Leto II., Štev. 13.	V Celju, četrtek dne 9. februarja 1922.
PoStnlna plačana v gotovini.
Posamezna številka K 2 —.
Skriti nameni in tajni cilji v delovanju, to so lastnosti vseh meščanskih strank.
„Selo-.
CUVSIE.O ZEMEJORAJDNISKE STRANKE ZA SLOVENIJO.
Izhaja vsak
Stane celoletno . • •
„ pol leta .... za inozemstvo .... za Ameriko . . . . .
četrtek.
. . . 20 Din. (80 K)
. . . 10 Din. (40 K)
. . . 35 Dinara letno . . . 5 Dolarjev
Uredništvo in upravništvo lista: Celje, Razlagova ulica 11.
Gtavni urednik: Anton Novačan
Oglasi za vsak mm višine stolpca (64 mm) K 1*20 Hali oglasi do 30 mm stolpca (64 mm). . K1*-
Pri stalnih inseratih znaten popust.
Mihajlo Avramović:
Razmišljanja in primerjanja.
Ni še davno temu, ko se je rili* slilo in govorilo, da je zemljoradnik najneodvisnejši na svetu. To je bilo v časih še nerazvitega gospodarstva, ko poleg zemljoradnika ni bilo drugih poklicov razen malih rokodelcev, trgovcev in državnih uradnikov. Seveda se je v takih razmerah marsikomu zdelo, posebno državnim uradnikom, da je poljedelstvo najidealnejši poklic na zemlji. Zemljoradnik proizvaja kruha in mesa, ima torej vedno vsega, kar treba za hrano; zemljoradnik proizvaja volno, lan, konopljo, kože, ima torej vse, kar potrebuje za obleko in obutalo; končno zemljoradnik gradi sam sebi tudi hišo, ima torej lastno streho nad svojo glavo in mu ni treba, da bi se selil tz kraja v kraj, niti da bi se prestavljal iz. kvartirja v kvartir. Vas predstavlja torej nekaj najlepšega, najidealnejšega;
■v vasi ni čuti nikoli žalnega glasu; tam samo prepevajo, plešejo in se ‘ dobro imajo — kakor v raju.
Kako se je danes vse to spre-menilo in kako se danes v vaseh, po vaseh in zunaj vasi drugače misli in govori I Da vstanejo pisatelji in pesniki ' ki so nekoč opevali in v najlepših bafvah opisovali življenje na vasi, čisto gotovo bi pni danes drugače pisali j in peli. Res je, tudi danes poskušajo marsikje meščani, da bi vstvarili prepričanje, da je po vaseh polno de- • , narja, da se kmetič valja po bankovcih, da, se vse mnoge miljarde državnih in bančnih bankovcev skrivajo po vaseh, da so vasi in samo vasi profitirale od vojske in da še dandanes vasi in samo vasi imajo do-, biček od visokih cen.. Toda ti spretni ljudje,, ki vedo kaj delajo, si ne upajo svojih bajk tudi dokazati, in za noben . denar ne bi. dopustili, da bi se o tem , temeljito razpravljalo. Zakaj, oni dobro . vedo, da govorijo neresnico, toda.— kakor pravijo — noče jih nihče od
Šklafajzarija.
Svetovna vojna tudi deveti deželi ni prizanesla ter tudi tam prestavila državne mejnike in ustvarila nove dr- ' žave. Od teh držav je najbolj imenitna ona imenom Šklafajzarija, ki je nastala iz spojitve treh plemen. To je Jokavcev, Bogmejev in Kršenduševcev. Prvi so že pred ujedinjenjem imeli lastno državo, a drugi so bili sužnji oholih Paprikašev in tretji verni hlapci glupih Krofelnov. Svetovna vojna je razbila državo Paprikašev in Krofelnov ter tako oslobodila navedeni dve plemeni, ki sedaj z isto navdušenostjo silita narazen, kakor po vojni skupaj.
Silno bogata dežela, kakor se to za deveto deželo spodobi.
Politično življenje je pestro in nad vse zanimivo. Glavno je stranka, potem dolgo nič ne pride; h koncu Mogoče država. Vsako pleme ima seveda stranke po svojem okusu. Kršen-
stiani kmetov pobijati, a dotlej bodo kvarili sledove davčnim oblastvom, kar so že česio storili. Toda ravno med njimi, zunaj vasi, se nahajajo skrivališča tistega ogromnega denarja, ki prihaja v javnost; tam so kapitali, ki vsak dan z novimi dobički kujejo še večja bogastva; tam so bogati rudniki, katere je treba obdačiti, a ne uboge vasi, ki so jih vojske, smrt in oderuški roparji pognali v obup kakor svoje dni rimske sužnje, ki so znali sicer kot rimski vojaki osvojiti ves svet, toda samopašnosti svoje gospode , in svojih bogatašev ukrotiti niso mogli.
Nihče na vasi ni danes s svojim položajem zadovoljen. Tudi po mestih je velika večina nezadovoljnežev, ki protestirajo proti stanju, v katerem se nahajajo. Toda ti protesti so se čuli tudi pred vojno, niso torej nič novega, ker so množice po mestih že poprej spoznale^ svoj podrejeni položaj in pravočasno poiskale pot in način, da se branijo in rešijo; Nasprotno pa je nezadovoljstvo po vaseh nekaj novega, ker ni bilo nikoli tako splošno in tako silno, kakor je danes. Poprej je kmet instinktivno čutil svoj podrejeni položaj napram meščanom in uradnikom, danes pa je njegovo spoznanje močno, splošno in zavestno, in se ne zaustavlja samo pri teh dveh povzročiteljih njegovega nezadovoljstva. Odkod ta sprememba? Ali je to vpliv kakšne propagande, šole ali kakšne posebne akcije? Ne! To je sad vasi invaščanov, to je sad strašnih vojnih let in let po vojni. Zakaj, kako bi mogli drugače razumeti to veliko spremembo v množicah, ako ne po nenavadnih velikih in strašnih dogodkih, ki niso zadeli samo posamezne, marveč cele narode?
