Cissa* GLASILO SZDL OBČINE KAMNIK Kamniški občan LETO XXVI. KAMNIK, 17. FEBRUARJA 1986 Priprave na volitve r Evidentiranih 4.149 možnih kandidatov, določenih 2.393 kandidatov Temeljne kandidacijske konference v vseh temeljnih okoljih so za nami. Delovni ljudje in občani so se opredelili za kandidatne liste samoupravnih organov v KS, delegacij za zbore občinske skupnosti in tokrat prvič tudi z glasovanjem za predlagane kandidate za najodgovornejše dolžnosti v skupščini občine in skupščinah SIS. V vseh temeljnih okoljih so se izrekli o evidentiranih in predlaganih kandidatih za najodgovornejše dolžnosti v republiki in kandidatih iz naše republike v organih federacije. V razpravah je bilo izrečenih precej kritik o dosedanjem delu delegacij in delegatskih skupščin. Pripravljenost sprejeti delegatske dolžnosti je bila tokrat povezana s kvaliteto uresničevanja delegatskih odnosov in nemalokrat so aktivisti naleteli na primere, ko evidentirani kandidat ni hotel sprejeti delegatske dolžnosti, zlasti za delegacije za SIS. manj pa za samoupravne organe v temeljnih okoljih. Težko je izreči skupno ugotovitev o uspešnosti izvedenih predkandidacijskih in kandidacijskih postopkov. Povsod so evidentirali veliko število možnih kandidatov za različne delegacije in delegatske dolžnosti, vendar pa so bile težave in aktivnost v posameznih temeljnih okoljih zelo različne. Ne samo v večjih krajevnih skupnostih, kjer se ljudje med seboj manj poznajo, pač pa tudi v nekaterih vaških okoljih je bilo potrebno veliko naporov, da bi sploh oblikovali delegacije in samoupravne organe. Odraz tega je, da se je polovica krajevnih skupnosti odločila za zaprte liste. Tam, kjer so uspevali delo delegacij dobro povezati, takšnih težav niso imeli. V združenem delu so štirje primeri (KIK, STOL, SVILA-NIT in Rudnik kaolina in kalcita) oblikovanja skupnih delegacij za delegiranje delegatov v skupščine SIS, kar pomeni, da je sicer manjši, vendar po številu delavcev pomemben del združenega dela takoj uveljavil spremembe volilne zakonodaje na tem področju. Vse temeljne kandidacijske konference (26 v KS in 126 v OZD) so bile organizirane tako, da je bila zagotovljena ustrezna informiranost delovnih ljudi in občanov in njihovo neposredno sodelovanje. Udeležba je bila dobra, kar zlasti velja za združeno delo in vaške krajevne skupnosti. Na večini temeljnih kandidacijskih konferencah so z glasovanjem podprli predlagane možne kandidate za nosilce vodilnih delegatskih dolžnosti v občinski skupščini in skuščinah SIS. Na zastavljena vprašanja, zakaj je bil izoblikovan ožji predlog možnih kandidatov za najodgovornejše delegatske dolžnosti in torej ni bilo predlaganih več kandidatov za posamezne funkcije je bila dana obrazložitev aktivistov (poleg objavljene v »Kamniškem občanu«), vendar pa takšna utemeljitev ni zadovoljila prav vseh. Nekaj pripomb je bilo na temeljnih kandidacijskih konferencah izrečenih tudi v zvezi z evidentiranjem in predlaganjem možnih kandidatov za najodgovornejše delegatske dolžnosti v republiki, republiških SIS in v organih federacije. Kljub samokritiki, da smo v občini na vseh ravneh vendarle premalo evidentirali in predlagali v ustreznih samoupravnih organizacijah in skupnostih pa le drži ugotovitev, da je bilo tudi tokrat iz naše občine izredno malo predlogov za nadaljnje usklajevanje. Tako se je opredelila sicer manjšina temeljnih kandidacijskih konferenc (po zapisnikih le 4 TKK), vendar pa iz poročil aktivistov ocenjujemo, da je bilo to vprašanje večkrat poudarjeno v razpravah. Konkretne pripombe izpostavljata TKK Komenda (več kandidatov za najodgovornejše v republiki) in TKK Kamnik Center, kjer je bilo poudarjeno, da naj ne bi bila na kandidatnih listah vedno ista imena oz. da naj bi kandidirali le tiste, ki so se doslej uspešno uveljavili. V celotnem postopku evidentiranja je bilo v naši občini po zadnjem zbirnem poročilu (10. 