Sirr. wi ¥ Trsta, v ponedeljek 14. julija 1919 letnik XL|V Izhaja vsak dan, udi ob nedeljah In praznikih, zjutraj. — Urednfltvo: ulica sv. F:a ič«ka AsHkega Stev. 20, I. nadstropje. — Dopisi na) se poftlfto uredništvu. — Nefrankirana pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Izdajatelj in odgovorni urednik Štefan Godina. — Ustnik konsofdj Usta Fdinosti — Tisk tiakarne Edinost — Naročnina znala na mesec L 3—, pot leti L 13 — in celo leto L 36—. — Telefon uredništva in uprave štev. 11-57. EDINOS Posamezne Številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo v širokosti ene kolone (72 mm). —- Oglasi trgovcev in obrtnikov Mm po 20 stot; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabila po 40 stot., oglasi denarnih zavodov mm po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L !'—. Oglase sprejema Inseratni oddelek Edinosti. Naročnina in reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata t Trstu, uL av. Frančiška As 2o se doprinaSale žrtve, da so zavezniki morrli staviti zahteve. Pogodbo je treba prese <:': v nje celoti. Krilikovati se more kakor vsako človeško delo, ali, ta pogodba daje Fr.- nciji moč, da pomnoži svojo razsežnost. G J naroda, od njegovih naporov na gospodarskem polja je odvisno, da se vzdrži na tisti višini, r.a katero ga je povzdignila njegova \ e! Jo. vnosi. Nulo je razpravljal o najvažnejših točkah r -dbe: o dotičnih mejah, o upravi Saarske Kotline, o vojaških klavzulah glede vojaške izpraznitve desnega in levega brega Rena, o jaias* enih pogodbah, dovoljenih Franciji in sprejetih od nje. Izjavil je, da je vzroka za zadovoljstvo na vseh odredbah, ki zagotavljajo varnost dežele. Kar se tiče vzpestav podajo pojasnila pristojni ministri. Slednjič je izjavil Ćl*mt*nceati, da mora francoska vlada podpirali 7,vezo na:odov, da jo mora uresničiti in da mora v Zvezi sami podpirati predloge, ki jih je stavil Leon Bourgeois. G]e?e odgovornosti je izjavil Clemenceau, da je to ena najznačilnejših strani pogodbe. V moralno zadoščenje je dejstvo, da se morajo od 'Jovorne osebe obtožiti in soditi. Je to v potrditev in opozori te v, da ententa ohrani svojo pozicijo. Ministrski predsednik je zaključil z izjavo, da mora vsakdo z naporom delati na to, da se Francija ojači zopet z zakonito evolucijo, ter da. bo stremela za napredkom adi brez vsakega imperialističnega duha. Reka svobodna država? RIM, 12. Posl. Berione pošilja nocoj *Gaz-zetti del Popolo dopis iz Pariza, v katerem pife, da je doznal, da se bo v pogajanjih za rešitev jadranskega vprašanja treba odreči Reke. Mesto 3a « pretvori v svobodno državo in bo imelo posebno avtonomno vladavino. Italija da dobi nekako pokroviteljstvo nad Zadrom, v ostalem bi Itaiija trpela v Dalmaciji izgube, tako da bi se le težko dal rešiti zanjo Šibenik. Gre pa za to, da bi se Italiji nadome .ti' «. izguba Šibenika z zagotovitvijo pomorskega oporišča Bol c Kotorske. V Mali Aziji bi pa Italija dobila izkoriščanje herak-lejskih premogovnike/. Usoda Reke preddcločena? RIM, 12. (»Era Nuova ) Tittonijevc izjave ao napravile vtlsk, da je usoda Reke, dasi-ravno podajanja še niso končann, preddclo-čer. i po stališču prejšnjega italijanskega odposlanstva. Ker je malo upr.nja, da bi se st" ar dala popraviti, ustvarja ta vtisk veliko poti tost, in splošno se poudarja, da je ntijno potrebno zedicjenje vseh Italijanov, mir v notranjosti dežele in solidarnost z odposlanstvom v Parizu, da se uveljavijo upravičene italijanske zahteve ali pa ugovori. Zaveznike ladje na RekL PARIZ, 12. Po vesteh iz krogov, ki se živeje zi nimajo za reške stvari, pridejo v kratkem na Reko amerikanske, angleške in francoske vojne ladje. Preiskovalna komisija. REKA, 12. (»Nazione ) Italijanski general, ki je član preiskovalne komisije, je prispel na Reko danes dopoldne. Popoldne sta prispela amc ikanski general Summerall in francoski general Naulin. Pričakujejo še angleškega generala Wattsa- V ponedeljek se prično raz- PODLISTEK OsnKdanja zgodbo. (6 Danska povest- — Prevedel M. C—o- Mesec dnij po svojem povratku, ko sera bil pri H-jevih povabljen na obed, sem si nabavil nukeliko gledališčnih vstopnic, da se razveselim domače dame in si morda ublažim muko, ki je bila v tem, da sem moral biti vedno v družbi tistih neznosnih žensk, ki so biie vedno v hiši. Ali v tej hiši je menda tiral svojo zlobno igro kak škrat, kajti ta dan je bil pravi dan nesreče. Dasi so vedeli, da bi morali zgodaj v gledališče, da dobimo dobro mesto, smo šli šele ob 5 uri k obedu, a kuharica in mačka ste se menda zakleli, kajti polovica jedi je bila zažgana, polovica pa ukradena, tako, da smo odšli od mize lačni v pravem pomenu besede. Le ca šo vina smo povžili. Ta prijetni obed je bil še osladen od okolnosti, da je bil g. H. slabe voi^e in da je prišel, kar ni bilo njegova na- prave. Italijanski general Di Robillant je odšel v Opatijo, amerikanski general biva na Reki, francoski pa je Šel, kakor je naravno, na