Izgleda, da je velika vojna prva povzročila to spremembo. V vojski ni bilo enakosti za vse državljane. Kmet je prenašal vsa bremena vojske, redko kateri izobraženec je trpel z njim; medtem so pa nekmetje in neizobražene!, po večini mestni trgovci in bogataši, bili daleč od vojnih strahot
duševci so silno pobožno pleme, vsled česar je klerikalna stranka relativno najjačja. Seveda ne manjka tudi Samo-stojnežev, katerinwpa štrene mešajo Zemljoradniki, ki združujejo vsa tri plemena. Pri ostalih plemenihso stranke različnih barv. Vse so pa razdeljene . med državotvorne in protidržavne, da se bolj koljejo med seboj. Prvi sta le dve in to radikalna in demokratska stranka; Samostojneži pa le tedaj, kadar je tema dvema treba prikimovati. Ostale stranke so pa več ali manj protidržavne, ker zahtevajo za svoja plemena razne samouprave. Državotvorni sta si sicer kakor pes in mačka, veže njiju pa skupnost programa v teh le točkah; trma, centralizem, svoboda draginji, korupcija in korita.
Državni ustroj je visoko moderen. Ima političen parlament ter parlamentarno vlado, ki se rekrutira iz državotvornih strank. Poslancev je 410, ministrov 2 duc. in več, ravno tako državnih
in so v najhujšem slučaju gospodarili po magazinih in bolnicah, ali pa opravljali razne druge nepotrebne in lahke službe. Kmet-vojak pa je občutil razloček!! v ravnanju z njim na vseh frontah. V mračnih kavernah pod zemljo, v vlažnih in smrtonosnih strelskih jarkih je videl kmet poleg sebe samo kmeta. Ko je trebalo iti na sovražnika, je videl kmet poleg sebe zopet samo kmeta. Tisti ki so od blizu ali daleč ravnali z njim, se niso niti najmanj brigali za to nejednakost, ki je vladala v vojni, da, zdelo se je, da niti ne vidijo, da tudi kmet čuti, misli in se pritožuje. Nemarno so hodili po svojih vajenih potih, zakaj, po njihovem mnenju je kmet vstvarjen za težka in naporna dela, kakor je živina vstvarjena, da vleče in uboga.
To je bilo za njih nekaj čisto naravnega. Toda to površno'gledanje je postalo in bo postalo usodepolno za vse, ki so vajeni, poznati kmeta samo tedaj, kadar ga potrebujejo.
V ozadju velike vojne pa so se razvile zopet druge razmere, ki so budile v kmetu razmišljanje, da je on nekaj drugega v človeški družbi nego so ostali stanovi. Najprej so pokupovali od kmeta živino, vozove in drugo za vojsko. Za to mu niso nikoli plačali polno ceno, nasprotno, bili so [z njim povrhu še grobi in robati; tedaj se je kmet zarekel, da ne bp redil več živine in [sejal žita, razen kolikor je to njemu samemu potrebno. In ko je šel on sam na vojsko, so razni pre-kupci in oderuhi kupovali njegove pridelke po sramotnih oderuških cenah. No, največ pa je med vojno vplivalo na kmeta njegovo druženje s tujimi narodi in njegovo bivanje v tujih deželah. V drugih vojskah je videl kmet, da se zjvojaki boljše postopa. Marsikje je videl bolj urejeno in bogatejšo vas, čeprav je tudi tam razloček med mestom in vasjo. Te izkušnje so zapustile na kmetu neizbrisljive sledove. On o tem često na tihem premišljuje, pripoveduje rojakom in znancem in se bolno spominjasvoje vasiinsvojihmilih
tajnikov in podtajnikov. Poslanci so dveh vrst.^Jedni so voditelji, a drugi kozli. Da voditelji lažje mešetarijo in zapravljajo državno“jin narodno premoženje, postavijo kozle za ministre. Tem dajo lizati soli, voditelji pa vladajo, koritarji tonejo v izobilju, narod pa strada. Da pride vsak kozel lepo po redu do mastnih mest, se včasih zgrizejo in tedaj imajo tudi ;krizo. Končno se pobotajo in na ta mesta avanzirajo njih prijatelji. Bogmeji imajo skoro' vse poslance kar doma, kjer zborujejo za pečjo v koruznem parlamentu. Ostali dve plemeni pa jih po potrebi pošiljata tudi v politični parlament, odnosno voditelji priženejo svoje kozle. Tu se nevladni kozli zaletavajo s svojimi trdimi bučami v vladne, da se kar kreše. Komandirajo pa šklafajzerji, ki tvorijo državo v državi, ki pozna le podanike. Njihova država ima svojo himno, ki začenja takole:
in dragih. Jaz tukaj nalaščizpuščam neko drugo primerjanje, ki so ga vojna leta in razni stiki prebudili v našem kmetu. Pustimo to za drugo priložnost, ker je tako važno in pomembno, da je samo o njem potrebno pisati dva ali več takih člankov. Jaz hočem za sedaj pokazati samo neposredne vplive, ki jih je imela vojna.
Tako se je od raznih strani zbiralo in zbralo gradivo, ki je pripravilo in povzročilo spremembo, ki jo opažamo danes na kmetih. Nočem govoriti o mnogoštevilnih vzrokih iz teh zadnjih treh let, ko s kmetom in samo s kmetom postopajo drugače kakor z vsemi drugimi stanovi. V teku teh treh let je izvoz kmetskih pridelkov zdaj v večji, zdaj v manjši meri prepovedan. Zabrana izvoza ovira formiranje normalnih cen v. državi, one padajo napram inozemskim, in kmet ki mora po visokih inozemskih cenah kupovati vse svoje potrebščine, je primoran prodajati svoje pridelke po domačih nizkih cenah. Na miljarde in miljarde se ceni izguba kmetov samo v zadnjih treh letih. Miljarde dinarjev so ugrabljene zemljoradniku vsled slabih protikmetskih zakonov, a vtaknili so jih v žep strankarski prijatelji in banke, katerim je bilo tako omogočeno, da doma po ceni kupljene kmetske pridelke nemoteno izvažajo in jih v tujini po visokih cenah prodajajo. Tudi o tem je treba in se mora pisati, ker je greh, tako velik in strašen, da ne sme ostati nezabeležen in nekaznovan. Kakor se dandanes še pomni greh, ki so ga angleški velikaši v začetku sedemnajstega stoletja zagrešili proti angleškemu kmetu, tako ne bomo in ne moremo pozabiti greha, ki se dela že tri leta — zdaj več, zdaj manj — na jugoslovanskem seljaku.
