Posamezna številka 6 vinarjev. SleV. 172. l*ven Ljubljane 8 vin. y LjODIjODK V lOfft 29. JUHJfl 1913. Leto XLL Zl'7n VP flf H V|B W SHi Enostolpna^Slta (72 mm). 29*—• H pi ■ ■ H Ml ■■ - — za ostalo inozemstvo . 35-_ ^ H H H H ■ M IHfl ■ ' ^T^ " Sffi ; t '. aa dom ^^^ H| H HB H| ^m I^BM^ ^^^^^ " primeren ^^^ ^H n M HM H Ms ziiiHuMtita It«.: mesev „ . . „ ^^^ ^ HH HB ■■ HI ^^H enoatolpna petitvrata po 18 vin. mesečno M A H H ■■ H B H H - Poslano: — =. Sobotni izdaja: = ^^ ^^H H9 K?« H _ Hi ^H ^H aH ^ enoatolpna peUtvrata po 30 yin. ta celo leti ........^H^jCIl ImH mfitemadm BI IM ^Jl lxhaja vsak dan, izvEemšt ne- n Nemčijo oeloletno. „ wHf flH^BH ^^B ■■ HnH Hhfl delje In praznike, ob 5. ari pop. z. ostalo ino.emstvo „12- ^^^ ^^HP W M H ^^^ Redna letna priloga Vosnl red. ccš* Uredništvo Je v Kopitarjevi nllol štev. 6/QL Bokopisi se ne vračajo; nefrankirana pisma se ne a sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74 = Političen list za slovenski narod. Upravništvo Je v Kopitarjevi nlioi št. 6. — Hačnn poštne branilnloe avstrijske št 24.797, ogrske 28.511, bosn.-bero. št. 7563. — Upravnlškega telefona št. 188. leg židov tudi pogane. Moderno poganstvo vse bolj zastrupljujc široke ljudske. sloje. V to svrho se poslužuje sovražnik dnevnega tiska. S kakšnim vžitkom naše delavstvo po mestih bere, kar mu ponuja liberalni iu socialistični tisk! Da je pa berilo ljudskim masam tako ljubo, lo so sovražniki krščanstva dosegli ravno z reklamno pikantnostjo in živim načinom pisanja. Ako hočemo, da ljudske mase rešimo iz krempljev liberalnega in framazonskega tiska ter jih zopet osvojimo za Boga in Cerkev, je potrebno, da sc učimo od sovražnika in da posnemamo njihov način pisanja. Ton političnega dnevnika ne sme biti ton pridigarja ali učenih akade-mičnih razprav kakšne modroslovne ali bogoslovne revije. Pa tudi ako dogma-tiziramo ali moraliziramo, moramo delati tako, kakor to zahteva moderni okus: s privlačljivo, ugodno, ako treba tudi z živo formo. Podlistek političnega dnevnika je najljubša moderna govornica, kjer se v formi klasičnih romanov kakega Joergansena, Scehana ali končno kakega Kovačeviča itd. modernim ušesom, katera so nekako oglušila za cerkveno pridigo, šepetajo že davno pozabljene krščanske resnice. Kdor v političnih časopisih rabi metodo pridigarskega dogmatiziranja in moraliziranja ali dolgočasnega brezkončnega člankarenja na račun onega, 'kar svet poglavitno in tudi edino zahteva od političnih časopisov, ta bo široke ljudske sloje odbil od sebo, pa napodil v tabor brezdušnih socialističnih in liberalnih časnikarjev, medtem pa se bode krog njegovih čitateljev omejil na kakšnih sto izobraženih čitateljev, med katerimi bode zopet devetdeset procentov duhovnikov. Tak poizkus je pravzaprav samomorilen. Cesto se čudimo, kako katoliški časopisi slabo napredujejo, pa drug za drugim nehajo izhajati zaradi pomanjkanja naročnikov. Vzrok temu je navadno eden in isti: ker se sramujemo krščanske ideje obleči v moderno obleko; kriv je naš slabo razumljeni konservatizem — naš jožefinistični »Zopf« in tehnično na-zadnjaštvo.« Shodi. V Stopičah je bil v nedeljo zjutraj shod Kmečke zveze. Dr. Ogrizek je govoril o važnosti izobrazbe, drž. poslanec Jarc pa je podal pregledno poročilo o najvažnejših političnih dogodkih. Njegova ostra izvajanja o gonji iiberalne stranke proti našim voditeljem so sprejeli možje z odobrava- njem in nad 300 mož je soglasno obsodilo to liberalno početje in izreklo neomajano zaupanje stranki, poslancem in voditeljem S. L. S, Razgovor se je vršil tudi c krajevnih zadevah in se jc po shodu sestavil pripravljalni odbor za ustanovitev prepo-trebnega gasilnega društva. Na Muhaberju pri Novem mestu (občina Prečna) jc sklicala Kmečka zveza shod pri podžupanu Osolniku za nedeljo popoldne, Ta vest je pretresla znanega golo-glavega dopisnika liberalnih časopisov, ker si jc domišljal, da je Muhaber »liberalna trdnjava«. Da bi to dokazal, jc nabral krog 30 novomeških, večinoma mladoletnih nadebudnih Sokoličev, na pomoč mu jc prišel s svojo peščico Lotrič, koncipient kaleder-socialista dr. Slanca, ki v »Zarji« tako ko-legialno pisari o svojih stanovskih tovariših. Kmečki element sta pa zastopala znana ^neodvisna« Kos in Žagar s par znanci. Arogantno obnašanje te koalicije, ki sc ji jc pridružila tudi Pirčeva prijateljica, je obetalo, da bi radi shod motili. A to je preprečil podžupan Osolnik, ki je dejal, da za mestne liberalce v njegovi hiši ni prostora. Pirčevi prijateljici, ki je nekaj šarila, jc med krohotom naših pokazal pol na polje orožnik in njen ožji prijatelj Pire ji jc iz strahu pred vladnim komisarjem kmalu prostovoljno sledil. Shod se je ob-nesel izvrstno in krog 150 mož je sprejelo z odobravanjem govora dr. Ogrizka in drž. poslanca Jarca. (Tudi dosedanji nasprotniki, ki jih je bilo nekaj na shodu, niso ugovarjali, ker so lahko spoznali svojo dosedanjo zaslepljenost. Tudi tukaj se je sestavil pripravljalni odbor za ustanovitev gasilnega društva za občino Prečna, V Novem mestu je sklicala S, L, S. shod za nedeljo zvečer. Pol ure pred shodom je zabarikadirala ista družba, ki sc ji jc tako slabo obneslo na Muhaberju, dohod k Rokodelskemu domu, tako da je mnogo naših odšlo, ker se niso hoteli prepirati s So-količi, Svest si bržkone, da je v prvi vrsti On sam kriv poloma pri obrtno-nadalje-valni šoli, je prihitel ves nervozen tudi župan Rozman s svojimi najzvestejšimi na shod. Sklicatelj shoda, kanonik Žlogar, je povedal liberalcem, da jih trpimo na shodu samo kot goste, če se bodo dostojno obnašali. Kljub temu pa so zahtevali Lolriča ali Rozmana za predsednika. Ker je državni poslanec Jarc izjavil, da v tem slučaju sploh ne govori in se naši niso hoteli bosti z olikano družbo Pirc-Lotričevo in Rozmanovimi privrženci, je sklicatelj shod | kar zaključil. Razburjen vsled tega se je župan Rozman vpričo vladnega komisarja razžaljivo izrazil o orožnikih, ki jih je ta pripeljal seboj, ker se je bržkone na Muhaberju prepričal o kvaliteti liberalne avantgarde in je moral zapustiti dvorano. Pri- 3** Današnja številka obsega i strani. Naloge katoliškega časopisja. Dr. Anton Mah nič, škof na Kr-ku, je v »Reških Novinah« objavil sledeči zelo zanimivi članek o nalogah katoliškega političnega časopisja: »Est modus in rebus, suntque certi denique fines.