Sušak. Reka z upravičeno radovednostjo pričakuje medzavezniškega odgovora na zadnje dogodke. Francoski glas o reških dogodkih. RIM, 12. Pariški »Temps* pravi glede dogodkov, ki so se dogodili 6. t. m. na Reki, da je francoske straže v oporišču napadla skupina oboroženih meščanov, katerim so se potem pridružili italijanski mornarji. Mir je vzpostavila italijanska policija, in 7. t. m. je bilo popolnoma mirno. PARIZ, 13. »Temps« se ponovno bavi z reškimi dogodki in poroča »na podlagi točnih vesti« naslednje o prvih reških dogodkih: »2. julija so se dogodili prvi nemiri, ki so imeli svoj vir v sporeku med tremi francoskimi vojaki in neko reško žensko, ki kakor se zdi, ni imel političnega značaja, katerega so pa prisotni ljudje tolmačili kot žalitev njihovih italofilskih čustev. Iz ilaii> Razprava o zunanjih in notranjih težavah v poslarskl zbornici. RIM, 12. Vadav Amfci je rekei z ozirom na •draginjo življenja: ali: bo znala Italija cene znižati pod one v drugih deželah in iraola gotovo bodočnosrt; aJi pa ne vspe in bo nje življenje ovirano od velikega izseljevanja v drugje dežele, kier žlviien e ni ta-ko drago, a .plačrta so boljša. Sciaioja je predložil dnevni red: zbornica po-aavija vlado, naj se takoj loti "priprave novih carinskih tariiov. Govornik je vprašal, ća-li smatra vlada, da je z odobritvijo versaillskega miru tudi v odnošajih i ItaJiio prenehata gospodarska blokada Nfetnčiie? Nagiaša, da ta; -mir s svojimi klavzulami gcs-podaiskega in trgovskega značaja ni ■usoden z Italijo. Obrazložil je težavni po-ložaj, ki so ga povzročile italijanski »trgovini pogodbe, ki lih je Francija ž-e sklenila z nekaterimi državami; a najhuje je, ca je Italiia na obrambi svojega proizvajanja in svojega deJa seda razoTOžena. Treba, je pa braniti to proizvajanje pred napadom tuše konkurence, ki se hoče razmahniti tembolj v tem trenutku, ko so nemške delavsko organizacije privolila v I! urno delo. da do vede jo nemško industrijo do prejšnjega procvata. Zahteva, naj vlada obraz-iaii svojo carinsko politiko, naj obiav* splošni ta^ ril z i^premembami, ki so more« ■umestne, ter nai odpre meje napram poprej »sovražnim -deželam. Za pozi vijan je proizvs/zmja je treba predvsem, da in-dirstrija -in , ki nalaga revizijo pegodeb, tičeS-h se d;t>av kovinske i ik. ustroje. ObžJthije, da so nekatere ž^-ezniške skupine, da bi se izogi»!e davku na vojni dobičLc, n-ašle ugodna sredstva za -to. Take manevre mora država razkriti pos>bno v it;n trenutku, ko se -pri pravi j a.i o nova davčna bre-nuti?. ki }ili bomo mogK nositi le tedaj, če dih bo hi airt-.ga .pravičnost. Cctaiani pr^Tomin-ja k neki pripombi prejSnjega revorni/a, da niso vsi ofic.Lj.elni socijalisti b'li protivni vojni. Noče pa zopet razpravljati o term, ali bi !>;!o bolje, da ni Italija vstopšia v vojno, ker če bi Nemčija bila zmagala, bi to bila nesreča za civilizacijo. Za delo me»i vojno bo v Reko, a to v najboljšem slučaju: če bi namreč vsa avstrijska in nemška trgovina Sla skozi Trst. Rtk» je ključ blagostanja Trsta. Ce postane Reka jugoslovanska ali pa samostojna država (kar je z gospodarskega stališča še slabše), se ves vpfcv na Jadran "prenese iz Trsta v Reko. Kdor poseduj« Št Perter na Krasu, obrne brez težav vso trgovino, namesto v Trst, v Reko. Železniška ;proga Trst—Št. Peter je dolga 67 km, a Št. Peter—Reka 62 km. 2e danes, ko Jugoslovani še ne posedujejo šentpetrsikega železniškega križišča, jemJroo Trstu vsako svobodo dihanja, ker imajo dve progi v svojih rokah. Z zasedbo Cedovca ogrož^o še zarinjo progo, tr-biško, ki veže Trst »z ozadjem. V hipu, ko bi št. Peter prišel v jugoslovanske roke, bi bit Trst obsojen, da prosi za «svc£rčxien promet še zadnKh prevozov, ki bi mu mc^li še priti iz nemških alpskih krajev. Češka, Moravska in Šlezrf-ja bi bile bržkone za vedno izgubljene. Govornik zaključuje. da nujno potrebno, da se v »zbornici razpravlja o tem vprašanju in da se pripravi režite v. ki bi -odgovarjala italijanskim koristim. Govori nato o notranji politiki in nagiaša, da W bilo nevarno, Če se seda«ieau gibanji* #topi nasproti s s>:-k>. Labriola priznava Orlanđu, da je znal privesti ltalLk> cd Kobarida do zmage, toda njegova Imperialistična politika Je bila zgrešena. Zgrešeno le tudi, če ubere Nitti isto pot, ker cilj Italije je bH boj proti pangermarrlzmu 5n uničenje avstroogrske-ga gospodstva na Jadranu. Ta cili bi se bil lahko dosegel, ne s tem, da se pobifcio zakoniti interesi drugih narodnosti, teatveč s tem, da bi se bil sklenil v primernem času žcH—f sporazum. Tega ni •storil OrlaiKio in tega ne dela niti Nittijevo ministrstvo, ker je pod vptivam imperijalističkih načel konservativnih strank. Radi tega le prišla L'aHta -pri zaveznikih v slab be t3o osebe. Samo vda-ia, je zaključil govornik, ki zastopa eno načelo, more rešiti državo; vlada, ki je vstala iz kompromisa, bo privedla državo do poloma. Se;a se je zakliučila ob 20.30. Turati izstopil Sx socij.'iloodemokratak* skupine. RIM, 