Zelo važno je povdariti, kakor sem začel ta članek, da sprememba v kmetu, ki se danes tako jasno opaža, ni nastala niti kot posledica kakšne posebne propagande med kmeti, niti kot rezultat kakšne posebej pripravljene akcije zunaj vasi. Nasprotno!
„Radikal — demokrat piše manifest. Mrtvim svobodo, živim arest!“ Večino ministrov imajo Jokavci. Par jih odpade tudi na Kršenduševce, pa le takih, ki ne upajo govoriti v ministerskem svetu, ker bi sicer iz stolčkov zleteli. Del Kršenduševcev ni ujedinjen, ker je padel pod Indijo Komandijo. Njihov minister zbog tega ropa še kihnil ni. Pleme mu tega sploh ne zameri, očividno prepričano, da ga mora zgodovina postaviti na prvo mesto, ko bo pisala o narodih in plemenih, ki niso imeli pojma o narodovi časti.
Minist. predsednik je oni, ki poseduje par sto miljonov, ker je iz nič začel politično karijero. Poglavitna njegova naloga je, da zboli, kadar je kriza in da dela lepo po ukazu iz Pariza. Tega vpliv sega tudi v deveto deželo. Ostali ministri pa nimajo določenih delokrogov. Vsak pač seže tja, kakor naleti. Tako najemajo dr-
Sprememba je prišla iz kmeta samega. Pripravili so jo dogodki in činjenice, ki niso v moči posameznikov ali posameznih večjih ali manjših grup. A kot posledica so nastala razmišljanja in primerjanja v kmetu samem. Kmet sam je začel iskati izhoda iz svojega težkega položaja. Kmet je opazil, da so njegove telesne in gospodarske sile odločilne tudi danes, a vendar nima nikakšnega neposrednega vpliva na smer in delo današnjega društva. Nasprotno! Ta vpliv imajo oni, katerih telesne in gospodarske sile so ničeve proti kmetskim, in vendar se morajo njihovi volji ogromne mase kmetov ravnati in pokoriti! Odkod to nenaravno stanje in to nasprotje? Odtod, ker je kmet dosedaj le po drugih sodeloval v političnem življenju naše države, ali jasnejše povedano, ker ni politike vzel sam v svoje roke, temveč je svoje interese vedno zaupal drugim. Kam ga je to pripeljalo, vidi jasno danes kmet sam. In ker je prišel do tega spoznanja, mu ne bo težko najti izhoda iz dosedanjega tako nenaravnega položaja.
Izhod je že tu: To je Zveza Z em 1 j o r a d n i k o v, ki zbira in organizira vse sile vsega zemljoradništva v Jugoslaviji. Zavelikadela je potrebna tudi velika moč, a velikamoč se doseže samo v nedeljivi in složni organizaciji.
Kako ustanovimo „Vaški Svet"?
„Vaški svet" je temeljna organizacija, je jedro zemljoradniškega gibanja.
Kako ustanovimo „Vaški svet"?
Zbero se možje ene vasi ali iz cele občine, izvolijo sestanku predsednika, ki raztolmači glavne točke zemljoradniškega programa. Povdar-jati je vedno treba, da hoče Zemljo-radniška stranka združiti vse slovenske, hrvatske in srbske kmete in delavce In da je celodržavna organizacija, ki bo danes jutri tako močna, da bo prevzela vlada in zadovoljila vsem potrebam kmetov in delavcev.
Na to shod Zemljoradnikov izvoli odbor: Predsednika, tajnika, blagajnika in 4 — 6 — 8 — 10 odbornikov, kakor je pač število pristašev v dotičnem kraju. O tako ustanovljenem „Vaškem svetu" spišete zapisnik in ga pošljete uredništvu „Naša Vas" v Celje. Član naše stranke je lahko vsak kmet in delavec in duševni delavec, ki je na katerikoli način dokazal, da mu je blagor kmetov in delavcev pri srcu. Izključujte pa kmečke bahače, žganjarje, neznačajneže in
žavna posojila za investicijo železnic, Iste pa kratkomalo zmečejo kot redne izdatke. Koliko železnice nesejo, sploh nikdo ne ve, ker se obračun nikdar ne dela. Minister misli, da letno nosijo 50 miljard, a opozicija trdi, da toliko nosijo mesečno ter hoče vedeti, kam gre ves denar. Naroda pa takšen fir-bec sploh ne lomi. Finančni minister napravi proračun čez 100 miljard, pa istega na zahtevo zmanjša, za kolikor hočeš. Mož ni nikdar v zadregi. Valuta stoji na prvem mestu od spodaj. Papirnatega denarja imajo kot smeti. Zovejo ga dolarjem, ker so sumljivo podobni navadnim etiketam, vsled česar je ponarejanje naravnost vabHivo. Kadar je v prometu že dovolj falzi-fikatov, banka jednostavno vzame denar iz prometa, narod pa pije in r.e veseljači, namreč šklafajzarski. Minister zn socijalno smrt izdaja naredbe, zaznamovane z jetiko že pri rojstvu. Razveljavlja jih, kadar po njegovem
vaške oderuhe. V „Vaškem Svetu" naj ima posebno mladina častno mesto. Kdor zna dobro govoriti, tisti naj prevzame nalogo agitatorja in organizatorja v dotičnem kraju. Vero, Boga in duhovnike treba pustiti v miru.
Ker naša velika stranka obstoji že po celi državi, ni treba nikakoršne prijave oblastem.
„Vaški Svet" ima enkrat na mesec svojo sejo, na kateri se obravnavajo dnevni dogodki s stališča našega programa. Tudi obravnava o dogodkih v domačem kraju, o obnašanju in gibanju drugih strank, o uradnikih in sploh o vsem javnem življenju v področju dotičnega „Vaškega Sveta", O vsaki seji se spiše protokol in se vpošlje uredništvu „Naše Vasi" v Celje.
Vsak na novoustanovljeni „Vaški Svet" dobi od tajništva Z. Z. v Celju strankin program in članske izkaznice.
