi, mnogi brez svojcev in domov. Po vojni so bili potrebni novi napori in tudi žrtve, da smo svobodo ohranili in da smo obnovili domovino. Toda življenj padlih v borbi in umrlih v koncentracijskih taboriščih ni mogoče obnoviti. Danes moramo storiti vse, da se te vojne strahote ne bi ponovile. Tudi v Kočevju smo se z vrsto prireditev spomnili te pomembne obletnice in še drugih jubilejev, ki sovpadajo z jubilejem svobode. Vse prireditve še niso zaključene, saj se bodo nekatere odvijale še pozneje oz. skozi vse leto. Naš najlepši prispevek k obletnici osvoboditve k mesecu mladosti ter letu, ki je posvečeno mladim, pa bo, če bomo z ustvarjalnim in produktivnim delom uresničili plane in cilje, ki smo sijih zastavili za letos. JOŽE NOVAK IZ VSEBINE: (i ' A,.f • Zlati znak — Ivanu Bradaču • Kočevskemu tisku srebrni znak • Zazidalni načrt Mestni log — Dolga vas v razpravi • Gospodarjenje v občini Kočevje v prvem letju 1985 • Ali nas bo zeblo? • Prikolice SGP Zidar Kočevje uspešno prestale test • Ob 80-letnici žene predvojnega revolucionarja • Srečanje Naša beseda ’85 v Kočevju • Telesna kultura — sestavni del našega družbenega življenja Mmla e novice aktualna vprašanja Iz razprave o turizmu V začetku meseca maja so delegati vseh treh zborov občinske skupščine obravnavali dolgoročni program razvoja turizma v občini Kočevje. Kakor je bilo pričakovati, je obravnava tega področja vzpodbudila živahno razpravo tudi med delegati. Čeprav program ne vsebuje številk o vlaganjih v razvoj gostinske in turistične dejavnosti pa navaja pomembna prioritetna področja in nosilce turistične ponudbe. Različna mišljenja med izdelovalci programa in delegati so se pokazala že pri primarni ponudbi glede naravnih in kulturnih danosti, pri čemer delegati smatrajo, da je zgodovinski razvoj in status občine Kočevje lahko celo vzpodbuje-valni, ne pa omejevalni faktor razvoja turizma. Največ pozornosti pa je bilo namenjeno vprašanju nosilca razvoja. Opredelitev, da bi morali razvijati integralno turistično ponudbo, pomeni povezovati več dejavnosti različnih področij. Zato pa je potrebna koordinacija, ki jo mora opravljati nosilec razvoja. Ustanovitev turistične poslovne skupnosti z zaposlitvijo strokovnega delavca je le ena oblika nosilca, pri čemer velja krepko razmisliti, da je lahko ta strokovnjak tudi pri posameznem nosilcu. Prav o strokovnjakih in kadrih pa je bilo povedano tudi največ besed, saj je govoriti o turizmu brez ustrezne propagande, kateri mora slediti tudi kvalitetna ponudba, popolnoma odveč. Ponuditi gostu samo prostor, zrak in hladno vodo pa ni bil namen niti sestavljal cev programa niti razpravljalcev. Zato bo moral predlog programa razvoja turizma zavezovati vse nosilce razvoja. JOŽE LINDIČ Kočevskemu tisku srebrni znak Občinski svet Zveze sindikatov Kočevje je tudi letos ob prazniku dela podelil posebno priznanje — srebrni znak za večletno učinkovito delovanje pri uresničevanju sindikalnih nalog in za krepitev ter nadaljnji razvoj sindikalnega gi banja. Od leta 1975 pa do danes je to priznanje v občini Kočevje prejelo 90 posameznikov, enajst OO ZS, dve konferenci OO ZS in en koordinacijski odbor. V letošnjem letuje srebrni znak ZS poleg devetih posameznikov prejelo tudi OO ZS Kočevski tisk. Ta osnovna organizacija že vrsto let zelo aktivno deluje med članstvom, kar kaže na to, da je Zlati znak — Ivanu Bradaču Ivan Bradač iz Dolge vasi pri Kočevju je eden izmed 40 aktivistov, ki so v letošnjem letu prejeli zlati znak Zveze sindikatov Slovenije. Kot kmetijski tehnik opravlja dela nabavnega referenta v DO Kmetijsko gospodarstvo Kočevje, TOZD Mesarija. V sindikatu deluje aktivno že od 1960. leta. Nekaj let je bil tudi sekretar Občinskega sveta ZS Kočevje. V pogovoru je povedal, daje vedno rad in z veseljem deloval kot sindikalni aktivist. V tem obdobju sindikalnega delovanja se je srečeval z raznovrstnimi težavami, pridobil pa sije tudi veliko delovnih in življenjskih izkušenj. Je mnenja, da je od aktivnosti, zagnanosti in sposobnosti vodstev tako osnovnih organizacij kot tudi občinskegasindikalnegasveta v veliki meri odvisna uspešnost delovanja sindikata. Dogaja se namreč, da postajajo vodstva sindikalnih organizacij izvrševalci interesov vodilnih struktur, pri tem pa pozabljajo na interese delavcev, ki naj bi jih zastopali. Tovariš Ivan Bradač je poudaril, da je sindikat množična organizacija delavskega razreda in PRIZNANJA IN NAGRADE Za uspešno dolgoletno delo pri graditvi samoupravne socialistične družbe so v aprilu in maju 1985 prejeli javna družbena priznanja: I. Zlati znak Zveze sindikatov Slovenije — Ivan Bradač II. Srebrna priznanja OF: 1. Zofija Rovan, Kočevje 2. Drago Podreberšek, Rudnik 3. Aleksander Weis, Predgrad 4. Ciril Cimprič, Kočevska Reka 5. Vlado Gašparac, Kočevje II. Srebrni znak Zveze sindikatov: 1. Lipovec Cveto, Oprema 2. Pajnič Marjan, Zidar 3. Resman Vladimira, Ljubljanska banka 4. Kaluža Vojko, Kovinar 5. Pavlin Veronika, Vezenina 6. Pregelj Pepca, Trikon 7. Gornik Nada, LIK 8. A uštel Jože, ZKGP 9. J ar ni Tomo, Itas 10. OO ZS Kočevski tisk III. Priznanja mesta Kočevje, kijih podeljuje KS Kočevje-mesto: L Kipec bronaste jelke: JARM Stane 2. Zlati grb mesta: Andrej KLUN 3. Srebrni grb mesta: — Gašparac Anton — Švara Avgust 4. Bronasti grb mesta: — Čampa Alojz — Osnovna organizacija ZSMS SŠTUD — Osnovna organizacija ZSMS Trata 5. Zlato spominsko plaketo mesta: Stane Ocepek, Ljubljana njegova gibalna sila. Zato se mora vključevati v reševanje vseh tistih vprašanj, ki so pomembna za uresničevanje novih družbenoekonomskih odnosov, t.j. tistih, ki zadevajo razvoj samoupravljanja — dohodkovnih odnosov, planiranja, združevanja dela in sredstev ter materialnega, socialnega in zdravstvenega položaja delavca. NEVENKA JUŽNIČ KREPITI ZAŠČITO PRED POŽARI Na minulih občnihzborihgasil-skih društev so med ostalimi vprašanji razpravljali tudi o krepitvi zaščite pred požari. Člani gasilskih društev ugotavljajo, da smo navzlic uspešni preventivni dejavnosti še vedno priča manjšim in večjim požarom. Ti nastanejo na različnih področjih človekovega delovanja. Ocene poveljstev gasilskih društev kažejo, da ti nastajajo zaradi nepazljivosti, nestrokovnosti in drugih okoliščin. Razprave na gasilskih društvih so pokazale, daje potrebno o nevarnostih pred požari seznanjati zlasti šolsko mladino. Na tem področju je Občinska gasilska zveza Kočevje v sodelovanju s prosvetnimi delavci dosegla že lepe uspehe. Na občnih zborih je bilo domala povsod poudarjeno, da nam sistem družbene samozaščite nalaga, da posvetimo večjo skrb izvajanju protipožarne zaščite. Na občnem zboru GD Kočevje je razprava o protipožarni zaščiti nakazala potrebo, da hišni sveti posvetijo večjo skrb varstvu pred požari. Prav bi bilo, ko bi se ta vprašanja obravnavala na sestankih hišnih svetov. Dragoš Viktor mesto in vloga Zveze sindikatov postala drugačna od prejšnjih let. Urejanje medsebojnih in samoupravnih odnosov, odgovorno reševanje sistema delitve po delu, uresničevanje dolgoročnega programa stabilizacije, uresničevanje dogovorjene politike cen in njeno spremljanje, uveljavljanje stališč, ki so v interesudelavcev ter mobilizacija članstva za delo v ZS so bile glavni vzrok, zaradi katerih je bila osnovna organizacija ZS Kočevski tisk prejemnik letošnjega srebrnega znaka ZS. Očinski svet ZS Kočevje AVTOŠOLA POTREBUJE NOVO TOVORNO VOZILO Združenje šoferjev in avtomehanikov Kočevje letos praznuje 30-letnico svojega delovanja. V času svojega obstoja in delovanja je to društvo mnogo storilo za vzgojo poklicnih voznikov in preventivno dejavnost v cestnem prometu. S svojimi uspešnimi organizacijskimi oblikami je obdne-vu šoferjev priredilo vrsto proslav s paradami. Nadalje je uspelo v svoje vrste vključiti poklicne voznike motornih vozil. Tovorno vozilo in ostala oprema, ki ga uporabljajo za poučevanja, je v slabem stanju. Zato si prizadevajo, da bi letos kupili novo vozilo. Na voljo pa nimajo dovolj denarja. Zto so se obrnili na posameznike in organizacije, da jim s prostovoljnimi prispevki prispevajo nekaj denarja, kar jim bo omogočilo nakup novega vozila. Dragoš Viktor VAJE ENOT TERITORIALNE OBRAMBE USPEŠNE V občinskem štabu teritorialne obrambe občine Kočevje namenjajo usposabljanju in urejanju svojih pripadnikov posebno pozornost. Letošnji program dela med ostalim določa, da bodo poleg strokovnega in idejno političnega izobraževanja posvetili posebno skrb boljšemu gospodarjenju s sredstvi in napravami, s katerimi upravljajo. Ravno tako kot dose daj se bodo pripadniki, ki delajo v tej enoti, vključevali v organizacije ZRVS in strelske organizacije, kakor tudi ostale organizacije, z namenom, da bodo svoje bogate izkušnje prenašali na članstvo ostalih organizacij. Sodelovali bodo z enotami JLA in varnostnimi organi z namenom krepitve splošnega ljudskega odpora in družbene samozaščite. Pregled opravljenih vaj je pokazal, da starešine in ostali pripadniki te enote vlagajo skrb za lastno strokovno usposabljanje. Vse to delajo zato, da bi dosegli čim boljšo usposobljenost za obrambo naše domovine. Plodno in uspešno delo v minulem letu te enote TO je pripomoglo, da jih je Poveljstvo TO ljubljanskega območja razglasila za najboljšo enoto tega območja za leto 1984. Dragoš Viktor SAMOUPRAVNA STANOVANJSKA SKUPNOST OBČINE KOČEVJE Na podlagi 5., 7. ter 8. člena Pravilnika o pogojih in merilih za dodeljevanje družbenih stanovanj pri Samoupravni stanovanjski skupnosti občine Kočevje (Uradni list SRS, št. 38/82, 34/83 in 2/85), ter sklepa zbora uporabnikov skupščine Samoupravne stanovanjske skupnosti občine Kočevje od 16.4. 1985, o rešitvah ugovorov prosilcev za uvrstitev na prednostni vrstni red dodelitve družbenih najemnih stanovanj na sklep Odbora za solidarnost, izdaja Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje naslednji SKLEP o prednostnem vrstnem redu dodelitve družbenih najemnih stanovanj, s katerimi razpolaga Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje Priimek in ime Bivališče, zaposlitev Št. druž. članov skupno št. točk 1. Klepec Marija 2. Grm Maks Sela 4 Prioritetno reševanje po ZSR Trata HIV/40. UK 4 190 3. Šerkezi Niko Željne 42, ZIDAR—GS 4 182 4. Kolmanič Štefan Mlaka 16. upok. 2 182 5: Salopek Rozi Kolodvorska 1, upok 1 153 6. Osmak Darko Reška 4. ZIDAR—SO 3 150 7. Konečnik Boris Koč. Reka 21. ZIDAR—SO 3 146 8. Hodaj Ali Trata XIV. LIK 5 145 - 9. Vogrinc Ivanka Stara cerkev 34, lnkop 4 143 10. Cuder Boris Trg zbora odp. 10, Grami/ 4 138 11.Marčeta Rade Trg zbora odp. 10, Trans. 4 137 12. Delič J us ul Roška cesta 43, Varnost 8 135 13. Bil bij a Milka Onek 4, upok. 5 132 14. Ogrinc Dušan Ljubljanska 26 a, ZIDAR 2 131 15. Kljajič Zdenka Trg zbora odp. 76, Trikon 4 130 16. Railič Peter Onek 3. TOZD Rog 4 127 17. Džalič Fikret Šalka vas 107, Varnost 5 127 18. Mrda Milanko Trg zbora odp. 16, Melamin 3 125 19. Jurič Franjo Šalka vas 60, LIK 4(5) 124 20. Vlah Zvonko Cankarjeva 15, In kop 3 123 21. Klarič Anica Stara cerkev 40, In kop 3 122 22. Krošelj Nada Reška c. 7/a, Tekstilana 3 121 23. Panič Dragan Željne 22, Trgopromei 2 1 14 24. Jordan Peter Kolodvorska 7, LIK 3 113 25. Valenčič Vera Črnomaljska 6, NAMA 2 1 10 26. Gabrovec Erika Livold 59, upr. nez. 4 109 27. Vukom an Anda Trg zbora odp. 1, upok. i 106 28. Mrda Milan Črnomaljska 27, ZIDAR—SO 4 106 29. Kure Vika Kajuhovo nas. 32. Tekstil. 1(2) 106 30. Džurič Ra dojka Stari log 6, TOZD Pugled 2 105 31. Bjelan Do rde Reška 2, ZIDAR—GS 4 105 32. Hiill Bojan Cankarjeva 6, Melamin 3 105 33. Jakaj Leke Koprivnik 19, LIK 1 104 34. Šalamon Tončka Dolga vas 20, VVO Koč. 2 104 35. Buljubašič Me miš Cesta na slad. 1. LIK 4 104 36. Mihelič Amalija Trg zbora odp. 10, Tekstil. 3 103 37. Vukmir Radomir Šalka vas 92, Varnost 5 101 38. Došcnovič Rade Mahovnik 24. LIK 4 101 39. Škoda Julka Dolga vas 39, Trikon 3 101 40. Mrda Peter Kolodvorska 8, Varnost 5 100 41. Grabrijan Fanika Stara cerkev 34, VVO Koč. 3 97 42. Škulča Vesna Trata XI11/6, DZS Kočevje 3 97 43. Furlani Danica Trg zbora odposl. 