« Vsaka stvar ima svoje meje. Čim se prestopijo te meje, se lahko tudi najboljša stvar obrne na zlo. To velja tudi za radikalizem, pa bil to tudi katoliški radikalizem. Pisec teh vrstic je znan zaradi svojega katoliškega radikalizma. Vendar smatra za vredno, da pristašem katoliškega radikalizma, v katerem vidi on edino rešitev za Hrvaško, zakliče: Ne-quid nimis! Est modus in rebus. Vendar nočem, da bi me kdo krivo razumel. Zato sem makanil, da o tem izpregovorim bistro in jasno dve ali tri besede. Govoreči o katoliškem radika-lizmu, moramo razlikovati dve strani njegove: negativno in pozitivno. V negativnem pogledu zahteva katoliški radikalizem od svojih pristašev: da nikdar nič ne govorijo niti pišejo, kar bi se protivilo katoliškim načelom ali kar se ne bi moglo dovesti v sklad z naukom Cerkve. To pravilo veže vsakega katolika brez izjeme, pa se ga mora vsak povsod in na vsak način držati. V pozitivnem pogledu katoliški radikalizem od svojih pristašev zahteva: 1- Da javne prilike in dogodke sodi R stališča katoliških naukov, da odobrava, kar se s temi nauki zlaga, in obsoja, kar je z njimi v nasprotju. In to pravilo veže katoliškega radikalca v vsakem slučaju. 2. Da prava načela (pa naj so naravnega ali nadnaravnega značaja) branijo. Niso pa vsi katoliki enako dolžni, da to vršijo. Nekateri so na to vezani po svojem poklicu, drugi zavoljo posebnih razmer, v katerih živijo. Nekateri zopet na hrambo vere obvezuje zakon pravice (lex iustitac), druge zakon ljubezni (lex caritatis). Tudi glede časopisov so razlike. Bogoslovni, apologetični alimodroslovni časopisi morajo vero in zdrava načela braniti že sami po sebi, kakor pravi beseda »ex professo«. To se pa ne more trditi za časopise, kateri obdelujejo po-edine stroke profanega značaja. Med te spadajo tudi politični časopisi, a s temi se tu prav posebno bavim. Naloga političnih časopisov obstoji LISTEK. uporniki. Poljski spisal Artur Grušecki, poslovenil d r. L c o p o 1 d L e n a r d. (Dalje.) Služkinja jc prinesla ribjo juho, potem pa piroge,1 oblite z oljem. »Ali je bil kdo tu?« »Ne.« »Kaj pa Fjodor Pjotrovič?« vprašal jc po djaku/ »Šc ni prišel.« »Kje je pa Lubav?« spomnil se je na petletno hčerko, »zakaj še ni prišla k mani?« »Poslala sem jo s Ksenijo na polje, otroku je dolgčas samemu doma.« »Saj ni moja krivda, čc jc sama,« pogledal je očitajo na bolno ženo. Ko je Hanuša prinesla kozarec čaja, jc zapovedal: »Pokliči mi djaka in cerkvenega ključarja,« pred odhodom jc pa šc do- s »Pirogi« so ruska narodna jed. ' »Djak« jc cerkveni služabnik, ki pomaga duhovniku pri službi božji in vodi petje v cerkvi. po sebi v tem, cla čitateljc informirajo o dogodkih in pojavih na političnem polj u. Politični časopisi redno zadovoljujejo zahtevam katoliškega radikalizma, ako vrše, kar sc v smislu gori razloženega od njih zahteva v negativnem pogledu, kakor jc rečeno pod 1. Posebej vero braniti ali verske resnice razlagati so dolžni politični časopisi tedaj, ako to zahtevajo posebne razmere ali potrebe, zlasti, ako to delo zanemarjajo oni, kateri bi morali to vršiti v smislu mojih trditev pod 2. Še manje, mislim, da je opravičeno zahtevati v imenu katoliškega radikalizma od politiških časopisov, da polnijo svoje predale z dolgimi teoretičnimi razpravami, polemikami, kritikami in nasprotnimi kritikami, in vzemo za snov religijska vprašanja; ali da rešujejo kontroverze, katere se vrše med učenjaki. Te vrste spisi sc često vlečejo skozi mesece in leta, pa celo v znanstvenih revijah dolgočasijo, ter se enostavno ne berejo. Ali kaj bi šele bilo, ako bi se nudile publiki v političnem listu! Nikar ne nalagajmo stvarem svrhe, katera'ne odgovarja njihovi naravi. Politični časopisi naj ostanejo to, kar so — politični časopisi, to se razume v dolžni odvisnosti od božjega zakona. Kaj je svrha in naloga političnega časopisa? Na to odgovarja žc grška beseda »ephemeris«. Od časopisa sc zahteva, da Čitatelje seznani z dnevnimi dogodki, in čim številnejši in zanimivejši so dogodki, tem lažje in bolje dosezajo časopisi stavljeno jim nalogo. A to je, kar publika dandanes v prvi vrsti zahteva od političnega dnevnika. Zakaj ie ne bi zadovoljili? Ali nasprotuje to kaki katoliški dogmi? Dalje, ako jc dnevnik v prvi vrsti za to, da prinaša novice, zakaj se ne bi v fnjem take najnovejše in najintere-santnejše novice tudi naglasile na poseben način, da udarijo precej v oči? Zakaj jih nc bi smeli tiskati na posebnem mestu z debelejšimi črkami, katere opozore našo radovednost? Naj se nam navede eno samo mesto iz sv. pisma ali iz cerkvenih koncilov, kjer Bog ali Cerkev kaj takega direktno ali indi-rektno prepoveduje. Bodimo moderni, idimo za vekom, dokler moremo vse to brez kršenja krščanskih načel ali moralnih zakonov. Vek že tako beži od nas kakor pred kakšnimi nazadinjaki, zakaj da bi ga šc bolj odbijali od sebe z raznimi zastarelimi strahovi? Apostel pravi: »Vsem sem bil vse, da bi s tem vse za Boga pridobil.« Med tc »vse« šteje apostel po- dal: »Danes prideta k meni dva stražnika, pripravi zanje jedi, toda varčno.« »Saj vem,« jc zamrmrala pri odhodu. Pop jc izpil čaj, prižgal cigareto in pričel govoriti z milejšim glasom: »Pojdi mamica v posteljo in se od-počij . . . drugič pa nc vstajaj brez zdravnikovega dovoljenja. »Žc prav, tc bom ubogala . . .