Posamezna številka 1 K, Poštnina plačana v gotovini. ŠIBV. 224. V mm, v petek, dne i. oktobra m Leto xlvol sa pol 1« n četrt »SLOVENEC« velja pe polti na vse strani Jugoslavije ta T Ljubljani: i oelo leto naprej. k 180«— pol leta „ .. „ 90«— leta * .. „ «•— sa en mesec „ . • „ 15'— Za Inozemstvo celoletno K240-. iS Sobotna Izdaja: si Za oe:o leto ..... K 30 — «a 'mrenistTo. , . . „ S5-— Uredništvo Je v Kopitarjevi aliol Itev. 8/Itt. Rokopisi se ne vračajo; nelranklrana pisma se ne sp-ejemnjo. Dreta, telet štv. 50, uprava. štv. 328. Inserati: Enostolpns petltvrsta (59 mm Uroka ln 3 mm visoka ali njt prostor) ta enkrat ... po K 8*— poslana Iti , , po K 9 — Pri večjem naročil« jopust. Najmanjši oglas ifcBmoi K«. Izhaja vsak dan Irmemšl po- uefielj.lt iu d« po »razalkn, ob 5. ur. zjHuaJ. Uprava Je v Kopitarjevi al. 6. — Račun očitne bran. ljubljanske št. 850 sa naročnino in št. 345 sa oglase, avstr. ln češke 24.797, ogr. 23.511, bosn.-bere. 7563. Kršisnie sporazuma. V današnjem »Jutru« čitamo: »Mariborski gerent dr. Leskovar jc razrešen. Na njegovo mesto bo imenovan višji uradnik iz politične uprave.« Isto poroča tudi »Slovenski Narod« iz Maribora. Mi ne moremo verjeli, da bi la vest odgovarjala resnici. To jc eminentno politična zadeva. Glasom sporazuma, ki se je sklenil, ko je bila na novo sestavljena sedanja deželna vlada za Slovenijo, se pa imajo vse politične zadeve rešiti sporazumno med. člani vlade; Ic čc so nc doseže soglasje, gre zadeva pred ministrski svet v Belgradu. Ako bi se lorej mariborski gerent imel res odstaviti in na njegovo mesto imenovati drugi, bi lo pomenilo eklalant-no kršenje sporazuma, kajti mi nismo ni-r«v;ar culi o tem, da bi biia deželna vlada za Slovenijo kdaj jemala v pretres vprašanje mariborskega gerentstva. Ako slonijo tc vesli na resnici, hi sc bil zgodil akt skrajnega samovoljstva preko glave deželne vlade za Slovenijo, preko poverjenikov, ki jo sestavljajo, preko strank, ki jih le-ti zastopajo, preko vseh, ki so v tem vprašanju kompetentni in interesirani. Bil bi to absolutizem, ignoriranje načel, na katerih sloni naša avtonomna vlada, negacija sporazuma, ki se je bil sklenil med osrednjo in našo vlado, med zastopniki strank, ki v njej sedijo. To ne bt sc reklo nič manj, kakor prekršiti sporazum, poteptati slovesno sklenjeni dogovor, pogasiti vsa načela politične lojalnosti. Zato dvomimo, da bi se bilo kaj takega res zgodilo. Ako se pa pokaže, da je resnica, kar poročata demokratski glasili, potem bo taka brezobzirna kršitev sporazuma, naj izhaja od katerekoli strani, našla primerni odgovor! Take nelojalnosti ne bomo mirno prenesli. Ako izvestni faktorji in krogi tako pojmujejo naše slovesno zajamčene avtonomne pravice in si dovoljujejo tia tak nelojalen način prekršiti politične dogovore, postavljati deželno vlado za Slovenijo pred izvršena dejstva, ne oziraje se na njo in na v njej po poverjenikih zastopane stranke, potem se ne bodo smeli čuditi, čc bodo postavljeni pred primerne posledicc. Čc je to res, kar listi 'JDS poročajo kol izvršeno dejstvo — da si tega želijo, to žc davno vemo — potem je to za Slovensko Ljudsko Stranko casus belli! Debata o kmetskih nemirih na Hrvatskem v našem narodnem zastopstvu odkriva vso zastarelost, neprimernost in škodljivost metod, s katerimi osrednja belgrajska. vlada upravlja Jugoslavijo. Čisto jasno se vidi, da se v Belgradu šc vedno niso vmislili v to, da imajo pred seboj novo državo, da imajo opravili s popolnoma novimi razmerami, da tudi novi čas in splošna revolucija duhov v celi Evropi zahteva, da se naša država vlada v demokratskem duhu, po čisto novih načelih. Vse, kar spominja na birokratsko in militaristično samovladje, na balkanske praktike, na hegemonijo kogarkoli v naši državi — vse to mora korenito izginiti, ako naj naša nova država kaj pomeni, doprinese k splošnemu napredku v srednji Evropi in opraviči svoj obstoj pred kulturnim svetom. Na Hrvatskem so osrednje oblasti za-plenjevale kmetom živino in vprego brez odškodnine, se na pritožbe niso ozirale, ko so se pa ljudje naravno postavili po koncu, jih jc orožništvo oblagodarilo /. ba-tinami. Osrednja vlada zvrača krivdo na. hujskače, ki da hočejo s svojo agitacijo razrušiti edinstvo države. Vendar bi taka agitacija sredi kmetov, ki si ne žele ničesar razen miru, poslavneffb. reda in gospodarskega napredka, ne imela prav nobenega uspeha, ako bi belgrajska vlada sama s svciimi odredbami, ki so morebiti prikrojene k Stari Srbiji, nc odgovarjajo pa čisto nič razmsraAi v Hrvatski in Sloveniji, ni; ustvarjala /ugodnih pogojev za punt in revolucijo, l^akor brezobzirna re-kvizicija po nepotrebnem razburja duho- ve, tako učinkuje na mase destruktivno uvajanje novih davkov brez parlamenta, naraščanje draginje, beda delavskega stanu, kateremu vlada z ničemer ne pomaga, stanovanjska mizerija, militarizem, ki mu ljudstvo ne vidi k^ca, Ako spričo tega na Hrvatskem na^.šča Radičev agrarni demagogizem, po #e!i državi pa se v iz-vestnih slojih krepi boljševizem, je to le posledica te nemodre politike. Saj resničnega boljševizma med našim narodom ni, pač pa splošno in obupno nezadovoljstvo, ki marsikaterega proletarca zene do skrajnosti, ker si ne ve več drugače pomagali. Poleni pa pridejo še z batinami, bajoneti in puškinimi kopiti in tako sami odpirajo na stežaj vrata revoluciji. Zato bi resno priporočali krogom, ki vodijo našo notranjo in zunanjo politiko, naj vendar enkrat napravijo koncc temu sistemu. Oni dobro vedo, da je naše ljudstvo lojalno, da hrepeni po mirnih in urejenih razmerah in da je pri tem vodi le interes celokupne države, zjeclinjenega jugoslovanskega naroda. Vlada mora dati enkrat za vselej slovo stari ideologiji, ko še nismo imeli Jugoslavije, ko še ni bilo trojedinega naroda v eni državi, ko še ni bilo novih smeri in duha, ki po splošnem prevratu vsega človeškega mišljenja nastopa po celem svetu. Mi nočemo pogretih metod stare monarhije, poizkusov vladati absolutistično, udušiti upravičene ljudske zahteve s silo. Temu mora biti enkrat konec. Tako nc misli samo hrvatsko in slovensko ljudstvo, ampak tudi bratsko srbsko, ki je ravnotako sito bi-rokratizma, samovolje in izredkov militarizma. Čim preje vodilni krogi to spoznajo, tem bolje za nje same._ LDU Ljubljana, 30, septembra. Kakor doznavanio iz Celovca iz krogov, ki so blizu naši plebiscitni delegaciji, sc jc incident s predsednikom okrajnega sveta, v Pliberku, podpolkovnikom Navarinijem vršil takole: Prod gostilnico Nemec so jc zbralo mnogo Nemcev iz Celovca ter prepevalo nemške pesmi in se vedlo izzivalno. Na nasprotni strani se jo na nemško izzivanje pred Narodnim domom zbralo nekaj Slovenccv, Mimo so prišli italijanski vojaki in iz njihovo skupine so jo zaslišal vzklik: »Cropa JugoslaviaJ« Na.lo je neki Simon Krepel zavpil: »Crepa Ita-1 ia!« Potem so ga nekateri Italijani in en Nemec napadli s palicami in ga pretepli, Med njimi jc bil po trditvah udeležencev tudi Navarini v civilu. Prihitelo je orožništvo na. trg, da naredi mir med Nemci in Slovenci, ker sta sc žc obo skupini približali, Franca Figo, pomožnega orožnika, je udaril majhen civilist s palico po glavi. Orožnik mu jo vrnil udarec s ccvjo puške. (Po predpisih bi ga moral zabosti). Ta majhni civilist jc bil Navarini. V tem se jc orožnikom posrečilo narediti mir in ločiti skupini. Tedaj jc Navarini skupaj z angleškim častnikom, ki jc bil tudi v civilu, stopil iz nemške skupine proti Slovencem in dejal: »Jetzt alleg nach Hausc gehen!« To nekemu klobučarju ni ugajalo iu jc rekel, misleč, da ima Nemca pred sa.bo: »Kaj nas bodo (i prokleti Nemci podili domov!