2, >»RIS« 3 96 44. Gašparac Mladen Trg zbora odp. 51, G ra m iz 4 95 45. Čavlovič Mate Onek 6, TOZD Rog 4 95 46. Dallč E mira Breg 27, LIK 4 95 47. Eror Veljko Trg zbora odp. 21, LIK 3 95 48. Tekavec Pavla Šalka vas 91, soc. pod. 1 94 49. Stanič Darinka Reška c. 13, V1GŠO Koč. 2 93 50. Šolaja Ivica Banja loka 7, LIK 4 92 5 1.Močnik Andrej Podgorska 6, ITAS 3 91 52. Gačič Ivica Koprivnik 19, TOZD Rog 4 90 53.Šehič Husein Tesarska 6, ZIDAR—GS 3 89 54. Škvorc Marija Trata XI11/8, Tekstilana 3 88 55. Per las kaj Hilj Trg zbora odp. 1, Melamin 4 86 56. Božič Milovan Ljubljanska 5, ZIDAR—GS 3 84 57. Radič Drago Kajuhovo nas. 36, ZIDAR— GS 4 83 58. Topalovič Jago 59. PonjeviČ Marija Breg 25, TOZD Govedoreja 3 77 Reška 16/a, o pr. nez. 6 77 60. Mahorič Samo Kidričeva 4, ZKGP—KG i 75 61. Oražem Jože Šalka vas 105, ITAS 3 71 62. Slipčevič Ruža Stara cerkev 34, LIK 3 70 63. Bečič Saib Šeškova 28, Zidar—GS 3 66 64. Kojanovič Dragan Šalka vas 91, ZIDAR—GS 4 62 65. Opurtič Zdenko Podgorska 40, LIK 4 62 66.Tr o ha Julka Trg zbora odpos. 18, Nama 4 56 Ta prednostni vrstni red za dodelitev družbenih najemnih stanovanj velja od 16. 4. 1985 dalje, in sicer za dobo 1 leta. Z navedenim datumom preneha veljati dosedanji prednostni vrstni red za dodelitev družbenih najemnih stanovanj. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje Zbor uporabnikov skupščine Predsednik: FILIP SPORČIČ. dipl. oec., l.r. Javni koncert godbe milice iz Ljubljane 27. 4. 1985 pred Namo v Kočevju Ali nas bo ponovno zeblo? Mmsla • novice Problematika ogrevanja oziroma komunalna energetika je eden najbolj perečih problemov, s katerimi se tačas srečuje kočevska občina. Problemi seveda niso nerešljivi, vendar bo treba pri razpletanju tega gordijskega vozla prisluhniti ljudem, kar žal v preteklosti ni bilo zmeraj pravilno. Iskati krivce za sedanje stanje ne bi imelo smisla, saj občina ni mogla vplivati na energetsko politiko države. S takimi problemi kot v Kočevju se srečujejo tudi drugod. V minuli kurilni sezoni se je pokazalo, v kakšnem stanju je pravzaprav komunalna energetika. Obilo je bilo polemik in prepirov, naj večji problem pa je bilo verjetno ta, da ni bilo organizacije, ki bi na ta ali oni način pomagala iskati rešitve in omiliti težave. Tudi samoupravna stanovanjska skupnost kot temeljna celica, kjer se združujejo interesi delovnih ljudi s področja stanovanjskega gospodarstva, je popolnoma odpovedala. Res je, da po zakonih in ostali zakonski regulativi ogrevanje ne sodi v njeno pristojnost, toda kaj dela SIS, narekuje tudi življenje in ne le zakoni. Tudi za obč. IS ni nikjer zapisano, da se mora ukvarjati ? ogrevanjem, pa seje. Enako velja za SZDL in ZK. Kakšna je situacija, verjetno zelo zgovorno ilustrira primer Kidričeve 1-3. Že 15 let se ve, daje s toplovodno inštalacijo v tej hiši nekaj narobe. Januarja letos je bilo v nekaterih stan ovanjih celo 0 stopinj C. Šele intervencija sredstev javnega obveščanja je zalegla, da je stanovanjska skupnost izdala naročilnico za popravilo. Stanje seje nekoliko izboljšalo,a še ni tako kot bi moralo biti. Ta primer naj služi za to, da vidimo, da ne gre zgolj za problem dragega goriva, ampak številne subjektivne slabosti, ki jih je moč hitro odpraviti in prav te najbolj jezijo ljudi. Ne moremo se slepiti, da bo energija še kdaj poceni, zelo veliko pa lahko storimo za njeno racionalnejšo izrabo. Problemi so hudi, o tem ni dvoma. Stanovanje je bilo še pred ne- kaj leti docela socialna kategorija, danes je že v veliki meri ekonomska. Vse več ljudi je, ki stroškov enostavno ne zmorejo več. Za obdobje prestrukturiranja je to dogajanje tipično. Taka ugotovitev pa seveda kaj malo pomaga tistemu, kije v zagati. Nadomestnih stanovanj za socialno ogrožene ni. Zato bo pri iskanju novih rešitev potrebna velika mera tenkočutnosti. Potrebujemo dve rešitvi: eno za 1. oktober letos in drugo za prihodnja leta, vse tja do začetka tretjega tisočletja. O tem, kaj bo 1. oktobra, je zaenkrat definitivno samo tole: IS občine je že pred časom formiral delovno skupino, ki pripravlja projekt razvoja komunalne energetike. Še letos bo ustanovljena organizacija za dobavo toplote, toplovod iz bodoče centralne toplarne v LIK pa bo narejen do Melamina. Para iz nove toplarne bo torej na voljo le tistim stanovanjem, ki so se že doslej ogrevala iz Melamina. Kako bo funkcionirala bodoča organizacija, kako bo z organizacijo ogrevanja, cenami ipd., bo znano v začetku junija. Ko danes opazujemo vnemo, s katero si ljudje že maja pripravljajo drva za zimo, je jasno, da bodo v jeseni razprave o ogrevanju zelo vroče. Kakorkoli že bo, bistveno je tole: Pri iskanju rešitev je treba prisluhniti ljudem! Celovita rešitev problematike ogrevanja pa je seveda centralna toplarna v DO LIK, Če se bo našel denar, naj bi se mesto na ta sistem pričelo priključevati prihodnje leto, toda za to bo potrebno izredno veliko denarja. Projekt komunalne energetike Kočevja bo prav tako končan junija in takrat ga bomo tudi podrobneje predstavili. Zdi pase, da nekateri že danes delajo drugače. Na desetine milijard naj bi porabilo za gradnjo toplotnega sistema, stanovanjska skupnost pa se pripravlja na gradnjo novih stanovanj, ki se bodo ogravala individualno na trda goriva. Torej iz ekstrema v ekstrem. Del mesta bo torej ogrevala centralna toplarna, del pa se bo ogreval individualno. Očitno možnosti za zaplete ne bo zmanjkalo. Rešitev pa bi morala biti enotna. Energija iz Likove toplarne bi po besedah ing. Mihe Briškija, ki vodi delovno skupino, morala biti vsaj 50% cenejša kot »klasično« pridobljena energija (nafta). Kako bo kočevska komunalna energetika izgledala v prihodnosti, bo torej znano še pred poletjem in bralce Novic bomo o projektu podrobno obvestili. V prehodnem obdobju pa bo, kot je bilo že rečeno, potrebna velika mera strpnosti in posluh’a za probleme delovnih ljudi. Miran Čupkovič Zazidalni načrt Mestni log — Dolga vas v razpravi Potreba po .parcelah za izgradnjo zasebnih hiš je vedno večja. Za nadaljnjo usmerjeno stanovanjsko izgradnjo je treba pripraviti stavbne parcele. Samoupravna stanovanjska skupnost občine Kočevje se je odločila, da po končanju naselja »4. maj« v Kočevju pristopi h gradnji manjših blokov s stanovanji, ki se bodo ogrevala s trdimi gorivi. S tem, ko je bil izdelan prostorski plan občine Kočevje, je bila dana možnost za izdelavo zazidalnega načrta Mestni log — Dolga vas. Skupščina Samoupravne interesne skupnosti za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje je sprejela sklep, da se ta zazidalni načrt financira do ene polovice, drugo polovico pa je prispevala Samouprav na stanovanjska skupnost občine Kočevje. Posebna strokovna komisija je izbrala najugodnejšo projektno organizacijo IBT — Projektivni biroji Ljubljana, kije načrt izdelal v dogovorjenem roku. Dela pri izdelavi je koordinirala strokovna služba Samoupravne interesneskupnosti za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje. Izvršni svet Sku- pščine občine Kočevje je sklenil, da se načrt razgrne za 30 dni in opravi javna razprava. Zazidalni načrt bo razgrnjen v sejni sobi občine Kočevje, kjer bo tudi knjiga pripomb. Na 'SIS za komunalne in cestno dejavnost občine Kočevje bo organizirano strokovno tolmačenje načrta, kjer se lahko odda morebitne pismene pripombe na zazidalni načrt. Pripombe bo sprejemal tudi Oddelek za gospodarstvo občine Kočevje. JAVNA RAZPRAVAbo 12. junija 1985 ob 18,00 uri v sejni sobi občine Kočevje. VINKO ZAJEC Projektantov opis zazidalnega načrta Mestni log — Dolga vas V družbenem planu občine Kočevje je področje med obstoječim naseljem v Mestnem logu in Dolgo vasjo namenjeno za gradnjo stanovanj. Teren je na eni stra- Gospodarjenje v občini Kočevje v prvem četrtletju 1985 Gospodarjenje v prvem četrtletju leta 1985 je potekalo v pogojih močnih inflacijskih gibanj. Cene industrijskih proizvodov SRS v obdobju januar-marec 1985 so se povečale glede na enako obdobje leta 1984 za 73,5% v aprilu pa že za 80,7%? kar predstavlja tudi približno rast inflacije. Razlog za tako visoko rast cen so sigurno t.i. »sive« cene, ki sojih v l-usu zamrznitve cen v letu 1984 Plačevale OZD preko raznih dodatkov, združevanj sredstev ipd, ln jih uradna statistika ni mogla zajemati. Po odmrznitvi cen pa so se te cene legalizirale. To pomeni, daje bila stopnja inflacije že v letu 1984 višja kot jo je prikazovala statistika (60%). Vprašati se seveda moramo, kako je tako visoka stopnja rasti cen na domačem trgu vplivala na gospodarske rezultate naših organizacij združenega dela. Ocenjujemo, da na splošno ta vpliv ni bil posebno močan, ker so že v letu 1984 skoraj vse organizacije kupovale surovine in reprobate rial po sivih cenah in tudi same so dvignile svoje cene. Seveda pa to ne velja za vse organizacije združenega dela, predvsem pa ne za tiste, katerih cene so še vedno administrativno regulirane, ker cene proizvodov vplivajo neposredno na življenjski standard (kmetijstvo, stanovanjska in komunalna dejavnost) ter izvoznice, katerih cene na tujih trgih celo padajo. Prav zaradi inflacijskih gibanj v tem letu je precej težko oceniti realne finančne rezultate gospodarstva. Zato so fizični in strukturni pokazatelji poslovanja boljši. 1) Industrijska proizvodnja v °bčini Kočevje je glede na enako obdobje leta 1984 padla za 10%. Padec zasledimo takorekoč v vseh •ndustrijskih OZD. Nasprotno od (ega pa so naraščale zaloge gotovih proizvodov, ki so višje kar za 28%. Le-te naraščajo predvsem v OZD proizvajalkam proizvodov, namenjenih za široko potrošnjo (s padanjem kupne moči prebivalcev). Znatno so se povečal e zaloge proizvodov v DO TR1KON, 1NKOP in TEKSTI LANA. ) Za mednarodne ekonomske odnose, t.j. izvoz in uvoz blaga ter storitev, je značilno to, d a se je izvoz v obdobju januar-marec 1985 zmanjšal za 14% ter uvoz za 33%. Predvsem je razlog tolikšnega padca izvoza izpad izvoza DO OPREMA, ki je zmanjšala svoj izvoz kar za 70%. Vendar se bo po predvidevanjih to nihanje znatno izboljšalo v drugem polletju, ker v tem obdobju šele pripravljajo proizvode za izvoz. To pomeni, da dosegamo začrtane smernice na področju mednarodnih odnosov. To nam kaže tudi podatek, da seje izvoz samo na konvertibilno področje povečal za 30%. 3) Kar se tiče finančnih rezultatov smo že omenili, da je težko dati oceno o realni velikosti le-teh, poleg tega pa je v letošnjem letu prišlo do sprememb v obračunskem sistemu z namenom zmanjševanja inflacije, razporejanja inflacijskega dohodka oziroma porabe dohodka nad njegovo realno velikostjo. Zato so podatki nekje do ravni čistega dohodka neprimerljivi med letom 1985 in letom 1984. Zato navajamo samo nekatere podatke, ki so med seboj primerljivi: a) Razporeditev čistega dohodka: čisti dohodek gospodarstva se je povečal za 95% in znaša 1.380 milijonov din. b) Brutto osebni dohodki so se v razporejenem čistem dohodku povečali za 60%. Ker predstavlja skupna poraba v razporeditvi čistega dohodka relativno majhen delež, pomeni da se je akumulacija znatno povečala. Sredstva za poslovni in rezervni sklad so se povečala za 165% (indeks = 266), sredstva za celotno reprodukcijo pa za 124%. Ti podatki nam kažejo, daje gospodarstvo v občini Kočevje doseglo zadovoljive rezultate. c) Čisti osebni dohodki na zaposlenega znašajo v prvem četrtletju 1985. leta 33.511 din in so za 63% višji kot v letu 1984. Ker pa je bil indeks življenjskih stroškov 172, pomeni, da so se realni osebni dohodki zmanjšali za 7%. d) z izgubo so v tem četrtletju poslovale naslednje OZD, ki imajo sedež v občini Kočevje (v 000 din): — DO ITAS 23.000 — DO Kmetijsko gosp. 136.000 — Veterinarska post. 800 — SGP ZIDAR 29.000 — TOZD Transport — gradnje 21.600 — TOZD Cestno podjetje Novo mesto........... 