Političen list za slovenski narod.
Po poŠti prejemali reljil: Za celo leto prcdplaea 15 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta
4 gld., za cn mesec 1 gld. 40 kr. V administraciji prejemali veljii: Za celo leto 13 gl., za pol leta 6 gl. 50 kr.. za četrt leta 3 gl. 30 kr., za en mesec 1 gl. 10 kr. V Ljubljani na dom pošlljan velja 1 gl. 20 kr. veo na leto. — Posamezne številka veljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspediclja Poljanska cesta št. 32.
Xaziiaiilla (inserati) so sprejemajo in velja tristo^na petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat: 12 kr., če se tiska dvakrat ; 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se eena primerno zmanjša. Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo. VredništTo je na Poljanski cesti h. št. 32. Izhaja Tsak dan, izvzemši nedeljo in praznike, ob '/26. uri popoludne.

V Ljubljani, v petek 22. februvarija 1884.
Letnik XII.
Govor poslanca dr. Toiiklija,
poročevalca državnozborske večine glede izjemnih določil za Dunaj in okolico.
(Dalje.)
Kar se tiče ugovorov, ki se jih je levica te visoke zbornice proti ravnokar vpeljanim izjemnim določbam posluževala, lahko z mirno vestjo rečem, da so se vsi razprostirali čez vse mogoče predmete, vprašanja, pozivanja in dvomljivosti, čez prostost, ki je v nevarnosti, čez socijaldemokratizem itd., stvaren pa ni bil nobeden.
Saj menda vendar le gre za vprašanje: „Ali je imela vlada pravico določiti postavo od 5. maja 1869 ali ne? Večina gospodov predgovornikov izrazila se je nevgodno o določbi, ki pa ni tolike določbe, kakor pa postavo od 5. maja 1869 zadevala povdarjajoč, da se nobeni izvrševalni oblasti ne more dati toliko obsegajočih pooblastil. Ako bi bilo to resnično, zakaj pa gospodje levičarji niso proti glasovali takrat, ko se je postava o izjemnem stanu prvikrat kovala? Tedaj imeli ste večino in prav v svojih rokah imeli ste pravico postavo sprejeti ali pa jo odbiti, ali pa jo tako prirediti, da vam bi bila prištevala.
Ali kaj pak ? Tedaj se vam je postava prilegla in zato ste glasovali za njo, in če se je že v takratni debati nek moj somišljenik pomenljivo izrazil, kakor je tega gospod predgovornik omenil: „hodie mihi, cras tibi", moram tukaj povdariti, da se je zmotil; kajti izjemna določila od leta 1868 niso bila naperjena proti anarhistični druhali (čujte! na desni), ona niso bila naperjena proti navalom, ki so druž-binskemu življenju osobni vai-nosti in premoženju nevarni, temveč pa so bila naperjena in to v prvi vrsti proti vam, neljubi politični opozieijonalni stranki. (Tako je! na desni.)
Da je to res, sta nam v dokaz odstavljena člana 12 in 13 temeljnih postav od 21. decembra 1867, v kterih se govori o pravici društvovanja in zborovanja in pa o tiskovni svobodi. (Tako je! na desni.)
Danes, gospoda moja, je čisto druga. Danes ne gre z izjemnimi določili proti kaki politični stranki in da bi tudi bila najbolj trmoglava opozicija proti ustavi.
V tem obziru moram že popolnoma vladi zaupati, kakor se nam je izjavila, kajti nimam ga vzroka do nezaupnice. Ako bilo bi pa šlo za to (za zatiranje kake stranke), verujte mi, da bi jih noben desničar ne bil potrdil.
Danes imamo vse druge reči pred sabo. Druž-binski red in osobna varnost sta v nevarnosti, kar tudi vsi gospodje iz levice priznavajo; vsi nam potrdijo, da se je anarhistično rogoviljenje že toliko razprostrlo, da je ono osobni varnosti nevarno postalo. Ako pa nam to priznate, morate tudi priznati, da vlada ni le pravice imela, temveč je bila tudi njena dolžnost, da je odmah v roko vzela postavo, ktera jo za tako postopanje pooblaščuje.
Ona se je je morala poslužiti, ko je sprevidela, da ji z navadnimi sredstvi ne bo več shajati mogoče, kar le edino vladna oblastnija sama zamore presoditi in le njej je mogoče naznaniti čas, kedaj da se ji izvanredni pripomočki potrebni zde. Ona se je toraj jasno izrazila, da si z navadnimi sredstvi nič več ne upa vspešno pobijati prekucijske osnove in da neogibno potrebuje izjemnih določil, kterih ji ni parlament, temveč postava od 5. maja 1869 o roko stisnila.
Večina odborova je pri prvem preiskovanji tega vladnega predloga le samo na to gledala, ali je tako postopanje opravičeno ali ne in še na misel ji ni prišlo, kar se ji je včeraj podtikalo, da je premišljevala, ali morda ne zgubi zmožnosti vladanja, če bi ne privolila izjemnih določeb in ee bi s tem morda sedanji vladi ne spodkopala tal. Kaj taeega večini ni bilo nikdar v mislih, pač pa je preiskavala dogodke, ali je res prišel čas, o kterem se o postavi od 5. maja 1869 bere, „da se prikazuje na dolgo in široko veleizdajsko rogovilstvo, ki je tudi osobni varnosti sovražno".
Tukaj so mi zdi potrebno povdariti, da ste se mi ravno besedi „se prikazujejo" od poročevalca
levice oponašali. Na to le odgovarjam, da ste ravno ti dve besedi v postavi zapisani, in ako je večina odborova se teh dveh besedic poslužila, je s tem le dokazala svojo vestnost, da se je držala postave od besede do besede ter je ni nikjer prestopila. Ker so se toraj taki veleizdajski in osobni varnosti sovražni dogodki resnično pokazali, večini odborovi vendar ni bilo mogoče nič več tajiti, da ima vlada pravico, da celo dolžnost poslužiti ae izjemnih določil.
Dalje se nam oponaša, da se je izjava vlade sprejela o vtemeljitev, vsled ktere se ona le v zatiranje prekucuhov teh postav poslužiti meni. Tukaj moram vas opozoriti, kaj se je v odboru godilo. Ondi so to izjavo levičarji tako rekoč izsilili, in vlada se tudi ni dolgo pomišljevala, ter jo je napravila. Komaj pa se je to zgodilo, že so nekteri gospodje glas zagnali, da izjava ne zadostuje, drugim se je pa celo odveč zdela. S takimi gospodi je ravno težko obravnavati, ki najpoprej na izjavo silijo, potem pak jo za nezadostilno ali pa še celo za nekaj odveč smatrajo.
Ni mi sicer znano, kaj so gospodje z izsilstvom tiste izjave nameravali. Večina odborova morala si jo je pa zapisati in včeraj je tudi že prvi govornik večine, grof Hohenwart, vzrok navedel, zakaj da je tako naredila. Kazalo se je s tem na važnost od-stave temeljnih postav, ob enem pa opozorilo, da jih ni tako lahko odstaviti. Drugi vzrok je pa ta, da vlada v svoji izjavi priznava, da se bodo te določbe edino le v zatiranje rovarsko-veleizdajskih in osobni varnosti nevarnih prekucij porabile, da se pa nikakor ne mislijo proti političnim strankam v roke jemati. Gospodje na levici nobene priložnosti ne opuste, da bi desnice v tej visoki hiši ne smatrali sovražne dunajskemu prebivalstvu. Jaz vas lahko zagotovim, da ni nihče izmed nas Dunajča-nom sovražen, kar se pa mene samega tiče, moram vam reči, da sem svoje univerzitetne študije na Dunaji dovršil, toraj tukaj najlepša leta svojega življenja preživel. Priznati moram, da sem Dunajčane spoznal, da jih cenim in spoštujem in vam povem, da so tako pošteni in imajo take krepkosti in last-
LISTEK.