« ^ S težavo sc jc dvignila na stolu in počasi, drsaje z nogami, vlekla sc jc proti spalnici. Mož je gledal nanjo s prezirljivo usmiljenostjo, ko je pa zginila za vrat-mi, je zašepetal trpko: »To je življenje!« w Potem jc zopet vstal in izpil kozarček žganja. Sprehajal se jc po sobi kadeč cigarete i»i pijoč čaj. Pritekla je hčerka, lepa belolaska, oblečena v suknjiču jasne barve in zakričala z radostnim glasom: »Ah, ste vi, papa, hotela sem vam naproti, pa sem vas zgrešila. »Moja draga Ljubica,« spregovoril jc z ginjenim glasom, dvignil k sebi otroka in ga srčno poljubil, »segrela si sc . . . ali si bila daleč? »IIo, ho, tam pod gozdom,« nasmehnila se je s ponosom. »O, to je velika pot, zdaj tc moraš pa oclpočiti iu najesti, Deklica je z veliko radovednostjo opazovala očetove kretnje, ko je pa zapazila papirnat zavitek, je počila v dlani in zaklicala radostno: »Sladkorčki, sladkorčki! llvala, ata!« »Pa ne snej vsega naenkrat... pusti nekaj za jutri.« »Dobro, ata . . . toda tudi mami moram dati, kajneda?« »Da, cla.« »Kaj pa vi, ata, nočete?« »Ne, hvala, Ljubica.« Deklica je iztresla vsebino zavitka na mizo in zaklicala radostno: »Ah, kako so lepi . . . To bo za mamo,« položila jih jc nekaj na stran, »tc clarn pa Stanku.« »Kateremu Stanku?« »Ata, ali ga no poznalo?« začudila se jo. »To jc tisi i deček, ki me ne kliče tako, kakor drugi otroci . . .« »Kako le pa drugi kličejo?« »Kaj ne veste, ata?« »Se ne, spominjam.« »Kriče na mene: popadjanka, mos-kalka!«1 1 »Popadjanka« — hči popa. »Mos-kalka« — moskovska državljanka. Pollaki ipi Rusi ni imenujejo Rute zanie-Ijivo »Ploskale«. »To so hudobni in grdi otroci,« rekel je jezno, »ne igraj se ž njimi.« »Saj se oni nc marajo z mano igrati »Pojdi, pojdi!« . . . povejte mi, ata, zakaj mc ne marajo med sabo?« »Hm . . . morda so ti nevoščljivi radi suknjiče, lepe hiše, vrta » k , naj« bolje, da se ne brigaš zanje.« »Dobro, ata, . . . zdaj nesem pa ma* mi sladkorčke.« »Ali, lo pleme,« premišljal jc. razburjeno. »kaj vam je zakrivilo to otro-čc, da ga preganjate?« V spominu si je zapisal to krivico ljubljene deklice in sklenil ic, da jih hoče strogo kaznovati. Toda ni imel časa, da bi o tem premišljeval. kajti v sobo je stopil djak Fjodor Pjotrovič Mačkov, se nizko pri-lonil in obslal pri vratih. Bil je visok, dobro rejcu, širokega obraza z majhnim potlačenim nosom, švigajočimi in nemirnimi očmi. Pop jc pogledal nanj, izpustil kolobar dima in vprašal: »Imaš kaj novega?« »Nc veliko, batjuška, naše ljudstvo jc premeteno in se me izogiba, ker ve da sem jaz ruski človek.« »llm ... to ni dobro.* (Dalje.) jatclj Lotrič je po shodu poučil svojega prijatelja, kako sc glasi člen drugi postave z dne 21. decembra 1862. Tako sc jc zgodilo v letu 1913 pod svobodnim solncem v Njegovem pašaliku. Balkansko vprašanje. MIROVNA POGAJANJA. Bukarešt, 28. julija. V krogih sem do-šlili bulgarskih delegatov se govori, da jc Bulgarija pripravljena vse storiti, da se pogajanja v Bukareštu pospešijo. Bukareški sklepi sc morajo po sodbi bulgarskih delegatov Evropi predložiti, da jih potrdi. Optimisti sodijo, da se bodo v Bukareštu lc dva tedna pogajali. Bukarešt, 28. julija. Srbski, grški in črnogorski, delegati so neomejeno pooblaščeni, da smejo skleniti ali premirje, preliminarni mir ali pa mir. V prvi seji se žc v tem zmislu izjavijo in bodo zahtevali od Bulgarov slično izjavo. Če imajo bulgarski delegati tudi slična pooblastila, se prično takoj pogajati. Če pa Bulgari izjavijo, da smejo pogoje sprejeti le ad referendum, ostali delegati izjavijo, da vsako diskusijo prekinejo. Tudi Rum;«Wl so sklenili, da hočejo hitro delati. Bukarešt, 28. julija. »Agcnce telegra-phique roumaine« poroča: Pooblaščenci Srbije in Črnegore za mirovna pogajanja so došli danes dopoldne, grškega ministrskega predsednika Venizelosa pa pričakujejo danes zvečer. Oficielno se delegati jutri (v torek) predstavijo, prva konferenca zboruje v zunanjem ministrstvu pojutrišnjem (v sredo). Rumunski misiji se je pridelil general Coanda. Načelnik bulgarske misije, minister Tončev, je obiskal danes rumun-skega pooblaščenca. V razgovorih so bulgarski delegati gledali na to, da bi Rumuni pozabili na vtis, ki ga je napravilo stališče Bulgarije v rumunskih krogih in so izrazili željo bulgarske vlade, da bi se obnovile prisrčne razmere med Bulgari in Rumuni. Peterburg, 28. julija. Zasebno se iz dobro poučenih krogov v Odesi poroča, da je rumunski ministrski predsednik Majorescu izjavil, da bo prva naloga delegatov pri mirovni konferenci v Bukareštu odpo-slati velesilam kolektivno prošnjo, naj Turčijo pregovorijo, naj se drži tega, kar se je sklenilo v Londonu. Če pa ostane Turčija trdovratna, grozi balkanska zveza, da zasede Carigrad in izžene Turke iz Evrope. Ko se podpiše preliminarni mir, zboruje kongres balkanskih kraljev, na katerem se sklene pogodba o vzdrževanju ravnotežja na Balkanu. Bukarešt, 28. julija. Z ozirom na določila zapisnika v Petrogradu, s katerim se je obvezala Bulgarija, da nove meje nc utrdi, namerava Rumunija zahtevati, naj Bulgari poderejo trdnjavi Ruščuk in Šumlo. Da se ima trdnjava Ruščuk podreti, je določila že berolinska pogodba, Praga, 29. julija. »Samostatnost« objavlja interviev s kraljem Nikolajem črnogorskim, ki je dejal, da je uverjen, da se bo mir v Bukareštu kmalu sklenil. Bukarešt, 29. julija. Venizelos je z grškimi delegati dospel semkaj včeraj. Jutri se izmenjajo poverjevalna pisma. NA BOJIŠČU. Sofija, 28. julija. Srbski general Ma-rinovič je zasedel s svojo armado železniško progo Kiistendil—Sofija, tako, da je bulgarska armada odrezana od Sofije. Atene, 28. julija. Bulgarska armada generala Ivanova se nahaja v kritičnem položaju. Zdi se, da bodo Grki svoje operacije tako dolgo nadaljevali, da bodo Bulgari kapitulirali. Sofija, 29. julija. Od Rumunov pri Fer-dinandovu vjeta in potem izpuščena bulgarska brigada je dospela semkaj, orožje so pa Rumuni kot bojni plen obdržali. 