« Nato ga jo Navarini udaril z palico čez obraz, da sc mu jc takoj ulila kri. LDU Ljubljana, 30. septembra. Sistematično nasilno postopanje koroških nem-čurjev in njih agitacijskih organizacij, ki direktno najemajo pretepače in plačujejo ubijalce, razsvetljuje nastopni, po pričali sodnijsko dognani slučaj: V okolici St. Andraža v Labudski dolini jc več znanih fantov iz pliberškega okraju, bivših lloimnohrovcev«, mogočo kakih 30, ki delajo sedaj deloma po gozdih kot lesni delavci, drugi so pa zopet v nemški propagandni službi ter prenašajo letake čez mejo. Kakor jo po pričah sodnijsko do-gnano, sc jo začetkom julija več. teh imenoma znanih fantov bahalo v gostilni Falkc v Št. Andražu, da so dobili od National - polilisclic Ausschuss nagrado po 300 kron za to, ker so svoječasno ustrelili jugoslovanskega orožnika uri Lipici- se- verno od Pliberka. Pokazali so tudi pismeno pohvalo zgoraj imenovanega odbora, ki sc je glasilo v tem zmislu, da dobe v priznanje njihovo hrabrosti povodom nastopa z jugoslovenski tn orožnikom in v priznanje svojo »Heirnats-dienstleistung« nagrade po 300 kron, Dotična pohvala je imela tudi pečat gori imenovanega odbora ter tičala v priporočenem kuvertu. Nekaterim teh fantov se je zdelo očividno čudež, da so dobili namesto zasluženo kazni pohvalo in denarno nagrado. LDU Pariz, 30. sept. (PB) Po vesteh iz Rige je videti, da je došlo do popolnega sporazuma glede premirja s Poljsko in Rusijo. LDU Riga, 29, sepf. (PBA) V včerajšnji seji. jo bi! sprejel predlog poljske delegacijo glede izvolitve nekaterih komisij. Računajo s tem, da bo premirje sklenjeno pred 5. oktobrom. LDU Pariz, 30. sept. (DunKU) Agence Havas poroča iz Varšave: Z merodajne strani zatrjujejo, da je Joffe dobil iz Moskve navodila, naj sprejme vse poljske zahteve. nasi bodo še tako težke, naj pa odkloni zahteve, ki bi vezale sovjetsko Rusijo, da mora razorožiti rdečo armado, četudi le deloma. LDU Rim, 29. sept. (Štefani) Ministrski svet je določil 31. oktober kot dan, na kateri se ima smatrati vojno stanje za končano. Vlada si pridržuje pravico, podaljšati ta datum za prav kratek čas za nekatere primere, kjer bi kazalo, preprečiti neposredne izpremembe, Joreassis o zvezi. LDU Pariz, 30. sept.. (PB) Rumunski zunanji minister Take Jonescu je izjavil poročevalcu lista »Morning Post«, da spada ideja balkanske konfederacije v preteklost. V zvezo petih zmagovitih držav bi mogle vstopiti tudi posamezne premagane države, vendar pod pogojem, da priznajo veljavnost podpisanih pogodb. J&merlka ss vrnitev vojEuifo ujetnikov Iz LDU Dunaj, 29. sept. (DunKU) Ameriški zastopnik pri avstrijski sekciji re-paracijske komisije polkovnik Smith je sporočil državnemu uradu za zunanje stvari, da so ameriške dobrodelne družbe izročile dr. Nansenu en milijon dolarjev v gotovini za povratek vojnih ujetnikov iz Rusije. Državni tajnik za zunanje posle se je zahvalil polkovniku Smithu za to razveseljivo sporočilo in ga jc naprosil, naj tudi darovalcem izreče njegovo zahvalo. Prodam češke LDU Praga, 29, sept. (ČTU) V stalnem odseku parlamenta je ministrski predsednik dr. Cerny obširno razvijal program nove vlade in dejal: Sedanji kabinet je vlada dela, ki pripravlja tla za defini-tivno vlado, in bo skrbela za utrditev no-tranje-političnih razmer. Pri izvedbi programa velja vodilna misel prejšnjega ministrstva: na znotraj poš.enost, red, uspešno delo v prid vsem slojem in nekaljen, demokratski in socialni razvoj, na zunaj pa mir in red. Zakon in pravni red sla uierodajna za razmerje vlade do narodnosti v državi Trudili se bomo, da zbližamo vse narodnosti v državi in jih spravimo v sklad. Ravnotežje v proračunu rednih in izrednih izdatkov bodo tvorili posebni prejemki države. Lc gospodarske naprave bodo navezane na kredit. K nadaljnjim nalogam nove vlade spadajo: sanacija drž. financ, ureditev razmerja med cerkvijo in državo, reforma kazenskega zakonika, zgradbo ždeznic io znižanju visokih ccn. Trdno podlage je vlada ustvarila v brauj-bnem zakonu. V zunanji politiki se bo držala smernic prejšnjih ministrstev, ki sq se tako dobro obnesle. f^sfco-poljska vojna. LDU Varšava, 29. sept. fPBA) Frontno poročilo z dne 29. t, m.: Na severnem krilu se sovražnik umika proti severovzhodu. Pri Novi Rugi smo popolnoma razpr"ili sovjetsko divizijo. Vzhodno od Wo1kowijska smo zavzeli mesto Slonim in prekoračili Szczaro. V Polesju so naš® čete na jugu prodrle proti Pinsku in Ja-novu in četrto sovjetsko armado popolnoma porazile. Po dosedanjem štetju smo zajeli nad 3000 ujetnikov in zaplenili 100 novih strojnic in 400 vagonov vojnega materijala. Dospeli smo do reke Jasjolda in zasledujemo sovražnika dalje. Južno od Pripjata smo po srditih bojih zasedli železniško križišče Sarny. V Volinji je položaj neizpremenjen. Po zadnjih poročilih' so naše divizije dne 28. t. m. v bojih pri Lidi in Papjernigi zajele 12.000 ujetnikov, in 50 topov. Finančna Sfonferensa v LDU Berlin, 29. sept. (DunKU) Listi javljaj j iz Bruslja z dne 28. t. m.: Finančna konferenca jc danes prešla k novemu poglavju, t. j. k vprašanju meničnih tečajev in denarstva sploh. Predsednik Nizozemske banke dr. Vissering je predlagal, naj sc razpravlja o naslednjih štirih! točkah: možnost preprečenja. nadaljnje inflacije in za to potrebna sredstva, povratek k veljavi denarja v zlatu, v bančno politiko spadajoče vprašanje, ali se morejo v vsaki državi izdati splošne odredbe, da se določijo primerne obrestne mere za emisijske banke, in končno vprašanje, ali so mogoče mednarodne odredbe, da se menjavanje vrednosti denarja odpravi z ustanovitvijo mednarodne računske enoto. K-asnsa is^pošiiSa. LDU Pariz, 29. sept. (Wolff) »Petit Parisien« poroča: Socialistični svet strokovnih organizacij seineskega departe-menta je z veliko večino odklonil po nekaterih sekcijah pariških okrajev stavljeni predlog glede glasovanja o pristopu ali nepristopu k tretji internacionali. LDU Stockholm, 29. sept. (Wolff) Druga zbornica je sestavljena tako-le: 72 konservativcev, 28 zastopnikov kme-tiškili organizacij, 47 liberalcev, 76 socialnih demokratov in 7 levičarskih socialistov. LDU Pariz, 30. sept. TB) Iz Carigrada javljajo, da je turška vlada izpre-menila zakonski načrt o amnestii malo-azijskih ustašev, LDU London, 30. sept. ,'PB) Reuter doznava, da se sestane konferenca, ki bo pod prolektoratom zveze narodov pro-učavala vprašanje mednarodnega transi-ta, v Parizu dne 15. oktobra t. 1. LDU Pariz, 30. sept. (PB) Predvčerajšnjim, dne 28. sept. se je vršila v Orle-ansu prva seja kongresa glavne delavske zveze. Na seji so bili verificirani mandati posameznih zastopnikov. Prva diskusija je napravila vtis, da predstavljajo ekatre-misti že skoro tretjino vseh -lanov. plače konč- no rssssis. LDU Belgrad, 29. sept. (Uradno) Danes je bila podpisana naredba ministrskega sveta Dr. Br. 13.000, ki urejuje nove draginjske doklade drž. nameščencev. Aktivni državni nameščenci, ki so doslej dobivali doklade po shemi A, naredbe Dr. Br. 63.515, bodo odslej prejemali namesto dosedanijh draginjskin doklad dncvnice, in sicer: Do vštevši 3399 K sistcmiziranc letne plače brez stanarine po 68 K dnevno; od 3400—4799 K sistemizirane letne plače brez stanarine po 72 K dnevno; od 4800—6399 K sistemizirane letne plače brez stanarine po 76 K dnevno; od 6400—7999 K sistemizirane letne plače brez stanarine po 84 K dnevno; od 8000—9999 K sistemizirane letne plače brez stanarine po 88 K dnevno; od 10.000—15.999 K sis:cmizirane letne plače brez. stanarine po IGO K dnevno; od 16.000—18.000 K sistemizirane letne plače brez stanarine po 120 K dnevno. Nameščenci, ki so doslej prejemali doklade po shemi B, naredbe Dr. Br. 63.515, bodo prejemali odslej namesto svojih dosedanjih doklad dnevno po 56 K. Aktivni parohijski pravoslavni svečeniki, kaplani, dijakoni in protodijakoni ter duhovniki ostalih veroizpovedi v vseh krajih prejemajo še nadalje dosedanje doklade. Le pravoslavni aktivni parohijski . svečeniki, kaplani, dijakoni in protodijakoni na parohijah v eparhijah gornjo-kar-lovački in pakrački razen onih, ki imajo tam sesije, nadalje v Boki Kotorski ter v hercegovski, zahumski in v onem delu zadrske in istrske eparhije, v kolikor spada v našo kraljevino, kakor tudi katoliški duhovniki v senjsko-modruški in v dalmatinskih ter hercegovskih škofijah bodo prejemali dnevno po 48 K. Vsi tukaj navedeni nameščenci imajo pravico tudi do družinske doklade po 12 kron na dan za vsakega člana družine, ki nima lastnega imetja ali dohodkov. To doklado dobivajo za ženo, otroke, deda, babico, očeta, mater, brate in sestre. Vpokojencem in vpokojenkam se dosedanja doklada zviša za 12 K na dan za vsakega člana, kakor