22. Sestanek načelnikov zborničnih strankf ki ga je sklical Tittoni* da jim zaupno pojasni mednarodni položaj, je povzročil krizo v socijaldemokratski stranki. Povabljena sta bila na sestanek socijalnodemokratska voditelja Modigliani in Turati. Skupina« ki je bila nujno sklicana, da odloči o stvari, je sklenila, da je stvar ne zanima. Turati je bil nasprotnega mnenja, češ da bi to pomenjalo beg pred sovražnikom. Ker je stranka vztrajala na svojem stališču, je Turati izstopil iz socijalistične parlamentarne skupine. Sto3$ se vsemogoče, da bi ta odlični socijalnodemo-kratski voditelj odstopil od svojega sklepa. »Corriere della Serac pa piše, da vest o Turatijevem izstopu ne odgovarja resnici. Kakšna bo Nitti jeva večine? RIM, 13. Optimisti menijo, da bo večina, v zbornici, znašala 250 glasov, v zbornici znašala 250 glasov. Jašoilounrs'ia milit&nčna organizacije. V »Gazzetti di Venezia« čitamo: Zdi se, da bo nova vojaška organizacija vse jugoslovanske vojske, ki utegne postaviti v vojno stanje 25 do 30 divizij, služila obrambnim namenom. Poveljništvo četrte armade ima svoj sedež v vojnem pasu. Dne 28. majnika se je nahajalo v Celju, kamor se je menda preselilo definitivno. Vrši se nova porazvrstitev polkov, r^Znih divizij in v različne skupine. Ta ukrej se naslanja na razne razloge, tudi disciplinarne. Glede dotacije (založbe) topništva dravske divizije imamo naslednje informacije: a) Poveljništvo SHS v Ljubljani. Sestavlja se te dveh skupin s tremi baterijami, vsaka z dvema topoma, in iz avtonomnega oddelka gorskega topništva. Vsega skupaj 14 topov: dveh gorskih, dveh bojnih, 5 bojnih havbic, 5 težkih topov. — b) Topniško poveljništvo v Celju: ena baterija bojnih havbic, dve bateriji boj- marveč jih je smatrati kot jedila na ogled — brez življenja in hrane. Maja da nima talentov? — Saj peva — peleg drugega — kot sirena.* »Kot sirena, oče?« je posegla vmes Jette smejoč se. »Ali morejo cvetke peti? Tega Še nisem slišala.« »Tu imamo že zgled Jettine dobre vzgoje,« je vskliknil oče. »Ne bi ji smel reči v navzočnosti njenega zaročenca, ali kričeča nevednost, v kateri doraščajo naša mlada nadarjena dekleta (povest je bila pisana v letu 1828.), je brez primere. Ne morejo razumeti nobene pesnitve, nobena slike, uče se v šoli zemlje-pisja, zgodovine, jezikov in Bog ve česa vsega, ne poznajo pa ne neba, ne zemlje, ne biblije, ne mitologije (bajeslovja). Klepečejo francoski in nemški, a ne razumejo niti ene knjige v teh jezikih. Ali se spominjaš, kako si hvalila Jet-tino razumnost in dobro srce ob ganit ju, ki je je kazala na razstavi, ko si je ogledovala Thorvvaldsenovo lepo skupino, ki predstavlja Ganimeda in Jupiterjevega orla? Rekla je, da mora biti to mladi Napoleon. Neprijateljice so sodile istotako in vse skupaj so jokale od samega ganitja.« 2ena se ie razsrdila radi tega in je hotela nega topništva, dve gorski bateriji, vsaka s 4 topovi. Skupno 20 topov. — c) Topniško poveljništvo v Mariboru: ena bojna baterija s 4 topovi, 3 baterije bojnih havbic, ena baterija težkih havbic, vsaka z dvema topovoma. Skupno 18. Čisto srbske sestave je razun tega baterija, postavljena od polkov podonavske divizije, ki je prva srbska bojna baterija. Ima v vsem 8 topov. Dravska divizija razpolaga torej sedaj: s 14 gorskimi topovi, 14 bojnimi, 21 bojnimi havbicami in 7 težkimi havbicami. Skupno 56 topov. Ta dotacija topništva pa je le začasnega značaja. Določena je naslednja dotacija za dravsko divizijo in za ostali del vojske: 1. 1 dravska divizija bojnega topništva in 3 baterije, vsaka s 4 topovi; 2. 1 divizija bojnih havbic s tremi baterijami in s 4 topovi; 3. 1 polk gorskega topništva z dvema divizijama. Ta polk šteje 4 gorske baterije, vsaka s 4 topovi in 2 bateriji havbic, vsaka s 4 kosi. Skupno 16 topov in osem gorskih havbic; 4. 1 polk težke bojne artiljerije s štirimi baterijami, z dvema havbicama vsaka po osem kosov. Skupna dotacija dravske divizije bi obsegala v smislu novih odločeb: 12 bojnih topov, 12 bojnih havbic, 16 gorskih topov, 8 gorskih havbic in 8 težkih havbic. Reorganizacija vojske je začela 1. majnika. Vsled te reorganizacije je bila dravska divizija dotirana tudi od polka težkega topništva, ki se sedaj nahaja v Varaždinu. Potrja se tudi ustanovitev divizije na Tisi s sedežem v Sobo lici. V Banatu je ustanovljena narodna milica iz moštva od 25—45 let. Javljajo, da je v Banatu proglašen vojni zakon radi boljševiških ro-varjenj od strani madžarskih emisarjev. Tržaški list »L'Era nuova« od 30. junija 1919. je priobčil nastopno sliko o položaju v Idriji: Izgubljena sredi kotline, obraščene od jelk, hoj, brez, hrastov, oddaljena od železniških središč, je Idrija živela skozi stoletja tiho in turobno življenje fevdalnega mesteca, bogata na donosih rudnika« nesrečna vsled slabega in porušenega zdravja svojega prebivalstva. Potisnjena v ozko dolino, ki jo nadvladuje visoko gozdnato gorovje, ima poletja s pripe-kajočim