Vlada Leopolda L
(Konec.)
JiCta 1686 hoče cesarska armada oblegati Budo. Nemci, Francozi, Italijani, Angleži in Španjci se pridružijo cesarskim kot prostovoljci. Cesarska armada je štela 90.000 mož.
Vojvoda Karol in knez bavarski so vržeta s 50.000 mož močno armado na Budo. V trdnjavi je bilo 16.000 bojevnikov, pod pašo Aburrahmanom, starim skrčenim bojnikom. :I8. junija začne se vojni ples, od ene [strani naskakuje zidovjo Karol, od drugo knez bavarski. 22. julija zleti v zrak glavna tar.ška orožnica, pa Turki so bojujejo kakor lovi, ravno tako cesarski.
Trdnjavi priskoči na pomoč veliki vezir s 50.000 vojaki. Trikrat skuša prodreti v trdnjavo, pa zastonj, le 300 Turkov se prerine v mesto, a padlo jih je do 8000. 2. septembra so mesto poda. Prvi jo bil na ozidji prejšnji Tokolijcv polkovnik Petne-
luizy; Abdurrahman pade z mečem v roci, in preko njega dcrejo cesarski v trdnjavo. G. Dimitz poroča: „Ko je stala cesarska vojska pred Budiniom, postila se jo Ljubljana ob kruhu in vodi (dne 1. septembra 1. 1686). Slovesna procesija je šla k sv. Petru, prosit zmage krščanskemu orožju. Dno 6. septembra sta prinesla dva kurirja veselo oznanilo o zmagi Budimski."
Mod tem se zbira krščanska vojska za prihodnje leto 1687. Veliki vezir jo imel zbranih okoli 60.000 mož pri Osekn.
Vojvoda Karol hiti mu z enako močno vojsko nasprot. Skoz močvirja in gojzde pelje pot krščanske juiiake. Naenkrat stoje nasproti turški armadi. Karol naskakuje dva dni turški tabor, pa zastonj. Ne kaže mu druzega, kakor so vrniti, ker svet jo bil zelo pust. Veliki vezir gre z vojsko za njim. Pri Mohači, kjer je bil lota 1526 padel Ludovik II., vname .se boj. Cesarski zmagajo, vplenijo do 100 topov, ter pobijejo 10.000 Turka, 12. avgusta. Posledica te zmago je bila, da so poda mesto za mestom, kot: Osek, Petrovaradin, Vukovar, Ilok, Kar-lovci, Požega in Črnek. Tudi Sodmograška se 9. maja leta 1()88 odpove vsi zvezi s Turki. Sredi zime pade tudi Munkač, zadnje zavetje Tokolyjovo,
ktero je branila njegova soproga Helena Zrinjska cela tri leta.
Leta 1688 je moral vojvoda Karol zaradi bo-lehnosti prepustiti vrhovno pevcljništvo knezu bavarskemu Emanuelu. Cesarski osvobode Stolni Be-ligrad, Kostajnico, Dubico, Gradiško in Brod. Od Oseka se vali cesarska vojska proti Belemu gradu ob šumeči Savi. Turški poveljnik zapusti Beligrad ter odrine proti Semendriji, pustivši v Gradu močno posadko.
15. avgusta začno cesarski streljati iia trdnjavo, 6. septembra jo naskočijo od petih strani, na čelu jim knez Emanuel. Beligrad se poda, cesarski vple-nijo 77 velikanskih topov. V istem kiosku, kjer je 1. 1683 sultan Mohamed IV. pričakoval poročila o zmagi pred Dunajem, prosijo kneza pomirja turški poslanci. Pa Turek jo moral iz Avstrije!
Po zimi od 1. 1688 močno do poletja prihodnjega leta so so pogajali turški poslanci o miru na Dunaji. Pa ker ste zavezni državi Benetke in Poljska od Turkov preveč tirjali, razbili so se vsi dogovori. Ker se je pa Nemčija ob enem vojskovala zoper liUdovika XIV., mogli so princa Ltidovika ba-, denskcga le slabo podpirati. Imel je le kakih 24.0^0^ mož ob Moravi v Srbiji. Ob levem bregu Moraj'fe'
nosti, ki jih drugod ne dobite kinalo. Da bi toraj mi proti temu prebivalstvu sovražno postopali, tega si pač ne morete misliti od nas in če bi bili mi izjemna določila v tem smislu smatrali, bi izvestno ne bili za nje glasovali. Odborova večina, in jaz mislim da tudi cela desnica tako misli, da, kadar sta javni red in osobna varnost v nevarnosti, ju je treba varovati. V varstvo Dunajčanov postavili smo toraj to določbo in ne iz sovraštva do njih in zatoraj nimamo le pravice, temveč tudi dolžnost za obrambo osobne varnosti Dunajčanov skrbeti. To se je pa zgodilo, ker smo odlok visokega ministerstva za opravičen potrdili.
Gospodom na levici zdi se vsled te naredbe prostost v nevarnosti. Ako bi bilo to res, je ona že davno bila v nevarnosti vsled postave od 5. maja 1869 in takrat je bila tukaj večina vaša. Ako bi bili vi resnično mislili, da bo ta postava kedaj prostosti nevarna, bi jo izvestno ne bili napravili. Da, gospoda, prostost je žlahtni cvetlici podobna. Žlahtno cvetlico mora vrtnar na vrtu gojiti, in oplevati jo mora; ako bi jo v plevelu pustil, žlahtna cvetlica bo poginila, bo zamrla. Kaj pa je plevel, ki prostost duši, druzega, kakor veleizdajsko, anarhistično rovanje, ktero je osobni varnosti sovražno! Le naj se pod vašim pokroviteljstvom ta še nadalje razvija in tedaj bote še le prav v nevarnost postavili prostost, če bote pa svojo skrb na to obrnili, da se ta anarhistična osnova zatare, ki je celemu družbinskemu redu nevarna, da se bomo vspešno proti njej bojevali, tedaj skrbeli bote še le,, da se prostost ohrani, kajti ona je le v pravni državi mogoča. Pravna država pa zahtena, da se postava spolnuje, da se veljava izvrševalne oblasti spoštuje in visoko ceni. Kjer tega ni, ondi ni pravne države, ondi je prostost v nevarnosti. Izjemne naredbe so toraj proti takim rovarskim nakanam namerjene, ki spodkopujejo družbo, osobno varnost in prostost v nevarnost spravljajo, toraj je tukaj oponašanje popolnoma neopravičeno, da so izjemne določbe prostosti nevarne.
(Konec prih.)
Aiitiseiiliti.
Dandanes se mnogo govori, piše in čita od antisemitov, antisemitizma in njegovih nakan; malokdo se pa potrudi reč prav razumeti. Mnogo jih je, ki antisemitov nimajo za druzega, kakor ropnike, tatove in požigalce, zlasti se tako misli o ogerskih antisemitih — znabiti tudi avstrijskih, ker njih vodja hoče biti slaboglasni g. Schonerer.