to velja za aktivne, iTudi sirote brez očeta in matere bodo dobivale doklado po 12 K na dan. Poštarji neerarskih poštnih uradov na ozemlju zagrebške in velikobečkere-ške poštne in brzojavne direkcije dobivajo trikratni iznos dosedanjih doklad. Ukazni državni uradniki in učitelji z dinarsko plačo zunaj Srbije in Črne gore bodo kot draginjsko doklado prejemali: Do 2999 dinarjev letne plače dnevno po 15 dinarjev; od 3000—4999 dinarjev letne plače dnevno po 16 dinarjev; od 5000—7499 dinarjev letne plače dnevno po 18 dinarjev; od 7500 dinarjev in dalje letne plače dnevno po 20 dinarjev. Okrožni načelniki z dinarsko plačo v teh pokrajinah bodo dobivali isto doklado, kakor nameščenci v Srbiji in Črni gori. Kot dodatek za družino bodo vsi drž. nameščenci z dinarsko plačo v teh krajih prejemali po 3 dinarje na dan. Ban hrvatski bo imel kot osebno draginjsko doklado dnevno po 100 dinarjev, predsedniki ostalih pokrajinskih vlad pa po 80 dinarjev ter dodatek za družino, kakor pristoja ostalim državnim nameščencem v dotični pokrajini. Ta nova naredba stopi v veljavo dne 1. oktobra 1920. Nove doklade po tej na-redbi se bodo izplačevale, čim bo ta naredba, ki se istočasno odpošlje po pošti, priobčena oblastem pismeno in extenso. mmm. Ko je sedanji poverjenik za notranje Zadeve pri deželni vladi za Slovenijo, gospod dr. Pitamic, nastopil svoje mesto, je v svojem nagovoru na politično uradni-štvo, v katerem je začrtal program svojega bodočega delovanja, izvajal med dru-gim: »Mesto, ki ga sedaj zavzamem, mi je bilo poverjeno kot v domači politiki nevtralni, nestrankarski osebi, Že po svojem znanstvenem poklicu sem navajen objektivno misliti, smatram pa v tem položaju za svojo podvojeno moralno in narodno dolžnost, da postopam s skrajno pravičnostjo in minuciozno objektivnostjo, služeč le zakonom in svoji vesti. Vsak poizkus, odvračati me od te smeri, najsi pride od katerekoli strani, bo brezuspešen. Zaradi tega pa se tudi ne bom oziral na event. očitke in napade od katerekoli strani, temveč bom šel svojo ravno pot naprej. Skrbeti moramo tudi za to, da ohranimo v našem uradništvu duh pravičnosti in nepristranosti, ojačiti ga moramo ter brezobzirno zatreti v vsej naši upravi vsako kal pristranosti ali korupcije. Kajti le s strogo, aktivno pravičnostjo, izvedeno pogumno in z neomahljivo vztrajnostjo si moremo zadobiti ugled in zaslužiti zaupanje ljudstva, ki je prvi in najvažnejši pogoj za uspešno upravo,« Na drugem mestu smo zabeležili vest demokratskih listov, da je mariborski ge-rent, g. dr. Leskovar, odstavljen in da se na njegovo mesto imenuje višji uradnik politične uprave. Čeprav se nam to zdi nemogoče in skrajno neverjetno, ker si nc moremo misliti, da bi se mogla zgoditi taka v obraz bijoča prekršitev političnega ! sporazuma, na katerem sloni naša deželna , vlada, vendar opominjamo sedaj gospoda poverjenika za notranje zadeve na njegove prelepe besede ob nastopu službe. Je-li bi on smatral za objektivno, pravično in nepristransko, ako bi kot poverjenik za notranje zadeve v slučaju, da je gori omenjena vest resnična, na zahtevo demokratske stranke ali posameznih demokratov izvršil tak akt? Je-li bi on v takem slučaju mogel o sebi reči, da je poslušal zgolj glas zakona in lastne vesti? Je-li bi v takem slučaju mogel reči, da se je prizadeval zatreti v naši upravi vsak kal pristranosti? In bi li mogel v tem slučaju zaslužiti sebi zaupanje ljudstva? Mi verujemo, da gospod poverjenik za notranje zadeve slejkoprej trdno stoji na svoji programatični izjavi. Da se ne bo oziral na eventuelne očitke in napade od katerekoli strani in da bo vsak poizkus odvračati ga od njegove smeri ostal brezuspešen. Kar se pa specielno tiče mariborskega gerentstva, spominjamo gospoda poverjenika za notranje zadeve na stanje, ki je vladalo v mariborski občini, ko je bil ge-rent g. Pfeiffer. Zadeva dolgov, ki jih je lc-ta naprtil mariborski občini na račun davkoplačevalcev, namreč še sedaj ni rešena. Upamo, da se bo gospod dr. Pitamic sedaj za to stvar temeljito pobrigal, ker bolj tangira ljudstvo nego vprašanje ge-renta. PoiifSIms novice. '+ Papež proti Jugoslaviji. To trdi namreč »Jutro«, ki se razburja nad Vatikanom, ker baje noče ustanoviti posebne nadškofije v Subotici, kakor predlaga bel-grajska vlada. Iz tega sklepa, da je papež sovražnik Jugoslavije in da je v zvezi z gospodom Horthyjem, kakor je tudi v zvezi z D' Annunzijem in sploh z Italijo, Mi bi namesto »Jutra« pristavili, da je papež Benedikt XV. morebiti celo voditelj velike politične zarote zoper mir v Evropi sploh in ima najbrž tudi zvezo z generalom VCranglom in moskovskim patriarhom Ti-honom v svrho ustanovitve velikega klerikalnega cesarstva na zemlji. Jugoslovanski demokrati se torej ne boje zastonj in njihova glasila zahtevajo zato prekinjenja vsakih zvez z Vatikanom. Kar se pa tiče subotiške nadškofije, bo stvar pač la, da je demokratično časopisje celo zadevo po navadi predstavilo v popolnoma drugi luči nego stoji v resnici. Sveta Stolica pač varuje zgolj verske interese in bo gotovo našla modus, kako to zadevo najbolj pametno rešiti v sporazumu z našo vlado. Zato naj se s prekinjenjem zvez z Vatikanom še nekaj počaka. + Brez odgovora. Predvčerajšnjim je naš list v uvodniku »Samouprava v demokratskem zmislu«, kakor se nam pozdeva, dokazal, da je J. D, S. potom dr. Žerjava v svojem centralističnem fanatizmu preprečila ustanovitev uprav, sodišča v Ljubljani in da hoče izrabiti sedanjo ustanovitev upravnega sodišča v uveljavljenje centralizma. Na to naše dokazovanje odgovarja dr. Žerjav v »Jutru« na način, ki mora vsakogar osupniti. Mesto, da bi dokazal, da on upravnega sodišča ni preprečil, pripoveduje, da je takratni minister pravde pripadal »Parlamentarni zajednici« ne oa demokratom. To je zvijanje človeka, ki v svoji zadregi ne ve, kaj govori, Vprašanje se glasi: Je dr. Žerjav skrivoma, brez vednosti in pooblastila vlade, zlorabljajoč odsotnost dr. Brejca, preprečil upravno sodišče v Ljubljani ali ga ni preprečil? Če je odgovor na to vprašanje ugotovljen, potem je popolnoma postranskega pomena, kdo je bil tedaj minister pravde v Belgradu. Če dr. Žerjav tega ne razume, potem mu zagotovimo, da javnost to razume in to je za stvar poglavitno. Na našo drugo ugotovitev, da izrablja J. D. S. upravno sodišče v uveljavljenje centralizma, odgovarja, da je J, D. S. za centralizem, ki ga dr. Žerjav drzno imenuje avtonomijo, o čemer bodemo še imeli priliko govoriti: dokazali bomo, da jc to navadno varanje javnosti. Kdor je preprečil upravno sodišče za Slovenijo, ta je zoper avtonomijo, naj pisari, kar hoče. + Koroško vprašanje. V Belgradu se vrši v nedeljo shod, na kojem se bo razpravljalo o koroškem vprašanju. Na shodu bo poleg drugih govoril tudi podpredsednik narodnega predstavništva poslanec Adolf Ribnikar. 4- Predsedniki glavnih volilnih odborov, Državni odbor je določil predsednike glavnih volilnih komisij za 55 volilnih okrajev z žrebom. Ti predsedniki morejo biti le člani najvišjih sodišč v državi. Žreb jc tc višje sodne funkcionarje razmetal po celi državi. Za mesto I jubljano jc izžreban kot predsednik volilne komisije Ivan Iv-kovič, predsednik apelacijskcga sodišča v Korošci! Na volišču boste dobili kuverto, v kateri bosta dve glasovnici: bela in zelena. — Zelena ie za Avstrijo, bela za Jugoslavi/o. — Zeleno raztrga/te, belo pustite celo in obe vtaknite zopet v kuverto! Belgradu, za mariborsko volilno okrožje Sava Cerovič, član velikog suda v Pod-gorici, za okrožje ljubljanske okolice dvorni svetnik Fran Dukič od nadsodišča v Ljubljani; predsednik ljubljanskega nadsodišča dr. Ivan Kavčnik jc določen za Prokuplje, dvorni svetnik Miha Gabrijel-čič v Mostar, člani stola scdmoricc v Za- frebu dr. Furlan za Sremsko Mitrovico, ran Milčinski v Travnik, Makso Čeme za rudniški okrug; za mesto Zagreb bo predsednik dr. Tabakovic iz Novega Sada, za Belgrad domačin Aleksa Andjelovič, v Črno goro Josip Stjepanovič iz Zagreba in v Bitolj Milan Svoboda iz Zagreba. Kot predsednik volilnega odbora za Negotin je izžreban Stojan Protič, ki je tudi član državnega sveta, ker pa bo sam kandidiral, ga je