12 častnikov je še vjetih. Berolin, 29. julija. »Deutsche Tages-zeitung« potrja, da je general Marinič zasedel progo Kiistendil—Sofijo in prekinil železniško zvezo. TURŠKO STALIŠČE. Dunaj, 28. julija. ■•Sudslawische Kor-respondenz« poroča iz Carigrada: Vladni krogi zavzemajo stališče, da mora Turčija dobiti mejo ob Marici z Odrinom. Ker jc potoval prestolonaslednik Jusuf Izedin in še en sultanov sin v Odrin, se to potovanje tako tolmači, da hočejo tudi na zunaj pokazati zahtevo Turčije po Odrinu. Minister Talaat hej in finančni minister Rifaat bej, ki sta se vrnila iz glavnega stana v Carigrad, izjavljata, da je razpoloženje armade tako, da ni misliti na to, da bi se Odrin zopet odstopil. Vojaški poveljnik Carigrada, polkovnik Džemal bej, je objavil domoljuben oklic na prebivalstvo. Carigrad, 29. julija. Poslaniki še zdaj nimajo instrukcij. Porta v kolektivno dc-maršo sploh nc verjame. Ako bi se pa izvršila, bo Porta izjavila, da vztraja na posesti Odrina. Angleški poslanik je Porti poročil, da bo Anglija, ako Porta ne od-ieha, prisiljena Turčiji odtegniti svojo po-noč. V okupacijo Armenije Turčija ne erjame, pač pa jc poučena, da namerava Rusija izkrcati čete na črnomorskem obrežju. ODRINSKO VPRAŠANJE JF, STVAR VELESIL. Bukarešt, 29. julija. Ministrski pred sednik Pašič je nasproti zastopniku »Adc-verula« izjavil, da se odrinsko vprašanje ne more obravnavati v Bukareštu, ampak jc stvar, ki jo imajo urediti velesile. VELESILE. Berolin, 28t. julija. Čez nekaj dni napravijo velesile v Carigradu skupen korak. Čc ostane brezuspešen, sc bodo o nasilnih sredstvih posvetovali. Dunaj, 28. julija. Neutemeljeno je poročilo »Tempsa«, da bi bila Avslro-Ogrska Rusiji predlagala, naj vdere v Armenijo, Avslro-Ogrska bi pa nastopila proti Srbiji. INTERVENCIJA RUSIJE NA EVROPSKIH TLEH. Peterburg. 29. julija. Ruska vlada jc sklenila izvršiti demonstracijo proti Turčiji ob črnomorskem obrežju, in sicer na evropski strani, kjer se bodo čete iz.krcalc. Baje so velesile temu pritrdile. ALBANSKO VPRAŠANJE. Rim, 28. julija, Albansko vprašanje je v toliko rešeno, da je tripelententa končno sprejela načelo, da se za Albanijo imenuje pravi vladar, ne pa vrhovni komisar, pač pa vztraja tripelententa na mednarodni kontrolni komisiji. Vprašanje južnih meja in otokov pa zlasti vsled odpora Francijc proti zahtevam trozveze šc vedno ni rešeno. London, 28. julija. Reutcr poroča, da se jutri poslaniki zopet snidejo. To ne po-menja, da se določi vsebina note, ki se je glede na Turčijo predlagala, marveč da so došle nove instrukcijc glede na albanski štatut, ki sc v eni ali v dveh sejah določi. ITALIJA NE JNTRIGIRA PROTI SRBIJI. Rim, 28. julija. Vest nekaterih francoskih listov, da je Italija v Bclgradu in Atenah grozeče intervenirala, da sc sovražnosti ustavijo z namenom, da bi Bulgarija in Rumunija sklenili separaten mir, naperjen proti Srbiji in Grčiji, sc najodločneje dementira. Dnevne novice, -f Deželne in stanovske zastave. Danes smo prejeli: Bil sem nekaj dni na počitnicah. Ivo sem se vrnil, sem zvedel, da je še vedno zelo veliko pisanja in govorjenja o deželnih in stanovskih zastavah, oziroma o okrasitvi deželnega dvorca povodom katoliškega shoda. Zvedel sem zlasti, da se je moja izjava glede izobešenja stanovske zastave na deželnem dvorcu povodom katoliškega shoda tudi v nekaterih dobromislečih krogih napačno tolmačila. Temu se moram čuditi, kajti namen, ki sem ga pri tem imel, je bil najboljši in bo morda z narodnega stališča ravno tistim, ki so začeli gonjo zoper stanovsko zastavo. žal, da So preprečili moj in nekaterih drugih gospodov namen. Sicer pustim to vprašanje odprto za kako drugo priliko, za prihodnje čase. — Za sedaj mi je pojasniti, da sem svoječas-no podal izjavo »Slovencu« samo za svojo osebo; to mnenje sem podal kot deželni odbornik oziroma kot referent za deželna poslopja. Deželni odbor sam pa o stvari sami šc ko neč-n o ni sklepal. Ker se namreč vrši shod žc 24. avgusta, in bo treba s priredbami za slavnostne dni pričeti že okoli 20., sem mislil, da je prav, če ne čakam seje deželnega odbora, ki bo šele 18. avgusta, zato sem dal prideljenemu mi revidentu potrebna navodila, kako pripraviti dekoracije za katoliški shod. Moja stvar bo, pri deželnem odboru iz-poslovati odobrenje mojih pripravljalnih korakov. Kako bo deželni dvorec okrašen ob slavnostmih dneh, to se bo sklenilo 18. avgusta. Razume sc ob sebi, ti a bo deželni dvorec o kr.a š e n tako. k a k o r j e to želja udeležencev katoliškega shoda, kajti n j i m n a č a st s e b o o k r a š e n j e i z v r š i 1 o. Prepričan sem, da se bo deželni odbor oziral na željo pripravljalnega odbora, s katerim stopim še danes v dogovore, da mi povedo. kako želijo imeti deželna poslopja okrašena. Seveda sc pri rešitvi tega vprašanja deželni odbor ne ho oziral na nič drugega, kakor na željo prirediteljev. posebno malo mar mu bo mnenje naših političnih nasprotnikov, ki pri vsakem koraku nasprotujejo priredbi katoliškega shoda. Ponavljam šc enkrat. da mi niti oddaleč ni bilo v mislili, deželni oziroma slovenski zastavi oziroma trobojnici lc malo tega odvzeti, kar je imela, nego sem izrecno n ar o č i I, naj s c s k r b i, d a h o p r i-š I a deželn a 1r o h o j n i ca p ra v p o s c b n o d o v e I j a v e. Upam, da je s tem za vsakega pametnega človeka ta stvar obdelana in zadosti pojasnjena! Ljubljana, dne 29. julija 1913. Dr. Pegan. -f Liberalci in deželne barve. Mi ne bi imeli ničesar proti temu, ako bi »Slovenski Narod« objektivno in načelno razpravljal o