V pojasnilo tega naj sledi tii izpisek iz programa (vodil), kterega je objavil državni poslanec Ivan Simonj v „\Vestung. Grilnzbote". Glasi se tako-le:
„Ohraniti hočemo delalni. meščanski in srednji stan. Namesto nezdravega nihilizma hočemo varovati zdravo jedro vsake vere in spoznanja. Hočemo, da bode državni zbor res narodno zastopstvo, ne pa smešna komedija. — Nočemo pa, da bi Jud s svojo umazano moralo (nauk o nravnosti) in s svojimi še bolj umazanimi pojmi o časti
družbo ostrupljeval, pohujševal in vse le v tvarinsko gi-udo spreminjal, ter nas tako oropal vseh boljših idealov (nazorov). Imeti hočemo državo, v kteri se za vstanovljanja (bank in drugih denarnih zavodov), za liberalstvo in prekanjeno goljufijo ne delajo re-dovi in baronski naslovi. Nočemo družbe, v kteri drug druzega goljufa in mož beseda nič ne veljil, v kteri so goljufive „kride" in velikanske goljufije tako na dnevnem redu, kakor najgroznejši in naj-predrzniši umori. Tako družbo hočemo, v kteri živi verno spoštovanje do bližnjega in vernih nazorov, v kteri pošteno delo, poštenje in zares vsem koristne storitve (iznajdbe itd.), bodi si na tvarinskem ali duševnem polju, najdejo plačilo, počastilo in priznanje.
Dobrega zrna izročil naših očetov, ki so bili slobodni rod, nočemo od sebe metati, ampak dalje razvijati na podlagi slobodne enakosti. Kar zahtevamo, kar imamo tirjati glasno in najstrogejše, je enakopravnost. Kdor koli si dovoli silovito dejanje, naj bi tudi le okno zdrobil, naj bode kaznovan po vsi ojstrosti postave. Nasproti pa hočemo, da pravica in postave za nas ravno tako veljajo, kakor za Jude.
Hočemo, da se nam ščiti sloboda združevanja in govorjenja tudi takrat, kadar ne možujejo v družbah le Judje. Hočemo toraj slobodo vesti, duha, besede in tiska. Nočemo pa enostranskega omejevanja tiskovne slobode, kakor je dejanstveno obstajala pod Tiszovo vlado. Vvožena je bila naša tiskovna sloboda; najnenravniša literatura, da, sramota v besedi in sliki, zaničljiva žur-nalistika (časnikarstvo), ropolovstvo in revolverstvo, ki je prodiralo v svetišče družin, je imelo slobodno polje, ker je bilo v rokah Judov."
To bomo zahtevali z vsemi pripomočki, z vsem povdarkom (po postavni poti). Vlada naj se imenuje Kallaj, Szecsen, Appony, zgolj može, ki jih osebno visoko čislamo; vlada pa, ktera nam bo te zahteve pod ktero koli pretvezo odbijala, taka vlada bo pala, hitrejše in brezslavnejše, kakor Tiszova vlada." Tako „\Vestungar. Grenzbote."
Temu programu, takim vodilom menda ni veliko ugovarjati; taki antisemiti (protižidovi) smo vsi in vsi poštenjaki, bodo naj kterega kraljestva, ktere narodnosti hočejo. Možje, ki tako govore, se gotovo ne bodo vspozabljevali ter delali poulične nerede s pretvezo protižidovstva.
Da so antisemiti nekako slaboglasni postali ter ob dobro ime prišli, je bilo krivo to, da so se tu in tam vodstva polastili slaboglasni možje, ki so po Euskem, Ogerskem in drugod res poulične nerede delali, da so dosegali druga slaba namena. Takih pouličnih neredov so bili pa tudi mnogokrat krivi ter so jih provzročevali judje sami s svojim res čez vse umazanim obnašanjem in svojo ošabnostjo zlasti pa v časnikarstvu. Naše trdno prepričanje je, da, dokler visoke vlade vzajemno ne bodo zabranile nesramnega judovskega postopanja v časništvu, toliko časa vlade same ne bode prišle do pravega spoštovanja, do dostojanstva v vseh strokah in tudi ne do za vspešno vladanje potrebnih moči, še manj pa krščanski svet do blagostanja in miru.
Politični pregled.
v Ljubljani, 23. febr.
Notranje dežele.
Politično društvo ^Edinost" v Tratil vložilo bo dve spomenici, ki ste obe prevelike važnosti za primorske Slovane. Prva pojde do naučnega ministra in so tiče bodočega imenovanja poreško-puljskega škofa. Druga omenja žive potrebe poprečne železnice v Istri. Takih poprečnic bi se dve potrebovali. Prva v severni Istri iz postaje Herpelje-Kozina na državni železnici na postajo Jurdani St. Peter-reške proge južne železnice; druga naj bi pa zapadno Istro vezala z Eeko, ter naj bi se izpeljala iz Eeke v Preluko, Volosko, Opatijo, kteri b-aj bo kmalo zaslovel zaradi svojih morskih kopelj po celem svetu, kakor je sedaj Nizza na Francoskem dobro poznana; iz Opatije v Lovrano, Mošee-nice, Bršec, Sisol, Eabac v Vodnjan, zopet postajo državne proge Divača-Pulj. S tema železnicama bi se Tržačanom in vsem Istranom, ki imajo v Eeki opraviti in teh je mnogo, pot skoraj za en dan hoda okrajšal, kajti, kdor hoče sedaj iz Trsta ali iz Istre v Eeko, mora okolo cele Istre potovati, naj jo krene na sever preko Št. Petra, ali pa na jug preko Pulja po morji. In, ako se je že pri državni progi Divača-Pulj povdarjalo, da se je več iz strategičnih (vojaških), kakor pa trgovinskih ozirov gradila, kdo bo trdil, da bi tudi ti dve navedeni progi ne imeli ravno tako velike strategične vrednosti, kakor bote trgovcem in popotnikom sploh priročni.
Odgospodarili so in politični svoj „grunt" spravili na boben! Kdo? Levičarji. Poslednje kljuse, koje so jahali ob vsaki priložnosti korakoma, v tek in v skok — na čelu poimenskega glasovanja — otreslo se jih je, ter jim podkove pokazalo. Ni je skoraj bilo poprej važne stvari, v državnem zboru, posebno ako so oni hoteli svetu pokazati, kdo je po njihovih mislih prijatelj naroda, za ktero bi ne bili poimenskega glasovanja zahtevali in tudi dosegli. Prišla so na dnevni red izjemna določila in glasovati je bilo treba za-nje. Levičarji so že zopet na svojem kljusetu, toda ozirajoč se okoli sebe s strahom zapazijo, da bi se v pi-ečudnem siromaštvu pred svetom pokazali, ako bi sedaj po imenih glasovali, kajti mnogi bi se sramovali javno proti izjemnim postavam glasovati, ter tako indirektno z anarhisti bratovščino piti, kar se je pa pri nepoimen-skem glasovanji vendar le še storiti dalo. To je irva politična stranka, od kar obstoji avstrijski par-ament, ki je popolnoma na nič prišla, in kar veljil o posameznem človeku, da propadajoč v vedno sla-beje druščine zahaja dokler dostikrat celo med roparje zabrede, to se sme popolnoma brez razžaljenja časti o državnozborski opoziciji trditi. Jela se je bratiti z anarhisti, potegovajoč se za-nje, da se odpravijo državne naredbe (izjemna določila), s kte-rimi se jim že na prste stopa, s tem je pa očividno dokazala svojo moralično nesposobnost, da bi kedaj dobila krmilo v roke!
Iz Jknji prinaša brzojav vest, da se bo mo-ravski deuelni zbor razpustil in bodo menda prav kmalo nove volitve razpisane.