državni odbor sklenil vprašati, ali sprejme to funkcijo, -j- Volivne priprave v Srbiji. Poljedelska stranka, demokratska stranka ter vse ostale politične skupine so pričele z živahnimi pripravami za volitve, Tiskajo in razširjajo se letaki ter ustanavljajo strankarski volivni odbori. Obenem se vrše priprave za volivne shode. Po končanem zborovanju svojih zaupnikov je pričela tudi radikalna strarka organizirati svoje strankarske ot\ >ore ter se pripravljati na volitve. V -f- Deželna konferenca radikalne stranke v Belgradu je končala svoje delo. Izvoljenih je bilo v glavni odbor stranke 25 zastopnikov iz Belgrada, po 2 zastopnika iz vsakega okrožja v Bosni in Hercegovini ter po 1 zastopnik iz okrožij ostalih pokrajin. -j- Proti federalizmu. »Nar. Politika« ponovno svari hrvatske stranke, naj ne pridejo pred ustavotvorno skupščino s federalističnim programom. Federalizem ni samo nasproten narodnemu edinstvu, ampak pomenja v posameznih pokrajinah plemensko hegemonijo. Tako bi imeli ob federalistični ureditvi države Hrvati v Mali Hrvatski sicer vse pravicc, celo nadvlado, zato bi pa bili Hrvatje v Bosni in drugih ozemljih, ki bi nujno ostala zunaj Hrvatske, plemensko podjarmljeni. Edino primerna oblika za ureditev naše države jc pokrajinska avtonomija, ki daje vsakemu svoje in ščiti vse enako. To spoznavajo tudi hrvatski kmetje v Bosni, ki so se bili organizirali v Težački stranki pod okriljem Hrvatske zajednice. Ker se politika Hrvatske zajednice (Nar. kluba) in njenih glasil še vedno suče edinole oKolu plemenskega federalizma, so kmetje v Težački stranki začeli izgubljati vero v politiko Nar. kluba; stranka se ruši. Mnogi, posebno pa frančiškanska duhovščina, se pridružujejo Hrv. Pučki stranki, ki zastopa načelo pokrajinske avtonomije. + Dr. Vesnič francoskemu ministrskemu predsedniku. O priliki imenovanja Leyguea za francoskega ministrskega predsednika mu je poslal mir.istrski predsednik dr. Vesnič naslednjo brzojavke: »Dragi predsednik in prijavi j! Podvizam se, da Vam pošiljam najsrčnejše čestitke k Vašemu imenovanju. Iste čestitke pošljem tudi Franciji, kateri ste bili Vi vedno najudanejši služabnik. Srečen sem, ker morem pri tej priliki izjaviti, da bodo vezi med našima dvema narodma, ki jih je vojna tako zbližala, tudi v bodoče ostale iste. Dobro poznate, g. predsednik, mojo udanost tej ideji, kakor tudi mojo udanost Vam samim. Vesnič,« — Na to brzojavko je odgovoril francoski ministrski predsednik Leygues z naslednjo brzojavko: »Dragi predsednik in prijatelj! Iskreno se Vam zahvaljujem za Vašo ljubeznivo čestitko, ki me je prijetno dirnila. Vi, g. predsednik, dobro ooznate moje čustvovanje in občudovanje, katero gojim za Vašo plemenito in hrabro državo. V veliko zadovoljstvo mi bo, če bom mogel sodelovati z Vami, da se prijateljske vezi, ki obstoje med našima dvema narodoma, katera je vojna tako zbližala, še okrepe, Leygues.« -f- Avtonomija tudi na Češkoslovaškem, Z ozirom na zahteve čeških Nemcev po avtonomiji piše uradna »Českoslo-venska Republika«: »Že večkrat smo povedali, da nemških prizadevanj po avtonomiji načelno ne odklanjamo, marveč smo načelno sami avtonomisti. Stvar je pa treba vedno konkretno presojati in prevda-riti, ali ne bi bila taka uprava dražja, za-pletenejša in za državne interese neugodnejša nego sedanja. S tega vidika je nemška zahteva po avtonomiji zaenkrat nciz-vršljiva, pač pa more biti končni cilj nemške politike, ki bi bila drugače orientirana nego je sedanja.« -j- Razcep v Kramarev! narodno-dc-mokratični stranki. Minulo nedeljo se jc v Pragi konstituiral klub levega krila češkoslovaške narodnodemokratične stranke. Ob tej priliki so govorniki naglašali, da se ne strinjajo z dr. KramaFevo in Raši-nevo politiko, ki se nagiba čimdalje bolj na desno, Ako bo šla stranka v tej smeri dalje, bodo pristaši levega krila prisiljeni, iskati svojim naprednim načelom drugega strankarskega okvira. Za načelnika kluba je bil izvoljen urednik Wcrstadt, za odbornike: dr. Engliš, dr. Drtina, dr. Schieszl, dr. Sy!laba. dr, Štemberka i. dr, Dnsvne novic®* — Prijateljem kat. dijaštva! Z velikimi težkočami se je borilo prošlo leto naše dijaštvo pri izdajanju svojih glasil. Da bi bilo izdajanje glasil prihodnje šol. leto redneje in sploh omogočeno, bo izdajala JKDL skupno glasilo »Zoro - Luč« za vse kat. dijaštvo Jugoslavije. Samo s sodelovanjem vse naše zavedno katoliško javnosti bo mogoče glasilo našega dijaštva. vzdržati. Naj ne bo katol. inteligenta, ne zavoda itd. brez glasila naših najmlajših, »Zora-Luč« se naroča pri upravi v Ljubljani, Strcliška ulica, Ljudski dom in stane za prvo polletje 24 K, za dijake in dijakinje 18 K. — Zborovanje podružnice Slomškove zveze za novomeški okraj se vrši v četrtek, dne 7. oktobra ob 13. uri. Vsi člani naj se zborovanja zanesljivo udeleže. —> Odbor. — Anketa o novih davkih. Minister za finance je odločil, da se skliče anketa gospodarskih krogov radi novih davkov na dan 10. oktobra v Belgrad. — Vprašanje o devizah. Naredba finančnega ministrstva, s katero se odpravlja devizna centrala, vsebuje poleg drugih! tudi določbo, da morajo vse banke naj- {»ozneje tekom meseca dni odpovedati vse ombardne valute. Na ta načir namerava ministrstvo za finance ukreniti nadaljnje korake v svrho preprečenja špekulacije r. valutami. — Iz Nove Štifte pri Ribnici. Ženski shod 19. septembra je lepo uspel. Pri lepem vremenu je iz raznih krajev prihitelo ljudstvo: žene, dekleta in tudi možje, ki so z veseljem poslušali govore. Zborovanje je o tvorila g. Francka Arko, predsednica shoda. Po nastopu g. lica, ki pozdravi zbrane v imenu dijaške zveze, povzame besedo g, Cilka Krekova. Ta nam je jasno in ganljivo govorila o pomenu ženskega vprašanja in ženske organizacije, ki se tako rado zapostavlja. Nato so govorili visoko-šolec Čampa, Anica Fajdigova, Julka Faj-digova, p. Benvenut Winkler in poslanec Škulj. Med govori je pel domači zbor in igrala godba iz Škocjana pri Turjaku, Navdušenja je bilo veliko. Potrebno bi bilo, da bi se večkrat in tudi drugod prirejali taki shodi, da bi se ljudstvo bolj zavedalo važnosti ženskega vprašanja, — Koncerti Zlatka Balokoviča. »Journal des Debats« Pariš (maj 1920) piše; Še mladega Zlatka Balokoviča, sijajnega učenca Ševčikovega, smo sprejeli pri nas toplo in simpatično .,. Balokovič obvladuje vse težkoče z lahkoto in čudovito tehniko, po-kazuje mnogo čara in miline ter širen stil v najtežjih nalogah. — »Le Figaro« Pariš (maj 1920) piše: Zlatko Balokovič igra Brahmsove, De Saint Saensove koncerte itd, s sijajno virtuoznostjo in izrednim čutom. Z umetnikom občutimo slovansko dušo, ki se pojavlja v ganjeni strastvenosti. — Iz Kamnika nam poročajo, da plača kamniški lekarnar, ki ima lepe dohodke in dvonadstropno hišo r. velikim vrtom, ravno toliko osebne dohodnine — namreč 452 kron — kakor kolar Franc Rebernik, ki ima pritlično hišo z dvema sobama in le malo dohodkov. Nam se zdi to neverjetno in zato prosimo prizadete, da se ta zadeva pojasni. — G. nadzornik Gangel in absolutizem. Doslej je bila navada, če se je imela šola razširiti z razredom ali z vzporednico< so pozvali županstva vseh všolanih občin, naj se občinski odbor o tem izreče. Nadzornik Engelbert Gangel, kakor kaže, pa hoče to absolutno napravljati. — Vidi se pač, da v višjem šolskem svetu davkoplačevalci nimajo nobenega zastopnika. — Za naše državljane, vrnivše se t* Amerike. Naše notranje ministrstvo pri-< občuje pod št. 20.979 naslednje: Naš gene^ ralni konzulat na Dunaju je prejel od aw strijskega zunanjega ministrstva verbalno noto, v kateri javlja imenovano ministrstvo, da je zadnji čas došlo na Dunaj oblastim, ki so kompetentne za vojne ujetnike in internirance, mnogo prtljage. Ta prtljaga je lastnina bivših civilnih interni-rancev iz Amerike, Poleg tega pride tudi še veliko take prtljage iz Anglije. Mislijo, da jc med to prtljago tudi kaj lastnine naših državljanov, ki so so zadnje čase povrnili iz Amerike. Na to opozarja notranjo ministrstvo državljane, ki bi even-tuelno imeli med prtljago kaj svoje lastnine, — Splošno popisovanje invalidov, vojaških vdov in sirot, internirancev in kon-finšrancev