16.900 Skupaj: 228.300 Kot vzroki izgube se navajajo v glavnem sezonski značaj proizvodnje in storitev. Poleg tega pa so se v letošnjem letu pojavili novi izgubaši — kmetijci, kjer je glavni razlog za nastalo izgubo neekonomsko obravnavana panoga v cilju zaščite življenjskega standarda prebivalcev. Vzpodbudno pa j e sigurno to, da je delovna organizacija ITAS začela zmanjševati izgubo in se pričakuje ob polletju pozitiven finančni rezultat. POPOVIČ Dušan ni omejen z zaščitnim pasom elektrokoridorja na drugi z reko Rinžo. To je zanimiv, lep in razgiban prirodni svet, v celoti poraščen z gozdom, ki pa ni namenjen za gospodarsko izkoriščanje. V letu 1979 je bil izdelan načrt coninga, kije to območje razdelil v 6 zazidalnih otokov, razmejenih med seboj s pasovi obstoječega gozda. Gradnja stanovanj na tem kompleksu se bo začela z gradnjo v zazidalnih otokih 1 in 2. Za to etapo je izdelan zazidalni načrt, ki je sedaj v javni obravnavi. Zazidalni načrt je upošteval že izdelano razmejitev po conah, vendar pa je zaradi kompleksnosti reševanja zazidalne ureditve obeh otokov vključil v ta načrt tudi površino med otokoma in naseljem Mestni log, ki je namenjen za gradnjo centra naselja. S tem obsega zazidalni načrt tri zaključene zazidalne enote, vendar trdno povezane v enoten kompleks. V coni 1 je predvidena zadružna gradnja 29 enodružinskih hiš. Objekti so grupirani v gruče, kjer se po dve hiši navezujeta na skupno gospodarsko dvorišče z vhodi v objekte in skupnim gospodarskim poslopjem z garažo i n di vam ici. Tloris no so hiše v več različnih izvedbah, vendar so vse pritlične z izkoriščenim podstrešjem. Kleti pa bodo imeli le objekti, kjer to dopušča teren. Velikost posamezne parcele je 750 m2. V coni 2, to je v področju med novo stanovanjsko cesto in Rinžo, bodo zgrajena stanovanja v blo- Do konca leta je potrebno ustanoviti sklad stavbnih zemljišč Z namenom, da bi v občinah dosegli racionalno upravljanje s stavbnimi zemljišči, je minulo leto sprejeti zakon o stavbnih zemljiščih določil, da je potrebno ustanoviti občinske sklade stavbnih zemljišč. Sklad je nova izvirna oblika organizacije v našem samoupravnem družbenem sistemu. Podobno obliko že ima sklad za intervencije v kmetijstvu. Na dosedanje izkušnje in večkratno menjavo upravljalcev s stavbnimi zemljišči ter n a dosedanje izkušnje je potrebno ustanoviti ta sklad tudi v naši občini. Čeprav je občini poverjena ustavna naloga, da usklajuje interese pri uporabi prostora, kamor sodi tudi smotrno pridobivanje, izkoriščanje in urejanje stavbnih zemljišč, pa je na drugi strani sistemsko nezdružljivo, da bi to dejavnost upravljala sama preko delegatske skupščine in upravnih organov. Savb- ,kih. Vrste nizkih blokov P + 2 so zalomljene tako, da se prilegajo plastnicam terena, ki se tu blago dviga od brega Rinže. Skupno predvideno število stanovanj je 154, od tega bo polovica dvosobnih, ostala pa bodo 1 ih 3-sobna stanovanja. V centru naselja so z načrtom predvideni objekti za trgovino, razni lokali, servisi, pošta, gostinstvo ter prostori za družbeno politične organizacije in krajevno skupnost. V bližini centra je na posebni lokaciji predviden tudi vrtec za 120 otrok. Prometno in komunalno bo območje na novo opremljeno. Osrednja nosilka prometa je nova stanovanjska cesta, ki bo povezala Mestni log z Dolgo vasjo. Predvidena pa je tudi cesta, ki bo povezala naselje preko Rinže s cesto Kočevje — Brod na Kolpi. Interno je promet v naselju rešen tako, da motorni promet ostaja ob robu pozidave. Notranje poti so namenjene le pešcem in občasno intervencijskim vozilom. Predvidene so dovolj velike površine za parkiranje in garaže. Posebej je treba omeniti, da bo z izvedbenimi načrti zagotovljena ohranitev vseh prirodnih značilnosti terena in zelenih povišin v največji možni meri. Kljub zazidavi naj gozd ne bi bil v celoti odstranjen temveč le toliko, kolikor bo zazidava to zahtevala. Ostale naj bi tudi značilnosti kraškega terena, ki naj bi v detajlih ureditve parterja našel le svojo dopolnitev. Projektant Roman Serša, dipl. ing. arh. Ljubljansko-Ribniška liga za rokometaše Člani RK Itas Kočevje letos nastopajo v ljubljansko-ribniški ligi, ki se igra po turnirskem sistemu. Prvo mesto v tem tekmovanju omogoča nastop v kvalifikacijah za vstop v II. slovensko rokometno ligo. V dosedanjih odigranih tekmah kočevski rokometaši še na zemljišča so dobrina posebnega družbenega pomena. Zato je odločeno, da s temi upravlja poseben sklad. Ta bo skrbel za pripravo in opremljanje stavbnih zemljišč družbene lastnine. Oddajal naj bi za graditev stavbna zemljišča proti plačilu odškodnine in prispevka za pripravo in opremljanje zemljišč. Naloga občine pa bo, da določi kriterije in merila cene in stroške opremljanja. Že do sedaj je bilo na stroške opremljanja stavbnih zemljišč vrsto pripomb. S tem se bo po vsej verjetnosti srečeval tudi sklad stavbnih zemljišč. Po vsej verjetnosti bi bilo prav, da se delovnim ljudem in občanom, ki zadovoljujejo svoje interese in potrebe preko raznih družbenih organizmov upravljanja, da v obravnavo osnutek meril za plačevanje stroškov komunalnega opremljanja. Dragoš Viktor 1. SLOVENSKA LIGA V NAMIZNEM TENISU Uspešne nastope v posamični konkurenci v različnih starostnih kategorijah so namiznoteniški igralci NTK Kočevje kronali tudi z ekipnim uspehom v članski konkurenci. V nedavno končani L slovenski ligi so osvojili odlično tretje mesto, kar je eden večjih ekipnih uspehov kočevskih športnikov v moški konkurenci. Boljši od Kočevcev so bili le Ravenčani (Fužinar) in Ljubljančani (Vesna). niso doživeli poraza in vodijo na lestvici. REPUBLIŠKO PRVENSTVO V STRELJANJU Z ZRAČNIM OROŽJEM ZA INVALIDE Zveza za rekreacajo in šport invalidov Slovenije je v Kranju organizirala republiško prvenstvo v streljanju s serijsko zračno puško in zračno pištolo. 51 nastopajočih invalidov je dobilo pravico nastopa na tem tekmovanju na osnovi doseženih norm v predtekmovanjih. Med njimi je bil zelo uspešen Pavlič Slavko iz Kočevja, ki je v svoji kategoriji osvojil prvo mesto v streljanju z zračno puško (358 krogov od 400 možnih) in prav tako prvomesto v streljanju z zračno pištolo (481 krogov od 600 možnih). Mnogim uspehom v prejšnjih letih je tako letos dodal še dva republiška naslova. Končna lestvica L A slovenske lige v namiznem tenisu: L mesto NTK Fužinar (Ravne) 12 11 1 58:28 22 točk 2. mesto NTK Vesna (Lj.) 12 7 5 46:38 14 točk 3. mesto NTK Kočevje 12 5 7 31:51 10 točk 4. mesto NTK Olimpija (Lj.) 12 1 11 38:56 2 točki 5. rriesto Kranj 6. mesto Kemičar 7. mesto Maribor 8. mesto Gorica Cveto Arko IZ KRAJEVNIH SKUPNOSTI KS Poljanska dolina Vse kaže, da bo krajevna skupnost Poljanska dolina letos le dobila svoj del prepotrebne cestne povezave z občinskim središčem. Že ves maj namreč posodabljajo cesto Brezovica— Predgrad—Stari trg ob Kolpi. S tem bodo vasi v Poljanski dolini dobile asfaltno povezavo vsaj s Črnomljem. Odprto pa seveda ostaja vprašanje cesta Brezovica—Mozelj, ki je v obupnem stanju. Modernizacija omenjenega cestnega odseka bo veljala 110 milijonov dinarjev. Polovico te vsote po prispevala JLA, ostalo pa črnomaljska in kočevska občina. Prav tako je še zmeraj odprto vprašanje prekategorizacije ceste Brezovica—Črnomelj preko Predgrada. SIS za komunalno in cestno dejavnost je že pred časom republiški skupnosti za ceste predlagal, naj bi to cesto prekategorizirala v regionalno, saj sedanja regionalna cesta Brezovica—Črnomelj pelje skozi povsem nenaseljeno področje. S prekategorizacijo bi bilo na voljo več denarja za vzdrževanje ceste, ki jo pravkar modernizirajo. Ta cesta praktično povezuje vse vasi v Poljanski dolini. KS Kočevje Načrt za nov most čez Rinžo v Kočevju (podaljšek Bračičeve ulice), je star že nekaj let, vendar še ni docela pozabljen. Komunalna skupnost si prizadeva, da bi še letos pripravili investicijsko dokumentacijo, drugo leto pa naj bi ga pričeli graditi. Most bo namenjen le pešcem; omogočil bo varno pot pešcem od Turjaškega naselja do središča mesta. Ko so lani obnavljali toplovodno omrežje za Kidričevo ulico, so temeljito uničili tudi otroško igrišče pri Avto-Kočevje. Komunalna, krajevna in telesno-kulturna skupnost v Kočevju so se zato odločili zbrati nekaj denarja ter igrišče ponovno u-rediti. Na novo bodo urejene travnate površine, popravljeni pa bodo tudi pripomočki za igranje. V začetku maja letos je Komunala Kočevje prevzela kom- pletno vzdrževanje cest, ulic in trgov v mestu Kočevje. Doslej je bilo vzdrževanje 22 km cest in ulic skrb krajevne skupnosti. Ta bo poslej skrbela le še za cestno razsvetljavo in pokopališko službo. Z novim letom pa bo tudi ta del komunalne dejavnosti prešel v pristojnost delovnih organizacij. Za razsvetlajvo bo skrbel Elek-tro, za pokopališko dejavnost pa Komunala. Krajevna skupnost Kočevje je letos spomladi pričela temeljito obnavljati mestno pokopališče. Tri milijone dinarjev sredstev, zbranih s samoprispevkom, bo vloženih v popravilo pokopališke upravne stavbe, postavitev treh okrasnih fontan, ki bodo izboljšale preskrbo z vodo. Poleg tega bodo obnovili partizansko grobnico in popravili mrliške vežice. Vsa omenjena dela naj bi bila zaključena do konca maja. Miran Čupkovič KS Ivan Omerza 21. 5. ob 12. uri je pritekla tako da je Mozelj sedaj pri-voda iz novega vodovoda v ključen na kočevski vodovod. Mozlju. Pred dobrim letom Gradnja še ni zaključena, ven-sprožena akcija za nov mozelj- dar so Mozeljčani rešeni poslu vodovod je torej dala prve glavitne skrbi, kako bo z vodo rezultate. Od Livolda do Mo- poleti. zija je bil potegnjen nov vod, Miran Čupkovič Ob 50-letnici stavke tekstilnih delavcev Kočevja, je udeleženec stavke Alojz Višnjikar odkril spominsko obeležje, ki je vzidano na pročelju stavbe Tekstilane Dan civilne zaščite V počastitev 40-letnice osvoboditve, 50-letnice stavke tekstilnih delavcev, 35-1 etnice samoupravljanja in dneva civilne zaščite prirejata Občinski štab za civilno zaščito in Občinska gasilska zveza občinsko tekmovanje gasilskih enot civilne zaščite, ki bo 22. junija 1985 ob 9. uri v DO Slovenijales — LIK Kočevje, kije tudi pokrovitelj tekmovanja. Na tekmovanju bodo sodelovale gasilske enote civilne zaščite iz krajevnih skupnosti in OZD. Na sporedu bodo naslednje tekmovalne discipline: — trodelni napad — suha izvedba — izbira pravilnega gasilskega aparata (žreb). Pred tekmovanjem bo slavnostna seja občinskega štaba za civilno zaščito, kjer bodo podeljene zlate značke in priznanja civilne zaščite. Organizatorja tekmovanja vabita delovne ljudi in občane, da si ogledajo tekmovanje gasilskih enot civilne zaščite in s tem počastijo dan civilne zaščite. Občinski štab za civilno zaščito in Občinska gasilska zveza točenle • novice Štafeta mir - svobod - sožitje Koraki v rrrzlem gozdu, koraki med streli, koraki v smrt. Težki koraki v svobodo in danes korak v spomin, kjer štejemo tisoč in tisoč krvavih stopinj za en sam pohod: pohod z roko v roki za mir, v mavrici barv, upanju in ver. Da nas sovraštvo več ne prebode, da postanemo majhni, veliki ob izviru dela in svobode. Sp0*'" o štafete, katerega avtor je ACE MERMOLJA, so mladi 'z,-vr?'ene občine Dolina pri Trstu prinesli v četrtek 25. 4. v Maržabotto v Italiji v petek 26. 4. 1985 v Koper in M , y soboto 27. 4. 