solncem, a zime mrzle in hude vsled snežnih metežev. Vojna ji je prinesla živahno življenje zvezne poti. Na eni strani jo spaja železnica s Postojno, na drugi s Sv. Lucijo pri Tolminu. Prehajale so čete za četami, šle so tod proslule nemške divizije, ki so povzročile zlom naše fronte dne 24. oktobra 1917. Poplavljale so jo množice beguncev, premaganih v slavnem novembru 1918. Hladno je bilo prebivalstvo ob prehodu prvih, ker je bilo Nemcem nasprotno, ker so bili kruti roparji in prenesramni gostje tudi v prijateljski deželi. Preplašeno je bilo od beguncev iz minulega novembra, kajti gorsko pleme se le počasi prilagodja novemu življenju, a vrhu tega je videlo tedaj zrušitev oboževane dinastije. Iznenada naj bi se bilo izjavilo za novo jugoslovansko kraljestvo, a hkratu so se mu pojavile naše čete in naša vladavina. s Sprejelo pa je vse s tistim svojim ponižnim, prirojenim spoštovanjem, napram ustanovljenim oblastim. Da ni bilo raznih pozivov in groženj, prihajajočih od ljubljanskih duhovnikov (S tem svojim naglašacjem edino le duhovnika ovaja dopisnik tržaškega lista, kako malo pozna stvari in razmere, Če jih ne potajuje namenoma. Prip. ured.): mnogi, premnogi bi bili danes ponižni, mirni državljani naše države. Ali, poleg duhovščine je v Idriji še neki drug živelj, ki nam je neizprosno nasproten: to je naobraženi živelj. V Idriji je slovenska realka, na kateri so profesorji, seveda, vsi slovanski nacijonalisti; šolska mladina je raz-vneta od najživejše jugoslovanske ljubezni. Prvi uplivajo na drugo. Naša naloga je, da bolj nevedno prebivalstvo odtegnemo uplivu duhovščine in naobražencev. Naša naloga je, da dokažemo prebivalstvu, da imamo prostor, da imamo svobodo, da imamo strpljivost za vsa mnenja in za vse poštenjake in iskrene ljudi, tudi če ne govore italijanski! In te naloge se je lotilo v Idriji poveljništvo divizije naših vojakov. Znana so mi pisma, polna ganljive hvaležnosti, ki so jih pisali kmetje in delavci Častnikom, ki so se bili zavzeli zanje; čul sem tudi slovanske glasove graje ravno odgovoriti, a je prišlo v istem hipu žalostno sporočilo, da ni ničesar dobiti tudi v bližnji restavraciji, od koder so hoteli prinesti nadomestilo za izgubljeni obed. Hkrati so se tudi odprla vrata. Vstopil je listonoša, ki je z besedama »dober tek « — prava ironija ob teh okolnostih — izročil g. H. pismo. Ko je je ta prečital v naglici, se mu je z vedrilo lice. »Maja piše,« je rekel, »gotovo pride na spomlad.« Potem je vstal od mize in vsi smo sledili njegovemu vzgledu. Približal se je svoji ženi, ji rekel nekaj prijaznih besed kakor da se hoče opravičevati, poljubil Jette. Ker je bilo že preko gledališke ure, a ste dami hoteli tja, pridobila prostora, da ste videli še ostali del sva ju spremila tjakaj, kjer sva jima s težavt> igre. Jaz pa sem sledil njegovemu povabilu v neki restavrant, kjer sva zahtevala posebno sobo. Pri tej mali večerji je bil g. H. najljubezniveji gostitelj, vesel in dobre volje, kakor ga še nisem videl nikdar. Slednjič je naročil steklenico šampanjca in ko sva postala oba živahna in odkritosrčna, je rekel: »Še vedno se nisem opravičil radi pomanjkanja na uljudnosti, ki proti rogoviležem v Ljubljani, in soglasne hvale našim vojakom. Ti so razvili propagando, ki si je bolje ne moremo misliti. Prebivalci, raztreseni ob dolgi premimi črti, so začeli izpoznavati te vrle naše sinove: delavne, vljudne, pripravljene za pomoč in inteligentne. Na naših mejah in v najbolj oddaljenih krajih žive majhni oddelki v neprestanem po-dnevnem in ponočnem poizvedovanju ob dolgi črti, ki označa premirne meje. Tako so živeli, budni in vedno pazljivi tudi po zimi, sredi snega in po završku vojne, ko je domotožje po rodbini napravijalo to dolžnost še težjo in nestrpnost še hujšo. Poveljništvo v Idriji živi v starem fevdal-skem gradu. Je to sirov in masiven dom, brez okraskov, zgrajen po vzoru vseh vojašnic slo-vensko-koroško-štajerskih. Niže doli, ob bregu rečice, teče življenje, počasno skoro zaspano. Čipkarska šola, ki je bila v minulosti Eoli-kortcliko na glasu, je otvorjena zopet in sprejema deklice tega kraja. Rudnik izmenjava čete delavcev v počasnem in enoličnem ritmu. Pridobiva se in odvaža le malo srebra. Delo je oslabelo. V tem rudniku, skoro udobnem za obiskovalca in ličnem, odzvanjajo le tupatam udarci delavcev, ki jih je komaj 200. Izkopuje se iznova; ali izkopujejo zopet tudi materijal, nakopičen stoletja sem, tedaj neporaben vsled primitivnih sistemov izkopavanja. Idrijski rudnik je bil razkrit v letu 1497. od nekega gozdarja, ki je — položivši nekaj posod pod neki izvirek — našel na dnu živo srebro, ki ga je bila voda donesia. Nesel je srebro (ne da hi vedel, kaj je) k nekemu zlatarju; a čim je doznal, kako dragoceno je to, ni hotel pokazati čudesnega izvirka, izgubljenega tedaj sredi neobljudene goščave. Toda nekemu preprostemu vojaku imenom Kanci-janu Anderleinu se je posrečilo, da je odkupil tajnost ter je