itd. Do torka dne 5, oktobra 1920, se morajo zglasiti pri županstvu svojega stalnega bivališča, v Ljubljani pri mestnem magistratu, Galetova hiša, II. nadstropje, sleckče osebe: 1. vsi vojni invalidi, 2. vse družine padlih, umrlih in pogrešanih vojakov (žene, otroci, starši, mladoletni bratje in sestre), seveda tudi lake vojne sirote, ki tudi matere nimajo več, 3. vsi bivši interniranci in konfiniranci, ki so vsled internacije ali konfinacije zadobili poškodbo ali bolezen, ali se jim je ta vsled tega poslabšala, 4. vse družine bivših in-tcrnirancev in konfinirancev, umrlih za časa internacije ali pozneje vsled bolezni. ki so jo takrat zadobili ali se jim je takrat poslabšala, in vse družine oseb, usmrčenih iz političnih ali vojaških razlogov po sovražniku, 5. vsi civilni invalidi, ki so postali invalidni vsle.d vojnih operacij (vsled metanja bomb itd.) — Vojni invalidi in družine padlih, umrlih in pogrešanih voja-jakov se morajo zglasiti tudi, če. so tuji državljani. — Ker gre za državne pokojnine, podpore itd., naj se vsaka prizadeta oseba v lastno korist pravočasno zglasi. — Popis vojnih invalidov, vdov in Sirot. Da no bo nepotrebnih vprašanj, katere osebe naj vpišejo občinski uradi pri popisu glasom naredbe opr. St. III. 8987 - 20 (1) z dne G. sept. 1.1. v kategorijo »Urejeni« in katere med »neurejene«, pojasnjuje poverjeništvo za socialno skrb deželne vlade za Slovenijo, da spadajo glasom 3. točke navodila k tabeli I v skupino A (urejeni) oni invalidi, vdove in sirote, ki jim je že odmerjena od voj. oblasti naSe države inv, pokojnina oziroma preskrbnina. V skupino D (neurejeni) jc treba popisati osebe, za katere bo treba žele urediti vprašanje pokojnine oziroma preskrbnine. — Iz Male Lok3 pri Ihanu. Ob preselitvi iz Ljubljane v Malo Loko pri Ihanu bi se bil rad poslovil pri p. n, gospodih kanonikih in prijateljih, pa tega nisem mooel storiti radi mnogoštevilnega, trudapolnega posla. Zato vse tem potom pozdravljam in jim'kličem prisrčen: »Z Bogom!« Posebno so' me počastili šentjakobski cerkveni pevci, na čelu njim g, Stanko Grabnar, uradn. dež, vlade, ki je izvrstno igral na orgle in so pevci izborno peli pri sv, maši, katero sem služil na dan odhoda iz Ljubljane v mestni župni cerkvi sv. Jakoba. G. Stan-. kotu Grabnar, cerkvcnim pevkam in pev-ccm, ter vsem, ki so se vdeležili ta dan moje sv. maše, izrekam tem potom iskreni: *Bog plačaj!« Anton Verbajs, župn. v pok. — Požar je vpepelil pred nedavnim časom Francetu Anžur v Nadgorici št. 16, občina Črnuče, domovje do tal. K. •' je bil •zavarovan samo za 600 K in nima nikakih sredstev, da bi si zopet postavil doni, prosi usmiljenih ljudi podpore. . U»hUas*§ka nov!ce. lj »Podkriževalci« na Ljudskem odru. V nedeljo, dne 3. oktobra bo vprizoril Ljudski oder znano Anzengruberjevo kmečko komedijo s petjem v treh dejanjih »Podkriževalci«. Našemu ljudstvu je znan Anzengruber po svojem »Krivopri-sežniku«, ki so ga že silno mnogo igrali. Vstopnice za to predstavo se dobijo v trafiki gospe Modiceve v Kopitarjevi urici in v prodajalni Nove založbe na Kongresnem trgu. lj Za vo^jo policijskega komisarijata v Ptuju je imenovan policijski adjunkt g. Leopold M o d i c. lj Društvo drž. varnostne sh-afe, detektivov, policijskih uradnikov ter pisarniških pomožnih moči zn Slovenijo s sedežem v Ljubljani priredi dne 2. oktobra t. 1. v veliki dvorani in postranskih prostorih hotela »Union« l. zabavni večer s sodelovanjem vojaške godbe, članov kr. opere in drame in pevskega društva »Krakovo-Tr-novo« itd. (k) ^ lj I. jugoslovanski citrarsli; klub »Favorit« naznanja, da sc naj vsi gojenci in člani, ki so sc za šolsko leto 1920/21 v ci-trarsko šolo vpisali, zanesljivo zglasijo brez instrumentov danes, dne L oktobra 1920 ob 7. uri zvečer v šolskem poslopju »Ledina«, I. nadstropje 6. razred, radi razdelitev učnih ur. lj I. jugoslovanski citrarski klub »Favorit« vpisuje vse zamudnike za citrarsko šolo danes 1. oktobra 1920 od 5. do 7. ure zvečer v šolskem poslopju »Ledina«, Komenskega ulica. I j Umrli so v Ljubljani: IVančiška Železnik, zasebnica, 72 let. — Antonija Pod-krajšek, zasebnica, 83 let. — Josip Vidmar, hiralec, 74 let, — Adela Železnik, soproga sodnega nadoficiala, 58 let. — Riharcl Wiederwohl, sin kovača, 9 let. — Marija Oblak, hči kovača, 1 mesec. — Ignacij Korošec, zasebnik, 83 let. — Marija Schoner, žena klep. mojstra, 49 let. — Karla Ma sgreiter, vdova žel. nadkontrol., 68 let. — Ivan Kane, posestnik, 54 let. — Karol Srakar, ključav. vajenec, 17 let. — Ivan Kalin, dijak, 21 let. — Gabrijela Ju-šek, mestna uboga, 62 let. — Ivana Sliv-nik, žena kretnika, 37 let. — Ana Kle-menčič, žena sprevodnika, 44 let. — Marija Coos, žena poštnega adjutanta, 40 let. — Frančiška Javornik, žena kurjača, 37 let, — Marija Bukvič, žena delavca, 31 let. — Marija Rihtaršič, služkinja, 19 let. — Antonija Armič, zasebnica, 45 let, — Franc Zupančič, delavec, 66 let, — Franc Zajec, dijak, 14 let. — Martin Pančur, obč. revež, 57 let. — Ivan Kalan, tovarn, čevljar, 52 let. — Jakob Smole, posestnik, 57 let. lj Boljši ključ se jc našel 28. t. m. nasproti kavarne Evropa. Dobi se na Mirju štev. 2, IV. nadstropje. lj Napad ua Celovški cesti. Na Celovški cesti je bil te dni ponoči napaden gluhonemi Viktor Frelih iz Dravelj. Erlca napadalcev je Freliha sunil s pestjo v prsa, drugi ga je pa udaril s palico po glavi tako, da je padel na tla. Ko je zopet vstal, so napadalci zbežali proti Ljubljani. Beigrad, 30. septembra. Na današnji seji narodnega predstavništva je kot glavni govornik v debati o nemirih na Hrvatskem govoril demokrat Večeslav W i 1 -d e r , ki je v svojem govoru vztrajal na neresničnem in tendencioznem opisovanju dogodkov. Odvračal je vsako krivdo od orožnikov in posebno od polkovnika Iviča, ki je nosil velik del odgovornosti radi brutalnega postopanja proti kmetom. V celem svojem govoru ni našel niti. besedice v obrambo kmetov, nasprotno, napadal jih je. Iz vsega njegovega govora jasno sledi, da bi rad razbil parlamentarno zajednico in zbližal demokrate in radikalce. Poslanec Pertič je izjavil, da bi tako ne govoril niti najhujši vladni mameluk. Beigrad, 30. sept. Najbolj znamenit govor v debati o nemirih na Hrvatskem je govor Stojana P r o t i č a , katerega so vsi poslanci poslušali z napeto pozornostjo. Glavni vzrok nemirov je, ker je pri nas premalo čuta za red in zakon. Tega so krivi demokrati, ker so proglasili akt od 1. decembra 1918 za navadno manifestacijo in s tem povzročili pravno negotovost v narodu in nezaupanje do države. Demokrati so sploh čudni ljudje, V zagrebškem mestnem svetu so poslanec Wikler in drugi, de- Belgrad, 30. sept. Nikola Pašič je končno odklonil ponudbo, rla sodeluje pri pogajanjih z Italijo. JCer se bo od italijanske strani udeležil pogajanj bržkone tudi Giolitti, bo šel od naše strani razen dr. Trum-biča na pogajanja ministrski predsednik dr. Vesnič, Vodja, pogajanj od strani Italije bo grof Sforza, razen tega bodo zastopniki italijanskega generalnega štaba in mornarice. Italijanski upravnik Galanti vodi razgovore o kraju in času pogajanj. Italijani so za to, da bi se pogajanja nadaljevala v Pallanzi ali katerem drugem gorenjeitali-ianskem mestu. Naši pa predlagajo Švico. Načrt naših žalitev je sestavil bivši delegat na mirovni konfercnci Andrija Radovič. K pogajanjem bosta šla tudi pomočnik načelnika generalnega štaba general Pc-šič in admiral Priča, »Narodno Djclo« poroča, da sc bodo pogajanja vršila v prvi polovici oktobra in siccr izven mej naše države, v Švici ali pa v Londonu. SI r^psdaSI mokratski zastopniki glasovali za komuniste in za njihovo sovjetsko republiko. Storili so vse, da osvobodc obtožene komuniste. O Radiču je dejal Protič, da je nepar-lamentarno govoriti o človeku, ki nima prilike, da se sam brani. Tudi Milan Pribičevič s svojimi dobrovoljci hujska po shodih. O vojski je izjavil Protič, da uživa popolno zaupanje, in uprav zato morajo biti kaznovani vsi tisti oficirji, ki so kaj zagrešili. Protič se je toplo zavzel za hrvatske kmete. Beigrad, 30. sept. Debata o nemirih je postala še bolj razburjena. Prišlo je do takega raznoglasja, da se. je