stvareh, ki zadevajo interese kranjske dežele in Slovencev. Toda liberalci niso tega nikdar razu-meli, kakor tega tudi sedaj ne razumejo. Njihovo orožje jc tudi to pot lc pso-vanje in pasji bič. Le ohranite oboje sami zase in za svoje — juriste! Ako bi bil obstoj naših deželnih barv odvisen od liberalce juristovske modrosti, kateri je dalo upravno sodišče opotovano najslabše izpričevalo, potem bi bili res lahko v skrbeli. Enako bi bila naša deželna zastava izročena junaštvu kranjskih liberalcev, kajti liberalci so siccr že opotovano pokazali, da se razumejo na »jus« in narodno junaštvo, vendar nam ostane v najbolj trajnem spominu njihova »juristovska« spretnost in narodna navdušenost pri sklepanju raznih ust menili in pismenih pogodb s kranjskimi Nemci. Prijatelj šolstva je na jeziku novomeški župan Rozman, v srcu pa sovraži deško ljudsko šolo, ker jo vodijo oo. frančiškani. V krajnem šolskem svetu novomeškem se je pred kratkim obravnaval predlog, naj sc ta deška ljudska šola razširi v petrazrednico. Danes, ko jc dobilo polno drugih krajev po zaslugi S. L. S. celo svoic osemrazrednice, bi to bilo tudi za Novo mesto koristno. Stalo ne bi nič, ker bi sc opustila v fem slučaju ena paralelka, korist bi pa imeli zlasti tisti učenci, ki nc nameravajo prestopiti v srednjo šolo.A kaj sc je zgodilo? Dva glasova sta bila za predlog — bili bi trije, ako ne bil bil zastopnik cerkve izostal, — dva pa, oba liberalna, proti. Predsednik Rozman je pa dirimiral proti, gotovo iz same ljubezni do šolstva in iz navdušenja za napredek Novega mest?.. Vsak udeleženec katoliškega shoda, uniformiran ali neuniformiran, mora imeli vstopnico, glasečo se na ime. Tako sc glasi sklep pripravljalnega odbora in Zveze Orlov. Vstopnice za nedeljo so po 1 K. Z ozirom na ogromne stroške za tclo-vadišče ni mogoče napraviti nobenih izjem. Kdor ni v zglasilnicah pravilno zglašen, nc bo dobil vstopnice, brez vstopnice pa nihče ne bo imel pristopa. + Na drugih potih? Gorica« jc prinesla zadnjo soboto dne 26. julija članek ped naslovom Domačini in tujci«, v katerem pobija mlado strujo S. L. S. na Goriškem. Članku sc na prvi hip pozna, da misli zadeti tudi našo kranjsko, to je politiko S. L. S. na Kranjskem; v njem je namreč skritih precej zbadljivih besed, ki merijo na to stran. »Gorica« piše: »Nekateri hočejo po vsej sili, da bi se mi Goričani ravnali po kranjskih navadah. Goriška nova slruja ni drugega kot kranjska pretiranost in zaletavost, ki si bo kmalu skrhala zobe. Na Goriškem se jezikovna meja ni premaknila, bi rekli, niti za las. Kranjci so pa v tem oziru pravi revčki. Niti tistih borih par sto Nemcev ne morejo strahovati.« »Gorica'- pravi nadalje, da na Goriškem nc marajo »kranjskega sistema in kranjske komande.« »S tega stališča,« pravi »Gorica«, »je treba tudi presojati ožjo volitev med dr. Brecljem in Kovačem.« Nekateri starostrujarji pravijo, da so do 1000 glasov oddali liberalcu Kovaču, ki je lastnega župnika iz občinskega župnišča ven vrgel. Mi se v kako polemiko s temi očitki ne spuščamo. Pač pa jih samo registriramo kot važno znamenje, v kateri smeri sc bo razvila nadaljnja politika starostrujarjev na Goriškem. — f Dr. Josip Kušar. Iz Kranja nam pišejo: V ponedeljek, dne 28. t. m., ob '/t 12. uro dopoldne je nagloma umrl g. dr. Josip Kušar, odvetnik v Kranju, v toplicah Rogaških na Štajerskem, kamor se je šel okrepčat. Pokojnik je bil rojen 1. 1865. v Ljubljani kot sin bivšega državnega in deželnega poslanca pok. Josipa Ku-šarja. Kot odvetnik se jc naselil v Kranju dne 20. majnika t905 po smrti pok. odvetnika dr. Franca Prevca. Dr. Kušar je bil navdušen Sokol in strasten planinec. Ves čas svojega bivanja v Kranju je fungiral kot odbornik podružnice Slov. plan. društva v Kranju, nekaj časa bil tudi predsednik Narodne čitalnice v Kranju. Kratko dobo je bil tudi občinski odbornik v Kranju, pa je to mesto kmalu odložil, ker se ni strinjal v vseh ozirih s kranjsko liberalno kiiko. Sploh je čestokrat javno obsojal pogubonosno delovanje liberalnih kranjskih političnih mogotcev. Kot advokat ni razločeval strank. Bil jc pravi demokrat, ki ni delal razlike med nižjimi in višjimi. Bil jc dober oče svojcem in vljuden šef svojim uslužbencem. Zapušča vdovo in pel nepreskrbljenih otrok. Bodi mu žemljica lahka! — Pcročil se jc 27. julija t. 1. gospod Jos. Počivalšek, trgovec v Krškem, z go-spico Betino Stermecky iz Poklcka pri Koprivnici na Štajerskem. Bilo srečno! — Odlikovanje. Cestnemu mojstru ! R ;t m o r j u v Novem mestu je podeljen I srebrni zaslužni križec s krono, — Toča na Dolenjskem. O tem se nam šc poroča: V nedeljo, dne 27. t. m., popoldne po peti uri je strašna nevihta prišla nad Jablanško dolino. Zdelo sc je, da se je oblak utrgal. Kake pol ure je toča padala tako gosta in debela kot orehi, da tolike toče niti najstarejši ljudje ne pomnijo, Voda jc nastopila povsod in drla v hiše in hleve, ceste in polja je vse preplavila. Polje je do malega zbito, posebno koruza je tako razcefrana, da je ta pridelek popolnoma uničen. Žita, koder niso še poželi, so vsa obita in uničena. Ravnotako fižol in drugi poljski pridelki. Tudi trta ob hišah je vsa uničena. Marsikje je njive v bregovih plaz utrgal in vse uničil. Drugod je zopet voda nanesla na njive peska in kamenja. Vsepovsod je velikanska škoda, Ljudje so naravnost obupani. Pomoč je nujno potrebna. Župan jc takoj drugi dan škodo ogledal in bo v imenu prizadetih pri merodajnih krogih posredoval za nujno pomoč. Ravnotako je v sosedni občini v vasi Kostrevnici toča vse pobila. Govori se, da je tudi Temcnška dolina močno prizadeta. Tudi izpod Sv. Gore se čuje, da je ondi po vaseh isti čas toča pobila. Ravno letos strašno razsaja črv; ponekod bo vse uničil. Po hribih otave sploh ne bo; krompir je povsod že zdaj ves objeden. Na enem kvadratnem metru površine zemlje se nahaja do 500 črvov! Raditega je cena živine že zdaj silno padla, vse hiti prodajat, ker čez zimo ne bo s čim redit živine. Toda glavni dohodek v jeseni so le prašiči in letos tudi tega ne bo, ker ni s čim rediti; kar ni črv snedel, je pa toča pobila. Gospodje meščani, ki sodite, da vas kmet odira, pridite in poglejte naše gorje in potem sodite! — Tiskano poročilo o dunajskem ev-harističnem kongresu je došlo in ga dobe ljubljanski udeležniki, ki so plačali po 10 K, v Alojzijevišču vsak delavnik od 10.