Madjari mislijo bodoče leto napraviti ogersko deželno razstavo, na ktero so tudi Hrvate se svojimi izdelki povabili. Hrvatje pa pravijo, da bi se razstave le tedaj vdeležili, ko bi Madjari spremenili naslov razstave, da bi se imenovala „razstava dežel ogerske krone". Hrvatje imajo čisto prav, da madjarsko sebičnost nekoliko pod nos dregnejo, če je razstava ogerske dežele, tedaj Hrvatje ondi se svojimi izdelki ničesa iskati nimajo, ker Hrvaška ni Ogerska; če pa Madjari mislijo, da se morajo Hr-
pri Batočini trčite skupaj sovražni vojski. Dasi je bilo Turka do 70.000, vendar jih Ludovik badenski premaga 30. avgusta 1689, 3000 potolče ter 200 topov in 1000 velblodov vpleni. Turki se razpode proti Sofiji.
Avstrijska armada je zasedla turško ozemlje dol do Niša. Mnogo slabše pa se je godilo cesarskim, ko postane v novembru 1689 veliki vezir Mohamed Koprili. Bil je zelo varčen ter tudi skrbel, da se je na sultanovem dvoni manj potrosilo; celo zlate in srebrne posode je ukazal stopiti in tako je napolnil vojaške Ijlagajnice, ter nabral zopet močno vojsko.
Avstrijska vlada pa je le slabo podpirala svojo vojsko, ker glavna skrb je bila obrnjena proti Franciji. Posledica toga je bila, da so cesarski v nekaj mesecih zgubili pridobitve pretečenih dveh let. Podii se Turkom Vidin, Semendrija in Beligrad, celi avstrijski polki so bili vničeni in nekaj stotin topov je pogi-al)il Turčin.
Do 30.000 Srbov se je izselilo iz Srbijo in Bosne, ter naselilo ob desnem bregu Tise. Sedaj še le se spomnijo na Dunaji svoje vojske proti Turku, ter spravijo na noge do 85.000 mož. Koncem leta 1601 se obrne mejni grof Ludovik proti Zemlinu. kjer je stala turška vojska v taboru. Ker
je bil tabor po navodu francoskih častnikov dobro utrjen, se ga grof ni upal prijeti, temveč se vrne proti Slankamnu. Veliki vezir se vzdigne za cesarskimi in 19. avgusta se prične boj. S prva je šla slaba cesarskim. Vsi naskoki so bili odbiti od Turkov, in na Donavi je podlegla avstrijska eskadra. Ko pa fzm. Dunewald s svojimi konjiki na levem krilu turške vrste pretrga, vrže se tudi desno krilo z novim pogumom na sovražnika, in zmaga je bila sijajna.
Padel je veliki vezir, poveljnik janičarov, 18 paš, in do 20.000 mož. Pa tudi avstrijska vojska je zgubila do 7000 bojevnikov. Sedaj se obrne mejni grof proti srbski stolici, toda bližala se je že zima.
Leta 1692 ni bilo poseljnih bojev, ker je nalezljiva bolezen razgrajala v turški in avstrijski vojski. Tudi leta 1693 ni bilo Avstrijcem vgodno. Princ Karol Croy oblega več tednov Heligrad, a ničesar ne opravi. Avstrija ponuja Turkom mir, pa ti se za to ne zmenijo. Tudi Gaprara I. 1094 ničesar ne opravi.
Leta 1695 pride cesarskim na pomoč lA-iderik Avgust, volilni knez saksonski, z 8000 možmi, ter prevzame poveljništvo. Dasi velikan po telesu, bil je vendar preboječ nasproti Turkom. Ko se je
bližal cesarski podpoveljnik Veterani od Sedmogra-škega sem, da bi se združil s knezom, napade ga sultan Mustafa II. s petkrat večjo vojsko, ter potolče skoraj polovico tega oddelka; tudi Veterani pade. Knez Avgust pa se ne upa Turkov prijeti, dasi je bil le nekaj milj oddaljen.
Enako nesrečno leto za cesarske je bilo 1696.
Hoteli so vojsko že zgodaj spomladi začeti, pa manjkalo je potrebnega topničarstva. Manjkalo jo vozov in vprežne živine, ker vlada ni plačevala. Vojaki po cele mesece niso dobivali plače, ter so ljudem šiloma jemali, kar, se ve, tudi prebivalcem ni bilo po volji. Zopet so se prikazovale na zgornjem Ogerskem ustaške čete, ktere so še le prihodnje leto ukrotili Kiirolji, Negrelli in princ Vau-demont.
Od slavne zmage pri Slankamnu 1. 1691 preteklo je pet let, cesarski so potratili mnogo denarja ter zgubili na tisoče vojakov, pa vendar nobene vgodne pridobitve, da celo nasprotno. Manjkalo jim je pravili poveljnikov kot Karia lotarinškega ali princa l)adenskega.
Knez saksonski Avgust sploh o vojski ni dosti razumel, akoravno je hotel več vedeti kakor drugi. Odstaviti ga pa tudi niso mogli, ker potem bi bil peljal tudi svoje vojake domu. Pa k sreči je bil
vatje razstavo tudi vdeležiti kakor k ogerski kroni pripadajoč narod, potem je pa pred vsem treba za pravičen naslov razstavi skrbeti. Iz tega vzroka je tudi hrvaška trgovinska zbornica sklenila, da se banu lepo zahvali za povabilo, vsled kterega naj bi v deželni odbor za budapeštansko razstavo leta 1885 volila dva odbornika. Pač pa bo prosila vlado, naj predloži načrt postave deželnemu zboru, po kteri naj se leta 1888 napravi hrvaško-slavonsko-dalma-tinska deželna razstava ter naj se zato vsako leto dotična svota v letni proračun postavi. Upor proti pošiljatvi deželnih pridelkov za ogersko razstavo je bil silen in se je s tem vtemljeval, da za hrvaške pridelke na Ogerskem ni nobenih tal, kjer bi- se lahko oddajali, in Hrvaška je vsled tega prisiljena napraviti za domače ljudi lastno razstavo. Za razstavo v Budapeštu se je potegovalo le dvoje židovskih trgovcev, vodja kaznilnice Taufer in pa predsednik trgovinske zbornice Grahor. Pri glasovanji so bili le trije glasovi za ogersko in 19 za narodno hrvaško razstavo leta 1888.
Cesarjevič Itiidolf bo toraj v Carigrad preko Belgrada potoval, kjer bo nekaj dni gost kralja Milana, kteri ga je za časa svojega lanskega bivanja v Laksenburgu osobno povabil v Beligrad. Cesarjevič govori izvrstno srbski, ter se je lansko leto, ko ga je Milan v Laksenburgu obiskal, z njim vedno le v srbščini pogovarjal. Da so Eudolfu Slovani sploh pri srcu, je živ dokaz, da si je pred nekaj leti izvolil zlato Prago za svojo rezidenco in da se je vrnivši se iz svojega potovanja po Jutrovem v Trstu s slovanskimi društvi, koja so se mu poklonila, v jugo-slovanščini pogovarjal. Po vsi pravici se nam je na-djati, da bo cesarjevič delo nadaljeval in dovršil, kterega je njegov cesarski oče Franc Josip glede Slovanov in njihovih teženj ter zahtevanja do enako-jravnosti z druzimi narodi pričel. Solnce na zemljo e od zgoraj sije, in čem više stopa, tem veči je njegov vpliv na zemljo. Enaka se tudi z nami godi čim višje v dvorne kroge bodo slovanski nazori prodirali, tem manj zaprek se bo Slovanom na potu do zaželjenega in potrebnega zahtevanja stavilo, in tem bolj bomo čutili vpliv slovanske zavednosti v veliki nalogi, ki nas še čaka. Takrat bo napočil čas, ko ne bo več potreba proti političnim strankam majevih postav od leta 1869 vpotrebovati, kajti Slovan bo imel svoje pravice in bo tudi Nemcu njegove privoščil, ne da bi zarad tega morda zopet kak 5. maj 1869 proti drugi narodnosti na pomoč klical.