ustanovil družbo za izkoriščanje rudnika. Potem razpravlja dopisnik o sestavi, bistvu in vrednosti živega srebra, o geološkem postanku rudnika, o pripovedkah, ki so se razpletale o njem, o dohodku, ki ga daje danes, ter zaključuje: Za idrijski rudnik je danes doba zastajanja, in Slovani nižega ljudstva sodijo, da jim moremo mi dati zagotovljeno življenje. Otožno gledajo visoke in daljne dimnike delavnic, iz katerih komaj da se kadi, in gledajo z očesom priznavanja na stražo, ki stopa gori in doli pred vrati poveljništva. . Se eno bi pripomnili za danes, česar pa ne ugotovlja-mo samo radi Idrije, ampak tudi radi Italije in vseh krajev sveta: ali nič ne sluti dopisnik, v kaki luči — sovraštva do kulture in napredka se kaže, ko zahteva, naj se nevedna in neuka masa odtega vplivu naobražencev?! Ta naša apostrofa — kakor rečeno — nima nika-ke ostrine glede na sedanje dogodke, ampak napisali smo jo, ker nagiaša splošno pravilo, ki mora biti veljavno za vse dežele in narode, stremeče po — kulturi in napredku. Je-li kje v Italiji pameten človek, ki bi hotel n. pr. prebivalstvo v kakem kulturno zaostalem kraju južne Italije obdati s kitajskim zidom v obrambo pred — vplivom naobraženega sveta?! Ne ne: dopisnik tržaškega lista se ni proslavil. Ni pokazal le, da ima čudno oko, ampak tudi to, da ni v njem sodobnega duha, ne razumevanja za posledice, ki jih ta duh neizogibno ustvarja tudi v gorskih kotlinah. A ravno te mora poznati, kdor hoče pogoditi — pravo politiko. Domače vesti. Seja odbora političnega društva »Edinosti« so bo vršila danes, 14. t m., ob 4 popoldne v društveni sobi. ulica sv. Frančiška Asiškesa 20 I. — Prosim Kg. odbornike in namestnike, občinske svetovalce in člane zaupnike, da se se>e udeleže polnoštevilno. — Predsednik. Tržaška kmetijska družba v Trstu vabi k odbo-rovi seji, ki se bo vršila v torek, 15. t. m., ob 16 v društvenih prostorih ulica Fabio Filzi 10 I. Pevke In pevce zbora Glasbene Matice vabim na sestanek v torek, 15. t. m., ob 20 v prostorih Glasbene Matice. — Načelnik. Ljudski oder. Dijaška mladina priredi svoj 1U jrfasbeno-drainatični večer v četrtek, 17. julija, točno ob 21 v veliki dvorani »Narodnega doma« s sledečim sporedom: 1. Fran Gulič: »Misli v de- sem je zagrešil s tem, da Še nisem odgovoril na vaše pismo, s katerim ste naprosili roko moje hčere. Moja žena je hotela takoj odgovoriti in sam ne vem, kaj me je oviralo. Priznavam vam: čutim, da delam krivico temu otroku. Ljubezen do moje prve žene in hčere _ kajti v mladostni nepremišljenosti sem postal v drugič soprog in oče — je zakrivila, da sera bil glede vzgoje mlajše hčere brezbrižen in nemaren. Ali, narava in usoda ste bili bolji nego jaz. Jette je dobro dekle in na strani moža, kakršen ste vi, postane vrla žena _ nadejam se. — Odkar sem vas spoznal bliže, mi postajate vedno ljubši, čutim, da vas bom ljubil kot sina, in nadejam se, da ste poklicani, da popravite zopet mojo krivdo, i mi je v veliko tolažbo ob misli, da bo a Maja — ko mene odpokliče smrt — v . _„ brata in zaščitnika — drugo dete moje, zapuščeno od moža, ki ga je ljubila, od otroških let, in ki je radi tega izgubila očetovskega prijatelja, katerega je visoko cenila.« Pogladil se je z roko po čelu, pogledal na i, vstal in rekel: »Cas je, da greva po dami gledališče.« (Dalje.) vi Tudi imek vas uro, 1L OONU3I« Mer. 191. t irstu, te« 14. )ttls)a 1919. feniu« — ir.onoioz s spremljevaitjem klavirja ia £Osii; 2. Q. lpavec: »O mraku« — moški zbori 3. a) A. Seybo4d: Conccrtmo, b) F. Schubert: Se-rcmćji. c) V. Monti: Csr«da£. soiofrosli; 4. Sitno« Gregorčič: »Človeka tfkar« — dektamaci-ja. — OčiTiOT. — 5. Hayčn: Trio — tercet; 6. Kranew:t-4er: »Nace« — enodejanka, poslovenil M. Skrbin- : šek. Ker je čisti dobiček namenjen zgolj v kol« turne svThe, vabimo slavno občinstvo naj- vludneie, da se v obilnem številu udeleži tesa ve-čera hi s tem pokaže svejo blagohotno r.akionfe« nost do svojega dijaštva in njega vzvišenih na. menov. _ Sokrivec pri tatvini aretiran. Včeraj so aretirala nekega Marija Giirca, ker je sokriv ira tatvini v prosti taki. Pred kratkim so namreč tam ukradli tvrd ki Hairs in Coir.p. za 13.000 Kr Naga. Padel h z voza. Ernest Furkm, star 7 le, se je hcr.el peljati. Sjrfeeal je na neki voz, a je sodišče. Vstaja? V soboto se ie dokcnčaia razprava proti Faidigi .Lovru, Zor man u Antonu. Pavčiču Au^Pa^eu Francu, Deiakir Lovru, Delčku Josipu, Rebecu Jakobu Ciču Valentinu, O4oniču Anionu, Otoaou ■Ivanu, Bizjaku Pavlu, Morkerju Antonu, Zormami Jakobu. Zormanu Josi^m, Zalemu Jos^u, Francu Ivanu, Faidigi Jerneju in Rebecu Antonu, ki so obtoženi, da so se v Postojni pregrešili -proti tteJijan-skim zakonom, da se niso pokorili karabinjerske-nra ukani, da odšdejo iz Smenšeljeve «osUtoe, da so se .temu ukazu s sik? uprli in da so končno kričali proti Italiji in Italijanom. Obtoženci pripove<*učeio, caput Usijani.