—12, ure dopoldne. Za poštnino sc bo prosilo nekaj vinarjev. Izvcnljubljanskim udeležencem pa jc obljubil dunajski odbor, da jih dopošlje sam direktno vsakemu posebe. Nesreče nn Dolenjskem. Janez Gorenc jc delal kot premogar v Šentjanž k cm premogokopu. Nad njim pa se jc utrgala zemlja in ga tako pritisnila, da se mu je zlomila hrbtenica in ni upanja, da hi kdaj ozravel. — .Toze Nadel, posestnik na Derečjeni vrhu pri Trchelnem, je prišel pod voz, ki mu je zlomil levo nogo pod golani. — Janeza Jerak. hlapca na Bučki, je udaril konj po trebuhu in mu prebil črevo. Prepeljali so ga v kandijsko bolnišnico, kjer so mu zašili prebito črevo in mu izmili čreva. med katero se je bilo razlilo blato iz prebitega črevesa. Danes je že peti dan po operaciji in se bolnik izredno dobro počuti. Upanje je, da ozdravi. — Srnjak pobodel pastirja. V Po-gancih pri Novem mestu imajo srnjaka, ki je popolnoma udomačen, a do tujcev nima nobenega spoštovanja. Tako je v svojem srdu do neznancev napadel grajščinskega pastirja, ki je gnal živino na pašo, ga ranil z rogovi na stegnu in na rokah. Konečni izid je bil, da je moral rogati napadalec iti v zapor, ranjeni pastir pa v bolnišnico. — Posebni vlaki v Postojno. Dne 3. avgusta, ko se vrši velika poletna veselica v Postojnski jami, bodo vozili posebni vlaki za polovično ceno iz Ljubljane, Gorenjske, Trsta, Pulja, Reke, Celovca in Dunaja ter posebni parniki v zvezi z omenjenimi vlaki iz Benetk in Portorose v Postojno. — Strela udariia v konja. Iz Gor. Pir-nič se nam poroča: Danes, dne 28. t, m., ob pol petih popoldne je peljal tukajšnji posestnik in gostilničar Jožef Petač na njivo gnoj s konjem, vrednim nad 600 K, Petač je ravno odviral voz, kar nenadoma trešči in konj pade mrtev na tla. Zadet je bil v glavo. Petaču se ni nič hudega zgodila, pač ima dobrega angela varuha. — »Nič ni tako skrito«. K tej notici bodi pripomnjeno, da je doma tat Janez B i t e n c iz Pirnič in je star 21 let; bil je letos potrjen v vojake. V papirnici na Reki je bil uslužben kot mašinist in je kot tak vedel za vsako stvar v tovarni. Aretirali so tudi njegovo ljubimko in ne nevesto njegovega brata Jožefa, ki je bil pri tatvini soudeležen in bil v Gor. Pirničah aretiran. Ta je star šele kakih 19 let. Bila sta žc dalje časa na sumu, kajti obnašala sta sc »nobel« kot dva barona. In to ju je največ izdalo. Janez Bitenc je baje že od malega nagnjen k tatvini. — Orožje v nepoklicanih rokah. Posestnikov in trgovčev sin Boris Lah v Ložu je 27. t. m. obstrclil 8letnega delavčevega sina Rudolfa Markolčič; zadel ga jc v levo oko. — Napad na cerkovnika. Ko sc je dne 27. t. m. Jakob Kastelic, polgruntar in cerkovnik v Dol. Slivnici, vračal iz cerkve domov, sta ga napadla fanta Lojze in Jožef Perne, ga pretepla in nevarno poškodovala. Pripeljali so ga v bolnišnico. — Med fanti. Nedavno so se fantje zbrali zvečer pred Avbljevo hišo v Peči, okraj Brdo, in se šalili. Mimo je prišel 25-letni posestnikov sin Anton Koprivšek, ki so ga fantje nahrulili. Vnel se je prepir in Jakob Avbelj jc šel z rcmeljnom nad Ko-privška. Ta je pa ustrelil iz revolverja in zadel Avblja v čeljust, kjer je kroglja obtičala, Prvo pomoč je poškodovanemu podelil okrajni zdravnik dr. Premrov in odstranil krogljo. — Koncert na Bledu. Dne 2. avgusta se vrši edini benefični koncert zdra-viliščne godbe na Bledu pod osebnim vodstvom gospoda kapelnika C. M. Ilrazdira in prijaznim sodelovanjem virtuozov na. violini gospodične Alice in gospoda Bela Bjrdos, spremljevanje na glasovirju je prevzel iz prijaznosti gospod Enrico Jolles. — Simfonični spored: Izvajali se bodo Wagner, Dvorak, Schubert, Bach, Saint Saens, IIu-bay. Šaljiva pošta z dvema damskima dariloma, ačetek ob pol 9. uri zvečer. Vstopnina 3 K, obiteljske vstopnice (4 osebe) 7 K. Š Nadomestni rezervisti — šarže. Ker se je letos zgodilo, da so morali in cla Se morajo biti nadomestni rezervisti kar po več mesecev v aktivni službi, se je razpravljalo v vojaških krogih, da li smejo dobiti taki rezervisti tudi šarže. Res je sicer nekoliko nenavadno, a vojaška oblast je .odločila, da morejo taki rezervisti pač avajizirati in dobivati šarže, ali le v toliko, kolikor je to res potrebno in pa če odgovarja rezervisto-va kvalifikacija za avanziranje veljavnim predpisom. ABSOLUTIZEM NA ČEŠKEM. — DEMONSTRACIJE V PRAGI. Listi v Mostu poročajo, da je češko namestništvo cenzurnim oblastem v nemškem delu Češke naročilo, da morajo preprečiti vsako ostrejšo kritiko o absolutizmu na Češkem. Pred vsem se morajo zapleniti pozivi, da naj se ugovarja izrednim odredbam v češki deželni Upravi. Grof Schonborn jc že prevzel posle upravne komisije kot predsednik in je zaprisegel pri namestniku rhunu. Poroča se, da se prično jeseni na Dunaju zopet spravna pogajanja med Nemci in Čehi. Včeraj dopoldne so v deželnem dvorcu odpravili vse napise v čeških deželnih barvah, katere nado-meste z napisi v državnih barvah. Češki deželni odborniki so sestavili protest, v katerem izjavljajo, cla se je z upravno komisijo kršila ustava in da veljajo njih mandati toliko časa, dokler novi deželni zbor ne izvoli drugih deželnih odbornikov. Narodni socialci napovedujejo organiziran boj proti upravni komisiji v celi deželi. Češki poslanci prično radi absolutizma na Češkem v državnem zboru takoj z ob-strukcijo. Z demonstracijami so češki radikalci že sinoči v Pragi pričeli. Zve-5er je namreč sklicala češka radikalna stranka shod, ki je trajal do 10. ure zvečer. Po shodu je več sto zborovalcev korakalo pred Narodni dom v Kraljevih Vinohradih, kjer so se uredili v iz-prevod. Prepevali so Hej Slovane z iz-premenjenim besedilom: »Kdu prot nam je, teclia Rus in Francoz snčti.