Vsak član „Vaškega Sveta" mora biti naročnik glavnega glasila naše stranke v Sloveniji „Naša Vas", ki izhaja vsak četrtek v Celju, Razlagova ulica 11.
V boj proti vsem kmečkim in delavskim škodljivcem, pijavkam in gosenicam na našem narodnem telesu.
Le z ustanovitvijo „Vaških Svetov" pridobita slovenski kmet in delavec veljavo svojim danes še zaničevanim žuljem.
Domača politika.
Položaj.
V vladi sta se spuntala turška ministra gg. Spaho in Karanehmedo-vič, toda g. Pašič je reč pomiril. V vladi bo večna kriza, ker je ta vlada sama po sebi stalna kriza. Kriza bo prenehala šele po novih volitvah, ki se jih današnja vlada boji ko hudič križa. In vendar ni drugega zdravila.
Shod demokratov v Središču:
Na Svečnico so imeli demokrati v Središču shod. G. minister na razpoloženju dr. Kukovec je imel bojeviti govor, v katerem je okrcal vse po vrsti. Posebno je osuval namestnika g. Hribarja in ga dolžil, da ne drži prisege, ki jo je položil na ustavo kot namestnik in dela na tihem za zedinjeno Slovenijo. Samostejneže je imenoval „samostojno mrtvilo" in jih je obdolžil, da so za vsako delo nesposobni, v boju proti klerikalcem. Nazadnje je g. Kukovec povabil vse „narodne in napredne elemente" v skupen boj proti — klerikalcem.
Mi pa vprašamo: Kaj je to „narodno in napredno" danes, ko uradniki ne morejo pošteno nasititi svojih familij, kaj še le da bi jih oble ki i, ko
prevdarku že dovolj škode naredijo. Sicer pa ta minister posega v delokroge vseh ministrov ter pomaga rušiti, česar še oni ne zmorejo. Mini-sterstvo za trgovino vodi pravzaprav poljedelski minister. On izvaža vse, samo koritarjev ne. Justični minister pa noč in dan grunta, kako bi boljše zakone odpravil, ne da bi jih bilo treba nadomestiti z novimi. Čisla le zastarele zakone, ki le to povedo, česar napredni svet več ne rabi. Minister pošte mirno spi, ker ve, da je le natolcevanje, če se spravi kakšnega njegovega ravnatelja v zvezo z zgi-nulimi miljoni. Drugi ministri pa nimajo pravega posla. V svoje urade pa vsak minister stlači vse sorodnike do zadnjega kolena, dokler še pač po sorodstvu smrdi. Posel teh obstoja v lem, da o priliki pridejo po svojo plačo. Sami si zvišajo plačo, kadar se njim zljubi, pušijo najfinejši duhan, narod pa listje, pristen duhan pa hodi
se kmet in obrtnik šibita pod ogromnimi davki, ko delavci stradajo, a v ječah še vzdihujejo „politični zločinci" pod volovskimi žilami žanri ar j e v, kakor čitamo v poročilih o procesu proti komunistom v Beogradu? Kaj je to „narodno in napredno" danes, ko se žene bogatinov dajo masirati vsak dan po plačanih maserkah, da ne bi postale preveč debele, med tem pa siromak nima košček platna za perilo? Saj smo vsi narodni in napredni, toda s tem geslom ne bomo pokrili krivic radikalno - demokratskega - samostojno turškega režima in vseh napak, ki so se zgodili nad ljudstvom ravno pod današnjo vlado, v kateri je sedel dokaj časa tudi g. minister Kukovec.
Mi zemljoradniki pojdemo svojo pot, v trdni veri, da bo tudi slovenski kmet odprl enkrat oči in se zedinil kot stan v eno močno zemljo-radniško stranko.
Kaj je to g. Urek?
G. minister n. r. Kukovec je v svojem govoru v Središču dejal med drugim (po celjski „Novi Dobi" z dne 7. februarja 1922) doslovno tudi to le:
„Poslanec Urek je k večjemu
podjeten.........v tem, da javno
taji, da so žrtvovali naprednjaki stotisoče za kmečko organizacijo."
Radovedni smo, ali bo g. Urek tožil tudi ministra n. r. g. Kukovca 1 Na noge, hitro k sodniji samostojna žlahta 1
Proces proti komunistom v Beogradu. >
Od 25. januarja se vrši v Beogradu proces proti komunistom zaradi Stejičevega atentata na kralja Ateksandra. Iz izjav obtožencev kakor tudi prič je razvidno, kako grozna mučenja se pretrpeli v ječah komunisti. Pretepali so jih z bikovkamb žgali jih po licu z gorečimi cigaretami, nekatere zapirali v dimnik itd. Ko človek prebira ta poročila, se mu ježijo lasje na glavi.
Kakor poročajo, je ministrstvo pravde odredilo preiskavo in bodo krivci strogo kaznovani* O izidu procesa proti komunistom bomo še poročali.	i
Dr. Kukovec pokrajinski namestnik za Slovenijo?
Iz povsem zanesljivega vira v Beogradu izvemo, da bo v najkrajšem času imenovan za pokrajinskega namestnika v Sloveniji g. dr. Kukovec, sedanji namestnik g. Ivan Hribar pa pojde za poslanika naše države na Reko. V tem služaju bo položil g.
za narod nepreračunljiva pota^ kakor ostalo državno premoženje. Če kak minister zboli, pišejo vsak dan časniki o poteku bolezni, kakor v Evropi o papežu in angleškem kralju. To so polbogovi, ki zahtevajo osebni kult Če se nesreča zgodi, da kateri umrje, ga pokopljejo na državne stroške v veliko veselje koritarjev, da je zopet mesto prazno.
Na zunaj imajo tudi poslaništva, ki imajo posebne dohodke, za kar imajo diplomatske kovčeke. To so od države plačani mešetarji za svoj žep, katerih glavna skrb obstoji v tem, da kredit države neprestano pada.
Na znotraj imajo Bogmeji in Kr-šenduševci tudi svoje prezidente, ki so nekronani vladarji po milosti božji. Ti imajo poleg ministerske plače vsak svoj dvor za prirejanje dvornih balov. Kadar teh ni, se pije čaj po večerih brez slivovke. Seveda ne manjka tudi dvornih norcev, ki zabavajo visoko gospodo-
Kukovec svoj mandat, na njegovo mesto pa pride za poslanca gospod Rebek oziroma g. Iv. P r e k o r š e k.