« Voj. obt: So li to kričali itelijanski aE sloven- ? ' Priča: hiekai italijanski, nekaj slovenski. Karabinjer Lbiaii izpove, da je samo izvršil povelje svojega predstojalo. Piofs.: So li bili obtoženci pijani? Priča: Da; bili so pijani. Pred?.: Kaj so iučaii v vas in kdo je najprej streli a!? Priča: Železo, drva, opeke in eruge reči- Mla-^n oi so izstrelili dva strela iz revolverja, a naio smo streljali mi. Krčmar — ts>žitofi. Ivan SmcTdeli, mož r.ep-rijednoga obraza, se si^. da bi govoril ittiijrnsld. Končno se to zdi samemu p-edsedniku rreneumno. Ta pokliče to4mača Du-žzv ^. po katerem -<.prašč krčmarja, naj mu prn, -in kako se je zgodilo. Leta pripo\'e;u e: »O'cU 21 ie pr >»a v močo gostilno družba mla-ccničev. ki so začeli piti in peti. Cez nekaj časa > rn nšsem hote! dati več pijače in sem jih pozval da odidejo. Tcda mladeniči h:o^ence, ki vstanejo, ter z akti-če: Ravno ti so bili; vsi Tazian Jakoba Zormana, ki je odšel tz «os-ti!ne ob 23, ko so karabinjerji ukazaK. Branitelj dr. W;lfan predlaga, naj se zsshši krčir.arioa Ivanka M orel, ki bo lahko izpovedala, da so bili ob 18 že vsi obtož-ened pijani. Vojaški obtožite!] se upre, in sodišče zavrne tri preddog. Vojaški obtožite^, poročnik Poparo, izjavLa, đa bi hoteli nekateri nem:rni dtrfiovi motki F.vnš mir, samo da dajo duška svojim več ali tr»n4 upravičenim idejam. Ko so pa zasačeni, pridejo pred sodcike in tu podlo taje svo?o krivdo. Zahteva, na; se obsodijo vsi obtoženci Tazun Jakoba Zormana. ki naj se oprosti Priporoča stenikom, naj ne proglasijo pogo-jne obsodbe, ker zaslužijo obtcžcnci I^CŠ.efiO ici.cejO- Branltefj vseh obtožencev, slučaji se dogaja-jo se samo v teh krajih, temveč tudi drugod. V tem slučaju ne gre aa politično dtejanie, ker če bi trik tam namesto Kalija irskih jugoslovanski karabinjerji, bi bili obtoženci postopaii ravnotako. Vojaški obtožit©Ij zahr.eva, naj se obtožencem ne naloži pogodna kazen. To bi bila grozna napaka! Mladeniči, ki stoije danes tukaj kot obtoženci, so delavci; bila t* (groCTa krivica, 6e b* se §e zadržavali od deAa. Kakšen vtisk bi napravila na prebivalstvo obsodba, ta jemlje rodbinam ner.adamestUjive delavce? Certudi bi bili leti mladeniči zagrešili, kar se jim očita, se mora vpoStevati, da so bili pijani, torej neodgo- vorni za svoje dejanje. BranHelj se strinja z vojaškim obtoži te ljem, ki predlaga, naj se Jakob Zorman oprosti. Obsodba. Po dokončani razpravi se predsednik umakne. KmeJu mto pa zopet vstopi in prečita naslednjo sodbo, ki jo tolmač Dužn»!k pr cvetk na slovenski: Fa^diga Lovro se obsoja1 na 6 mesecev In 20 dni zapora, Zorman Anton na 7 mesecev, Pavčič Anton na 8 mesecev, Pavčič Franc, Deiak Lovro, Deiak Josip in Otonič Matej na 8 nseaecev m 10 dni; Rebec Jakob, Cič Valentin, Otcnič Ivan, Zorman Josip, Frank I ven, Fa^dica Jernej in Rebec Andrej nc 8 mesecev; Bizjak Pavel in Mezgec Anton na 6 mesecev In 20 dol. Josip Zažeš na 4 mesece a Jakob Zorman je oproščen. Vsi obsojenci so ra»zun tega obsojeni na 200 lir giobe. Kazen je pogojna in obsojenci so bili iapvSčeni v svobodo. Preotima Črta in nje nevarnosti. Gortan AJoc'zij, mlad dijak, je obtožen, da se je pregrešil proti naredbi od 27. XII. 1918 žn naredbi od 6. III. 1919, t. j. proti prvi, ker je šel brez dovoljenja čez premirno črto, a proti drugi, ker je prinesel v zasedeno ozemlje časopise, ki so sovražni sedanji vladi. Obtoženec se zagovarja, da ni mogel najti ▼ Trstu učnih knjig, pa je šel v Reko, da »Hi tam ■kupi. Ni znal, da je to prepovedano. Tudi ni znal, da je &st, ki ga je prinesel s seboj, prepovedan in da je sovražen talijanski vladi. Pro.'s.: Kakšno stališče »zastopa list, ki *o ga našli pri vas? Obt.: Mtni rrf znano. To morajo znati tisti, ki me obtožujejo. Vc-jaški tožiielj: Ce vi ne «nat«, znam pa jaz. Ta list, ki se imenuje »L'adria«Uco Jugosiavo«, se tiska v Zagrebu in ie zelo sovražen naši vladi. Branitelj, dr. Zennaro: Toda -list je p*san v ita^ lijanskem jezi-ku. Obtoženec torej ni mogel znati, kakšno stališče zastopa list, ki ga ni še čitai. Preds. (obt.): Kako- da ndsite cnali, da obstoja premima črta? Obt.: Da; znal sem, da obstoja premima črta, toda ni mi bilo znano, da se ta črta nahaia pri Reki. Vojaški tožitdj, poročnik Paparo, zahteva, nai se obtožeffiec obsodi na eno leto in pol zapora. Branićdjv, dr. Zennaro, nag^aša, da rrrladenfč m mogel znati, kje se nahaja premima črta. Čudi se tudi, da se v mesto, za katero se govori, da je .popolnoma italijansko, ne pusti nobecen, kakor bi to mesto bila svetinja, ki se mora gledati samo od daleč. Zahteva, naj se obtoženec oprosti. Obsodba. Obtoženec je bil obsočen na eno leto In po! zapora, toda kazen je pogojna, ter je bil obtoženec izpuščen v svobodo. RGzne cssti. sem bil na bojišču, je prihajal Lerch pogostoma k moji ženi aa Dunaj. Ta čas je odpotovala moja žena k neki gnani dami na Češko. Odpeljala se je 2 avtomobilom o Oberhollabrunn, kjer je večerjala skopno z Lerchom v navadni gostilni. Lerch se je predstavljal obiskovalcem kot njen mož. 15. aprila 1. 