Vnanje države.
^ovo srbsko ministevstvo je po vsem )arlamentarično ministerstvo in se je nadjati, da )ode skupščino zopet v parlamentarni položaj nazaj pripravilo iz strankarskega stališča, kamor so ga bili radikalci s svojimi sebičnimi nameni zavlekli. Vsak komur je napredek naših bratov na jugu pri srcu bo to spremembo z radostjo pozdravil in to še tem več, ker so tudi na Dunaji z novim ministerstvom popolnoma zadovoljni. Kljubu temu bode pa vendar Garašaninovo ministerstvo, ki je večinoma iz napred' njakov sestavljeno, še neizmerno veliko dela imelo predno se mu posreči nevedni narod in zagrizene Avstriji sovražne radikalce in pope prepričati, da takošna Avstriji prijazna politika Srbiji bolje ugaja kakor pa vsako drugo, bodisi še tako laskavo pusto lovstvo. Srbija potrebuje pred vsem drugim notranjega in zunanjega miru in tega bo dosegla le, ako je dobra prijateljica se svojim sosedom preko Donave in Save, kajti Avstriji ni še nikdar na mari bilo da bi se bila na račun Srbije okoristiti mislila. Ona spoštuje zemljo, ktere so si Srbi vsako ped na dolgo in široko z lastno krvjo osloboditi morali. Ona spoštuje pa tudi narod, ki je stoletja trpinčen vendar ohranil narodnost svojo, ktera ga je iz sužnjega
stališča pod polumescem zopet povzdignila do sto-}inje, ktero sedaj med drugimi narodi zavzema. Naj 3i ta narod tudi Avstrije blage namene tako spoznati in spoštovali hotel.
Nek dr. Moric Busch izdal je na Nemškem cnjigo o Bismarkoveni življenji in delovanji, itera se jo menda z Bismarkovim dovolenjem pisala n na svitlo dala. Tista knjiga je menda na Dunaji dvorske kroge silno poparila. Ondi se namreč bere, da je tik pred vojsko 1866 pruski kralj Friedrich Viljem III., sedanji nemški cesar Viljem I., našemu cesarju predlagal, naj bi skupno nad Francoza planila in da menda naš cesar ni ravno odrekel (pa menda tudi ne ravno pritrdil, sicer bi se knjiga drugače izrazila. Vredn.) Knjiga tudi govori proti grofu Beustu, če tudi on sedaj nima nobene politične uloge, in s tem je knez Bismark zopet dokazal, da, kogar on sovraži, temu ne odpusti nikdar in da svojemu nasprotniku leta 1866, grofu Beustu, tudi sedaj še ni odpustil. Na Dunaji se menda povprašujejo, zakaj je pač Bismark stvar ravno sedaj razglasil, ko je njemu in njegovim na avstio-nemški zvezi tolikanj ležeče. Pomenljivo je na vsak način, da se take državne tajnosti sedaj le razkrivajo, ko se ruski diplomat knez Orlov v Berolin seli. Ali se j.e morda Bismark avstro-nemške zveze že nagledal? Ali morda misli, da za-nj ni več preko Eena nevarnosti, ker je Orlov in Pariza v Berolin prestavljen?
F Chartumu je Gordon pša nezavisnost Sudana razglasil, javne dolžne knjige požgal, biče, palice in klopi, na kterih so se ljudje pretepali, je v peč pometal, ječe je odprl, arabski mestni odbor je postavil, ter vse za odhod egiptovske vojske pre-skrbel, ter misli vse tako izpeljati, da ne bo treba krvi prelivati. Osman Digna se pa pripravlja, da bo Angleže napadel, ki Tokkarju na pomoč hite.
Gordona so v Chiirtunu navdušeno sprejeli ter ga sudaneškega sultana imenovali. Tisoč in tisoč ljudi gnjetlo se je k njemu, da so mu roke in obleko poljubovali. Gordon jim je obljubil, da^ jih bo krvoločnih bašibozukov rešil, toda ne z mečem, temveč s pravico se hoče bojevati. V Chartumu je odpustil vse zaostale davke od prejšnjih let in od letos naprej plačevala se bo le polovica. Nadjati se je, da bo kmalo mir, ker je Mahdi dosegel, kar je želel, namreč kupčijo s sužnjimi (res nepričakovano rešenje) in pa za sultana so ga napravi i v Kordo-fanu, toraj še več, kakor si je prav za prav želel.
Izvirni dopisi.
Iz Notranjskega, 20. febr. Pred nekoliko časom je prišlo pisalcu teh vrstic na uho vprašanje, kako pijačo da so imeli tukajšnji prebivalci poprej, ko še špiritovega žganja ni bilo. In ker je to vprašanje od važnega kraja došlo, naj mi bo dovoljeno o tem nekoliko vrstic načrtati.
Od starih ljudi se zve, da so bili tukaj enkrat zdravi in krepki prebivalci, misliti se sme, da v tem jih je vzdrževalo to, da so bili zmerni v vsem, posebno pa v pijači. Kokodelci in drugi delavci niso med dnevom nikake pijače dobivali razun domače od suhega sadja kuhane vode; a vendar so bili z vsem zadovoljni, to se vidi iz toga, da nekdaj se ni manjkalo raznovrstnih delavcev za malo plačo, kar se po enih krajih za veliko plačo pogreša sedanje čase.
Stari naši predniki, kar je bilo odraščenih, so včasih za priboljšek izpili kak polič vina ali pa malo
merico dobrega doma kuhanega žganja, o kterem se ve še zdaj povedati, kako je lepo dišalo. Veliko niso popivali, to se ve po tem, da ni bilo enkrat v vsakemu kotu krčme, še manje pa takih žganjarij, kakor so dandanašnje. Zato, ker naši predniki niso držali mnogo na pijače, bili so tudi časi drugačni, kakor sedanje dni.
Naj bo ob kratkem omenjeno, da pijača je sedanje ljudstvo najbolj popačila, to se sme po pravici trditi, ako se premisli: da ona je največ kriva in prva pomagalka, da se tolikokrat o pobojih iu drugih hudobijah sliši. Po pijači pride največ, da se sedanje čase toliko zemljišč na kant produ, da so zemljišča marsikterih gospodarjev do kraja na slabem stanji; gozdi so čisto posekani, in kar jo vsega obžalovanja vredno, da po vzroku pijače je toliko nedolžnih otročičev iz rojstne hiše po svetu pognanih.
Kaka pijača najbolj med priprostim slovenskim ljudstvom deluje, to že vsaki ve, da žganje; pa zakaj ? Zato, ker se prav po nizki ceni prodaja, tako, da si ga lahko že vsak otrok kupi, in pa zato, ker ta špirit ima toliko omotivne tvarine v sebi, da v kratkem času pametnega človeka v besnega divjaka spremeni. Kako škodljiva je ta pijača, tega ne vedo le učeni ljudje, ampak tudi priprosti kmetje, ki so začeli klicati za pomoč proti temu strupu.
Ljubo slovensko, sicer pošteno ljudstvo,^ spoznaj že enkrat svojo nesrečo! Poglej po svetu: Se vsako ljudstvo je poginilo, ktero se je v pijanost in po-žrešnost pogreznilo, iz tega brezna ni rešenja, kakor le resnična vrnitev k nekdanji, zdaj žalibog zapuščeni treznosti.
Zatorej naj dela vsak po svojem stanu, svoji veljavi in svoji moči, da se ljudstvo k treznosti povrne, in vsega tarnanja, vseh nesreč bode konec.