1985 po naši občini. V Dragi, Osilnici, f'^!voldu, Kočevju in Stari cerkvi so krajani prisrčno sprejjjL°s"ce štafete. Povsod so bili izvedeni krajši kulturni profc'• 'zrečene besede pozdrava nosilcem in želje po miru tetLran° sporočilo štafete. Majhna manifestacija za ta Sil9*, £ Povsod izzvenela v veliko željo, da.bi mir, svoboda1' °ž,tje vladali po vsem svetu, med vsemi narodi. Ob 80-letnici žene predvojnega revolucionarja Prikolice SGP Zidar Kočevje uspešno prestale test m li V sestavi SGP »Zidar« Kočevje, tozd Strojni obrati je poleg dejavnosti avtoprevozništva, lahke in težke gradbene mehanizacije ter stavbnega ključa v ničar st va tudi obrat lahkih prikolic. Obrat ima sledeči proizvodni program: prikolice za prevoz motornih čolnov in palet ter jadrnic vseh velikosti in izvedba prikolice za prevoz avtomobilov, specialne prikolice ter sestavni element prikolic. Prikolice iz osnovnega in dodatnega programa so enoosne in dvoosne. Enoosne prikolice so nosilnosti od 250 do 600 kg, dvoosne od 900 do 1800-2200 kg in tovorne prikolice nosilnosti od 250 do 1000 kg. Poleg navedenih prikolic obsega proizvodni program tudi izdelavo sredstev za notranji transport za potrebe bolnišnic, papirno in tekstilno in ostalo industrijo. Vse to je že zajemal proizvodni program »Rufac«, katerega je prevzel SGP »Zidar« Kočevje, tozd Strojni obrati v letu 1982. V letu 1984 se je zaradi tržnih razmer zmanjšal plasma navedenih izdelkov. Obrat seje preusmeril v druga ključa v ničarska dela. V letu 1985 seje ponovno povečalo zanimanje za prikolice in proizvodnja le-teh je spet oživela. V sodelovanju z inženiringom — Elan Begunje in našim razvojem smo izdelali posebno prikolico za prevoz jadrnic z vozičkom, tako da ni potiebno celotne prikolice peljati v vodo pač pa samo zgornji voziček. Prikolica je bila razstavljena tudi na sejmu Alpe—Adria v Ljubljani in je bila ugodno sprejeta. Velik delovni uspeh so delavci SGP »Zidar« Kočevje, tozd Strojni obrati dosegli v aprilu, ker so v rekordnem času, v 15 dneh izdelali štiri troosne prikolice za prevoz specialnih ladij. Uspeh je v tem, ker so to prve troosne prikolice v Jugoslaviji za te namene. V prik- olice je vgrajen domač material in so v celoti plod lastnega znanja. Tu gre vse priznanje vsem zaposlenim v tozd in kooperantom. Te prikolice so uspešno prestale test, saj so pod polno obremenitvijo prevozile cca 1000 km brez kakršnihkoli tehničnih problemov. SGP »Zidar« Kočevje, tozd Strojni obrati poleg navedenega programa razvija nove tipe prikolic za prevoz kontejnerjev. Ta proizvodnja je še p osebno zanimiva, ker takih prikolic ni na domačem trgu. Zanje je veliko povpraševanje: obrat proizvodnje prikolic ima bodočnost na širjenju sedanjega programa. Prednost je v tem, da se tako proizvodno lahko hitro preusmeri v izdelavo novih izdelkov. V teku so tudi razgovori za izvoz naših proizvodov na konvertibilni trg. Možnosti za razširitev obrata torej obstajajo, s tem pa tudi uveljavitev programskih zasnov v najbolj ostri konkurenci. Ob kapitulaciji stare Jugoslavije aprila 1941, se je Krajše k Amalija z družino, možem Jožetom in 4 otroki stiskala v Mestnem logu (takrat Kočevje 342) le veni sobici. Hišajebilalast koroškega Slovenca Cvitnika, ki je bil poročen z domačinko Koru zarjev o. Ko se je ta ob zasedbi Kočevja po Italijanih odselil na Koroško, pa sije družina pridobila še kuhinjo. Težko so se prebijali skozi življenje. Mož Jože, rojen 1900, je bil takrat zaposlen na Rudniku pri privatni firmi Dukič. Majhen zaslužek je komaj zadostoval za toliko ust, kaj šele za vse ostalo, kar bi Jože in Amalija rada nudila svojim otrokom. Čez leto so si pomagali z nabiranjem malin in gob. Le tako so otroci prišli do kakega priboljška in kake skromne igračke. Takšno je bilo takrat življenje mnogih družin v Kočevju. Zato ni slučaj, da je sovraštvo do takšne ureditve moža Jožeta privedlo v vrste naprednjakov in borcev za drugačen svet. Se s o žive obljube Jožeta Krajška, tako ženi kot starejši hčer ki,ki je ob začetku II. svetovne vojne imela komaj 12 let: »Drugače bo, ko bomo mi prevzeli oblast v svoje roke, ko bo vladal delavski razred«. V isti hiši s to družino je delil prostore tudi znani revolucionar Zimer Karel, kije kot invalid zaradi posledic NOB prerano legel v grob. Težko je reči, s kom vse je Jože Krajše k imel veze in kdo vse je hodil v to hišo. Bila pa je toena izmed prvih kovačnic odpora proti okupatorju. Poleg omenjenih dveh družin je na podstrešju stanoval še mlajši fant Hočevar Jože, v pritličju pa starejša ženi-čka (stara mama Rusove Fanike in Srečkove). Planinsko drfštvo »Kočevje« V marcu je imelo »PD KOČEVJE« občni zbor, katerega se je udeležilo 61 članov. Na občnem zboru smo ocenili svoje delo v preteklem obdobju, izvolili smo novo predsedstvo in si zadali na- lo8o oz. smernice za bodoče delo Za 'eto 1985/86. Poročilo o delu društva je podal osedanji predsednik PD Ivan "■erhar, ki je s svojo prizadevno-J° in delom v preteklem obdobju Pogled v preteklost Oglarjenje kot poklic Vse svoje življenje je upokojeni oglar in voznik Jože Bižal iz Kočevja preživel v gozdu. Kot otrok je že bival na roški žagi, nato je mati usmerila družino v oglarjenje, ki je bilo na Kočevskem na prelomu stoletja in kasneje zelo razvito. Iz gozdov so v tistih časih odvlekli hlode, vse drugo pa seje skuhalo v oglje, ki so ga prodajali kovačijam, tovarnam pa tudi izven Slovenije. Jože Bižal je postal samostojen oglar po odsluženem vojaškem roku, nekako po letu 1922, in od tega leta naprej kuhal oglje širom po Sloveniji, vendar največ po obširnih gozdovih Kočevske. Skupina delavcev pri oglarjcnju je redko presegala 5 ljudi. Glavni vodja je bil oglar, ki je bil strokovno najbolj podkovan. On seje dogovarjal z lastnikom gozda ali lesa za pogoje dela in za plačilo. Drugi člani skupine niso bili oglarsko izobraženi, zato so bili v bistvu le pomočniki. Drugače je bilo le takrat, kadar sta delala skupaj dva izučena oglarja z enakim znanjem. Velika sečišča listavcev so omogočala delo oglarjem za več let na istem mestu. Koče, ki so si jih zgradili iz bukovih nacepljenih desk (»šinklnou« imenovanih) so bile dovolj trdne, da so omogočale bivanje tudi pozimi, ker so oglarji, če seje le dalo, tudi pozimi ostajali v gozdu. Oglje so lahko kuhali le v sezoni marec — december, pozimi zaradi mraza kuhanje ni bilo možno. Zimski čas je omogočil zbiranje lesa na kopišču, kar je bilo dokaj zamudno delo. Drv za oglje oglarji praviloma niso delali, ker se je premalo zaslužilo. Oglarska koča je bila kljub vsemu le preprosta zgradba, v kateri je na sredi bilo odprto ognjišče, ob straneh pa pogradi. Dim je odhajal skozi sleme strehe po lesenem dinmiku ali pa na vrhu stranske stene, kar je bilo slabše. Ko je zmanjkalo lesa v bližini koče, so morali kopišča (»plač« imenovan) premakniti. Za občasno bivanje na kopišču so si zgradili preprosto zavetje (»jamnice«) v obliki šotora..Tudi za oglje so morali imeti strehe, saj se oglje ni smelo zmočiti tudi ko je že bilo v vrečah. Jože Bižal je najraje delal v veleposestniških gozdovih, kjer gozdarji niso goljufali in so tudi sicer znali ceniti pošteno delo. Lesni trgovci, ki so tudi najemali oglarje, so često goljufali zlasti pri plačevanju bolniške blagajne ali pa niso imeli denarja za plačilo, ko je za to prišel čas. Samo oglarjenje je teklo v nepretrganem procesu: ena kopa se je gasila in rondirala, druga je gorela in tretja se je zlagala. Seveda se to ni dalo vedno doseči in so nastajali tudi zastoji. Kopišče je bilo praviloma vedno v zatišju vrtače ali manjše doline in le izjemoma sojih postavljali na pobočja, kjer so celo gradili ogrodja. Delo zanje so imenovali »cimpranje«. Vedno so morali les na sečiščih dobro izkoristiti, saj so celo les koče, na koncu ob selitvi drugam skuhali v oglje. Tudi sicer se je zelo pazilo na kakovost dela. Iz 1 prostornega metra drv se je skuhalo do 100 kg oglja. Če je bil rezultat bistveno slabši, je bil to znak slabega dela ali neznanja, le redko so bila temu kriva slaba drva. Najboljše oglje so dale kope, v katere so zložili do 80 prostornih metrov drv. Majhne kope »mulce«) so delali redko in to tedaj, ko ni bilo lesa za večje kope. Kopa je gorela 15 dni in jo je bilo treba nadzorovati podnevi in /H*,. v- ' ž;r \ \ Vreče z ogljem so često nosili konji Oglarska kopa, ki jo je postavil Rudolf Urh leta 1983 na koncu Grajske poti v Kočevju Ponoči. Nočno delo je opravljal le 'glar, pomožni delavci pa ne. “§Ue so spravljali v vreče, ki so sebovale 30—35 kg oglja. Oglje 0 tehtali na kopišču z rimsko teh-nico imenovano »raca«. Vreče z °§ljern so s kopišča odpeljali z s°z!T|i ali znosili s konji, le redko ' ° J'h do vozila znosili sami, ven- ?r so bili za to delo posebej Plačani. 1 Zaslužek oglarja je bil bistveno , 0|Jši od zaslužka gozdnega de-avca. Omogočal mu je primerno h l ano 'n drugo oskrbo, kije bi-• bogatejša kot pri gozdnih de-jbjcili. Oglarjenje je bilo zahtevno luv saj seje lahko ob slabem de- kopa vžgala in je bil uničen ves "“9,nekaj tednov. Izkušnje in ja nje pa so omogočale olajšanje ,< ?• saj se je potek kuhanja oglja ahko vnaprej predvidel. '942 leta je Jože Bižal odšel v Partizane, bil ujet in odpeljan v ternacijo na Rab. Od tu je šel Ponovno v partizane. Po vojni je Q" Zopet oglar in nato do upok-jhtve voznik pri spravilu lesa. ,°ze Bižal je vseskozi delal v goz-uu 111 zato ni čudno, daje tudi kot IJi^ojenec odhajal v gozd in de-t “Pice« vse dotlej, dokler mu je Popuščalo zdravje. Oglarjev v gozdovih je vse u,anJ. če so še, se s kuhanjem oglja n Varjaj° ljubiteljsko. Oglje se po V kuha v železnih pečeh, jav Jar v Sloveniji ne. Izumira de-pr nost. ki je pomenila enega od k 'n načinov izkoriščanja lesa na Nevskem. Anton Prelesnik veliko prispeval k zbliževanju in razvoju planinstva. Za novega predsednikuje bilaizvoljena Lojzka Poje. Društvo šteje 335 članov in le vsak tretji je mlajši od 25 let. Upravni odbor društva bo moral zato v bodoče narediti več, da bi se tudi mladi vključevali. Verjetno bodo morali tudi mladi pokazati več interesa za planinarstvo. Da bi pri občanih povečali zanimanje za to dejavnost, bo potrebno v bodoče več propagande, zanimivih predavanj, prikazovanje filmov planinskih vzponov in drugo. V minulem obdobju je tako UO kot članstvo vložilo največ napora v končno ureditev svoje planinske postojanke pri Jelenovem studencu. Moram reči, daje bilo malo takšnih, ki so vztrajali pri dograditvi. Kljub temu je bilo opravljeno veliko dela. V letošnjem letu bo potrebna pomoč vseh članov, potrebna pa bodo tudi finančna sredstva, da se v koči opravijo še vsa potrebna dela. Na centru usmerjenega izobraževanja je bil lani ustanovljen mladinski odsek, da pa bo ta zaživel, bo potrebna večja pomoč tako planinskega društva kot šole. V društvu je čutiti, da je potrebno oživeti akcije, katere so se že izvajale: trim transverzala, orientacijski pohod in razna družabna srečanja. Društvo je bilo aktivno tudi na področju pohodništva. Člani so se udeležili vsakoletnih pohodov na Stol, planinskih taborov in dneva planincev. Pokazalo se je veliko zanimanje med članstvom za organizirane izlete. Veliko članov društva pa zahaja tudi individualno v slovensko visokogorje. Točnih podatkov, koliko jih je, sicer ni, vemo pa, da teh ni malo, čeprav se naraščanje življenjskih stroškov kaže tudi pri obiskih planin. Ob pomoči vseh članov in s trdnejšimi stiki z družbeno političnimi organizacijami, posebno mladinci, bomo lažje dosegli cilje, ki smo si jih zadali. Vsi moški so bili zaposleni na rudniku, kjer je bilo partijsko delo takrat najbolj razvito. Vsi znaki kažejo, daje bil Jože že takrat komunist, čeprav žal dokumentov za to ni. Po izjavah svojcev je bil tudi borec za severno mejo. Deloval je v društvu »Svoboda«. V muzeju in v zgodovinskem slikovnem materialu KPS— II del, ga najdemo na sliki kot tamburaša v tamhu-raškem zboru. V hiši so bili stalni gostje znani in nepoznani ljudje. Med najbolj znanimi je bil stalen gost Videnič Albin. Na dnevnem redu so bili sestanki, zbirala seje literatura, ki je od tu našla pot naprej. 