1915. je bila moja žena tri dni z Lerch om v hotelu »Hungaria« v Budimpešti. Od tam sta Sla v Gradec, kjer sta živela skupno v hotelu »Daniel«. Lerch je pienočil velikokrat celo v moji hiši na Dunaju, Strohgasse 21. Nekoč je moja žena na potovanju v Gradec dala izprevodniku 100 K napitnine, da je mogel Lerch ostati pri njej. V jeseni sem moral na lastna ušesa slišati, kako je molil moj sin Ernst za pokojnega Lercha. Nadaljni tekst obtožnice je take vsebine, da ga vsled njene nemoralnosti ni mogoče priobčiti. MAL8 OGLASI se računajo po 10 s to t. beseda. Najmanjša pristojbina L 1'—. Defcele črke 20 stot. beseda. Najmanjša pristojbina L 2'—. PRODA se molzna koza po emerni ceni. MHan Pcljanšek, Logatec. 3873 SPREJME se izurjena šivilja. Plača po dogovoru. Milan PoljanŠek, Logatec. 3874 VDOVEC, 38 let star, s tremi otroki, obrtnik in trgovec, želi znanja z dekletom ali vdovo bree otrok, ki ima veselje do trgovine. Zahteva se slika. Ponudbe pod »Sreča« na ins. od d. Edinosti 3872 MOĆAN voziček s štirimi kotesi se proda po zmerni ceni. lil. Geppa 23. 3871 KROJACNICA Avgust Stular d. S. Francesco d'Asisi štev. 34, III. je edina dobroznana kro-jačnica v Trstu. 3367 SOBA, eračna, lepo opremljena za eno oesbo se odda v najem. Ulica Palladio 2, II. vr. 11. 3868 SLOVENKA, MODISTKA se priporoča oenjenim damam v mestu in okolici. Ulica Alessandro Volta št. 2 V. nadstr., vrata 19. PRODA se radi odiioda naslednje pohištvo: Omara, pieataa miza starinske oblike, pisalna miza v obliki tremoen, priproste dolge mize, razne šipe iti, ulica S. Francesco (TAssisI št 4, IV. nad« v dvorišču. Renćić, slikar. B 90 FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, oL delle Poste št 10. Gorica, Corso št 36 na dvorišču. P 1233 ZA UČENJE KLAVIRJA. Diplomirana klavirska učlteijka poučuje v klavirju po metodi konser-vatorija. Naslov pove inseratnl oddelek Edinosti pod štev. B 121. (B 121) se je preselila iz ul. Seminario 4 v ulico sv. Antona stav, 13, I. nadstropje in sc priporoča za nadaljno naklonjenost. (Jienko nad 14 let staro, poštenih sta-riSev, s primerno naobrazbo, sprejme takoj v manifakturno trgovino JAKOB FAJSIGA — Vipava. NAZNANILO. Podpisani naznanja slav. občinstvu, da je iznova odprl MomttiiipiMtiti po primernih cenah. Točna postrežba Se priporoča vdani L JOSIP MERZEK | Opčine štev. 170, Sežanska cesta. Kiseva kiselina fn^laška soda bfikarbonat S&arlnske sveče Rižnati škrobni klel Lim Arabski gumi „Kordofan" Pristno svinčeno rdečilo Lubl. naftalin, luiklnast Pristno kuhano laneno olfe Voščilo za čevlje v lesenih ikatljfcah Kristalna soda Modra ga Ica Zelena galica Žveplo dvakrat ciščeno v veliki množini pri KOLLAMA C0LOMAL dr uit: I z om. J. v Tritu V. Pier luigi da Palesirina 2 (vogal u!. Coronea) Te e'on int, 24-03. JOSIP STROCKEL Trst, vogal Via Nuova-S. Catsrina. Vet ka izbt-ra vsakovrstnega blaga za moSke in ženske, — B ag*t za suknje, žamet, ba hant, s ile. etamin ter raznih predmetov za okras oblek. Vse po znižan h konkurenčnih cenah. ZOBOZDRAVNIK 2ensfca v špa&skih pregovorih. Grd mož dobi lab'oo kp-o ženo. — Đan žemt^ ie zadnji dan bre^ skrbi. — Mož brez žene ie tovorno živSnče brez tovor?.. — Ako zapravlja mož. za polovico pogori, ako .z-a^pravlia žena. pogori <3o tai. — Kdor evoji fem do^•■o>:, da mu stopi na prst. -temu stopi jutri žcr.a na tilnik. — Pr\-«a žena je od Bocr?, dru-fzz od 1..5?V, tretja od hnidiča. — Ko s>eni bila mlada žer.^i, ni^em itncia dobre tašče, ko sem postata tašos, imela dobre snalie. — Kdor ima lepo ženo in vinograd ob ccsti, tem« nikdaT ne ma«ka vojske. — Ženske so raj oči, vice žepa in pno s Krsca najboljše vrste po konkurenčnih cenah od. 12 do 16 Hr kvintal. Postrežba na dem, naj bo v mestu ali na deželi. Neročbe ali pojasnila pismeno ali ustmeno: l^n Skabar — Trst Plazza San Cbvanni št a v. 3. D". HSŠMiiC TRST Corso 24, I. nadstropje Ordinira od 9-12 dop, in od 3-6 pop, Er^BtoiuB izbiranje zal. HmMm in nnutiii zolijs OdhMe In prliialanje vlakov. Centrala« postaja Oužaa.) Odhodi: 0*15 D. v Belgred in Bu^arešt (čez Ljubljano ia Zagreb). 2*— D. ira Dunai (čez Videm in Trbi?) vsak ponedeljek, sredo in petek. 5*30 O. v Tržič in Cervinjnn (čez Bivio). 6*30 D. v JReko (čez St. Peter na Krasu). 6'55 H. v Benetke (čez Bivio) Tržič-Videm. 8'— R. v Milan, Pariz, London in Bordeaux. 8'30 O. v Logatec (zveza z Reko). 11"— D. v Benetke (čez BiVio-Cervinjan). 14*30 D. v Benetke (čez Tržič-Videm). 14*50 O. v Locatcc (čez §t. Peter na Krasu). Reko. 15' 15 O. v Logatec in Reko. 17*35 B. v Videm čez Gorico. 18'20 O. v Reko čez St. Peter na Krasu. 20*15 D. na Dunaš čez Logatec. Dohodi: 2'55 D. Z Dunaja (čez Trbiž in Videm) vjako sredo, petek in nedeljo. T— D. Iz Bukarešta, Bdgrada (čez Ljubljano ta Zagreb). 8*25 O. Iz Lug a id. 9'20 O. Iz Vidma (čez Gorico, Tržič, Nabrežino). 9'55 O. Iz Reke (čez St. Peter na Kra«=u). 10*50 D. Z Duiiaja (čez Logatec). 13*50 D. Iz Rirrra (čez Bologno Padovo, Benetke. Cervinjan). 