Z Dunaja, 31. febr. {Oosposlca shomica) imela je včeraj sejo, pri kteri so se sklepi poslaniške zbornice glede izjemnih določb izročili v pretres in poročanje juridični komisiji. Ta komisija bila je izvoljena še tedaj, ko je imela liberalna stranka večino. Ni dvoma, da bode gosposka zbornica potrdila sklepe zbornice poslancev, dasiravno je liberalna stranka včeraj sklenila, da bode glasovala zoper izjemne določbe.
Z Dunaja, 20. febr. (Spred sodnije.) Iz Buda-pešte se je danes telegrafiralo, da Majlathovi morilci, Sponga in njegova tovariša, od cesarja niso bili pomiloščeni, in da bodo 22. t. m., to je v petek, tam obešeni. Spongova teta je nedavno sodniji izročila pismo, v kterem je prosila za pomiloščenje svojega nečaka; ako bi se pa to ne zgodile, naj ji vsaj dajo obleko in druge reči njegove. Zdaj bode imela priliko, te reči dobiti, ako je sodnija uslišala njeno prošnjo; menda bodo ubožni ženi ljubše, kakor malopridni Sponga sam.
Sodnijska preiskava zoper Schenka in njegova tovariša se bode vršila neki 13., 14. in 15. marca. Te dni je pa z Dunaja zopet zginila neka 22 let stara dekla, Amalija Hoffmann, ki jo je bila gospodinja 14. t. m. zvečer ob osmih poslala v bližnjo kavarno po časnike in v gostilno po pivo. Dekle je dobilo časnike, toda odtlej je zginilo, da se ne ve kam; v gostilno je ni bilo več. Ker je vse svoje reči
Avgust pa smrti Sobieskijevi izvoljen za poljskega kralja, in poveljništvo prevzame prvi vojaški poveljnik, ki jih je Avstrija imela, princ Evgen.
Pri Petrovardinu se postavi Evgen s cesarsko vojsko, sultan Mustafa pa zbere do 100.000 mož pri Belemgradu. Sultan hoče Evgena na strani pustiti ter se obrne proti Segedinu. Evgen ga hoče pre-striči in tako sultana prisili, da so ustavi pri Zenti, kjer je hotel prekoračiti Tiso. Skoz gozde in močvirje hiti Evgen za njim, da bi ga dohitel.
11. septembra prihiti cesarska armada do turškega tabora. Večina turškega topničarstva in ko-njištva je bila že na levem bregu Tise. Že prihod avstrijske vojske zbega turško armado. V dveh urah so bili Turki obkoljeni v polukrogu od cesarske armade. Najprvo jih prime na desnem krilu general Ileisler, na levem Gvido Starhemberg, in slednjič središče. Levo krilo pod Starhembergom prodere v turški tabor ter si osvoji gradbe pred most^)m čez Tiso. Tako so bili Turki ločeni od Tise in druge armado, ki je bila že onstran vode. Cesarski konjiki razsodejo, in prične se v resnici mesarsko klanje. Cesarski ne prizanesejo nobenemu Turku; če kteri uide, utone v Tisi. V dveh urah je bilo pobitega do 20.000 sovražnika, veliki vezir in mnogo paš, blizo 10.000 jih utone v vodi.
Sultan, ki je bil med bojem na levem bregu Tise, hitro zbeži ter pusti v taboru neizmerno bogat plen; 160 večjih in manjših topov, 7 konjskih repov, 423 zastav, 3 milijone denarja v vojaški bla-gajnici, svojo zasebno blagajnico, 9000 vozov, 6000 velblodov, 15.000 volov in 7000 konj. Avstrijska armada je zgubila le 430 mrtvih iu 1600 ranjenih. V zahvalo podeli cesar Evgenu mnogo posestev na Ogerskem. Po tej zmagi jo Evgen vdari s 7000 izbranimi bojevniki v Bosno ter pridere do Sarajevega. Vse se mu vdii ter poklanja.
Po velikanskem poboji žele Turki miru; pa tudi Avstrija ga je potrebovala vsled drugih vzrokov. Meseca oktobra se snidejo v Karlovcih v Sirmiji zastopniki Avstrije grof Volfgang Oettingen in Leopold Schlick; Carlo Euzzini, zastopnik Benetck, Malahovski, zastopnik Poljske, Bogdanovič, zastopnik Eusije, Anglež lord Villiam Paget in Holandec Coliers. Turke sta zastopala Eeis Effendi Eami in tolmač Maurocordato. Obravnave so trajale od 13. nov. 1698 do 26. jan. 1699. Izid teh dogovorov je bil, da so Turki Leopoldu odstopili Sedmograško, Ogersko, izvzcmši temešvarski Banat. Tudi Hrvatska, Slavonija in otoki v Tisi in Marošu pripadejo cesarju. Tokolj je moral so soprogo Heleno v pregnanstvo v Tiitinijo.
Benetke so dobile Moreo in več mest na dalmatinskem obrežji; Poljska Kamenjec, Podolijo iu gospostvo nad Ukrajino. Prvič da so Turki v teku stoletij odstopili ozemlja svojim sovražnikom. Leta 1683 stali so prevzetni pred Dunajem, 16 let pozneje imeli so le še ped zemlje v Avstriji. A tudi to jim Evgen kmalo vzame.
Turčija je namreč hotela Benetkam odvzeti Moreo, pa tadanji cesar avstrijski Karol VI. se potegne v Carigradu za Benečane. To dii povod novi vojski. Pri Petrovardinu zgrabi Evgen Turke 5. avg. 1716 ter jih sijajno premaga. Temešvar, ki je še bil v turških rokah, se poda, in 16. avg. 1718 Evgen zopet premaga pri Belemgradu trikrat močnejšo turško vojsko. Turki sklenejo 1. 1718 v Po-žaravci mir s cesarjem ter mu odstopijo Banat, kos Valahije do Alute, del Srbije med Moravo in Drino z Belimgradom iu Slavonijo do Save.
Pozneje 1. 1739 jo cesar Karol sicer Srbijo in Valahijo zopet zgubil, pa moč nekdanjih Ozmanov je bila strta. Turki so začeli pešati, posebno odkar jih Eusi peste, ter životarijo ob milosti evropskih velevlasti.
pustila doma, ni misliti, da bi bila usla; iu ker jo bila s službo svojo jako zadovoljna iu jo je tudi gospoda i'ada imela, se tudi ne more soditi, da bi si bila sama kaj žalega storila. Mislijo toraj, da se je dekletu kaj hudega primerilo, in policija, kteri se je reč naznanila, vse žile napenja, da bi zvedela, kaj se je ž njim zgodilo.
Te dni se snuje pred porotniki zanimiva obravnava zoper neko ženo Amalijo Better, njenega sina Sigmunda in njeno ličer Ano, ker so dr. Mtikiša opeharili za 12.000 gold., nekega Auerja pa za 9000 gold. Pravda je jako zanimiva, ker priča, kako predrzni so bili stiskavci, in kako slab je bil dr. Miikiš, ki se je dal od njih toliko časa stiskati, ne da bil reč precej naznanil policiji.
DomaČe novice.
(O volitvah za JcupčijsJco in ohrtnijsJco zbornico liranjslco.) Volilni listi so menda že povsod razdeljeni, a žalibog, da slišimo od več krajev pritožbe o preveliki mlačnosti narodnjakov in o tem, da so narodni kandidati premalo razglašeni. Skonca namreč se je mislilo, da naši nasprotniki se ne bodo podali v brezvspešen boj; res so najzagrizeneji, to je Schreyjeva svojat, še zdaj za kujanje prav do konca in kraja, a zmerneja stranka je vendar sklenila, da se voli in da se nastavijo kandidati, pa prav na tihem, ker vidijo mlačnost narodne stranke. Toraj le ne dremati in spati, da nas v spanji ne prekani in ne prehiti nasprotnik! Še teden dni ni več do tje, ko morajo biti vsi listi v rokah kupčijske zbornice, namreč do 28. t. m.