15. maja 1942, ko so Italijani postrelili moške v Dolgi vasi in Livoldu zaradi odgnane živine z Emoninega posestva, -je bil obkoljen tudi Mestni log. Med preiskavo v hiši je bila pri Krajškovih najdena literatura. Jožeta so zaradi tega že na licu mesta močno pretepli in mu skoraj odtrgali eno uho. Vse moške iz hiše in precej tudi iz sosednjih hiš so odgnali v suho strugo reke Rinže, takrat imenovana »Resna«, z namenom, da jih postrele. Po prihodu vojaškega kurirja iz Kočevja je v vrstah Italijanov nastala zmeda. Prišla je nova komanda in moške soodgnali v Dijaški dom. RAZSTAVA FOTOGRAFIJ V MOZLJU V počastitev praznika OF, prvega maja in 40-letnice zmage nad fašizmom je Kulturno športno društvo »Ciril Dekval« Mozelj organiziralo v Mozlju zanimivo razstavo na temo »Mozelj in Mozeljčani skozi čas«. Razstavljenih je bilo 122 fotografij, vse od leta 1909 dalje. Slike je posodilo 16 vaščanov. Največ je bilo panoramskih slik Mozlja, prizorov iz predvojnega in medvojnega življenja pri nas in povojne izgradnje. Veliko pozornost so vzbudile slike iz kmečkega življenja. Lepo je bilo opazovati ljudi, kako so prepoznavali svoje vaščane in sebe izpred 30 in več let nazaj. Nenavadno razstavo, ki je bila odprta dvanajst dni, so si ogledali vsi vaščani, nekateri celo večkrat. Za našo preteklost so tako pokazali veliko zanimanja. Obljubili so, da bodo za naslednjo podobno razstavo poiskali in posodili nove fotografije. IVE STANIČ Takoj nato so hišo izropali in zažgali, vse ženske pa soodgnali v Kočevje. To je bila prva bakla, ki jo je zanetil okupator v Kočevju. Jože je bil odgnan na Rab, kjer pa si od pretepa ni nikoli več opomogel. Zaradi posledic mučenja in oslabelosti je podlegel 12. L 1943. Tako ni dočakal lepše bodočnosti, ki si jo je toliko želel zase in za svojo družino. Amalija je ostala sama s 4 otroki, od 12. do enega leta starosti. Ko je bila hiša požgana, so družino namestili v hlevih »Na Marofu«, kjer je sedanja Komunala. Pozneje so dobili skromno stanovanje za Rinžo v starem delu mesta. Ta hiša je bila med prvimi, ki jo je zadela bomba, vendar k sreči žrtev ni bilo. Iz dokumentov je razvidno, daje Amalija od maja 1942 delala za NOB na terenu, predvsem z zbiranjem raznega materiala (hrana, obleka, obutev, sanitetni material ipd.). Pri njej so se stalno oglašali aktivisti, katerim je dajala vse, kar je mogla, nudila jim je tudi varno zavetje, jih prenočevala itd.« Po osvoboditvi se je zaposlila na OLO v Kočevju kot snažilka Sanje po boljši in lepši bodočnosti so se ponovno oddaljile. Sama je morala nositi skrb za družino. Pristala je v slabem podstrešnem stanovanju, ki je bilo predvideno za rušenje. Puščala je streha. Prošnje za popravilo so bile odbite z utemeljitvijo, daje hiša predvidena za rušenje. Podobno je bilo s prošnjo za denarno pomoč, odgovor je bil,daima kot snažilka redne prejemke. Kako vse drugače bi bilo, če bi bil živ še njen Jože, s katerim bi si razdelila breme skrbi za družino. Kako vse drugače si je njen Jože predstavljal življenje svoje družine po osvoboditvi. Svojih želja ni mogel uresničiti, ostal je na Rabu med mnogimi, ki jim bo zob časa izbrisal skromen napis. Leta 1947 seje Amalija ponovno poročila in prevzela priimek Zupančič. Sedaj je zopet sama, saj je tudi drugi mož preživel strahote nemških taborišč in jo prerano zapustil. Stanovanje ima za občino v bivših hlevih. Vlagajo pač spremlja vse življenje... čez zimo jo je imela pri sebi hčerka Tončka, ki tudi živi v Kočevju in skrbi zanjo. Trdo življenje jo je prekalilo. Pri 80. letih je kljub občasnim boleznim še vedno zelo bistra in z dobrim spominom. Želimo, da bi taka ostala še mnogo let. JENKO RAJKO Predvojni revolucionar Jože Krajšek 40 let vzgojno varstvene dejavnosti ______________ Letos praznujemo 40. obletnico obstoja in delovanja naše vzgojno varstvene dejavnosti. Prvi začetki vrtcev na kočevskem so bili (po pripovedovanju Kočevcev) že prej, iz kronik pa smo zabeležili datum z letnico 1945. Takrat, takoj po vojni, vrtec ni izgledal tako kot danes. V skupini je bilo veliko število otrok, z njimi je delala vzgojiteljica, ki je bila prisotna celo dopoldne pa tudi popoldne. Čisto na začetkuso otroci prinašali s seboj malico. Prostori, v katerih so se cicibani igrali, so bili največkrat premajhni za takšno število otrok. V tistih časih je bilo delo vzgojiteljice zelo naporno, a opravljale so ga z veliko mero ljubezni in zagnanosti. Poleg vzgojnega dela so morale opravljati še najrazličnejša opravila, od skrbi za prehrano otrok do urejanja okolice, prostorov ter izdelovanja igrač. Igrače so bile preproste, doma izdelane, lesene, iz blaga in volne, a so otroke prav tako razveseljevale kot danes. Vrtiljaki in gugalnice pred vrtcem pa so pričali, da sootroci že takrat prebili veliko prijetnih uric ob igri na prostem. Z razvojem industrije se je večalo število zaposlenih, med njimi je bilo vedno več žensk. Potrebe po varstvo so se večale, raslo je števil'o otrok v vrtcu. Zlasti po letu 1972, ko je bil zgrajen nov vrtec ob Rinži s kapaciteto 160 otrok, je bil razmah vzgojno varstvene dejavnosti zelo velik. V naslednjih desetih letih je bila obnovljena in razširjena enota Kekec na Roški cesti, dograjena II. faza vrtca ob Rinži, zgrajen nov montažni vrtec v Stari cerkvi ter obnovljena in razširjena (novi del) enota Čebelica na Ljubljanski cesti. Danes je vključenih v vrtce 744 otrok v starosti od 7 mesecev do sedmega leta (do vstopa v šolo). V okviru VVO poteka celotna priprava otrok na šolo. Zaradi velikih potreb po varstvu naj mlajši h (do 3. leta) pa že nekaj let uspešno izvajamo obliko vzgojno varstvene dejavnosti v okviru družinskega varstva. V mestu imamo šest varuhinj v druž. varstvu in eno v KS Draga. Družinske varuhinje skrbijo za varstvo in vzgojo 7-8 otrok. Delujejo v tesni povezavi z našo pedagoško službo ob upoštevanju vseh potrebnih napotkov za kvalitetno delo. V letu 1983 je bil odprt oddelek v Fari, ki zajema danes 15 otrok. Poskrbeli smo tudi za otroke, ki niso vključe- ni v dnevno varstvo. Zanje izvajamo program priprave na šolo (popoldanska mala šola) in v obliki Cicibanove šole program za 4-5 letne otroke. Te dejavnosti pa potekajo v popoldanskem času v prostorih vrtcev in šol. Vzgojno varstveno delo v VVO poteka po vzgojnem programu, ki je predpisan z zakonom o vzgoji in varstvu predšolskih otrok. Izvajajo ga vzgojiteljice v predšolskih oddelkih in med. sestre v jasličnih oddelkih. Pri delu z otroki sodelujejo skupaj z vzgojiteljico varuhinje, ki so pridobile ustrezno izobrazbo v šoli za varuhinje. Vzgojno delo poteka v primerih prostorih, z ustrezno opremo in najnovejšimi vzgojnimi pripomočki, igračami in igrali, po načrtovanem delu vzgojiteljice. Vzgojno osebje je v tesnem stiku in sodelovanju s starši varovancev, s tem uresničujemo pomemben del vzgojnega načrta — usklajevanje družinske vzgoje z družbeno (načrtovano v vzgojnem programu). Zavedamo se zahtevnosti in pomembnosti naše dejavnosti v razvoju naših najmlajših in jo v tem smislu tudi izvajamo. Če se v mislih povrnemo nazaj na vsa minula leta, danes s ponosom gledamo na dosežke na tem področju. Zavedamo se, da bo razvoj prinesel nove zahteve, ki smojih pripravljeni uresničevati, v bodoče načrtujemo oblike dela, preko katerih bomo lahko vzgajali še večje število otrok. Sedaj je zajetih v vzgojno varstvenode-javnost 42% vseh otrok v naši občini. Starši varovancev VVO in krajani usklajujejo svoje potrebe in želje po varstvu in vzgoji z dejanskimi možnostmi kot delegati Skupščine SOV Kočevje. Tu se usklajuje program dela VVO s potrebami in dejanskimi možnostmi, ki jih lahko zmore združeno delo. Doslej je sodelovanje potekalo oz. svobodna menjava dela na tem področju uspešno. 40. obletnico bo VVO praznoval s prireditvami, ki bodo 24. in 25. m aja. Proslava bo 24. maja ob 19.00 uri v VVO, Cesta na stadion 3. Ob tej priložnosti bomo podelili priznanja vsem dolgoletnim delavkam VVO, ki so svoje delo posvetile celi dve desetletji in celo tri za našo dejavnost, ob tej priložnosti bo izšel bilten, ki bo prikazal razvoj vzgojno varstvene dejavnosti v Kočevju od začetkov pa do danes. VVO Kočevje Wmki m -----------------------novice Srečanje Naša beseda ’85 v Kočevju Narodni heroj Jože Boldan-Silni ter Nace Karničnik in France Ožbolt (od leve proti desni) na proslavi 50-letnice stavke tekstilnih delavcev v Kočevju Ko je prišla svoboda Kultura Kam na izlet? * v Z avtom... v dolino Kolpe in Osilnico Če boste v prihodnjih pomladnih in poletnih dneh razmišljali, kam bi šli na krajši ali tudi daljši izlet, se odločite za dolino Kolpe. Če imate radi mir in tiho lepoto gorskih steza, potem vam nikakor ne bo žal. Iz Kočevja do Osilnice je borih 50 km razdalje in na tej poti vidite lahko marsikaj, kar vas bi pritegnilo in navdušilo. Morda se boste najprej ustavili ob razvalinah Kostelskega gradu, ki čepi visoko na hribu nad Kolpo. Ko boste nadaljevali pot po glavni cesti proti Fari, se boste zagotovo ustavili ob slapu Nežike in se povzpeli nad njena sončna pobočja, ki so v teh pomladnih dneh vsa posuta z rdečim resjem. Od Broda na Kolpi vas cesta pelje vseskozi ob Kolpi. V vsakem letnem času je lepa, spomladi in jeseni divja in zelena, poleti mirnejša, vedno pa kristalno čista. V Ribjeku si lahko ogledate staro cerkvico Sv. Egidija, ki je zaradi svoje častitljive starosti in izvirnosti že dalj časa pod spomeniškim varstvom. Ne boste mogli mimo, ne da bi si ogledali nad to vasjo mogočne planine LOŠKE stene z znamenito steno »moža ih žene«, o kateri so nastale zanimive ljudske bajke. Nemara ni nič čudnega, če so si ljudje teh revnih krajev v davnem boju za obstanek želeli in izmislili svojega narodnega junaka. Osilnica je izhodišče za krajše in daljše izlete in oglede. Turistično društvo Osilnica vam na primer priporoča: — na izvir Kolpe, kamor vodi urejena 5 km dolga pešpot, — v nacionalni park Risnjak, oddaljen 15 km od Osilnice, — v Taborsko steno in jamo nad Belico, znano iz časov NOB, spotoma pa si lahko ogledate domačijo pisatelja Toneta Ožbolta in heroja Jožeta Ožbolta (Tuje tudi lepo urejen Titov park), — izlet na Loško steno (1140 m), — sprehod do reke Gerovščice in njenega izvira, kjer je zanimiva kovačija in žaga na vodni pogon, stara več kot 300 let in zato pod spomeniškim varstvom, — izlet na CRK (1188 m) in KROKAR (1121 m), — v Osilnici si je vredno ogledati lepo cerkev Svetega Petra in Pavla, — sredi vasi je spomenik žrtvam vojne, delo domačina, akademskega kiparja Staneta Jarma. Poleg lepih sprehodov po gozdovih, košenican in gorskih stezah se lahko ukvarjate s športnim ribolovom v Kolpi, saj je bogata s postrvmi, lipani in sulci (ribolovno karto lahko kupite v gostišču Kovač) ali pa se vozite s čolni in kajaki (lahko si jih sposodite v Osilnici). V poletnih mesecih, julija in avgusta, se v Kolpi lahko tudi okopljete. Okrepčate se z domačo hrano v gostišču Kovač v Osilnici, kjer lahko tudi prenočite, ali pa v gostišču Danica. Še marsikaj drugega, zanimivega in lepega, boste lahko spoznali sami in si priznali, da ste odkrili tihi, skriti svet čiste lepote, ki je tako blizu nas, a nam je bilo tako neznan. In povratek. Lahko se vračate po isti poti nazaj ali pa nadaljujete potovanje preko Čabra, Prezida, vasi Kozarišče, kjer si lahko mimogrede ogledate še znameniti grad Snežnik, Loža, Nove vasi, Sodražice, Žlebiča in Ribnice. Iz Turističnega prospekta TD Osilnica Od 15. do 17. maja je bilo Kočevje gostitelj zaključnega srečanja Naša beseda 1985. V treh dneh so se predstavile najhpljše gledališke skupine slovenskih osnovnih in srednjih šol. Srečanje je potekalo v treh različnih sklopih gledaliških prireditev, ki naj bi na čimbolj kvaliteten način prikazale zrelost gledaliških iskanj mladih in silovitost njihovih hotenj. Prvi tematski-problemski sklop so njegovi kreatorji poimenovali Glasbeno gledališče. V njem so se predstavili najzanimivejši primeri iskanj odnosa med glasbo in gledališčem, kajti vse več je skupin, ki svojo ustvarjalnost črpajo iz glasbe in gledališče je v tem primeru v njeni službi. V ta krog je sodil Kresniček Radovana Gobca, ki so si ga z veliko radovednostjo ogledali osnovnošolci. V večerni program tega sklopa je bila vključena samosvoja predelava satirične komedije Mireta Tefanca Večna lovišča z novim naslovom Rdeča komedija v modrem. Med gledalci je naletela na kaj različen odmev, kar pa le priča o njeni sporočilni moči oziroma o tem, daje mladim uspelo spodbuditi naša razmišljanja. V tem izboru smo videli (in slišali) še tri druge predstave, ki so prikazovale različno zastopanost