začelo nevarno govoriti o vladni krizi vlade. Vsekakor se mora poudariti, da se vlada, sestoječa iz toliko raznovrstnih elementov, ne more dolgo časa vzdržati v ustavni državi. Demokrati bi radi vrgli vlado, da bi potem sami izvedli volitve v konstituanto. Jutri bo imel radikalni klub sejo, na kateri bo zavzel svoje stališče. Beigrad, 30. sept, V istem tonu kot poslanec W .i 1 d e r je govoril tudi demokratski poslanec Grisogono, ki je še hujše napadal hrvatske kmete in branil orožnike. LDU Zagreb, 30. sept. Današnje »Novosti« prinašajo razgovor svojega dopisnika v Belgradu z italijanskim odpravnikom poslov Galantijem, ki mu je na njegovo vprašanje odgovoril nastopno: Upam, da se bo jadranski spor med Italijo in Jugoslavijo rešil pravično. Morebiti da bo nezadovoljnost pri nas kakor pri vas, toda ravno la nezadovoljnost bo najboljši znak pravične rešitve jadranskega vprašanja. Kar se liče podrobnosti, so znana vaši in naši vludi ter ne gre pri sedanjih pogajanjih za ničesar novega, kakor sanjo za določitev mesta, časa in oseb, ki se bodo pogajale. Mi želimo, da bi bile pri teh pogajanjih navzoče osebe iz vseh pokrajin vaše države. Mi bi želeli, da bi prišli jugoslovanski delegati z neomejenimi pooblastili, tako da bi se pogajanja zaključila v par dneh, da se ne bi javnost utrudila z zavlačevanjem. Med sovražniki sc vrše po-i.ajania ua nevtralnih Hch. toda med zavtz- niki bi nc smelo biti nesporazumljenja glede mesta, kjer naj bi se vodila pogajanja. Poleg tega so se pogajanja žc vršila v italijanski Pallanzi in zakaj bi se ne nadaljevala v Italiji. — Na vprašanje glede črnogorske dinastije je odgovoril Galanti: Mi ne ustvarjamo dinastičnega vprašanja, ^kor to poudarjajo nekateri jugoslovanski listi. Ako je Črna gora zadovoljna, nc bomo mi temu nasprotovali. — Končno je izjavil o mali ententi: Mala ententa more postati polagoma velika ententa, Imamo jamstvo, da ni naperjena proli Italiji, in zato je ne gledamo po strani. Naš interes na Balkanu in v Srednji Evropi je bolj gospodarske kakor politične narave. Mi potrebujemo gospodarskih produktov in žita, a vi industrijskih stvari. G. dr. Trum-bič jc pravilno izjavil, da sc Italija in Jugoslavija v tem izpopolnjujeta. — Zatem je Galanti ponovno naglašal, cla sc bodo to pot pogajanja definitivno rešila tako, da bosla končno la dva soseda stopila v normalne medsebojne odnošaje. Grof Sforza da je dobro poučen o jugoslovanskih razmerah ter jc v dobrih osebnih odno-šajih z dr. Trumbičem in Pašičem. LDU Pariš, 30. sept. (PB) Po informacijah iz dobro obveščenih krogov se pri-čno neposredna pogajanja med Italijo in Jugoslavijo v najkrajšem času. Italijanska vlada bo razpravljala na bazi istega sporazuma, do katerega, je rlošlo v Pallaizi, ko je bil še Nitti na krmilu. LDU Beigrad, 30. sept. Regent prestolonaslednik Aleksander odpotuje za nekoliko dni v Sremskc Karlovce, odkoder bo potem spremil prircezinjo Je-leno v Pariz, kjer bo oslal kratek čas. Pmtlimia kandidatura. LDU Zagreb, 30. sept. »Riječ« poroča, da bosta oba voditelja radikalne stranke Pašič in Protič bržkone kandidirala v Vojvodini, Srbiji in Bosni, B&ifkI v ©grškem svetu. LDU Budimpešta. 30. sept. (MKU) Pri današnji seji budimpeštanskega mestnega zastopa je prišlo povodom debate o volitvi mestnih uradnikov do burnih prizorov, pri čemer jc bil član opozicije dr. Bela Fabian (demokrat) dejansko napaden in vržen iz dvorane. d Vsem kat. dtj. organizacijam! Do ca. 10. oktobra naj sporoče poverjeniki upravi v Ljubljano število naročnikov. Vsak čl an naših organizacij mora siti tudi naročnik našega glasila. Teharje. Deputacija tukajšnjega Orla jc izročila prvemu svojemu predsedniku br. Ivanu Rančigaju za njegove mnogo-brojne zasluge diplomo častnega članstva. Brat Rančigaj službuje sedaj kot provizor v Čandramu. LDU Zagreb, 30. sept. Devize: Berlin, izplačilo vezano 202—204, Italija 515—520, London 417—0, Newyork 118—120, Pariz 780—790, Praga 160—163, Švica 1900 do 1950, Dunaj 38—38.40. Valute: dolarji 115 do 117, avstrijske krone 39—40, carski rublji 126 do 134, francoski franki 0—800, napoleondor 415—420, nemške marke 192 do 196, rumunski leji 224—225, italijanske lire 500—510, turška lira v zlatu 0—460, angleški funt 403—0, češkoslovaške krone 168—172. Išarodln® Drama: Petek, 1. okt, — »Pygmalion«. E. Sobota, 2. okt. — »Hasanaginica«. B. Nedelja, 3, okt. — »Za narodov blagor«. Izven. Ponedeljek, 4, okt. — »Anfisa«, C. »Pygmaliona« bo igrala ruska dramska družba g. Muratova. Da bo občinstvo predstavi lahko sledilo, bodo na razpolago obširni izvlečki vsebine. Opera: Petek, L okt. — »Trubadur«. A. Sobota, 2. okt. — »Faust«. E. Nedelja, 3, okt. — »Glumači«, »/Kraljica lutk«. Izven. Ponedeljek, i. okt, — Zaprlo, V dramskem gledališču se pripravlja Shakespeareov »Sen kresne noči« v Župančičevem prevodu, — V operi se 'pripravljajo »Hofmanove pripovedke« francoskega skladatelja Offenbacha. c Križevniška mladeniška in moška Marijina kongregacija ima danes v petek zvečer ob 7. uri redni mesečni shod. Člani in prijatelji, udeležujte se teh shodov v čim večjem številu! d Vsem tovarišem! »Zora-Luč« jc v tiskarni. V kratkem jo lahko prejmete. Doposlati jo bo mogoče samo onim, ki jo bodo pravočasno naročili, t. j. do nekako 10. oktobra. Javiti sc je nemudoma poverjeniku v svoji organizaciji ali direktno Osrednjemu odboru SDZ, pr Brezovšek, Zikova in Kogoj so se združili v (o, da prirede tekom prihodnjih mesecev koncert s sporedom, ki bo sestavljen izključno iz skladb komponista Marija Kogoja in bo zato tudi po svojem obsegu odgovarjal silni avtorjevi muzikal-ni individualnosti. Ker slovensko muzikal-no življenje v Ljubljani še ne pozna prireditev te vrste in ker do danes naši komponisti še niso čutili potrebe dati v tej obliki svojemu muzikalnemu hotenju duška, priča Kogojev nastop o bogastvu njegove umetniške koncepcije. V našem mu-zikainem življenju pa pomeni ta korak začetek dobe, v kateri postaneta produkcija in negovanje glasbenih umetnin intenzivnejša. Bil je že skrajni čas, da se to zgodi in zalo s tem večjim veseljem pozdravljamo to umetnikovo prvo kretnjo, V kratke m se objavi natančneje poročilo in sc prične z razprodajo vstopnic, na kar interesente opozarjamo. pr Umetniško gibanje na Dolenjskem. V nedeljo 26. t. m. se je otvorila v Windi-scherjevem salonu v Novem mestu I. pokrajinska razstava pod pokroviteljstvom R. Jakopiča, ki jc zastopan .? svojim umetniškim delom »Pod oknom«. Svoja dela so razstavili sledeči dolenjski umetniki: B. Jakac, F. Ančik, J. Čargo, f J. Cvelbar, Z. Skalicky, M, Mušič in pa umetniški naraščaj B. Grad in F, Avsec. Klub dol. vi-soko.šolcev ni sicer razposlal nobenih ofi-cielnih povabil, vendar pa sc je udeležilo tega zgodovinskega dne za cclo Slovenijo in ne samo za Dolenjsko več ljubljanskih umetnikov, kakor slikarji R. Jakopič. F. Tratnik, F. Zupan, pesnik M. Jarc, glasbenik M. Kogoj, znanstvenik J. Vidmar. Samoobsebi razumljivo, da so bili povabljeni k otvoritvi najrazličnejši uradi in društva iz mesta ka^or tudi okolice, ki so se odzvali v ogromnem številu. Na dan otvoritve je bil sicer prost vstop, vkljub temu pa jc pokazalo občinstvo na prostovoljnih prispevkih, ki so se hvaležno sprejemali, da zna ceniti težavno nalogo, ki si j jo je izvolil klub dol. visoko.