(V mestnega odbora včerajšnji seji) se je najprej spominjal župan g. Grasselli umrlega milost-Ijivega gospoda knezoškofa, odborniki so svoje sočutje o njegovi smrti razodeli s tem, da so vstali. Došlo je tudi pismo od deželnega odbora, naj se volijo mestni odborniki v odsek za dolenjsko železnico. Več o tej seji še poročamo.
(^Kmetovalec") bo, kakor poročajo nNovice", pričel izhajati s 1. marcem in potem izhajal 1. in 15. vsacega meseca. Zaostale številke se bodo še do-poslale.
{Vse eno pa vendar ni!) Včerajšnji „Narod" piše, da se volilne listine za kupčijsko zbornico razpošiljajo baje tudi nekterim narodnjakom z nemškimi naslovi, kar je baje nektere izmed njih tako razkačilo, da še voliti ne mislijo; svojo razjarjenost sklene s tem stavkom: „Po tem takem je res vse jedno, naj v kupčijski zbornici sede narodnjaki ali pa nem-čurji." Lepa logika taka! Ali „Narod" ne ve, da kupčijska zbornica, če bi druzega ne bilo, voli v državni zbor in ima v deželnem zbovu dva poslanca ? Ali je toraj tudi vse eno, če pri volitvi za državni zbor, pri kteri nam je treba še zmiraj največega napora, svojih 24 glasov odda nemškutarju, kar stori škode za 48 glasov? Ali je vse eno, če pošlje v deželni zbor kranjski dva nemškutarja namestu dveh narodnjakov? če take besede niso — milo sojene — najmanj politična kratkovidnost, kaj so pa? Le v jajcu ne iskati dlake, kjer tega treba ni!
Razne reči.
—	v a Ij i 1 o k p r v e m u rednemu občnemu zboru ,.Notranjske posojilnice" v Postojni, kteri bode dne 24. februvarija 1884. ob 4. uri po-poludne v društvenih prostorih. Dnevni red: 1. Nagovor ravnatelja. 2. Poročilo blagajnikovo. 3. Poročilo nadzorovalnega odbora. 4. Volitev ravna-teljskega odbora in sicer: a) ravnatelja, b) blagajnika, c) kontrolorja in d) dveh namestnikov. 1') Volitev 6 članov v nadzorovalni odbor. o. Predlogi društvenikov. K polnoštevilni udeležbi vabi častite deležnike najuljudneje Ra vn a t el j sk i o d b or.
—	\aznanilo nadzorovalnega odbora ^Notranjske posojilnice" v Postojni. Nadzorstvo ,.Notranjsko posojilnice" v Postojni je pregledalo in primerjalo letne račune za I. ]88;-5 in Vam naznanja, da so pregledani letni računi iu bilanca razpoloženi na spregled v zadružnej pisarni, kakor to zahteva § 30. al. 4. društvenih pravil.
V Postojni, 21. februvarija 1884.
Nadzorovalni odbor.
—	Zmrznil. Iz Sore se nam poroča: V noči od 19.—20. t. m. je na Studenčičah še ne prav 24 let star oženjen krojač .fanez Luštrek zmrznil. V mraku je nesel nekaj zgotovljene obleke v hribe.
Ker ga ni bilo ponoči nazaj, ga gre žena drugo jutro iskat, ter ga najde na samem čez pot ležati
—	že trdega. Nesrečno žganje je bilo spet krivo!
—	Iz Sore se nam naznanja: Pri zmanjše-valni dražbi dne 20. febr. so prevzeli sledeči gospodje raznovrstna dela za novo cerkev: 1. Zidarsko delo Franc Faleschini. 2. Tesarsko delo Franc Ločniškar iz Smlednika. 3. Kamnosek Lovro Vodnik. 4. Mizarsko delo Andrej Šifrar s Svetja. o. Ključarsko delo Albin Ahčin. 6. Kleparsko in pasarsko delo Janez Belec iz Št. Vida. 7. Mizarsko delo Lovro Zelnik iz Sp. Senice. 8. Steklarsko delo Janez Inglič iz Loke. Dražba se je vršila pod izvrstnim vodstvom g. stavbenega adjunkta Janeza Biiltz, ki je v kratkem času vse to težavno delo dognal in s tem pokazal, da je strokovnjak v tej zadevi.
—	Cesarjev dar. Za razširjenje šole v Pre-serji je presvitli cesar daroval 200 goldinarjev iz svojega.
— „Deutscher Hausschatz". Obsegravno-kar izišlega 7. zvezka „D. H." je sledeči: Text: Alle Schuld riicht sich auf Erden. Roman von \Valther von der Wied (Forts.) — Das Kronungs-fest des ersten preussischen Konigs. Authentisch dargestellt von Venanz Milller. — Es war einmal, Gedicht von H. H. Mfincli. — Eine kulturgeschicht-liche Betrachtung iiber die Kochkunst. — Zur Ge-schichte des Postwesens. Von W. M. in Mainz. III. Neuere Zeit. Entvvicklung des Postwesens in Deutsch-land. —• Skizzen aus London. 'S ist St. Valentins-tag. Von Dr. A. Heine. — Bilder aus Spanien. Die ehemalige Moschee in Cordoba. — Allerlei. — Illustrationen: Altdeutscher Burghof. Motiv aus der Burg zu Rothenburg an der Tauber. Originalzeich-nung von F. 0. Mayer. — Das Pantheon in Rom in seiner friiheren Gestalt. — Das Pantheon in Rom in seiner jetzigen Gestalt. — Kuriose Ge.schichte. Von Fedor Flinzer. — Werber aus der Zeit des dreissigjiihrigen Krieges. Gemalt von Werner Schuch.
—	Inneres der ehemaligen Moschee zu Cordoba in Spanien. Nach einer Photographie. — Angenehme Beschiiftigung. Gemalt von E. Breitsehneider. — Schattenbilder aus S^awaben: Landleute von Rott-weil. Naročevanja na list „Deutscher Hausschatz" kakor tudi na vse druge vedno sprejema katoliška bukvama v Ljubljani.
—	Na Dunaj i je umrl grof Gustav Killnokj, oče ministra zunanjih zadev. Star je bil 84 let in se je 17. decembra 1799 v Sibinji (Hermannstadt) na Erdeljskem rodil. Bil je c. kr. kamornik in nad-poročnik razven službe. Poročil se je leta 1827 v Brnu z grofico Izabelo Schratenbachovo, s ktero je imel 7 otrok. Med temi je bil tudi sedanji minister Gustav grof Kiilnokj.
—	Prošnja za pomiloščenje Majlatho-vih morilcevSponge, Pithelja inBerecza v Budapešti se je rešila s pristavkom, naj se zgodi pravica. Vsled tega so jim 21. t. m. naznanili smrtno obsodbo in danes 22. so jih obesili. Pomiloščenja se je najbolj nadjal Berecz in je ves čas strašno divjal po ječi. Sponga in Pithelj sta osodo bolj z voljo prenašala.