Svetovna politika.
Novi papež Pij XI.
Papeževa volitev je končana. Za papeža je bil izvoljen milanski kardinal Ahil Ratti, ki si je dal ime Pij XI. Novi papež je rojen 1.1857 v Desiju v milanski nadškofiji. Star je torej 65 let. Za kardinala je bil imenovan še le junija lanskega leta. Novi papež je takoj po izvolitvi podal občinstvu papežki blagoslov. Občinstvo ga je živahno pozdravljalo. Italijanske čete so papežu ob tej priliki izkazale vojaško čast. Kon-klavni maršal Kidži je izjavil, da je novi papež podelil svoj prvi blagoslov z balkona na Petrovem trgu s posebnim namenom, da veljaj ta blagoslov vsem narodom na svetu. Vsi narodi na svetu naj bi se pomirili in dosegel naj bi se trajen mir.
Novi papež je torej Italijan in iz tiste skupine kardinalov, ki so italijanski vladi prijazni.
Vsejedno: Habemus papam, daj Bog, da bi dobro vladal in sovraštvo s sveta preganjal.
Domače vesti.
Ali ste že plačali naročnino za „Našo Vas" ? Tisti, ki bi radi imeli naš list zastonj, naj to javijo uprav-ništvu, drugi, ki še niso poravnali naročnine, naj to store nemudoma, ker jim drugače s prihodnjo številko list ustavimo.
„Naša Vas" in pošta. Dognalo se je, da nekatere pošte same zavračajo naš list in da nekateri krajevni pismonoši, naščuvani od nasprotnih strank, hujskajo kmete proti našemu listu in naši siranki. Opozarjamo vse naše zaupnike in somišljenike, da vsak omenjeni slučaj javijo našemu tajništvu v Celje.
V Šmarjeti pri Celju je umrl posestnik g. Franc Kotnik v starosti 74. let. Pokojnik je bil splošno spoštovan in izobražen mož. Naj v miru počiva. Prizadeti rodbini naše iskreno sožalje.
Iz Gaberja pri Celju. Umrla je po kratki mučni bolezni v 71. letu svoje starosti gospa Frančiška Gumzej, mati Josipa Gumzeja, knjigoveškega mojstra v tiskarni A. Rode v Celju. Vsem, ki so tolažili ubogo starko v zadnjih urah in vsem udeležencem pogreba se sorodniki tem potom najiskrenejše zahvaljujejo.
Izročanje kmetij in valuta. Naši starejši kmetovalci ne znajo precenjati svojih posestev po sedanji valuti, ka-
Narod sam pa misli, če sploh kaj misli, da mora tako biti, zmerja čez šklafajzerje in ne vidi, da ga vedejo v pogubo. Sklafajzar veruje le v zlatega teleta, vse se pa pogreza v neko neznano močvirje, menda za to, da bo narod tem bolj očiščen vstal. On gladuje pri splošni draginji, a šklaf-ajzarji se mastijo. Tolaži se narod, da bode še slabše. Ko mu bodo odirali kožo za ustrojevanje usnja šklafajzar* skim milostljivam in priležnicam, bode mogoče narod spregovoril. Če ne, bodo ti brezkožniki prešerni frakarji, a šklafajzerji nenasitni bogovi, ki se bodo med seboj odirali in goljufali, dokler na celi črti ne zmagajo ober-šklafajzerji. Ti bodo v povzdigo valute izvozili brezkožnike, iz šklafajzer-jev pa vznikne nov čili narod, ki bo potem molzna krava. Mogoče bo potem bolje v deveti deželi?! Hvala Bogu, da smo v Jugoslaviji!
Popotnik.
dar Jih izročajo potomcem. Pri tem napravi navadno naslednik krasno kupčijo, dočim so ostali otroci močno prikrajšani. Zgodilo se je v mariborski okolici, da je izročil kmet posestvo sinu proti izplačilu 150.000 kron ostalim sinom in hčeram, tako, da bi dobil vsak po 24.000 kron. Očetu se je zdela ta vsota velikanska v primeri s prejšnjimi dedščinami. Sin-naslednik pa je najel drvarje ter dal posekati neznaten del gozda, a za les je dobil čez 450.000 kron. Vse drugo mu je podarjeno. Potrebno bi bilo, da se sodnija pobriga za pravično razdelitev dedščin.
Obesila se je v Celju 75. letna starka Katarina Kolarič. Vzrok samo-anora ni znan.
Za civilne vojne invalide. Ministrstvo za socijalno politiko izdeluje pravilnik, po katerem bodo posebne komisije pregledale tudi take -osebe, ki so postale invalidi vsled sovražnikovih činov (teportacije, na-silstva itd.), ki so postali invalidi vsled konfinacije ali internacije in ki so ponesrečili vsled sovražnih bomb, torpediranja, eksplozije itd. Prvi dve kategoriji civilnih invalidov dobe isto pokojnino z dvakratnimi dokladami, kakor vojni invalidi, dočim dobi zandja kategorija le enkratno doklado.
Nagrade za ubite volkove. Pokrajinska uprava za Slovenijo izplačuje za vsakega ujetega ali ubitega doraslega volka 1500 kron, za mladiče Iz gnezda pa po 300 kron nagrade. 'Za volka, ujetega ali ubitega med ^gonjo se plača le 1000 kron. Vsakega ujetega volka je ubiti, ubitemu pa pri županstvu iztekniti jezik. Da je bil volk res ujet ali ubit v območju po-pokrajinske uprave za Slovenijo, mora potrditi županstvo na pristojno poli-lično oblast.
„Slovenski Narod" in pokrajinski oblasti. Pred božičem preteklega leta je agitiral ta list v vsaki osvoji številki, naj bi se njegovi naročniki izjavili, ali so za eno ali dve pokrajinski oblasti v Sloveniji. Zagotavljal je, da bo odgovore objavil, ker še tega do danes ni storil, nas vprašuje radovedni naš pristaš, ali se »Slov. Narod" brije norce iz svojih naročnikov, ali pa je pozabil objaviti odgovore?