in vlogo glasbe v gledališču. Drugi sklop je bil procesno-oblikovalni. Predstavil nam je skupinska ustvarjalna iskanja in vanj so sodile vse tiste predstave, ki so kazale poseben in nevsakdanji pristop k izraznim sredstvom in novim načinom ugledališčenja, da se tako izrazimo. Sklop je bil zanimiv, poučen. Mladi so nam prihodnost pričarali s posrečenimi pantonimskimi rešitvami. Na nevsiljiv način smo se seznanili, kako se mlada skupina uči gledališkega besednjaka, odkriva odrski prosor, človeka v njem... Fahrenheit 451 je zanimiv poskus ugledališčenja recitala. V njem smo zasledili vse elemente gledališča, od dobro rešene dvodelne scene do gradnje geldaliških situacij. Recital je bil naperjen zoper vojno, zoper morijo. Dokazal je, da mladi zagrenjeno razmišljajo o bistvu življenja. S presunljivo alegorijo in neblagozvočno izpovedjo, ki jo je podkrepila glasba Pink Floydov, so prikazovali zavržnenost, brezizhodnost in nesmiselnost naših življenj. Zanimiv in k razmišljanju nagnjen je bil tudi recital Roža. V njem so mladi ustvarjalci boleča občutja seveda izrazili preko izrazite fizične metafore. Prozno delo Slavka Preglja je služilo za dramatizacijo Zgodbe na dvoru kralja Janezi. Janez je Skoraj vsak mladi človek ima tiho željo, imeti svojega psa. Zlasti v današnjem času, iz katerega se vedno bolj odmika živalstvo in rastlinstvo. V taki okolici pa lahko nevzgojen pes dela velike težave v sožitju s človekom. Vedno več je izpolnjenih želja glede izbire psa, s tem v zvezi pa je pogosteje treba usklajevati želje in možnosti zanj. S tem v zvezi si kinološko društvo Kočevje prizadeva, da je začelo s strokovnim šolanjem športnih in službenih psov. Tečaj šolanja psov se je pričel 10. marca na društvenem poligonu (na strelišču) v Dolgi vasi. Tečaj bo trajal do konca junija, dvakrat tedensko po dve uri, in to v nedeljo od 9. do 11. ure, in sredah od 16. do 18. ure. Vodja tečaja je Franc Novak, njegov pomočnik pa Silvo Guštin. Najbolj primerni so psi, ko dopolnijo starost enega leta. To je čas, ko se najbolj pripravljeni dojemati po pravilni vzgoji tudi vaje šolanja. Za dobro vzgojenega psa, ki ga želimo šolati, so najbolj potrebne vaje poslušnosti, v katere spadajo zlasti: L vodljivost na vrvici in brez nje, 2. odložitev na prostoru z motenjem, 3. sedenje, odpoklic in umirjenost kaj klavrn kralj, saj nima nobene moči. Vse kraljestvo vodita kraljica (sadistka?) in minister Gregor. Kraljevo oblast ves čas ogrožajo zunanji in notranji sovražniki, če jih ni, si jih pa izmislijo. Mladi v kraljestvu vse to spremljajo največkrat od strani. Svet odraslih se jim zdi nelogičen. Zato na koncu stvari izpeljejo po svoje. V tem sklopu se nam jepredsta-vila tudi skupina mladih igralcev iz Koroške dijaške zveze Celovec z delom Tankerda Dorsta Evgen. Ideja teksta je stara, a vedno znova nova. Evgen namreč išče ČLOVEKA. Umre, ne da ga bi našel, vendar isti trenutek s e pojavi nov Evgen. Iskanje se nadaljuje. Zadnji sklop bi lahko poimenovali Sklop gledaliških predstav. V dopoldanskem času so si osnovnošolci ogledali Magnetnega dečka Milana Dekleve in Čudežni kamen Alenke goljevščkove. Obe predstavi sta naredili močan vtis na mlade obiskovalce. Predvsem prva je dokaz, kako začetna skupina zmore z enostavnimi gledališkimi sredstvi ustvariti razumljivo in simpatično pradstavo s smiselnim podčrtavanjem pomembnih plasti besedila. Zgodba o neprijetnem obisku je dokazala, kako uspešno se da dramatizirati prozno besedilo. Opremljeno je bilo s posrečeno kombinacijo pantomime in plesa, odlične glasbe in petja, slikovitih kostumov in kultuviranih igralskih kreacij. Invalidsko športno društvo Olimpija je bilo ustnovljeno februarja 1982. Danes šteje že okoli 80 članov, od tega 20 članic. To društvo je zrastlo ob športnem kolektivu zdravih in se povsem enakopravno in enakovredno vključilo v redno delo. V veliki družini Olimpijinih društev so nas zelo lepo sprejeli in vse doslej še nismoobžalovali tega koraka. Dobre možnosti imamo za redno delo v štirih sekcijah: košarkarski, odbojkarski, plavalni in namiznoteniški. Z redno vadbo ohranjamo in utrjujemo naše zdravje. Šport je za nas življenjskega pomena. Veselimo pa se tudi tekmovalnih uspehov, ki jih je pri nas kar precej. V društvu smo se zbrali invalidi (med njimi je precej zaposlenih), ki bi radi tudi natem področju pokazali kaj več. Košarka na vozičkih je priljubljena igra med športni ki- 4. prosto prinašanje predmetov. Te vaje bi moral danes obvladati vsak pes, ki živi v urbani sredini. Če temu dodamo še vaje iz sledenja in obrambe, dosežemo prvo stopnjo šolanega psa s priznanim izpitom ISP—B, ki sedaj poteka v našem društvu. Tako šolan pes je sposoben tudi tekmovati, kar pomeni rekreiranjc vodnika in usposabljanje psa za namene civilne samozaščite, kot je varovanje objektov, reševanje izpod ruševin itd. Osnovne vaje ubogljivosti psa so danes nujno potrebne, če se s psom gibljemo po mestnih gnečah, pred javnimi lokali pa nam čuva naše predmete, z vajo prinašanja pa nam lahko najde tudi iugubljene predmete. Uspehi šolanja so večinoma izredni in pomembni predvsem zaradi enotnega usposabljanja vodnikov in psov. Samo šolan pes v rokah neveščega vodnika ne daje pravega rezultata, z napačnim ravnanjem največkrat dosežemo nezaželen uspeh. Takšen pes je samovoljen, postane popadljiv in s tem tudi svoji okolici v naporo in breme. Zato je za uspeh potrebna obojestranska usposobljenost, tako vodnika, kakor tudi psa. Vlado Škulj Zvečer smo si lahko poleg Lovcev na Utve Cecilie Loveid ogledali tudi delo Nenavadni dogodek v Kotu Draga Jančarja. Delo je uspešno predočilo, kaj se dogaja v Kotu in vseh ostalih Kotih, ko si ljudje za žele »dogodka« oziroma začutijo po njem potrebo. Vsem gledališkim sklopom so sledile okrogle mize, kjer so razpravljale! govorili o pomembnih vprašanjih gledališča in gledališke kulture. Dvorana Šeškovega doma je torej tri dni bila gostitelj razgibanemu odrskemu življenju. Tako živahno je v njem le redkokdaj. Mladi iz vse Slovenije so vanj vnesli tisoč življenj, tisoč obrazov razmišljanj, kreacij, sanj... Tri dni je naše zaspano mesto, v marsičem podobno Jančarjevemu Kotu, dihalo po zaslugi mladih udeležencev Naše besede, drugače. Vsi, ki smo spremljali program zaključnega srečanja, smo jim hvaležni za to, kar so nam dali. V oči pa je bodlo, da je bila dvorana zasedena vse večere z istim občinstvom, predvsem učenci ter dijaki in njihovimi učitelji. Gledalcev iz delovnih organizacij skorajda ni bilo. Razlogi za to tiče morda v dejstvu, da je Kočevje le redkokdaj tako srečno, kot je bilo omenjene dni, in v tem, da se mnogi s to srečo niso seznanili pa so jo zato, ker je niso vajeni, prezrli! invalidi. Zato njej posvečamo veliko časa in lastnih sredstev. V kratkem času od ustanovitve smo osvojili vrsto mednarodnih turnirjev, spadamo med osem najboljših ekip v Evropi. To je res lep uspeh. Naše ambicije v bodočnosti pa so še večje. Tradicionalni mednarodni turnir košarkarjev na vozičkih za Alpski pokal (ta je vsako leto v drugi državi), bo 15. in 16. junija v Kočevju v Delnicah ob sodelovanju moštev iz šestih evropskih držav. Za nas je to nova priložnost za popularizacijo tega dinamičnega športa za invalide. Turnir bo imel vrsto spremljajočih manifestacij, od kult urni h do zabavnih prireditev. Izdali bomo poseben bilten o turnirju. Približno teden dni pred turnirjem bomo organizirali večer s sloven- skimi humoristi in izvajalci zabavne galsbe, v soboto 15. 6. ples s srečelovom, par dni pred začetkom turnirja večer s slovenskimi pesniki (T. Šalamun, D. Zajc...), razstavo fotografij, mogoče tudi slik, nekoliko kasneje pa bomo organizirali tombolo in loterijo. Prav tako bomo prodajali tudi majice, katere bodo imele natisnjen naš znak z napisom Alpski pokal — Kočevje — Delnice — 85. Upamo, da boste z veseljem prisostvovali vsem prireditvam in tako s svojo prisotnostjo prispevali k temu, d a bo organizacija uspešna v vseh ozirih. Turnir je posvečen 40-Ietniči zmage nad fašizmom in osvoboditve. Zahvaljujemo se IS SO Kočevje in Delnice za njihovo pomoč pri organizaciji turnirja in prevzemom pokroviteljstva. Laz o Ljubotina V moji soseski živi znan partizanski borec Franc Ožbolt. Ker sva prijatelja in mi je že velikokrat pripovedoval o NOB, sem se odločila, da ga intervjuvam. Tovariš Ožbolt, ki mu pravim kar stric, je rad odgovarjal na moja vprašanja. Tovariš Ožbolt, vi ste bili v času vojne v rajonskem odboru. Kateri je bil Vaš zadnji boj pred osvoboditvijo Kočevja in prihodom svobode? Strašni boji so bili na Stružnici, Vrhu, Krkovem in pri Ajblu. Borili smo se z zelo velikimi silami. To so bili četniki in ustaši. Na pomoč nam je prišla 8. dalmatinska brigada, ki seje bojevala od Kolpe proti Stružnici. Imeli smo zelo veliko uspeha, posebno pri Ajblu. Četniki so pričeli izgubljati svojo moč in se umikati proti Dolnji Brigi. Mi partizani smo se povlekli nazaj v Zajčji potok, kjer smo imeli sedež rajonskega odbora. Od tam pa me je komandant Zidar poslal, da bi šel pogledat, če so se četniki umaknili iz Ajbla. In tako sem odšel. Pri Krkovem na Mančku, na katerem je stala cerkev, pa sem naletel na oviro: iz oči v oči sem se srečal s četniki. Bil sem prepričan, da so se umaknili, kajti veselo sem stopal proti Krkove-mu. Zato sem bil še bolj presenečen. Takrat je zapokalo. Se danes ne vem, kako sem preskočil cesto, ne da bi čutil tla pod nogami, in zbežal v Skrivne stene. Četniki pa za menoj! Hitro sem stekel na Zdi hovje povedat Urši Jurkovič, naj skrije vse,kajti prihajajoče!ni-ki. Urša je pogledala ven in zavpila: »Bejži, bejži, so že tu!« Ni mi preostalo drugega, kot da sem skočil skozi okno med brinje in stekel do Kolpe. To je bila moja zadnja »hajka« pred osvoboditvijo Kočevja. Zadnji boj v katerem je bilo osvobojeno Kočevje, je bil boj Gubčeve brigade, ki se je borila priajčjem potoku s četniki. Tu je Gubčeva brigada dobila okrepitev in sovražnik se je hočeš-nočeš moral umakniti. Kako pa ste vi doživeli in občutili osvoboditev Kočevja? Sprva sploh nisem vedel, da je Kočevje osvobojeno. Ko sem se vrnil iz Ajblja v Zajčji potok, nisem nikjer videl nobenega človeka. No, končno mi je nekdo povedal, da je Kočevje osvobojeno. Bil sem nepopisno vesel in sploh nisem mogel verjeti, da je napočil ta dan. Takoj sem odhitel proti Stružnici sporočit partizanom to veselo novico. Nato sem se moral vrniti v Kočevje, kjer meje čakalo veliko dela. Iz Potoka pri Fari do Kočevja je bila zelo težka in naporna pot. Sredi te poti sem omagal in zaspal do noči. Ko sem se zbudil, sem šel naprej do Morave. Tam pa sem srečal kmeta z vozom in ga zaprosil, če bi me hotel prepeljati do Kočevja. Seveda, kmet je bil takoj za to in tako sem si prihranil nekaj kilometrov te dolge poti. Prišel sem v Livold. V Livoldu je že vladalo neizmerno veselje. Od vsepovsod so se razlegale partizanske pesmi in plesi. Ko sem prišel v Kočevje, sem pri narodni zaščiti prevzel skrb za varnost in za organizacijo mladine pri obnovi porušenega Kočevja. Rajon smo poimenovali v okrožje, za prvega predsednika smo izvolili Lojzeta Rauha iz Slavskih Lazov. Kakšni pa so bili odnosi med partizani in kakšni so bili ljudje, do vas — partizanov? Povedati moram, da smo bili partizani med seboj zelo tovariški. Priznati moram, da so bili drugi ljudje z nami — partizani zelo dobri, saj so nam dali hrane, četudi so sami živeli v pomanjkanju. Nikoli ne bom mogel pozabiti hladnega novembrskega dne, ko sem ves lačen in premražen vstopil v neko domčaijo. Ko sem stopil na prag, seje vame zazrlo pet lačnih oči. V kotlu seje kuhal zadnji ostanek krompirja. Mati mi gaje ponudila, toda nisem ga mogel vzeti. Razdelil sem ga med otroke in vame se je zazrlo pet hvaležnih otroških oči. Kakšno pa je bilo kulturno življenje med partizani? Pri nas je bilo,zelo razvito kulturno življenje. Imeli smo svojo dramsko skupino, v kateri sem bil tudi jaz. Ljudje so nas zelo veselo sprejeli. Najbolj