12. 1985) evidentiranih 4.149 možnih kandidatov od tega 1.790 žensk, 183 pripadnikov drugih narodnosti, 886 mlajših od 27 let, 560 članov ZK, 65 udeležencev NOB, med evidentiranimi pa je bilo 105 takšnih, ki opravljajo dela in naloge s posebnimi pooblastili. Po izobrazbeni strukturi je bilo 395 evidentiranih z osnovno šolo, 215 nekvalificiranih delavcev, 273 pol-kvalificiranih delavcev, 896 kvalificiranih delavcev, 162 visokokvalificiranih delavcev, 226 delavcev z nižjo izobrazbo, 924 delavcev z srednjo izobrazbo, 306 delavcev z višjo izobrazbo, 254 delavcev z visoko izobrazbo in 2 delavca z doktoratom znanosti, 2 specialista in 2 magistra. Na temeljnih kandidacijskih konferencah je bilo na kandidatne liste sprejetih 2.393 kandidatov, od tega 981 žensk, 112 pripadnikov drugih narodnosti, 530 mlajših od 27 let, 373 članov ZK, 32 udeležencev NOB, 59 delavcev s posebnimi pooblastili. Leta 1982 so delovni ljudje v delegacije za zbor združenega dela izvolili 432 delegatov, tokrat so na kandidatnih listah za ta zbor 504 kadidati. Delegatov za skupščine SIS je bilo leta 1982 1096, sedaj pa v združenem delu 976. Za zbor krajevnih skupnosti so delovni ljudje in občani v letu 1982 izvolili 221 delegatov, sedaj jih predlagajo 254, za skupščine SIS pa v krajevnih skupnostih v letu 1982 574, sedaj pa jih predlagajo 659. Svoje delegate so na enak način kot pri zadnjih volitvah predlagali tudi obrtniki in pri njih zaposleni delavci, kakor tudi kmetje. V vseh temeljnih sredinah smo, skladno s sprejetim rokovnikom, opravili vsa pomembnejša opravila v pripravah za skupščinske volitve. Pred nami pa je vsekakor najodgovornejši del or-ganizacijsko-tehničnih in političnih priprav za volitve, ki mora omogočiti, da bodo izvedene v skladu z načeli naše kadrovske politike na najbolj demokratičen način. Brez samoprispevka tudi v bodoče ne bo šlo Aprila letos poteče v občini že peti samoprispevek, kije vse do sedaj predstavljal pomemben vir, brez katerega bi krajevne skupnosti težko realizirale svoje programe. Zadnji samoprispevki so bili razdeljeni na dva dela: del za skupne občinske programe in del za programe krajevnih skupnosti. Prvi samoprispevek smo v nas/ občini uvedli leta 1965. Iztekajočega smo izglasovali leta 1981. Kot v minulem smo tudi v sedanjem srednjeročnem načrtu (Dogovor o temeljih družbenega puma občine Kamnik za obdobje 1986-1990) zapisali, da poleg ostalih virov financiranja računamo tudi na samoprispevek kot pomemben vir, brez katerega bi težko realizirali programe krajevnih skupnosti. Rdeča nit dosedanjih razprav o uvedbi novega samoprispevka je bila, da občanom ne smemo dajati lažnih obljub, da se ne bi zgodilo tako kot z načrti, zastavljenimi z uvedbo samoprispevka v letu 1981. Takrat smo si zastavili, da bomo s tako zbranimi sredstvi zgradili nov zdravstveni dom in pet šol - zgradili smo le prvo fazo zdravstvenega doma, delno obnovili šolo v Stranjah in prizidek pri osnovni šoli na Duplici, ki bo dokončan spomladi. Glavni vzrok za to je predvsem visoka inflacija in nov zakon o investiranju, ki pravi, da je za vse naložbe treba zbrati polovico potrebnih sredstev, šele potem se lahko začne gradnja. Polovica denarja iz samoprispevka, ki se je nabiral za realizacijo programov krajevnih skupnosti, pa je bila pametno izkoriščena. Še posebno v zunajmestnih krajevnih skupnostih, kjer so sredstva še dodatno oplemenitili s prostovoljnim delom, pa tudi z dodatnimi prispevki. Po novem zakonu o samoprispevku se samoprispevek lahko uvede, če je zgraditev objektov oziroma zadovoljevanje drugih skupnih potreb predvidena s samoupravnim sporazumom o temeljih plana oziroma v planih krajevnih skupnosti za ustrezno srednjeročno obdobje in če so v zgoraj omenjenih aktih predvidena tudi sredstva za izvajanje ustrezne dejavnosti. Samoprispevek po omenjenem