Radičev „Slobodni Dom". Z -dne 30. jan. omenja „Našo Vas" in ji očita srbskega svetnika sv. Trifuna, češ, da so ga srbski zemljoradnik! proglasili za patrona vseh kmetov v Jugoslaviji, torej srbskega svetnika ludi za patrona katoliških kmetov in muslimanskih kmetov v Jugoslaviji. Mi Slovenci svetnika sv. Trifuna ne poznamo, saj imamo svojih svetnikov toliko, da tudi najpobožnejši Slovenec ne pozna vseh — brez koledarja. Če Jročejo imeti Srbi sv. Trifuna, bodi jim, naj ga imajo. Mi Slovenci in Hrvati si lahko izberemo sv. Jurja, če nam je že kak svetnik potreben. Puhtimo vsakemu svoje in tudi svetnike. ^Slovenski zemljoradnik! pa pričakujemo, da bo veliki organizator hrvatskih Seljakov, g. Stjepan Radič, prej 8to slej prožil svojo močno desnico srbskim zemljoradnikom, svojo levico <(ki je bliže srcu) pa nam slovenskim zemljoradnikom, da bomo tako v slogi 3n z združenimi močmi rešili trpine vseh ■treh plemen in z ljubeznijo dočakala 5e četrtega, Bolgara. In v taki močni pravi Jugoslaviji bomo lomili skupno velikonočni kolač pravega jugoslovanskega vstajenja. To je veliki cilj »Naše Vasi", ki ga zasledujemo s čistim srcem in mladostnim navdušenjem. Kaj se ne spominja več S* Radič svojega lepega govora, ki je imel z balkona hrvatskega Sa-
bora po prevratu leta 1918? „Mi vemo, je dejal, da se vsaka naša narodna povest, ki se začne: Bili so trije bratje . . . dobro konča!" Starejši bratje pa mlajšega vedno za ušesa potegnejo . . . Toda narodna povest pravi, da je najmlajši brat, če sta ga srednji in starejši še tako za ušesa vlekla in ga imela za bedaka, vendar prvi našel zakleto kraljičino, pardon, republičico.
Vse zaupnike prosimo, da izvolijo enkrat na teden poročati „Naši Vasi" o stanju našega pokreta v njihovem okolišu.
Dopisi.
S Pohorja, Vsem ki dobro mislijo in ž e 1 i j o 1 Mi Slovenci smo pač rod godrnjanja. Godrnjamo in godrnjamo, a da bi si kako pomagali, pride malo komu na um. Vse godrnja čez državo, ker so slabi časi, ker draginja raste ko spomladi trava, a ko bi kdo pametno ukrenil in rekel, bratje, kdo pa je država in kdo je kriv draginje, se mu bo vse smejalo. Hočem vam odkrito pa resnično povedati, da država smo prav mi sami, mi ki trpimo in godrnjamo, ker smo pri zadnjih volitvah tako napačno izvolili, ne po lastni krivdi ampak po naši nevednosti, ker smo mislili, da se bodo ti kandidatje svojega programa držali, ki so se nam ponujali in katere smo volili. Posebno mi mali posestniki in delavci smo bili najbolj fino nafarbani. Ali pa smo si mogli takrat pomagati, je drugo vprašanje. Reči moramo, da si pomagati nismo znali in mogli, ker nismo imeli prave stranke, ki bi zastopala res malega kmetiča in delavca. Spoznali smo šele zdaj, da je zelo potrebno, da tudi mi Slovenci, po zgledu bratov Hrvatov in Srbov napravimo zvezo vseh kmetičev in delavcev, ki bo neustrašeno delala za dobrobit malega. Ko bi takrat že trezno mislili, he bi nas Samostojneži vlovili v svoje mreže in nas ne bi mogli prodajati demokratom.
Zdaj smo šele spoznali, da je Samostojnež kmetski bahač ali oderuh, ki se veže v Beogradu z vsemi kapitalisti in celo s turškimi velikaši, da nas skupno za nos vodijo.
Spoznali smo, da klerikalci niso nič boljši. Oni se ne družijo s kmetskimi zastopniki iz Hrvatske in Srbije, ampak čakajo, da pridejo na vrsto h koritom, korist trpina pa jim je postranska stvar. Njihove obljube so le plačilo na onem svetu, do smrti pa bodi lepo pokoren vamplnom, da te ne vzame vrag. Gotovo je, da če bi celo Slovenijo zastopali samo klerikalci, bi draginja za vinar ne ponehala, pač pa bi se mogoče zbiralo za nove zvonove, orgije in zidanja novih mežnarij ter farških hlevov; da bi pa oni svoje nepotrebno zemljišče, ki ga sami nikoli ne obdelujejo, dali v last, prepotrebnim zemljoradnikom, jim daleč na misel ne pride.
Naša moč je v delu, le z delom se živimo, zato za nas je čas, da vladal kmet bo vas.
Le kdo oralo, plug pozna Se naj mu vlado v roke da, Komu pa kmet mar ka ni.
On zastopnik kmetski ni. Združimo se vsi složno, naj si bo Slovenec, Hrvat ali Srb ali katere koli narodnosti, v eno močno zemljo-radniško stranko, ki je celodržavna in mora postati tako močna, da bo strla vse meščanske stranke cele Jugoslavije in bo zavladala pravično. Tedaj bomo zaklicali, živela naša svobodna kmetska Jugoslavija, prosta vseh krščenih in nekrščenih judov.
Ta čas pride gotovo, prej ko si nasprotniki mislijo, to nam jamčita
zemljoradniška Srbska in Hrvatska Radičeva seljačka stranka.
Ti pa, Slovenec, ne drži križem rok, delaj, ker dolgo si spal, da ti ne bo prezgodaj žal, ter sledi Hrvatu in Srbu. Živela naša celodržavna kmetsko delavska zemljoradniška stranka 1 Pohorski sotrpin.
Gospodarstvo.