pa smo uspeli z dramo RAZTRGANCI. Tako smo širili kulturno razsvetljenost. Kako pa ste doživeli svobodo, ki je zavladala po celi Jugoslaviji? Ne bi mogel z besedami povedati, kako sem bil vesel. Vsepovsod je bilo nepopisno veselje. Vsepovsod se je slišala partizanska pesem. Ljudje so se veselili, plesali in peli. Potem pa je bilo treba prijeti za delo pri obnovi porušene domovine. Mladina je bila zelo aktivna in delovna. Tu na Kočevskem je gradila železnico. Vsi smo delali z velikim navdušenjem. Kaj bi povedali in naročili današnji mladini? Ditova misel in borba naj bo vodilna pot naše mladine, da čuva svobodo, ki smo si jo priborili. Svobodo je lahko izgubiti, težko pa jo je pridobiti. Zanjo je žrtvovalo življenje 1.700.000 ljudi. Tega ne pozabite! Tega dne sem Francetom Ožboltom podoživljala vesele trenutke, ki jih je v naše kraje prinesla svoboda. Ule Mateja Literarno dopisniški krožek OŠ Zbora odposlancev Kočevje Pomen šolanja psov Mojca Skender Alpski pokal — tudi v Kočevju Rocmn # novice mmm 3. OK Ljubno 4. OK Partizan Tabor 5. OK Mežica 6. OK Kočevje 7. OK Partizan — Vič 8,OK Fužinar 9. OK Rogoza 10. OK Triglav Telesna kultura — sestavni del našega družbenega življenja USPEŠNA SEZONA ODBOJKARJEV V tekmovalni sezoni 1984/85 sta v ligaških tekmovanjih nastopili dve ekipi. Odbojkarskega kluba Kočevje, članice v 1. slovenski ligi, člani pa v 2. slovenski ligi — zahod. Članice so to sezono nastopile v ligi z izredno pomlajeno ekipo. Igrale so tudi igralke, ki so še osnovnošolke. Kljub mladosti in neizkušenosti so osvojile šesto mesto, kar je več od pričakovanj. Lestvica 1. SOL - ženske: L OK Bled 32 točk 2. OK Paloma Branik II 32 točk 32 točk 29 točk 27 točk 26 točk 25 točk 23 točk 23 točk 21 točk Telesna kultura mora biti enakovreden sestavni del našega družbenega življenja, ker lahko pomembno prispeva k zdravju, delovnim sposobnostim, vzgoji, patriotizmu ter enotnosti in inter-nacionalizmu, smotrni uporabi prostega časa, osebnemu zadovoljstvu in k oblikovanju celovite človekove osebnosti (Iz stališč in sklepov RK SZDL o telesni kulturi). Za ekipo OK Kočevje so nastopale: Ahac Nataša, Levstik Sandra, Dobrnič Andreja, Turk Sandra, Kočevar Milka, Uran Maja, Hočevar Katja, Puš Suzana, Zavodnik Metoda, Gornik Nataša. Piškur Sabina, Klun Brigita. Člani pa so ponovno dosegli tisto, kar je nekoč že enkrat uspelo eni kočevski odbojkarski ekipi, to je uvrstitev v L slovensko ligo. S prepričljivo osvojitvijo L mesta v II slovenski ligi — zahod so si izborili mesto v prvi slovenski ligi. V naslednji sezoni bomo tako lahko v Kočevju spremljali najkvalitetnejšo slovensko odbojko v obeh konkurencah. Končna lestvica II. SOL — zahod L mesto OK Kočevie 36 točk 2. mesto OK Železar 30 točk 3. mesto OK Bled ml. 27 točk 4. mesto OK Mokronog 27 točk 5. mesto OK Plamen 27 točk 6. mesto OK Triglav 27 točk 7. mesto OK Kamnik II 25 točk 8. mesto NK Salonit ml.25 točk 9. mesto OK Bohinj 24 točk 10. mesto OK Pionir II 22 točk Za ekipo OK Kočevje so nastopali: Silvo Bradač, Miran Miklič, Matjaž Krivec, Sašo Polovič, Vasja Marinč, Bruno Merhar, Igor Planinc, Aleš Hvala, Jože Papež, Jani Marolt, Igor Levstik, Drobnič Aleš. POLFINALE V NAMIZNEM TENISU ZA ŠŠD V Cerknici je bilo dano od štirih Polfinalnih tekmovanj v namiznem tenisu za šolska športna društva. Na tekmovanju je nastopilo več kot 160 mladih iglracev in igralk. Najuspešnejši so bili predstavniki OS A. JAKHEL iz Zaloga Pri Ljubljani, ki so osvojili štiri Prva mesta od šestih možnih (ekipno in posamično). Takoj za njimi pa so bili po uspešnosti pionirji iz Kočevja. Rezultati: — pionirji ekipno: L mesto — °S A. Jakhel (Lj.) 2. mesto — ŠŠD Pionir (Kočevje) — pionirji posamezno: L mesto — Smrekar Robert (A Jakhel) 2. mesto — Špelič Marjan (Kočevje) . — pionirji dvojice: L mesto — Spelič — Murn (Kočevje) 2. mesto — Saje — Fajdiga (Lj) Ekipo ŠŠD PIONIR je na tekmovanju vodil trener NTK Kočevje Marjan Oražem, pri katerem tudi vsi pionirji vadijo. Arko Cveto REDNO GIBANJE JE ČLOVEKU PRAV TAKO POTREBNO KOT HRANA, PIJAČA IN SPANJE Živimo v obodbju, ko je razvoj družbe in tehnike izzval ogromne spremembe v načinu in pogojih človekovega življenja. Zmanjšale so se potrebe po telesnem delu na minimalno mero, odtujili smo se naravi, vse to pa zmanjšuje funkcije človekovega organizma. Ugotovljeno je, da seje v industrijsko močno razvitih državah v zadnjih sto letih Fizična storitev človeka zmanjšala v celotni potrošnji energije od približno 90% na samo 1%. Vse preveč časa presedimo in preležimo. Človek današnje generacije preživi 150 000 ur življenja sede, kar pomeni 6250 dni ali 17,5 let. Namesto telesnih naporov se povečuje psihična obremenjenost. Porušeno je ravnotežje med naravo in pogoji življenja. Telesno delo ne predstavlja več osnove človekove eksistence. Če želite, daboste zdravi, sposobni in dobro razpoloženi, da boste uživali v življenju, pri delu, v odmoru, v družbi prijateljev, da boste močna in sposobna osebnost, potem lahko to v veliki meri dosežete z aktivnim telesnokul-turnim udejstvovanjem. Strokovnjaki po celem svetu so si edini, da ukvarjanje s telesno-kulturnimi aktivnostmi dobro vpliva na funkcije človekovega organizma. Predvsem pa vpliva na sposobnost srca in krvožilnega sistema (zmanjšan pulz, ki je eden pokazateljev telesne kondicije, če je ta večji od 80 utripov v minuti ste lahko zaskrbljeni, saj je vaša forma zelo slaba), na izboljšanje dihalnih funkcij, da ne omenjamo čisto praktičnih prednosti, ki jih ima treniran človek v različnih življenjskih situacijah. Torej bodimo aktivni! Hodimo, tecimo, plavajmo, kolesarimo in sodelujmo v ralnih drugih oblikah rekreacijske vadbe. Ne prepustimo se ugodju fotelja in postelje. Vadimo vsak dan ali pa vsaj nekajkrat na teden. ČLOVEK SE NE PRENEHA BAVITI S TELESNIMI VAJAMI ZARADI STARANJA, AMPAK SE STARA ZATO, KER JE PRENEHAL VADITI Kako vaditi? Če do sedaj niste vadili, pojdite najprej na zdravniški pregled, da ugotovite, kakšno je vaše zdravje. Z vadbo pričnite zmerno, vendar dovolj naporno, da bo kaj zaleglo. Doma vadite vsak dan, a vsaj dvakrat na teden pojdite v naravo in izvajajte aktivnosti, kot so: hoja, tek, kolesarjenje, plavanje in smučanje. Kontrolirajte stanje treniranosti! Lahko si vodite dnevnik, v katerega vpišite datum, čas in kraj vadbe ter pulz, merjen pred in po vadbi ter v mirovanju (zjutraj) in telesno težo. ZA DOLGO ŽIVLJENJE IN ZDRAVO Dobro je, če včasih stopite k zdravniku, kjer vam bodo izmerili še druge pokazatelje telesne pripravljenosti — krvni pritisk, vitalno kapaciteto in po potrebi izvedli tudi še druge preglede. Vadbo pričnite vedno z ogrevanjem. Vaje ogrevanja ponovite tolikokrat, da se telo ogreje-rahlo poti, sicer si lahko nakopljete nevšečnosti pri izvajanju težjih vaj (poškodbe). Obremenitev prilagodite svojim sposobnostim. Vaditetoliko, da se nekoliko utrudite, toda ne pretiravajte. Če se pri vadbi zelo utrudite, se najprej dobro spočijte, obremenitev pa zmanjšajte na primerno količino, sicer lahko naredite več škode kot koristi. klub Kočevski vadba, izleti. LE REDNA VADBA ZAGOTAVLJA USPEH Kako ugotovimo primerno obremenitev-števalo ponavljanj za težje vaje? Vajo naredite, koliko krat morete (maksimalno). Dobljeno količino-število ponovitev zmanjašjte na 50 ali 60%. Najmanj teden dni ponavljajte vajo po novi količini. Po preteku predvidenega časa povečajte število ponavljanj pri zelo težkih vajah za 1 ponovitev, pri lažjih pa tudi za več. Primer: maksimalno število ponovitev je 10 60% je 6 prvi teden ponavljamo vajo po 6-krat drugi teden ponavljamo vajo po 7-krat itd. Pomembno je, da postopoma in redno povečujete število ponavljanj, hitrost izvajanja in težo bremena. Na ta način stopnjujete obremenitev in prisilite organizem na prilagajanje novim obremenitvam. V času rednega letnega dopusta bodite prav tako aktivni in izkoristite čas za dejavnosti, kijih lahko gojite v naravi, na soncu, zraku in vodi. Veliko hodite na izlete, sprehode, plavajte in se udeležujte v aktivnostih, ki jih radi izvajate. ZA SVOJE ZDRAVJE IN DOBRO POČUTJE SKRBIMO SAMI Testirajte svojo telesno sposobnost! Ameriški strokovnjak dr. KENNETH COOPER je pripravil test, po katerem lahko vsakdo ugotovi, kakšno je njegovo telesno stanje, izmeriti morate le razdaljo, ki jo lahko pretečete in prehodite (če se ne da ves čas teči) v 12. minutah. Iz priložene tabele lahko ugotovite ali je vaša telsna pripravljenost (kondicija) dobra ali ne. Opozorilo! Testiranja ne izvajajte, če ste popoln začetnik, predno se lotite testa, se seveda ogrejte, po njem pa primerno ohladite. Če med testom začutite kakšne neobičajne simptome, prenehajte. VKLJUČIMO SE V ORGANIZIRANO OBLIKO TELESNE AKTIVNOSTI Poleg vsakodnevne vadbe doma, ali drugih oblik telesnih aktivnosti, ki jih izvajate sami, se lahko vključite V različne aktivnosti, ki jih gojijo in organizirajo telesnokulturne organizacije v naši občini. Vadba v skupini bo prav gotovo bolj pestra in družabna, spoznali boste nove prijatelje in skupaj z njimi preživljali prijetne ure ob rekreiranju. Vključite se lahko v naslednje telesnokulturne organizacije in organizirane dejavnosti: 1. TVD Partizan — redna rekreacija v nogometu, odbojki, košarki, splošni vadbi za ženske, aerobiki, tenisu, ter tekmovanja 2. smučarski klub — zimski športi, tekmovanja, izleti, deskanje 3. kegljaški klub — redna rekreacija in rekreacijska tekmovanja, liga 4. rokometni klub IT AS Kočevje — rekreacajska tekmovanja 5. karate klub — učenje borilnih veščin 6. ridge klub — redno igranje bridgea, turnirji 7. šahovsko društvo — redna vadba, turnirji, simultanke 8. odbojkarski klub — rekreacijska tekmovanja 9. društvo invalidov — rekreacija v različnih športnih panogah za invalide (redna vadba in tekmovanja) 10. Društvo delovnih invalidov ITAS Kočevje - rekreacija v različnih športnih panogah 11. Kolesarski Rog — redna maratoni 12. atletski klub — redna vadba, tekmovanja 13. košarkarski klub — redna rekreacijska vadba, turnirji, občinska liga 14. taborniki — odred svobodnih gozdov — taborniške akcije, izleti, taborenja 15. planinsko društvo — redne akcije, pohodi, izleti 16. občinska strelska zveza z družinami — redna vadba, razna odprta tekmovanja, občinska liga 17. društvo za raziskavo jam — raziksave jam, druge akcije 18. namiznoteniški klub — redna rekreacija, odprta prvenstva, občinska liga 19. ogometni klub — redna rekreacija, turnirji, občinska liga 20. športno društvo Pugled Stara cerkev — redna vadba in akcije v različnih športih 21. KŠD Ciril Dekval M oz el j — redna vadba in akcije v različ. šprotih 22. KŠD Parg Draga — redna vadba in akcije v različnih športih 23. KŠD Tone Ožbolt Osilnica — redna vadba in akcije v raz. športih 24. KŠD Predgrad — redna vadba in akcije v različnih športnih 25. KŠD Kostel — Fara — redna vadba in akcije v različnih športih 26. ŠD Kočevska Reka — redna vadba in akcije v različnih športih. Pionirji se lahko vključijo v dejavnosti, ki jih organizirajo šolska športna društva: — ŠŠD Pionir OŠ ZBora odposlancev — različne športne panoge — SŠD OŠ Ljubo Šercer — ŠŠD OŠ Vas — Fara. Dijaki in dijakinje se lahko vključijo v ŠŠD SŠTUD, študentje pa v klub študentov, ki tudi organizira različne športne aktivnosti. In kako se vključiti? Član društva postanete z vpisom v društvo in plačilom članarine, ki ni visoka. Za razne akcije, ki se izvajajo, pa lahko izveste iz obvestil, razpisov, plakatov ali drugačnih objav. To je dovolj pestra izbira, da vsakdo lahko najde kaj zase. Če pa tudi to ne ustreza, obstoja veliko možnosti za individualno vadbo na igriščih v Kočevju in drugih krajih občine. Če bi se radi tudi strokovno podkovali v posameznih športnorekreacijskih aktivnostih, si lahko izpsodite strokovno literaturo iz naše strokovne knjižnice (pisarna ZTKO v Domu telesne kulture). NAMIZNI TENIS III. republiški selekcijski turnir za pionirje (18. 5. 