zakonu uvede pristojni organ krajevne skupnosti, za območje KS ali za del tega območja. V letošnji resoluciji je v poglavju o krajevnih skupnostih zapisano, da bo zato, ker se konec aprila izteče samoprispevek, treba poiskati nove rešitve za financiranje programov krajevnih skupnosti. Predlaganih je več načinov: s samoupravnim sporazumom po stopnji 0,20 odstotkov iz čistega dohodka, ki se solidarnostno deli 50:50 - to bodo torej sredstva za zadovoljevanje skupnih in splošnih potreb krajanov, ki se zagotavlja iz proračuna občine. Za opravljanje komunalne prenove in obnovo lokalnih cest pa bodo v krajevnih skupnostih uvedeni krajevni samoprispevki v skupni višini najmanj 1,5 odstotka od neto osebnih dohodkov. S samoprispevkom bi zagotovili vrednosti programa komunalne prenove in 26 odstotkov sredstev za program obnove lokalnih cest - oba programa je predlagala Samoupravna interesna komunalno-cestna skupnost. Programe, v krajevnih skupnostih še vedno usklajujejo, da ne bi prišlo do prevelikega prepada med željami in dejansko možnostjo uresničevanja. V petih krajevnih skupnostih pa so te programe že toliko uskladili, da bodo lahko začeli že s pripravami na razpis referenduma: Šmar-ca. Tuhinj, Šmartno, Vranja peč, Kamniška Bistrica. Programi krajevnih skupnosti morajo biti namreč usklajeni s programi samoupravnih interesnih skupnosti, prav tako morajo biti objekti, zgrajeni iz sredstev samoprispevka, v planih vzdrževanja samoupravnih interesnih skupnosti. Interesne skupnosti bodo praviloma zagotavljale večjo soudeležbo pri programih, ki bodo sofinancirani iz samoprispevka v manj razvitih krajevnih skupnostih. Krajani naj se aktivno vključijo v oblikovanje programov! Člani izvršnega sveta so na eni zadnjih sej določili prioritetni program komunalne prenove, obnove lokalnih cest in njihovo vzdrževanje in prednosti v družbenih dejavnostih: v novem sred- njeročnem obdobju je to poleg zdravstvenega doma še osnovno šolstvo. V kolikor bi krajevne skupnosti načrtovale investicije iz samoprispevka mimo teh prednosti, naj jih v celoti uresničijo s samoprispevkom. Krajani naj se zato čimaktivne-je vključijo v oblikovanje programov, pogovorijo naj se, kaj je v njihovi krajevni skupnosti trenutno najbolj pereče vprašanje. V zvezi s predlogom programa obnove komunalno-cestne obnove pa naj razmislijo, ali je morda to tisti program, ki je najbolj blizu njihovim željam in potrebam. »Vseh želja posameznih krajevnih skupnostih ne bo mogoče realizirati. Samo želja in potreb po prenovi cest je za polovico več kot je možnosti in razpoložljivih sredstev, vključno s samoprispevkom. Razen v KS Duplica sredstva ne zadoščajo za obnovo vseh komunalno-cestnih objektov. Tudi drugih potreb je nešteto (prostori krajevne skupnosti, sredstva za delovanje društev po KS), kljub vsemu pa je komunal-no-cestno področje tako akutno, da je treba rešiti najprej tega, ostalo bo pač moralo počakati,« je na posvetu s predsedniki skupščin in svetov krajevnih skupnosti dejal predsednik kamniškega izvršnega sveta Franc Je-ras. Na posvetu, na katerem so predstavniki krajevnih skupnosti predstavili programe, ki bi jih sofinancirali s samoprispevkom, so sklenili, da je treba oblikovati koordinacijski odbor za usklajevanje programov. Šele potem, ko bodo programi po KS usklajeni s programi interesnih skupnosti, se v krajevnih skupnostih lahko začnejo pogovarjati, kdaj izpeljati referendum in po kakšnem zaporedju bodo te programe izvajali. Tam pa, kjer so programi že usklajeni, bodo referendume opravili že marca, hkrati s skupščinskimi volitvami, saj je ljudi v odročnejših in bolj razpršenih krajevnih skupnostih težje večkrat zapored vabiti na glasovanje. Člani koordinacijskega odbora za spremljanje priprav na nov samoprispevek bodo tako obiskovali posamezne krajevne skupnosti in pomagali pri usklajevanju in razčiščevanju