Snažimo sadno drevje,
Naša ožja domovina Slovenija je kakor nalašč ustvarjena za prekoristno panogo kmetijstva, to je sadjerejo. Rajsko je naše podnebje za vzgojo finega in navadnega sadja. Koliko mi-Ijonov narodnega premoženja splava vsako leto po vodi vsled nevednega ravnanja s sadnim drevjem in slednjič tudi vsled napačnega spravljanja samega sadja. Srce boli človeka, ki opazuje na kmetih, kako propada sadno drevje. Večji del istega na kmetih ni videl žage ne noža, od motike sploh ne govorim, od dneva vsaditve, ozir. cepljenja.
Bil sem pred par tedni v neki vasi na Dolenjskem in vidim kako se lomijo in podirajo jabolčna in hruškova drevesa in o tem so se še posebno odlikovale češplje. Vprašam kmeta, ki je stal v bližini, zakaj ne oznaži drevja? Odgovor je bil: to delo opravljamo na pustni dan.
Vprašam drugega kmeta, a on mi odgovori: ta posel opravi pri nas — sneg.
Tako pri nas v — Sloveniji! Lice človeku zardi, ko sliši takšne odgovore. Če bi tovariši kmetje pomislili, da je ravno sadjereja najcenejša panoga v kmetijstvu in da se danes sadje mnogo lažje in razmeroma dražje proda, kakor vino, potem bi drugače sodili.
Koliko dela in truda zahtevajo dandanes vinogradi, sadno drevje je pa treba samo v redu držati, da se veje preveč gosto ne razrasejo, in primerno pognojiti, da dobijo korenine dovolj potrebne hrane za uspešen razvoj. Ako gnojimo sadnemu drevju imamo dvojno korist. Pognojimo drevju
in obenem travniku. Slovenski kmetje, bi morali iti v šolo tudi glede sadje-reje v napredne kmetijske države, kakor: na Češko, Švico, Ameriko. Imenovane države stojijo ravno zaradi kmetijski kulture na tako visoki stopnji.
Ako pomislimo, kako ogromne dohodke donaša lahko umna sadjereja, služi naj sledeči izgled: Leta 1890, je bilo na enem oralu nekega sadovnjaka na Češkem prodano sadje za 40.000 kron takratne veljave, kar bi znašalo danes 600.000 sedanje dinarske veljave. Takšne uspehe žanjejo sadjarji v naprednih državah. Kako je pa pri nas? Kmetje, negujte in poprimite se umnega sadjarstva.
Fran Grobovšek, Novomesto.
Zelo prijetno pri ribanju hrbta, rok, nog in celega telesa, kot kosme-itkum za negovanje kože, zob in ust deluje lekarnarja Fellera prijetno dišeči „Elsafluid". Mnogo je močnejši in boljši kakor francosko žganje in že 25 let priljubljen. 3 dvojnate steklenice ali 1 Specijalna steklenica skupaj z zamotom in poštnino za 48 K pošilja: Eugen V. Felier, Stu-bica donja, Elsa trg št. 318, Hrvatsko.
Previdni ljudje iščejo vedno pri kupovanju najbolj zanesljiv in zmožni vrelec. Popolno zaupanje zasluži svetovno znana eksportna tvrdka H. Suttner, Ljubljana št. 979 od ktere ure, uživajo svetovni glas, ker vsaka Suttnerjeva ura, tudi najcenejša ima zanesljivi dober stroj. Ta tvrdka ima veliko zalogo verižic, prstanov, raznih predmetov iz zlata in srebra in drugih koristnih potrebščin.
Širite list
„Naša Vas"
kože, obraza, vratu, rok, tako kakor tudi lepa rast las, se morejo samo skozi razumno nego lepote doseči. Tisočera pripoznanja so dospela od vseh dežel sveta za lekarnarja Fellera:
„ELSA" L1LIJNO MLEČNO MILO najbolje blago, najfinejše „milo lepote"; 4 kosi z zamotom in poštnino 98 kron.
„ELSA" OBRAZNA POMADA odstrani vsako ne-čistost kože, solnčne pege, zajedance, nabore itd„ naredi kožo mehko, rožnato-belo in čisto; 2 por-r	celanasta lončka z zamotom in poštnino 52 kron.
_„ELSA" TANOCHINA POMADA ZA RAST LAS krepi kožo glave, preprečuje izpadanje, lomljenje in cepanje las, zaprečuje prhut, prerano osivelost itd. 2 porcelanasta lončka z zamotom in poštnino 52 kron.
PRODAJALCI ako naročijo najmanj 12 kosov od enega predmeta dobijo popust v naravi.
24 K; najfinejši parfem po 40 in 50 K; Močna ▼oda za lase 58 K. Za le razne predmele se zamot in poštnina
posebej računa.	r 9~.fr
EUGEN V.FELLER, lekarnar, Stubica donja, Elsa trg št. 318, Hrvaško.
LEPOTA
VAŠA ŽELJA
imeti res dobro in zanesljivo uro, je izpolnjena, ako si preskrbite uro
iz znane urarske tvrdke
SUTTNER.
Prihranite si popravljanja in jezo.
Naifineiše ure
iz nikla, srebra, tula in zlata i. t. d. Naročne ure. Bogata izbirka verižic, prstanov, uhanov, naročnic, predmetov iz zlata, in srebra vsake vrste.	13_t
Zahtevajte cenik s slikami od:
Tvorniške tvrtke H. SUTTNER, Ljubljana, št 979
Po svetu.
V Draždanah na Nemškem je umrl slavni zdravnik Bilz v visoki starosti 80. let. Njegovo knjigo „Novo prirodno lečenje“ so izdali v 2 miljenih izvodov. Na Nemškem je bil Bilz najslavnejši zdravnik in ni menda družine, ki ne bi imela njegove knjige „Naturheilkunde“.
Indijanska morala. Ameriška vlada je izdala poročilo o indijskem plemenu Seminolov iz države Floridov. Vseh jih je samo še 450; v kolikor pa jih je malo po številu, v toliko so plemeniti. Seminolovci imajo svoj napisan zakon, nad katerim bedi poglavar. Njegovi sklepi so pravični in nepreklicni. Kdor je kaj zakrivil, sprejme sodbo poglavarja brez protesta, četudi je obsojen na smrt. Državne ameriške zakone Seminolovci strogo spoštujejo. Poročilo nadalje pravi, da menda ni na svetu
plemena, ki bi imelo čistejšo moralo nego ti Indijanci. Z ženami postopajo vljudno in žene imajo v družini glavno besedo. Otroke lepo vzgajajo in jih ne pretepajo. Zena ima svojo hišo, mož svojo in tudi otroci svojo, čim odrasejo.