— Dva nova svetnika so razglasili v nedeljo, 10. t. m., v Rimu. JJden je kapucinec Fra Diego Giuseppe de Cadice, druga pa nuna Marija Geltruda Salandri, ustanoviteljica samostana dominikaneric „presv. rožnega venca" v Valenzi v južni Italiji. Obredi so se kakor navadno vršili. Ne-kohko pred dvanajsto uro so se podali sv. oče v prestolno dvorano, kjer so se bili zbrali kardinali, generali raznih redov, monsignori in drugi duhovni dostojanstveniki. Sv. oče ostanejo pred prestolom, na desni jim je bil prefekt viteške kongregacije kardinal Bartolini, ob levi pa kardinal Oreglia di San Stefano. Prvi je sprožil kanonizacijo meniha, drugi pa ono nune. Nasproti sv. očeta stali so: oba zatoževalca (advocati diaboli) in oba zagovornika novih svetnikov. Tajnik viteške kongregacije monsignor Salvati prebere papeževe dekrete, po kteri h se kanonizacija dovoljuje, na kar se redovna generala kapucinov in dominikancev sv. očetu toplo zahvalita za veliko čast, ktera je oba rodova doletela. Sv. oče sedaj razpravljajo čudeže, kteri so se po priprošnji že zgodili in opominjajo navzoče k posnemanju kreposti teh dveh svetnikov. Konečno so vsi zbrani pokleknili in apo-stoljski blagoslov sprejeli. Tako poroča „Osservatore Romano".
Telegrami „SIovencu".
Dunaj, 21. fol)i-. V (lavkarskein odseku jo izrekel vladni zastopnik, da se vlada peča z izdelanjeni postave o pobiranji davka in da se bo brž, ko bo gotova, podala zbornici.
Budapešta, 22. febr. Majlathovim morilcem se je naznanila smrtna obsodba ter se jim reklo, naj so pripravijo za smrt.
London, 21. febr. Vojne čete za vojsko so razen onih, ktei-ili pričakujejo iz Adena, iu razen moi-nai-skih vojakov iz IVIaltc, ki pridejo juti'i, v Suakimu popolnem zdi-užene. Pj-oti Tokaru vzdignejo se v nedeljo. — Po „l{euterjevem" poj-očilu iz Shangluija je v Aiongoliji baje vnel so jnuit.
London, 22. febr. Prevaževalna ladija „Neera" je z vojaki blizo Suakima obtičala v pesku. Vojake so vzelo druge ladije. Ladija „Hecla" straži ponesrečeno „Neoro".
Novi Jork, 22. febr. Po viharji v južnili državah jo bilo nekaj manjših most razdjanih, več ljudi razbitih, našlo se jo grozno razmesarjenih trupel možkih, žensk in otrok. Število ponesrečenih jo od 300 do 400, razdjanih poslopij 5000.
Tujci.
30. februvarija. Pri Malici: Anton Angerer, železn. vradnik, z Dunaja.
—	Flosoh, Gotzol in Pressburgor, kupci, z Dunaja. — Gold-sehmidt, kupce, iz Trsta. — Janez Sirnik, farni oskrbnik, iz Gradiš.
Pri Slonu: Baeli, zavarovalnični nadzornik, z Dunaja.
—	Ignacij Diein, kupec, z Dunaja. — Lengyel, kupec, iz Kanize.
—	Waolismann, kupec, iz Trsta. — Fel. Bartosoh, železn. vradnik, s soprogo, iz Spljeta. — Prid. Sclivvarz, iz Novomesta.
—	Leopold Hofev, c. k. vradnik, s soprogo, iz Ljubljane. — Mesar, župnik, iz Boli. Bistrice. — Mih. Troek, župnik, iz Vač.
—	Leban, s soprogo, iz Vipave. — Josip Ozura, kupec, iz Osilnice. — Janez Arich, posestnik, iz Pazna.
Pri Juztiem holodvoru: Josip Schrabl, s soprogo, iz Pusterthala. — Marija Pollaj, vradnik. s soprogo, iz Banjaluko.
—	Avgust Wagner, zasebnik, iz Gradca. — Samuel Leitner, kup. potovalec, iz Budapešte.
Umrli so:
20. febr. Liza Szantncr, čevljarjeva hči, 5 ur. Dunajska cesta st. 7, oslabljenje. — Ana Heran,, paznikova hči, 14 dni, ulice na Grad št. 13, vsled krča v čeljustih. — Janez baron Grimšič, vpokojeni e. k. deželnega predsedstva svetnik, 87 let, Vegove ulice št. 6, bolezen v možganih.
£ksekutiTne dražbe.
27.	febr. 1. e. džb. pos. Jože Kren iz Kočevja, 5G0 gl. Kočevje.
28.	febr. 1. e. džb. pos. Janez Klemene iz Jakobovic, 4507 gl. Logatec. — 1. e. džb. pos. Anton Kunec iz Unca, G739 gl. Logatec. — 3. e. džb. pos. Jožef Berčan iz Bojanivrka. Zatičina.
29.	febr. 1. e. džb. pos. Anton Penko iz Harije št. 10, 1760 gl. Ilirska Bistrica. — 3. e. džb. pos. Jera Baraga z Vrha, 1600 gl. Lož.
dunajska borza.
21. februvarija.
Papirna renta po 100 gld.....79 gl. 70 kr,
Sreberna „ ..........80	„	70	„
4% avstr. zlata renta, davka prosta . .	101	„	35	„
Papirna renta, davka prosta . . .	94	„	95	,.
Ogerska zlata renta . . . .	121	„	90	„
„ „ 4% . . . .	90	„	20	„
., papirna renta 5% . . .	87	„	95	„
Kreditne akcije . . . .100 gld.	307	„	—	„
Akcije anglo-avstr. banke . . 200 gld.	114	„	75	„
„ avstr.-ogerske banke . . .	845	„	—	„
„ Liinderbanke.....112	„	90	„
„ avst.-oger. Lloyda v Trstu . .	605	„	—	„
„ državne železnice ....	311	„	50	„
Tramway-društva velj. 170 gl. . .	232	„	25
4 državne srečke iz 1. 1854 . 250 gl.	123	„	20
„ „ „ „ 1860 . 500 „	135	„	25	„
Državne srečke iz 1. 1864 . . 100 „	172	„	40	„
., „ „ 1864 . . 50 „	172	„	-	„
Kreditne srečke . . . . 100 „	173	„	—	„
Ljubljanske srečke . . . . 20 „	23	„	—	„
Rudolfove srečke . . . . 10 „	20	„	—	„
Prior. oblig. Klizabetine zap. železnice . .	106	„	50	„
., „ Ferdinandove sev. „ . .	105	„	20	„
štajerske zemljišč, odvez, obligae. . .	104	„	—	„
London.......121	„	70	„
Srebro.......—	„	—
Ces. cekini.......5	„	71	„
Francoski napoleond......9	„	62'/2 „
Nemške marke......59	„	40	„
UM\ iiiTšil iD Milil SlDTliJCffl
se vljudno priporoča „Katoliška bukvama",
ki jo bila pred polpetim letom od slovenskih rodoljubov osnovana.
Bukvama opravlja in izvršuje vsa navadna bukvarniška dela; tedaj jemlje dobro in podučne spise v zalogo (se ve, kolikor ji dopuščajo okoliščine); naročuje knjige vseh jezikov iu iz vseh kriiev ; ravno tako naročuje tudi vse časopise. Posebno ima lepo zalogo iiiolitrenih knjig, oskrbuje pa tudi vse druge po željah naročnikov. Pre-častiti duhovščini priporočamo prav lepo zalogo missalov, raznih brevirjev, bogoslovskih knjig, podobic, križev, molekov, križevih potov in vseh drugih dotičnih reči.
Vsako naročilo so izvršuje kolikor mogoče naglo in po nizki ceni.
Imlcvsiniai
lui stolueni trgu 5t. (>.