šolcev, nam-j reč širjenje prosvete na vseh mogočnih j poljih. Opoldne so imeli gostje skupno ! kosilo, na katerem se jc govorilo o smeri, ki bi jo morala zavzeti vsa današnja umetniška generacija, nakar so sc podali gostje, prisotni dol. umetniki, klubovi člani, novomeški srednješolci okoli leposl. lislov »Album« in »Vesna« in pa več gospodičen na grad Kamen, kjer se je vršil intimen muzikaličen popoldan. Otvoril ga je znani ženijalni glasbeni revolucijonarec M. Kogoj, katerega visoka duševna notenca je izražena žc v priprostem dejstvu, da živi samo umetnosti, z daljšim pogovorom c muziki, nakar jc pričel s proizvajanjem svojih skladeb, ki so napravile na vse navzoče globok vtis. Zvečer ob 8. uri pa se je vršil v pritlični dvorani Nar. doma običajen tedenski literarni večer, na katerem je recitiral več pesmi iz svoje nena-t.isnjene knjige »Skrivnostni romar« mladi Miran Jarc, sotrudnik Lj. Zvona in Dom in Sveta, Prostorna dvorana je bila nabito polna. Ko je pesnik podal z recitiranjem novo kulminacijo vsega najlepšega v poeziji do zadnjega časa, je pričel z recitacijo svojih pesmi iz še neizdane zbirke »Človek z bombami« A. Podbevšek, sotrudnik »Plamena« in »Dom in Sveta«. V nastalo debato so potem posegli ljublj. umetniki, kakor F. Tratnik, M. Kogoj, znanstvenik J. Vidmar in pojasnjevali najnovejša umetniška stremljenja. Svoje pozdrave jc poslalo k slavnostnemu dnevu več ljublj ■umetnikov, med njimi tudi pesnik O. Župančič. — I. pokrajinska slikarska razstava ostane odprta vsak dan do incl. 12. oktobra, in sicer nepretrgoma od 10. dop. do 3. popoldne. Do sedaj jc razprodanih že okoli 35 umetniških del. V teku tedna bodo poselile slikarsko razstavo na čelu svojih učiteljev vse šole iz mesta in okolice, pa bosta ob tej pri-i liki pričela, z razpravljanjem informativnega značaja pesnik A. Podbevšek in slikar B. Jakac, ki vodita v klubu dol. vi-sokošolcev« šc nedavno ustanovljeno -Sekcijo za umetnost«. — Ob priliki otvoritve razstave so darovali večje vsote: mestni župan g. Rozman 600 K, večkratni milijonar g. Ogoreuc 400 K, Obrtno 'društvo 200 K, gosp. R. Jakopič in g. F, > Tratnik po 100 K. Zavedni Korošci bodo 10. oktobra vsi do zadnjega oddali bele glasovnice ! \ i>frah 4. SLOVENEC, 3ne t. oktobra 192 6. uri zvečer z zabavnim večerom, na kojem sc razddc nagrade zmagovalcem športnega tedna. Ker jc čisti dobiček tega večera, na kojem sporedu jc tudi ples in amerikanski bar, namenjen v korist Športne zveze, t. j. za propagando športa, pričakujemo, da bo občinstvo s čim največjim pose t om pokazalo svoje razumevanje za delovanje Športne zveze ter v največjem številu posetilo prireditev. Občinstvo ponovno opozarjamo, da sc drži reda pri avtomobilni vožnji, ki pelje po glavni cesti do Trzina, od tam na Kamnik, potem čez. Motnik na Gornji grad. Mozirje, Vransko in po glavni cesli nazaj v L'ub!jano. Vsi vozniki in lole-sarii naj se drže strogo leve strani ceste, med tem ko ce občinstvo naproša, da hodi skrajno le ob kraju ceste, t. j. po hodnikih. To ni nikakor dirka, nikaka hitrostna tekma, temveč lc tekma na tehnično usposobljenje avtomobila in avtomobilskega spori nika. Istotako prosimo ljubljansko občinstvo, da se pri dislančncm maršu drži izdanih navodil in da nc zapira cest ter hodi v času od 9. do pol 10. ure lc po trotoarju. — Popoldan ob 2. uri jc na Ljubljanici r c g a t a , povsem nova športna tekma za Ljubljano, na kar občinstvo še posebej opozarjamo. — Istotako na nogometno tekmo v soboto 2. oktobra ob 4. uri popoldne med ljubljanskim kombiniranim moštvom in na nedeljsko tekmo, ki se vrši med S. K. Ilirija in Atl. S. K. Celje. Sodišče in policija. POKVARJENA MOKA PRED SODIŠČEM. Okrajni sodnik Avsec jc dne 30. septembra nadaljeval razprave glede na moko, ki jc bila zmleta iz tiste zelo močno z grahorjem pomešane pše-. niče, katero je dal mleti predsednik obrtne in trgovske zbornice in ljubljanski občinski svetnik g. Kan Knez, in ljudje, ki so kupovali to pšenico. Prvi so se zagovarjagli .lernej Glavič, Ivan Skubic in Ivan Pire, ki so kupili vagon pšenice od Kneza in jo pustili zmleti, Povcckili so, da so prodali Ic boljšo moko za hrano, drugo za krmo in so tožili, za koliko jih je Knez oškodoval. Mlinar g. Ivan Kuralt iz Domžal ima, kakor je izpovedal, do 50.000 kron premoženja. Sodnik Kuraltu: »Vi ste Knezu in Jenku mleli smeti?« -Kuralt: »Zmeljcm tako, kakor se mi naroči.« — Knez mu je poslal koncem aprila 1920 v zmletev dva vagona pšenice, v kateri jc bilo 30—35% različne zmesi. »Taka pšenice še nisem videl, če sem tudi od otroških let v mlinu,« je rekel Kuralt in pristavil: »Opozoril sem Knezovo konlorislinjo telefonično, da je moka slaba, pa ni hotela nič slišati o tem. Knez mi je bil osebno naročil, kako moram zmleli pšenico, Jenko je pa prišel osebno z Dolinarjeui pogledat pšenico in je vzkliknil, ko jc videl pšenico: »Hudiča, ali jc taka?« — Zmleli smo potem pšenico tako, kakor mi je Jenko naročil.« Sodnik je nato zaslišal kot pričo Antona Dor-r-'gga, nadmlinarja pri Francetu Majdiču, kateremu jc stavil sledeče vprašanje: »Vi ste enkrat rekli, da je neki ljubljanski trgovec poslal smetno pšenico v mlin z naročilom, da se mora zopet zmleti?« — Priča je odgovoril: »Ni res, da bi bil jaz za časa obstoja Jugoslavije izčistil grahor iz pšenice in bi ga bil na povelje dotičnega trgovca zopet zmešal med pšenico. Tudi pripovedoval kaj takega nisem.« Posestnik in gerent Franc Cerar iz Domžal je izpovedal: >,Nekoč letos spomladi sem stal na kolodvoru v Jaršah, kjer je stalo več ljudi, med njimi tudi Anton Dornig. Pogovarjali so se o slabi moki. Dornigg je pripovedal, da ima Majdičev mlin take priprave, da se pšenica lahko popolnoma iz-čisti. Nedavno so iz enega vagona pšcnice izčistili 3000 kg smeti, trgovec pa s tem ni bil zadovoljen in so morali zmes med pšcnico vreči in zmleti.« Priči sta se konfrontirali in sta oba ostala pri svoji trditvi. Okrajni sodnik Avsec je nato razglasil sodbo, 4 katero so bili obsojeni Glavič, Skubic in Pire vsak na 1 teden zapora in na 1000 kron globe, Kuralt in Mihelič pa vsak na 3 tedne zapora in na 1000 kron globe. Nato je sodnik razpravljal o Knezovi zadevi. Za obtoženca Ivana Kneza se je zglasil Knezov zagovornik dr. Triller ter je izjavil v Knezovem imenu: i Vsega skupaj je Knez dal zmleti 235.000 kg pšenice, od te jc dobil 161.000 kg moke; torej 68.8%, ostanek jc pa odpadel na otrobe in na izločeni grahor. Kupce je izrecno opoiarja! na to, ' da je bila mol.p iz srbske pšenice, ki je veliko sla-' beiša in se mora hiiro uporabiti. To moko je veliko cenejše prodajal, kakor če hi bila dobra moka. Ako se jc kaka stranka pritožila, jc moko vzel nazaj in jo prodal za krmo: zadnji ostanek: 4600 kg jc pa prodal tobačni tovarni za lep žc potem, ko mu jo je magistrat po konfiskaciji vrnil. Ako se jc moka hiiro porabila, ni bila pokvarjena, marveč lc podvržena hitrciSi pokvari. Dr. Triller jo. končno poudarja!, da sc more Knezu očitali le malomarnost. Okrajni sodnik Avsec je nato razglasil sodbo, s katero je bil obsojen Knez na 10 tednov zapora in 1000 kron globe. Dr. Triller je priglasil vzklic. Nato se ie razpravlalo proti Frančiški Godec in proti mlinarju Pavlu Bcrtonclju. Rertonccli je povedal, da mu je poslal Knez 9212 kg pšenice, v kateri jc bilo smeti 33—35%. »Kako sle prišli do tega, da ste iako pšenico mleli?« ga je vprašal sodnik. »Kakor sc mi naroči, tako moko moram izdelati.« — »Torej morate tudi ubogali, če sc Vam naroči, da morate slepariti?« — »Če pa mokarju rečeš, da mu nisi mogel toliko zmleti, kolikor je on hotel, tc bo pa zopet tožil.« — Sodnik jc nato obsodil Bertonclja na 1 teden zapora in na 1000 K globe. Godčevo jc pa kaznoval s 50 kronami globe. Nato je bil obsojen pekovski mojster Avgust Jenko iz Ljubljane na 3 tedne zapora, katera kazen se mu je spremenila na globo 2000 kron. Meseca aprila letos je kupil od Kneza vagon pšenice, ki je bila do 35% grahuljasla. Magistrat mu je zaplenil 44 vreč moke, katero jc pa kljub temu rabil naprej. Trgovec Alojzij Marn jc tudi kupil vagon pšenice od Kneza. 65% je bilo pšenice, 80'« moke je pa moral mlinar Mihelič zmleti iz nje. Knez mu jc popustil 15.000 kron. Primešati sem moral drugo moko,« je rekel Marn sodniku. — »Ne bili bi smeli prodajati take pokvarjene mokel« — »Ali bom 100.000 kron stran vrgel?« — »Kako pa pride konzument do tega, da mora tako »svinjarijo« jesti!