Nova knjiga o življenju Jezusovem. V Florenci je izšla nova knjiga o življenju Jezusovem, ki jo je napisal Ivan Papini. Knjige so v preteklem letu razprodali 20.000 izvodov. Kritiki pišejo, da je to mojstersko delo in celo katoliški listi, ki so sprva knjigo odklanjali in pisatelja imenovali odpadnika od vere, zdaj stavijo pisatelja kot vzgled vsem modernim nevernikom. Pisatelj je po dolgih notranjih bojih našel v sebi kristjana in o tem napisal to svojo slavno knjigo. Pisal jo je na kmetih in je imel pri roki le evangelija.
Redki narodi. V kraju blizu Severnega Pola živijo ljudje, ki imajo
samo eno oko sredi čela; imenujejo se Arimasti. V teh istih krajih živi vrsta ljudi, ki so nenavadno hitri; stopalo na nogah imajo obrnjeno nazaj, a ne naprej, kakor drugi ljude. V Albaniji so ljudje, ki jim lasje osivijo v de-tinjstvu in ki po noči mnogo bolje vidijo nego po dnevi. A Sauromati, ki živijo tam daleč za Boristenom, se hranijo samo vsak tretji dan. Po indijskih planinah se najdejo ljudje, ki imajo pasjo glavo, ki lajajo in se hranijo s pticami in zverinami, katere lovijo goloroki in z usti. Na kraju ju-trovih dežel so čudni narodi, po imenu Monokoli, ki imajo samo eno nogo in nenavadno hitro skačejo ; drugi zopet nimajo glave, temveč imajo oči na ramah. V Indiji pa so ljudje, pokriti s perjem kakor ptice; ne hranijo se z nobeno hrano, temveč živijo edino od vonja cvetlic, ki ga vdihavajo. Ne mislite, da je to kakšna šala. Tako dobesedno in čisto resno piše gla-
soviti latinski pisatelj Gellius, ki je živel v drugem stoletju po Kristusu.
„ Sancta Piva di Polonia". Pokojni papež Benedikt XV. ni izgubil prisotnosti duha do zadnjega diha. Enemu n-egovih prednikov, papežu Piju II., slavnemu Pikolominiju. pa se je zgodil na smrtni postelji smešen slučaj. Ko je še bil kardinal Pikolomini,, živel je v Krakovu na Poljskem kot nuncij in je zelo rad imel poljsko-pivo. Kot papežu so mu Poljaki še pošiljali krakovsko pivo. Na smrtni postelji je papeža Pija II. silno že-jalo in neprestano je zahteval piva. Klical je: „Piva, piva di Polonia".. Kardinali, ki so v pobožni molitvi klečali okrog njegove postelje, so mislili da je to neki poljski svetnik* ki ga papež posebno čisla. Začeli so torej moliti: Sancta Piva di Polonia* ora pro nobisl

,Pri kmetu* ANTON FAZARINC
(preje Srimc) CELJE, Kralja Petra cesta.
Priporoča svojo bogato zalogo špecerijskega in kolonijain. blaga, semen in deželnih pridelkov.
Postrežba točno in solidna! Cene zmerne!
Kupuje vse vrste deželnih pridelkov.
15-12

Oglejte si 52-n manufakturno trgovino
J. KUDISZ
Celje-Gaberje št. 16,
nasproti vojašnici Kralja Aleksandra. Priporoča se vsem odjemalcem:
:: na drobno in debelo.
Dospela je velika množina inozemskega blaga po zelo nizkih cenah; na primer sukno za moške in ženske obleke, cefir, šifon in raznovrstno manufakturno blago.
Zajčja I in lisičja krzna
kakor vsa druga krzna in sirove kože kupuje po najvišjih cenah
MAKS STOSSL
trgovina z usnjem Celje.
Pri nakupovanju se sklicujte na oglase v „NAŠI VASI"
Širite list „NAŠA VAS“
Stefan Lokar
Gaber j e pri Celju 263
Kupuje in prodaje vsakovrstni
stavbeni in rezani les.
Franc Kramar, Celje
prej Priča & Kramar	26-3
priporoča svojo veliko zalogo galanterijskega blaga, Paternostrov, svetih podobic, slik, okraskov, različnih igrač, ter raznega ženskega in moškega perila.
Zaloga cigaretnega papirja in stročnic.
Samo v hiši št. 25!
M. Baumgurtner
CELJE >=< Gosposka ulica štev. 25 ^ CELJE
Velika zaloga vsakovrstnega novega pohištva domačega in tujega izdelka.
Divani, madraci, pernice, odeje, i.t. d.
PF* Kompletna oprema za novoporočence.
Cene zmerne.	17-9	Delo solidno.
FRANC SODIM
tovarna strešne in zidne opeke
LJUBEČNO pri CELJU>
::	poštni predal 73	::
Gostilna in veleposestvo Bukovžlak
15-12
Stavbeno in pohištveno mizarstvo
Franjo Vehovar, Celje.
'VI- '	,. -vi; Jf	,	1	.	t.v,	1	1
Prevzame vsakovrstna stavbena m pohištvena dela ter jih v najkrajšem času izgotovi. Velika zaloga vsakovrstnega pohištva. :: Delo solidno. :: Cene zmerne. ::	Za blago se garantira.
15-12
Franc Cater
posestniR in lesni trgovec v CELJU
se priporoča	is-«
za nakup in prodajo vsakovrstnega lesa.
TISKARNA A. RODE
Vizitke, poročna naznanila, zavitki, pisma, računi, bolele, vabila, lepaki, letaki, pošmrtnice, cirkularji, stroškovniki, trgovske karte, knjige v vseh velikostih, brošure, čašo-1 piši ter sploh vsa v tiskarsko stroko spadajoča dela v eni ali več barvah. ::: Izdelovanje štampiiij iz kavčuka.
LASTNA KNJIGOVEZNICA
izvršuje vsa v>vojo stroko spadajoča dela ceno in okusno.
CELJE, RAZLAGOVA ULICA 12.