vprašanj. (Nadaljevanje na 2. strani) Skupščina občinske organizacije ZSS Kamnik Razprave in stališča ne smejo izzveneti v prazno Delovno predsedstvo skupščine v sestavi: Albin Pirš - predsednik in člana Ivanka Jerman in Darko Spruk, je v petek 31. januarja vodilo razprave po predvidenem dnevnem redu skupščine občinske organizacije sindikata. Udeležba na skupščini je bila 79%, kar jasno dokazuje, da sindikat v Kamniku živi in dela. Poleg delegatov so bili na skupščini prisotni predstavniki medobčinskega sindikalnega sveta in član predsedstva republiškega sindikata. Poročilo o delu usmeritve... OSS Kamnik je svoje delo kljub manjšim prekinitvam uspešno opravil, čeprav je bilo to obdobje večjega padanja realnega OD in bi bilo lahko še več težav. Preventivno je sindikat spodbujal delavce, da le z več dela in z boljšim delom lahko dosežemo boljši položaj. Uspešnost preventivnega delovanja dokazuje podatek, da se je proizvodnja povečala za 5,4 %. Rezultat dela pa so tudi OD, najnižji se gibljemo od 35.000.- do 50.000.- povprečni od 55.000.- do 90.000.- najvišji pa do 200.000.- din. Vendar pa sindikat ugotavlja, da še vedno ni pravilno ovrednoteno delo strokovnih in pa pridnih delavcev. Inovacijski dejavnosti je občinska sindikalna organizacija posvečala veliko pozornost, kar dokazuje velika aktivnost te dejavnosti po tozdih, vendar bo potrebno še odpraviti predvsem ne-voščljivost in pridne inovatorje nagraditi tudi materialno. Aktivnosti v zvezi s skrajšanim delovnim časom in povečanjem obratovalnega časa strojev, so se šele začele, zato bo to pomembna naloga v bodočem mandatu. Tudi osnovne organizacije Sindikata v temeljnih sredinah zdru- ženega dela so aktivne in kot so ugotovili razpravljalci, je povezava z osnovnimi organizacijami dobra, enako velja tudi sodelovanje z republiškim sindikatom in medobčinskim sindikalnim svetom. Zasluge zato ima vodstvo in pa vsi organi OS ZSS Kamnik. Ocenjujemo stanje, ne odpravljamo pa vzrokov... O 'Učinkovitosti delegatskega sistema in vlogi delegatov kritično in stvarno govorimo že nekaj let, stanje pa se popolnoma nič ne spremeni, so ugotavljali na skupščini. Dnevni redi so še preobširni, obsegajo preveč področij, vsebinsko so popolnoma nepovezani. Vprašanje je, če je sploh potrebno obravnavati vse točke na zborih združenega dela ali na skupščinah SIS. Verjetno bi marsikatero zadevo lahko predhodno rešili strokovni delavci. Dnevni redi niso življenjski, v njih ni utripa združenega dela. Problemi, na katere večkrat opozarjajo delegate na sejah, pa bi morali biti obravnavani kot posebna točka dnevnega reda. Obsežna gradiva so nerazumljiva, bistvo gre zato mnogokrat mimo. Sindikat bi moral ravno tu, pri obravnavi gradiv biti najbolj prisoten, tako da delegat ima smernice in bi lahko razpravljal. Nesklepčnost na sejah skupščin, so menili razpravljalci, pa samo kaže odnos do delegatskih vprašanj, kajti delegat se marsikdaj ni sposoben konfrontirati s strokovnimi delavci. Nagrajevanje po delu... Prepuščeno je v glavnem delovnim organizacijam samim. Sporazumi branžnih dejavnosti so le korak naprej, in še tega niso povsod naredili. Dodatne dileme je povzročil še predlog o enotnih osnovah za delitev OD. Ker ne upošteva niti osnovnih razlik v življenjskih in ekonomskih pogojih, je v osnovi nerealen in samo še povečuje uravnilovko. Ta pa je že danes močna prepreka čeprav pri padanju realnega OD razumljiva, je pa nevarna, ker zavira in onemogoča prizadevanje za boljše rezultate in izvoz, kateri pa nas edini lahko izvleče iz sedanje situacije. Številne razprave so dopolnile usmeritve za delo občinske or-ganzacije v prihodnje tudi v smeri nujne boljše organiziranosti za delovanje sindikata kot delavske organizacije. Prekiniti bi morali z »ever gre-en« razpravami in napake odpravljati. Samoupravno organzi-ranost v DO pa ponovno preveriti in poiskati