« Sodnik je razpravo proti Marnu odgodil, da sc bo zaslišal še neki mlinar kol priča. Ker jc iz malomarnosti prodajal pokvarjeno moko, ie bil končno obsojen šc Pavel Vrankar na 30 kron globe. Zaradi pokvarjene moke jc ovadenih šc 40 strank. s Prijet tal. Policija je aretirala brezposelnega Josipa Šusteršiča, ki se že tri ledne potika brez dela po Ljubljani in krade. s Za vidacije potnih listov inozemcev sc je plačalo na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani septembra v gotovini 25.156 kron. Meseca avgusta sc je pa nabralo 27.370 kron. Denar se jc odposlal v državno blagajno. Ogromno vsoto prinese državni blagajni tudi kolekovina potnih listov tuzcmcev, katera se računa od vsakega polnega lista 12 kron. Meseca septembra sc je izdalo na policijskem ravnateljstvu 2334 potnih listov, kar jc doneslo erarju SHS 28.008 kron. s Glob se jc vplačalo na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani v III, četrtletju 1920 okroglo 60.000 kron, od katerih pripada globi radi pijanosti okroglo 22.000 kron državni blagajni, ostanek pa večinoma mestnemu ubožnemu zakladu ljubljanskemu, 500 kron dobi Zgornja Šiška, 2260 K Vič in 1210 K Moste. s Kazenskih razsodb jc bilo v minulem četrtletju na policijskem ravnateljstvu v Ljubljani raz- glašenih 1135. Vsaka sodba se kolkujc s kolkom 8 kron, kar je zneslo 9080 kron. Ta »troSarina* jc tudi nova uvedba v naši državi. s Ukradena kolesa. Ignaciju Škerlepu, železi, niškemu delavcu iz Trzina, jc biio v Stritarjevi uli. ci ukradeno kolo znamke -Rambler« St. 115.449 s pnevmatiko znamke »Huthinson«. Kolo je bilo črno pleskano ir. dobro ohranjeno, Pred nakupom se svari. — Dne 26. septembra 1920 zvečer »e j« nahajal podnarednik Anton D. v neki gostilni v Si. ški ter pustil svoje kolo v veži brez varstva. Po-pivši čašico vina se je vrni! na prostor, kjer jd pustil kolo, ter zapazil, da mu je bilo isto v tem času od nepoznanega storilca ukradeno. Zadevo je ovadil takoj policijskim organom inšpektorata VIII., katerim se jc posrečilo izsledili tatu v osebi Antona S. iz Mirnepeči ter zapleniti ukradeno kolo. — Posestniku G. H. v Vižmarjih je bilo ukradeno pred kakim inescccm kolo ter 12 kg masti. Tatvino je o\adil orožnikom, kateri so izsledili kolo in mast in ugotovili identiteto storilca v osebi Jožeta Š. iz Št. Vida nad Ljubljano. Slednji se jo zbaI aretaciic ter pobegnil v Ljubljano. Stopil je V službo k nekemu trgovcu na Rcsljevi cesti, kje* je pa zopet kradel. Slednjič se jc potikal po koja-dvorih in okolici ter iskal novih žrtev, dne 37, septembra 1920 so ga pa zapazili železničarji prod glavnim kolodvorom ter izročili straži. a »Samoposnoč < v Ljubljani opozarja' svoje zadružnike da je dobila la beli, čisti kristalni sladkor v sipi. Člani ga dobe vi poljubni množini kg po 62 kron. Založitci sc pravočasno z njim, predno poide. —Radi novo vpeljane trošarine so se moralg cene nekaterim predmetom zvišati. Kljub visoki trošarini pa so se cene raznim predmetom zvišale le neznatno. — Zadruga si jc nabavila zadnji čas večjo množino tnoke. Prodaja jo svojim članom v poljubni množini po sledečih cenah: 00 po 15 k za kg, 0 po 14 k za kg, krušno moko po 9 k za kg ter rženo moko po 11 k 80 v za kg. Novo, prav dobro mast, ki je bila te dni vskladiščena, dobe člani v poljubni množini po 48 k za kg. — Upamo, da bomo že v najkrajšem času mogli nuditi članom dobro manufakturno blago za moško in ženske, prvovrstne kakovosti po prav ugodni ceni in pod ugodnimi pogoji. Morda javimo o tem več v najkrajšem času. Vsak član dobi pri nakupu blaga prepis kupona s cenami blaga in skupno vsoto, ki jo je plačal za blago. Člani, zahtevajte te liste, uslužbenci imajo tozadevno naročilo! Meteorologfčno poročilo. Ljubljana 306 m n. m. viš. Oas I Fpro-opRco- j meter v:mjjl ! v mm Terme. 'I^sibrom ! v . meter Miferencnl "f00. v O | v O | 7etr0TI 29./9. 23 b 30./9. 7 h 30./9. 15 h 739-3 I 15 6 C-7 737-6 i 14-9 7381 171 0-5 1-0 oblačno oblaEno deLobl. j. zah. Padavia« T muj 11-8 Naznanjamo tužno vest, da je blagorodna gospa Evgemsa RaspI roj. Sanmssa vdova dvornega svetnika v sredo, dne 29. septembra, previdena s tolažili sv. vere, po kratki mučni bolezni preminula. Pogreb se vrši v petek dne 1. oktobra 1020 ob 4. nrl popoldne iz hiše žalosti Vegova ulica st. 8 na pokopališče pri Sv. Križa, V Ljubljani, 30. septembra 1920. Žalujoči ostali. Mrstni pogrebni zavod. fn parni siroj 8 P. S. se proda. — Mat. Rozman, mehau. del., Stožice pri Ljubljani. Zadruga kramarjev In bran|evcev naznanja svojim članom žalostno vest, da jc njih član in odbornik Kari Vodnik nanagloma umrl danes 30.septembra 1920. Pogreb bo 1 oktobra ob 3. uri popoldan iz hiše žalosti, Zelena jama na pokopališče pri Sv, Križu. Odbor. samostojnega gozdarja. Prošnje opremljene z dokazili (prepisi) o sposobnosti, državljanstvu, o jezikovnem znanju naj se vlože do dne 15. oktobra t. 1. pri državnemu nad-zornišivu ln upraviteljstvn v Mežici, železniška postaja Prevalje, Koroško. z nekaj prakse išče službe. Cenjene ponudbe na upravo „S1 ovenča" pod »Tojs 4049«. V inftrilkriin se sprejmeta dva dijaka I nioMUftlljU nižje gimnazije. Naslov pove uprava ,,Slovenca" pod št. <032, opremljena kavarna ZaEaznik zopet otvorjena. Za obilen obisk se prlporofi Charles Princ Ljubljana ]akob Zalaznik, Zaloga: Turjaški trg 1. Pisarna: Židovska ulica 1|1. Cigaretni papir Cigaretne stročnice Apretnro za usnje Olje za šivalne stroje Kremo za čevlje Ličilo na debelo nudi po najnižji ceui Mrler, I jiaBa, Reslieva c. 20. Kovači pozor! Več 1000 kg železa za vozove se proda na izbiro, tudi na drobno po 1 do 3 K kilo: Čopova ulica št. 10 na dvorišču (dohod z Resljeve ceste). Samo se danes! s« 55 tone?! Kupujem umetne zobe po visokih cenah. F. KARNER, hotel Slon soba 79. PetrolelsHe m ii nW kupujemo (zaboi z dvema vrčema) SUET P® 38 K, posamezne vrče po 22 K, franko postaja odpošiljatelja. Hrovat & Komp., Ljubljana (poleg realke). GARJE srbečico, hraste, liJaje, o niči pri človeka in Sivini mazila zoper srbečico. Brez duba in ne maže perilo. 1 lonček za eno osebo po pošli U 12*30 poštnine prosto. — Prodala in razpoiil|a lekarna Trnkoci v Ljubljani, zraven rotovža. 1631 ISoralšljeniKi! Prispevajte | v volivni sK!ad S. L S. f § Prispevke sprejema tajništvo § S, L. S. v' Ljubljani. FelrolejsKe Kanle dve z zabojem plačamo po 55 K, posamezne po 20 K vsaka železniška postaja Sever & Komp., LJubljana. 3972 Išče se itffliitf kot namestnik mojstra IMUJUu vešč nekaj urezovanja, voljan pa se je privaditi temeljiteje. Uljudeu iti uglajen nastop. Dober poznavalec vsakoršnega krojaškega dela in predvsem popolnoma zanesljiv. Naslov pod št. 5025 na upravo Slovenca. prvovrstna moč, izvež-• bana v vseh pisarniških poslih, se išče za veletrgovino z žitom. One, ki so v tej stroki že delovale, imajo prednost. Plača po dogovoru. Ponudbe pod »Sito 4033« se prosi ua upravništvo ,.Slovenca". Čevlji na debelo in na drobno, vse vrste _ moški, ženski, otroški, delavski, kakor tudi najfinejši vseh vrst po najnižjih dnevnih conah se dobe pri znaai tvrdki Aleksander Oblat, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 28. — Pošilja so po povzetju po vsem kraljestvu. 4037 Išče se ]fiipi;|f< h kotlu 60 m2 kurilne spreten AUIjut ploščeviue. Kje pove upravništvo „Slovenca" pod štev. 4018 Camnl nnolrn novo' 7000 komati°v za ODUlUruliCnU, krožno peč itd. za polovično ceno proda Ing. Lavrenčič, stavbeno podjetje v Ljubljani, EHza-betna cesta št. 6. 4051 Mizarskega npravIleUa 1CS razredno, veščo in za takojšni ali malo kasueji nastop Tvornica pukačfva, Sanja (Hrvatsko). 3993 Lepo posesSvov V« ure od kolodvora pri cerkvi in Soli, hiša (skoraj nova) z dobro idočo gostilno in trgovino na glavni cesti ter tudi mnogo njiv, travnikov in gozda. — Natančna pojasnila se dobijo pri upravništvu .Slovenca" pod št, 4051. Pelroleiske svelle sjfc slike, velike v pozlačenih okvirih (Sv. trije kralji, Madona in druge; več pohištva se po ceui proda. — Ogleda sa vsak dan od 3. do 5. ure. Naslov v upravništvu „Slovenca" pod št, «45. Na tuzemskih posestvih »Blelbergez Bergwerks - Union« na Koroškem se razpisuje služba Perica ia i> ali 2 dni v tednu se 1SC«, Plača po dogovoru. Hrana dobra. Naslov se izve v upravništvu »Slovenca" pod št. 4034. Kravje seno in slamo za krmo prvovrstno, v balah stisnjeno, kupi in sprejema ponudbe Kranjska industrijska družba, Jesenice. 3)ober zaslužek! Več kolporterjev za razprodajo »Slovenca« in »Večernega lista« po Ljubljani za dobra mesta se sprejme. Vpraša se pri kolportažnem oddelku, Poljanski nasip št. 2, levo. Prve dni meseca oktobra prejmemo veliko množino banašk^ga vina iz Vršeča, na kar naSe cenjene odjemalce uljudno opozarjamo. Gospodarska zveza, vinska klet v Spodnji Šiški.