1985). Organizator turnirja je bil Namiznoteniški klub Kočevje. Udeležba je bila v Kočevju nekoliko oslabljena, kljub temu pa so bili boji najmlajših zanimivi in lepi. Tekmovalci so bili razdeljeni v štiri kakovostne skupine, v najtežji je tokrat slavil domači tekmovalec Struna Andrej pred Duborskim iz Izole. Cveto Arko Po poteh prijateljstva ’85 Pohoda, ki ga je organizirala Zveza telesnokulturnih organizacij Kočevje ob prazniku OF, seje udeležilo 172 udeležencev. Za start je bilo prijavljenih še 22 ekip, ki pa se pohoda niso udeležile. Največ udeležencev je bilo iz vrst mlajših pionirjev in pionirk ter starejših pionirjev in pionirk, učencev Osnovne šole Zbora odposlancev Kočevje. Srednješolska mladina na tej akciji ni sodelovala, razen treh mladincev, ki so nastopili za Atletski klub Kočevje. Tudi v drugih starejših kategorijah udeležba ni bila posebno velika. Je pa nekaj starejših občanov, ki se te manifestacije udeležujejo že vrsto let. Rezultati: Mlajši pionirji: 1. mesto — Atletska sekcija ŠSD Pionirji (Bartol Aleš. Kordiš Robert. Rak Sašo), čas 35,07 2. mesto — 6. g razred (Pajnič R., Jami B., Struna A ), čas 38.44 3. mesto — 6. b razred (Šmalc A., Benčina B., Rebolj G), čas 39,24 Sodelovalo 16 ekip (48 udeležencev) Mlajše pionirke: 1. mesto — 5. e razred (Briški Nataša, Karmen Kajter, Lidija Žibert). čas 40,35 2. mesto — KS Dolga vas (Smola T., Lesar S., Rus Mateja), čas 43,58 3. mesto — 5. a razred (Oberstar K.. Vukovič D., Zabukovec B.) čas 48,01 Sodelovalo 13 ekip (39 udeleženk) Starejši pionirji: 1. mesto — Planinsko društvo (Štimac Cveto, Legvart Marek, Melink Matjaž), čas 32,49 2. mesto — Atletska sekcija ŠSD Pionir (Behin L., Bojc M. Juvan I.), čas 34,48 3. mesto — 7. e razred (Ličen M., Tadič A., Novak M.), čas 35,16 Sodelovalo 7 ekip (21 udeležencev) Starejše pionirke: 1. mesto — Atletska sekcija ŠSD Pionir (Kovač Meta, ŠtimecTatjana, Rojc Betka), čas 40,38 2. mesto — 6. d razred — (Frank N.. Legvar S.. Rus P.), čas 42,12 3. mesto — OO ZSMS Šalka vas (Letnar B., Horvat S.. Letnar R.), čas 45,41 Sodelovalo 11 ekip (33 udeleženk) Mladinci: 1. mesto: Atletski klub Kočevje (Gorenčič Brane, Papež Srečko. Adamič Aljoša), čas: 1:01,38 Sodelovala 1 ekipa (3 udeleženci) Mladinke: pohoda se ni udeležila nobena ekipa. Člani: 1. mesto — Smučarski klub Kočevje (Stijepič Dorde, Devjak Tomaž, Devjak Rado), čas: 1:01,00 2. mesto — Garnizon Ribnica (Kšela L, Škovrc I., Terze Z.), čas: 1:05,03 3. mesto — Garnizon Ribnica (Horvat D., Trstenjak L, Šema S.), čas: 1:05,5 Sodelovalo 5 ekip (15 udeležencev) Članice: 1. mesto — Odbojkarski klub Kočevje (Hočevar Katja, Hočevar Milka, Puš Suzana), čas: 49,29 Sodelovala 1 ekipa (3 udeleženke) Veterani: 1. mesto — Zdravstveni dom (Semler Janez, Debeljak Janez, Preložnik Slavko), čas: 52,24 (na sliki) 2. mesto — Kočevski tisk (Leskovšek S., Corl D., Koruzar M.), čas: 54,55 Sodelovali 2 ekipi (6 udeležencev) Veteranke: — na pohodu ni sodelovala nobena ekipa. Člani posamično: 1. mesto: — Pust Evin, čas: 52,30 Sodeloval I udeleženec Članice posamično: 1. mesto — Mihelič Suzana, 43,07 2. mesto — Dekleva Mateja, 45,03 3. mesto — Pretnar Marjana, 46,01 Sodelovale 3 udeleženke. Prvo plasirane ekipe so prejele pokale, prve tri ekipe in vsak član ekipe so prejeli diplome. Diplome so prejeli tudi vsi trije v posamičnih konkurencah, vsi udeleženci pa so prejeli samolepilno nalepko »Pohod po poteh prijateljstva 85«. Arko Cveto TEST TEKA — HOJE DOLŽINA POTI (V METRIH) PRETEČENE / PREHOJENE V 12 MINUTAH Kategorija telesne pripravljenosti Starostna kategorija (leta) 13-19 20-29 30- 40- 50- 60 in več I. Zelo slaba moški 2080 1952 1888 1824 1648 ženske 1600 1536 1504 1308 1344 II. Slaba moški 2080 - 2191 1776 - 2096 1880 - 2080 1824 - 1984 1648- 1856 1392 ženske 1600 - 1880 1536 - 1776 1520 - 1680 1408 - 1568 1344- 1488 1248 III. Povprečna moški 2208 - 2496 2112 - 2384 2096 - 2320 2000 - 2224 1872- 2080 1648 ženske 1904 - 2064 1792 -1952 1696 - 1880 1584 - 1776 1504- 1680 1392 IV. Dobra moški 2512 - 2752 2400 - 2624 2336 - 2496 2240 - 2448 2096- 2304 1936 ženske 2080 - 2288 1968 - 2144 1904 - 2064 1792 - 1984 1696- 1888 1584 V. Odlična moški 2768 - 2976 2640 - 2816 2512 - 2704 2464 - 2640 2320- 2528- 2480 ženske 2304 - 2416 2160 - 2320 2080 - 2224 2000 - 2144 1904- 2080 1760 VI. Izredna moški 2992 2832 ženske 2432 2336 pomeni »manj od« pomeni »več od« Najlaže ta test izvedete na stadionu, kjer meri atletska steza (1 krog) točno 400 m. Q. Q. > Zanimivosti v besedi in sliki Naše orožje med NOB in danes Nepoznani avtor pričujoče slike je na hrbtni strani napisal: 12. 9. 1943, Kočevje — naši tanki v mestu. Posnetek je bil napravljen v Kočevju na prostoru pred današnjim hotelom Pugled. V ozadju je zgradba gostilne Harde, ki jo je po odhodu kočevskih Nemcev 1941/42 prevzela in preuredila Poje Marija, desno grad in skrajno desno zgradba, ki je bila po vojni obnovljena in v kateri je danes trgovina Obutev. Partizanske enote so imele v oborožitvi vse vrste orožja, ki so ga v neižprosnih bojih in krvavih obračunih zaplenile okupacijskim enotam in ostalim sovražnim formacijam različnih barv. Iz majhnih enot je zrasla prekaljena v borbah, v armado, ki je bila po številu oboroženih vojakov leta 1945 četrta v zavezniškem taboru. V četrtek, 9. maja 1985 je bila ob 40-obletnici zmage nad fašizmom in osvoboditve Jugoslavije vojaška parada. Nastopilo je deset ešalonov in eskadri-la helikopterjev zvezne UJV. Parada je bila formirana tako, da je zaokroženo prikazana borbena pripravljenost s posebnim poudarkom, da je večina vojaške tehnike plod lastnega znanja in domače izdelave. Na paradi smo poleg ostalega videli tudi NAŠE tanke jugoslovanske proizvodnje To lahko prav tako s ponosom zapišemo, kot je neznani reporter zapisal leta 1943. Vladimir Gašparac Gremo v kino SPORED FILMSKIH PREDSTAV ZA MESEC JUNIJ 1985 1. 2. GANDHI angleška zgodovinska drama FM 3. 4. EROTIČNA KOMEDIJA LETNE NOČI ameriška komedija 5. DIH slovenska drama FG 6. 7. MEČ Hong Kong pustolovski (sabljanje) 7. 8. KALIGULA am. it. zgodovinski erotični NK 8. 9. KAČA V ORLOVI SENCI Hong Kong karate 10. 11. KJE SE BOMO LJUBILI nemška komedija 12. LOLA nemška drama FG 13. 14. NOČNI UBIJALEC nemški triler 15. 16. LEGENDA O ZELENEM VITEZU angleški zgodovinski 17. 18. DEKLE Z REGRATOVIM CVETOM nemška ljubezenska drama 19. NAVADNI LJUDJE ameriška drama FG 20. 21. DVOJNA EKSPOZICIJA ameriška kriminalka 22. 23. TIHI BES ameriški akcijski 24. SPUK jugoslovanska komedija 25. 26. BOGOVI SO PADLI NA GLAVO ameriška komedija 27. 28. SAMO BOG ODPUŠČA italijanski vestern 29. 30. ČAROBNA PIŠČAL (ŠTRUMPFOVI) ameriška risanka 29. 30. PSIHO 2 ameriška psihološka grozljivka V aprilu je bilo na programu 20 filmov. 62 predstav je obiskalo 8.067 obiskovalcev (v povprečju 126 na predstavo). Najbolj je bil obiskan film FLASH DANCE z 959 obiskovalci, najslabše pa češki animirani ROBINZONOVE PUSTOLOVŠČINE s 87 obiskovalci. Obiskovalce obveščamo, da bomo od 1. julija do predvidoma 5. avgusta preurejali kinodvorano (urejali tla in nameščali nove stole), zato v tem času ne bo kinopredstav. Glasilo »Kočevske novice« občinske konference SZDL Kočevje ureja uredniški odbor v sestavi: Mirica Dimitrijevič — predsednica, Vlado Gašparac — odgovorni urednik, Rudi Muller — glavni urednik in člani Cveto Arko, Viktor Dragoš, Slavka Janša, Danica Kaplan, Jože Lindič, Valentin Mavrin, Milan Mlakar, Ive Stanič, Tanja Svetličič in Danilo Škulj. Uredništvo: 61330 Kočevje, Ljubljanska 7 — telefon (061) 851-061. Glasilo izhaja v nakladi 6.100 izvodov. Tisk: TISKARNA Novo mesto. Glasilo je oproščeno temeljnega prometnega davka po sklepu komiteja SRS za informiranje št. 421-1/72. ( I I 1 1 ( t I I t 8 s t ti n rt g S Spomeniki NOB na Kočevskem Spomenik žrtvam vojne v Osilnici Spomenik je bil odkrit 1966 leta na pobudo krajevne organizacije združenja borcev in krajevne organizacije SZDL Osilnice. Avtor spomenika in celotne zasnove je akademski kipar in do- mačin iz Osilnice prof. Stane Jarm. Kip predstavlja obupajočo mater z nedoraslimi otroki, ki s protestnimi kretnjami nemočno odganja nasilje, grozo vojne in ubijanja — veren odraz resničnih dogajanj med okupacijo na področju Osilnice. Spomenik stoji na kvadratnem postavku, na katerem so vklesana imena 184 žrtev, razporejenih po vaseh. Če primerjamo število žrtev s številom prebivalstva, pridemo do grozljivega podatka, da je izgubilo življenje 14,5% prebivalcev. V partizanske vrste je s področja Osilnice odšlo 159 mož, fantov in deklet ali 12,5% tedanjega prebivalstva. Tudi prve partizanske enote so se že v začetku aprila leta 1942 pojavile v teh krajih in navezale stike s hrvaškimi partizani. V teh krajih in navezale stike s hrvaškimi partizani. V teh krajih so italijanski fašisti na grozljiv način ubijali ljudi, otroke, ženske, starčke. V Papežih so poleti 1942 Pojeta Zonka živega pribili na križ, vTa-borski steni so zverinsko ubili pionirčka Vinka in Jakca, množično streljanje talcev na njivah pri Zamostu, umiranje na Rabu, Gonarsu in v nemških taboriščih. Vse to so početja fašističnega divjanja med okupacijo. Tu so nastale cele vasi samih vdov, odetih v črnino in žalost, pa vendar še sposobnih, da so v požganih domačijah dajale zavetje partizanskim ranjencem in vsestransko podpirale narodno osvobodilno borbo. V vlažnih kleteh požganih domačih, pikritih s koši, deskami, slamo in lubjem so matere-vdove živele s svojimi otroki, same brez pravih sredstev za življenje, pa vendar niso obupale nad- usodo. Še tako skromna sredstva, ki so jim ostala po opustošenju imetja, so delila s partizani in aktivisti, saj so v vsakem borcu videle svojega sina, hčerko, moža. Na spomeniku je vklesan verz Karla Destovnika-Kajuha: »Lepo je, veš mama, lepo je živeti, toda za kar sem umrl, bi hotel še enkrat umreti.« Besede, ki jih je slišalo toliko mater in med njimi tudi naša mati Osilniška. Nagradna križanka 6 i toot'd* CELIČNA PRA- SNOV zdra- vilna ČAST Ul* i.ih-E M. IME VELIKA OPICA sogla- snika httA ZA ritem polmez IčDOfl. NOT>i UNirolL- MO PALICA m ?tic. i IVINE ObU D«L kosaae SLOV. PiSATtu Gumica viiiNA 1ADHA- H1K J9TU4NA VMM NA VAST A JEDI lADlo med NOb KAZALKI OSW4I ZklMClA rone: mJLHLZj RADIJ ZAIMEK AVSTtuA UJOMlC ftNTON K1.EZ- Autrm- NlApA fcAj UUOtViT- s*«m>Š£iNA »bcibtec WAN tZU-NUL knotveue TtNOfi. JUG.ZNAK *4‘KOLA IMW. SVINEC hattida D* Ul amper Vi&KOr SKXLC- tX ■DCL SAMOGt ZMJCTO TO M.IZO- RiŠČe. 0TIO5,t£> VOZILO ANton AŠKERC ZkX-W. Tvjr i. ZvezA lepenka MCTEl STANC loiMAH KUA «b jamni POLPICDCL aJkxDJn tona ZAPET«! SP.TEW JtlNA STARI SLOGAN j ENOTA z9 Meceie vzhod urejen*: ttUMEl Žveplo TLCIfr. M NCTEi. Mover ziAto&L- ŽUPNIH. DEL ATtvNUL IM*:. WEOC- ČA-opis JETIJU VftEDNTKI 2>LACA NAMAZ. JUMStfA dve OJC&NI ml 36AAU, MN. Uvrc e. TK.JL ZAIMEK CUM OUteNi PTIC m koejtrvA DRAMA Izmed 89 prispelih rešitev nagradne križanke štev. 5 so bili izžrebani: — JOŽE KRAMAR, Turjaška A-ll, Kočevje — III. nagrada, portretno fotografiranje — Foto Mara Jelenovič, TZO, Kočevje; — AJDA CILENŠEK, Kidričeva 9, Kočevje — II. nagrada, enomesečnega brezplačna vstopnica za obisk kinopredstav — Kulturni center Kino Jadran Kočevje; — NATAŠA ČOLNAR, Trata 2/11, Kočevje — I. nagrada, izolacijska zaščita avtomobila »Avt-ozaščita« Janežič Alojz, Podgorska 51/a, Kočevje. Vodoravna rešitev križanke: Osvobodilna fronta, France Marolt, ragu, reke, Pl, okač, trans, NE, Elaz, akut, tlaka, Anakara, Ajd, SS, mokar, apel, hala, kamerad, ol, anis, bencin, račnik, rtine, AN, Iran, DZ, Matti Nykanen, Essen, smreka, Litva, are, Sn. Rešitev nagradne križanke 6 pošljite na naslov Uredništva v zaprti kuverti (s pripisom »nagradna križanka št. 6«) do 10. junija 1985, ko bo v prostorih OK SZDL Kočevje na Ljubljanski 7 izvedeno javno žrebanje. Za pravilno rešeno križanko bomo izžrebanim podelili 3 nagrade in sicer: I. nagrada — večerja za dve osebi — Gostilna Jelen Mozelj II. nagrada — izdelek Vezenine Bled TOZD Kočevje III. nagrada — knjiga OK ZSMS Kočevje