16'30 D. Iz Logatca in z Reke. 16*50 D. iz Benetek (čez Videm. Tržič). 18'30 O. Iz Cervinjana m Tržiča (čez Bivio). 19*15 H. Iz Benetek, Cerviniana (Čez Bhio). 20*55 O. Iz Logatca (zveza z Reko). 23'— H. Iz Benetek (čez Videm. Gorico, Tržič trn Bivio). 23'20 D. Z Reke. 23*45 JR. Iz Londona, Pariza. Bordeairxa. M dana. Benetek. Postaja ^ \ Andreju. 5*40 O. Čez HerpeiJ ; :' :uj, Kanlanar, l*uJo 5'46 M. v Koper, Bujc, Poreč. 7'30 O. čez Opčino v Ajdovščino, Gorico in Pod-brdo. 8'30 M. v Buje čez Koper 12*50 O. čez Herpelje v Kantanar, Rovinj in I^ulo. 15'30 O. čez Opčine v Ajdovščino, Gorico in Pod-brdo. 17*— O. Čez Herpeije v Kanfr. ia'. Rovini, Pulo 17'16 M. čez Koper v Bujc. Dohodi: 8'25 M. iz Buj, Kopra itd. 10*05 O. iz Pule in med postaj. 10*55 O. iz Podbrda. Gorice, čez Opčine. 16'25 O. iz Pule, Rovinja, Kanfanara, lierpelj, Divače. 19'20 M. iz Podbrda, Gorice čez OpČmc 21.45 M. iz Poreča, Buj (čez Koper). 22'35 O. iz Pule, Herpeii, Divače itd. D. = Direktni vJak. O. = Osebni vlak. H. = Hitri vlak. R. = Razkošni vlak. B. = Broovlak. M. = Mešanec. Novo slkadlSče. Veliko skladišče klobukov dežnikov, belih in pisanih srajc, platna, žepnih robcev, : : moških nogavic itd. itd. : : K. CUEHKEL, Trst, Corso šteu. 28 : Cene zmerne. Postrežba točna. : Narodna trgovina. — Narodna trgovina. m UHETlil ZOBJE z in brez čel'ust"', zlate krone in tudi obrobki VILJEM TUSCHER%SS3t33S TRST, ul 30. oktobra (ex Caser.ua) 13, 11. Ordinira od 9 predp. do 6 zvečer. Dr. FRANZUTTI ZOBOZDRAVNIK v Trstu, uL Gioacbi v> Rossini štev. 12, voga! ul delle Poste. Tehniški vndja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. Č rinak.i. - Izdiranje zob orez oolečin. Plombiranja. Umelni zobje. • ;-. • .. ,.••: • .sSćCEiZZL SLOOEIiCI! Kđor želi kupiti hiše, zemljišča itd., naj se pismeno ali ustmeno zglasi pri pesreMtu R. PEGANU, MatuUe—Cpntijo. ICetiraška delavnica ArirejMMuI.M8iI!a5 Prevzema vsako delo kovafike stroke Ima na prodaj več Štedilnikov. Prevzema nazočne po meri. — Priporoča se slav. občinstvu. Ob fckuit^ dob o t reskrbljeno trgovino HMrAKTOTOA BLAGA tvrdke O. N. Ravalico v Trstu, ul. Vincenzo Bellin' 13 (islej cerkve ji. *itm i = Vsak dan it ovi prihodi. = NA DEBELO: Nogavice, žepni robci, rute za na slavo, razne maje, česalalkl. plseziski papir, pipe, radirke, traki za čevlje, vsakovrstni gnmbl in drugo blago. GI8C0H0 LEVI, TKt. UilCB S. HiCOlS Št 19. i ZLATEM G, PIKO, TRST sa nahaii n? Korzu SI. 15 (bivša gatar ni ca C. IERKOOT* a Flglia) VeTTVa i^bera »rebrnih in in. uhanov, verižic it J. Riunione AMca di Slcurttt o Trsta. (Lastna palača). Ustanovljena leta 1838. Zav&rov. proti ?kcdi, povzročeni po ognjn, streli In eksplozijah. Zavarovanja steklenih plošč proti razbitju. Zavarovanja proti tatvini z vlomom. Zavarovanja pošiljate v na morju in po suhem. Zi-vljenjska zavarovanja v najrazličnejših kombina-ciah' Delniška glavnica hi rezerve dne 31. decembra 1915 K 199.b2S.9%2'4iL Stanje zavarovalne glavnice aa iivHcaie (31. 12. 1915) K 516,405.849'—. Odkzr obstoja družba, je bilo v vseh branžah izplačano na škodah K 872,453.443*85. Zastopstva v vseh deželnih Klavnih mestih ta važnejših krajih. —g—B— I II III' Pozor! Dcfcroznana zaloga vino, likerjev In kisa. islrsRo belo In črno. italijansKo belo In črno. Dalmatinski spilo. Maršala, «ermo:itJif ircplroie% brlRieoec, sllvooec, In razne vrsta likerjev. Maks GiiilJ — Tri t ulica Seftte Fontane štev. 23. starega 25—30 let. pristnega italijanskega, črnega, Val Poiicella, 14% p* je na prodaj ZALOGA UR IN ZLATAltlHE r na veliko izbero se vdobi pq A. POVH v Trstu TRG GARIBALDI (BARRIEltAj 3. po konkurenčnih cenah na debelo in na drobno v dobro znani trgovini JaM Mmi, Trst ollca iih Acque 6. — Telefon 2-85 Velika zaloga domačega tropi-novca, ruma, konjaka, slivovke, špirita % /0, vinskega kisa, maršale in vermuta različnih vrst. LjuiiljansKa kreditna Ma Podružnica v Trstu. Centrala v Ljubljani. Podrutniee: Oetje, Celovec, Gor ca, Sarajevo, Split. D«lnttka glavnica: K 1S.OOO.OOO. - . Stazarvnl iikladit K 3,600.000.— Obavlja vse v bančno stroko spadajoče posle. — Sprejema vloge v lirah na hranilne knjižice proti 3 V/, rtnrtaianiii na žiro-raiune proti 3'/. *mmW Za na odpoved vezane vloge plača obresti po dogovoru. Izvršuj-borzne tialcge in daje v najem varnostne celice. |Tel. št. 5 18. Blagajna je odprta od 9-13. JADRANSKA BANKA' Dcln. glav. K 30, JOO.OJO, Rcserve K8,5'J ).00J Centrali: TRir lla ton ii 5 - ¥ia S. HMj ) Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Ljub ljana, Metković, Opatija Split, Šibenik Zada Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v bančno stroko spadaje!e posle Sprejema vloge ni hranilne knjižice proti 31/2% letnim obre-stim v baneogiro-prometu proti 3-Vo letnim o-brestim. !!a odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejS h pogojih, ki se imajo pogoditi od slučaja do slučaja. 1qi f Dajo vantstBi pniilž (Saln ds;]iihj). Blagajna posluje od 9 do H