« NTato je množica klicala: »Proč s komi-sarijatom! Sramota vladi! Ne bomo plačevali novih davkov!« Množica je korakala nato pred Narodnosociakii Društven dom, kjer jih je policija na konjih razpocjila, a so se kmalu zopet zbrali in naprej demonstrirali. Šele okoli 11. ure zvečer je nastal mir. Demonstranti so poizkušali prodreti tudi pred nemško kasino, a je to policija preprečila. LMonske novice. lj Previdnost je dobra stvar. Radi pritožbe, ki so jo vložili občinski svetniki S. L. S. proti sklepu občinskega sveta, cla se razdeli mestnemu učitcij-stvu 6000 K, so »prijatelji učiteljstva« v Narodni tiskarni nekoliko razburjeni. To se pravi, ne radi pritožbe, ker ta pritožba je gotovim »varčnim« liberalnim krogom na mestnem magistratu celo ljuba, razburjeni pa so radi pisma na župana, ki je spremljalo to pritožbo. Po tem pismu učiteljstvo lahko predujem dobi, če se doseže medsebojen dogovor. Naši zastopniki ne morejo drugače ravnati: imeti morajo sigurnost, da bodo podporo dobili tucli resni• Marburgerci <, Ali je ta list res že oficielno glasilo c. kr. okrajne in okrožne sodnije mariborske? Ali naj slovenska javnost ne zve, kako upravlja denar tega humanitetnega društva? Kaj pa slovenski odborniki? š Vrli slovenski gostje. Na gostiji Gor-{up-Kolarjč pri Sv. Juriju v Slov. goricah so darovali gostje 8 K »Slovenski Straži« po šentlenartski podružnici. Vsi prihodnji ženini in neveste, posnemajte! š Toča je v ponedeljek, dne 28. t. m., močno klestila po Mariboru in okolici. Krog 5. ure so nenadoma privreli črno-sivi oblaki, začelo je liti ter padati debela toča. Nekatera zrna so bila debela kot mala jabolka, večinoma pa taka kot grah. š Nova telefonska zveza na Štajerskem. Te dni so dokončali erarni delavci polaganje telefonske žice od Spielfelda čez Weitersfeld, Cmurek, Halbenrain do Radgone. Ta del telefonske proge Spielfeld— Ljutomer je že izročen javnemu prometu. S 1, avgustom se baje otvorijo že tudi telefonska omrežja v Radencih (znano kopališče), Križevcih in Ljutomeru. Ko bo Središče zvezano s Pragerskim, se bo od Ljutomera telefonska zveza podaljšala do Središča. š Velik mladeniški shod bo prihodnjo nedeljo, dne 3. avgusta, na Ptujski gori. Ob 10. uri bo sv. maša, nato pridiga, potem pod milim nebom veliko zborovanje. Po shodu odmor, nato pa odhod k Sv. Lovrencu, kjer bodo slovesne večernice, po večernicah javna telovadba mariborskega, hočkega, slivniškega, središkega in ptujskega »Orla«. Mladeniči ptujskega, mariborskega okraja, na plan! š Smrt učenega čudaka. V Doberni pri Celju je umrl v 97. letu svoje dobe Libor Pciker, bivši ravnatelj nemške realke v Trstu. Pciker, ki jc bil samec, je živel čudakašto, a sicer je bil učena plava. V Doberni je letoval, a namestu da bi si umiril živce, pa jc zadela kap na možganih. Truplo so prepeljali v ponedeljek v Trst, kjer so ga pokopali. š Prepir in pretep. V nedeljo 27. t, m. popoldne ob 2. uri sc je ob poti, ki pelje iz Maribora v Limbuš, dogodil krvav pretep. Polir A. Šmol, ki je zaposlen pri stavbi mariborskega mostu, se je peljal s kolesom proti Limbušu, Ko jc Šmol srečal neko družbo — dva moška in eno žensko — so ga začeli ti zmerjati. Šmol je ustavil kolo in klical družbo na odgovor. Začel se je prepir, V teku prepira jc eden moških Šmola precej močno zabodel, da sc je ta zgrudil in ga je moral odpeljati rešilni voz v mariborsko bolnišnico. Pri pretepu je sodelovala baje tudi ženska, ki je Šmola obmetavala s kamenjem. Več nedeljskih sprehajalcev, med njimi tudi sluga Cirilovc tiskarne Usar, so od daleč opazovali cel dogodek. š S pošte. Poštni aspirant Gabriel Sfi-Hgoj pri Sv. Ani na Krembergu je dobil mesto poštnega upravnika istotam. š Dva požigalca. Žandarmerija v Rogaški Slatini je prijela dva posestnika: Če-bularja in Vodušcka, ker sta osumljena, da sta lansko leto zažgala svoje hiše, da bi dobila visoko zavarovalnino. Vodušck je dejanje že priznal, medtem ko še Čebular trdovratno taji. Sodnija ima baje že za oba dokaze o njuni krivdi v rokah. Mesto se pogrnilo. 60 hiš se podrlo. — 25 hiš se pogreznilo v zemljo. — 150 hiš v nevarnosti. — Število žrtev še neznano. Budimpešta, 28. julija. Na Sedmogra-škem se je danes popoldne radi večteden-skega deževja ponižala gora, ob katere vznožju stoji mesto Lovete. Ker se je radi ponižanja gore tresla zemlja ,sc jc nad 60 hiš podrlo. Celo ozemlje, na katerem mesto stoji, se jc znižalo za približno 60 cm. Ob ccsti, ki vodi skozi Oklan, se je pa odprla zemlja, kjer se jc v zemljo pogreznilo 25 hiš. Zemlja se je tako tresla, da je do 100 hiš premaknjenih s svojega navadnega prostora. Obstaja nevarnost, da se šc podere približno 150 hiš. Veliko ljudi pogrešajo, pod razvalinami se nahaja veliko mrtvih in ranjencev. Primorske vesli. p Promocija. Promoviral je za doktorja kemije na dunajskem vseučilišču g. Marij R e b e k, sin namestništvene-ga svetnika in voditelja okrajnega glavarstva v Gorici, g. Antoma Rcbek. p Za oiicirsko čast. V Bazovici se je vršil dvoboj s sabljami med poročnikom in nadporočnikom. O vzrokih tega »vitežke-ga« pojava se ne da ničesar izvedeti, gotovo je le, da jo jc nadporočnik na desni strani prs tako izkupil, da so ga morali spraviti v sanatorij. In sedaj jc čast rešena, p Izjava. »Slovenec« z dne 26. julija piše: »Člankar —a—, najbrž dr. Pavlica, piše namreč v »Primorskem listu« pod »Drago plačana šola«: Številke izida deželno-zborskih volitev itd.« Podpisani izjavljam, da nisem pisal omenjenega članka. V Gorici, dne 27. julija 1913. Dr. A. Pavlica, prof. bogoslovja. p Smrt pod avtomobilom. V soboto ob po! devetih zvečer je povozil pri Sv. Ani pri Trstu vojaški avtomobil, v katerem je sedelo troje oficirjev, šest let staro Marijo Pargometovo iz Skednja. Avtomobil je ravno vozil po ovinku mimo gostilne »Subictta«, ko je šofer-po-ročnik zapazil deklico na cesti. Dekletec se ni moglo izogniti, šofer pa voza tudi ne ustaviti in zato se je zgodila nesreča, pri kateri je našel otrok svojo naglo smrt. Oficirji so se z dekletom takoj obrnili in se zatekli ž njim v bolnišnico. a zdravniki so potrdili samo smrt. Policija je izpolnila zapisnik o zadevi. p Renjikolov je v Trstu po najnovejši statistiki 29.439, d očim je tujcev iz vseh drugih držav le 8030. p Naiven slepar se je pojavil v soboto pri glavnem poštnem uradu v Trstu. Prišel je k blagajni dninar Anton Hamajtn in jc pokazal odrezek nakaznice ter zahteval, da mu izplačajo malenkostni znesek. Uradnik pa mu jc odvrnil, da je Jurij Daviš, na katerega je bila nakaznica naslovljena, denar že sprejel in da ga ne more v drugič izplačati. Sedaj pa se je začel Hamann čuditi, češ, saj je vendar on Daviš in siliti, da hoče denar. Uradniku pa je bila drzna Hamannova neumnost — prebedasta in ga je dal aretirati. Sodišče pouči Ilamanna, da jc on i-es Hamann in da ima Daviš svoj denar. p Letina na Goriškem. Kakor sedaj kaže, bo sadna letina z ozirom na slabe vremenske razmere še precej dobra; dosedaj je namreč bilo tako, da so višje cene krile izgube manjšega pridelka. Kar sc pa vina tiče, bo pa ponekod boljša letina nego lani, vobče pa bo vino dobro in vredno svoje cene. p Vojaki-kolesarji na manevrih. Prve dni avgusta se napoti kakih 150 vojakov-kolesarjcv goriške garnizije s kolesom k cesarskim manevrom na Češko. Njihov pot meri nekako 900 kilometrov. p Nezgoda v tramvajskem vozu. V Barkovljah sta na ovinku pod vilo »Erc-mitage« v soboto popoldne trčila drug v drugega dva dvodelna vozova tržaškega tramvaja. Vsi štirje vozovi so bili natlačeno polni, in lahko si jc misliti zmešnjavo in vrišč, ki jc nastal, ko je močen sunek, katerega jc spremljal žvenket razbitih šip, vrgel potnike vse navzkriž in nekatere celo z voza. Vozila so prcccj poškodovana in razbita, a ranjencev je lc par, pa šc tc rane niso kdovd kako znatne. p Na c. kr. hrvaški gimnaziji v Pazinu je prazno za šolsko leto 1913./1913. eno s u p 1 e n t s k o mesto za zemljepis, zgodovino in nemščino in eno za hrvaščino in klasično filologijo. Prošnje naj vlože pro-sivci pri ravnateljstvu c, kr. hrvaške gimnazije v Pazinu do 10. avgusta 1913. Vam plačam, ako Vaših kurjih očes, bradavic in trde kože tekom č! dni brez bolečin ne odpravi moj uničevalec korenin Ria-ma-zilo. — Cena lončku z jamstvenim pismom 1 krono. 330 Kemeny (Kasta) I. Poštni predal 12/160 Ogrsko Ljubljana, Frančiškanska ulica št. 8 priporoča pohištvo vsake vrste v solidni izvršitvi in po nizki ceni. i poštni zavitek (ii kg netlo) popolnoma naravnega sirupa iz malin pošlje franko po poštnem povzetju za K 5-60 c. kr. dvorni založnik lekarnar G, Piccoli, Ljubljana, Kranjsko. Pošilja se tudi v sodčkih in v sterilizir. steklenicah. 2961 ! Odkar zaitrkuiem in iužnam 1 sladni čaj ne maram za noben drug zajtrk in se čutim zdravega, močnega in prihranim polovico denarja v gospodinjstvu tudi na mlekn in sladkorja. Za dojenčke ni boljšega redilnega sredstva. Take polivale dohajajo vsak dan pri zopetnih naročilih Trnkoczy- jevega sladnega čaja, znamke SLAD IN pri izdelovatel ju, lekarnarju Trnkoczy v Ljubljani zraven rotovža, kateri je vzgojil s sladnim čajem svojih 8 zdravih otrok. Po pošti najmanj 5 zavitkov I< 4-—, poštni zavitek 5 kg po 15 zavitkov K 10— franko. Zavitek kg po 60 vin. tudi pri trgovcih. Glavne zaloge na Dunaju : v lekarnah Trnkoczy, Schocbrunner-strafle 109, Radeckyplatz 4, Josefstadter-strafle 25. V Gradcu: Sackstrafle i. 109 Naravna najbogatejši alkalični (natron - lithion) kislec na Češkem. Izborna dietetična nami na pijača. O vrednosti bilinske izvolite vprašati hišnega zdravnika. 3851 Prnrlii ca še skoro nova, prav r I UUa SG ===== malo rabljena registrirana blagajna z oddajo pisanega potrdila. (Reg. Kasse mit Scheckabgabe) za ceno 100 K. Zanesljivemu kupcu tudi na obroke. Kje, pove upravništvo Slovenca pod številko 2259. 3500-2500 kg konseruir. sveže mlekarske skute je po vsaki ceni naprodaj. Tudi vsaka množina sarop. in kuhanega gffi|£|§§ je po ceni za oddati. — Ponudbe pod „angro'' 2249 na upravništvo tega lista. 2249 F. . II. Dr. J. Demšar j^zopet ordiniray Sanatorium Emona Privatno zdravišče za notranje in kirurgične bolezni. — Porodnišnica. — Medicinalne kopeli. Lastnik in šet-zdravnlk: Dr. Fr. Derganc, primar. I, ktr. odd. isž. boln- želi vstopiti v službo za stenografa in strojepisca v kaki odvetniški ali notarski pisarni. — Naslov pod »Mladenič« 2244 na upravništvo »Slovenca«. (Znamka za odgovor.) mm mm iifi .^"VrnVV&.rJftv u Zveza slovenskih odvetnikov v Ljubljani javlja tužno vest. da je nje član in podpredsednik gospod Or. Josip Kušar odvetnik itd. v Kranju dne 28. julija t. 1. v Rogaški Slatini v Gospodu zaspal. Pogreb predragega tovariša se bode sporočil s posebnimi objavami svojcev. Ljubljana, dne 29. julija 1913. 2260 zveza slovenskih odvetnikov. Od dobrega najboljše! je še vedno lZVirtll Singerjev šivalni stroj Dobi se samo v naših prodajalnah s takim izveskom Ljubljana, Sv. Petra cesta i, Novo mesto, hiša lekarja Bergman, Kranj, Glavni trg 119 in Kočevje, Glavni trg 79 ali pa po naših potnikih. Tzdala konzorcij »Slovenca«. Tisk: »Katoliške Tiskarne«. Odeovorni urednik: Miha Moškerc,