morebitne boljše organizacijske in zaključene enote, ki bi omogočile boljše rezultate. Izboljšati je treba tudi vsebinske razprave o zaključnih računih. Tu naj bodo v ospredju problemi TOZD. Vse zadane naloge pa naj stremijo k večji trdnosti našega gospodarstva. Večkrat so poudarili razpravljalci, moramo socialno varnost reševati z več dela, z boljšim delom in z boljšo organizacijo! Skupščina je po dnevnem redu razrešila stare organe in komisije občinske organizacije ZSS Kamnik. Volitve za člane OO ZSS Kamnik, za člane medobčinskega sveta ZSS ljubljanske regije so bile javne, kot tudi za organe v republiške svete in organe sveta ZS Jugoslavije. V tem času potekajo tudi predkongresne aktivnost za 11. kongres ZSS. Niti skupščine, An ne kongres ZSS, vse številne razprave, stališča in ugotovitve, ne morejo biti le bob ob steno! K. Cerar Pravočasno in učinkovitejše reševanje položaja invalidov Občinska konferenca SZDL je prva v Sloveniji oblikovala koordinacijski odbor za družbeni položaj in aktivnost invalidov, ki naj bi zagotovil usklajeno, pravočasno in tudi učinkovito reševanje vseh tistih problemov, ki zadevajo družbeni položaj invalidov, njihovo življenjsko okolje, pravice in možnosti za njih-vo vključevanje v vse oblike delovanja naše samoupravne socialistične družbe. »Naša občina ima v odnosu do invalidov poseben položaj, saj imamo eno od najbolj znanih ustanov za usposabljanje invalidnih otrok (ZUIM). Tu je tudi Osnovna šola 27. julij s prilagojenim programom, obe pa se želita in se tudi morata čimuspeš-neje vključiti v naše okolje. Socialistična zveza bo preko kooor-dinacijskega odbora spodbujala konkretne akcije na tem področju,« je v uvodnem delu pogovora o mestu in vlogi koordinacijskega odbora za družbeni položaj in aktivnost invalidov pri predsedstvu občinske konference SZDL Kamnik dejal predsednik Davorin Gregorič, in obenem pozdravil članico sveta federacije Vido Tomšič in predstavnike republike konference SZDL, ki so bili tudi glavni pobudniki za ustanovitev tega odbora. Posveta, ki je bil 6.februarja v sejni sobi občinske skupščine, so se poleg predstavnikov kamniških družbenopolitičnih organizacij, Zavoda za usposabljanje (Nadaljevanje s 1. strani) »Vsekakor ne bi smeli ovirati •krajanov pri odločanju za konkretne programe, čeprav se ne bi odločali za predlagani program komunalno-cestne prenove, saj so zaradi zelo različne razvitosti krajevnih skupnosti tudi njihove potrebe zelo različne. Kakorkoli se krajani odločijo, povsod morajo s konkretnimi predlogi določiti način financiranja, vrstni red izvajanja programa in seveda tudi način vzdrževanja objektov, ki bi jih zgradili,« je dejal na seji predsedstva predsednik občinske konference SZDL Davorin Gregorič. Nič ne pomaga, če krajanom obljubimo, da bomo v program zajeli vse njihove potrebe in želje, če tega nismo zmožni finančno pokriti. Nenazadnje, inflacija tudi naredi svoje. Zaradi splošne naravnanosti k stabilizaciji bo tudi združevanje sredstev v obliki samoprispevka moralo biti manjše, kot doslej. Zato se naj občani odločajo za take programe, ki so splošnega pomena za krajevno skupnost, ne pa da rešujejo le del njenih potreb. ROMANA GRČAR invalidne mladine kamniškega društva invalidov in občinskega odbora RK udeležili tudi predsednica republiškega odbora Rdečega križa Ivica Žnidaršič, predstavnik republiškega komiteja za zdravstvo Franc Dolenc, direktor republiškega zavoda za rehabilitacijo Franc Hočevar, dr. Pečak iz Univerzitetnega kliničnega centra in predstavnik KO za družbeni položaj in aktivnost invalidov pri PRK SZDL Boris Šušteršič. Srečko Rot, dolgoletni direktor Zavoda za usposabljanje invalidne mladine in prvi predsednik koordinacijskega odborajje na posvetu na kratko predstavil program dela odbora. Glavni namen odbora naj bi bil po njegovih besedah usmerjanje usposabljanja in zaposlovanja vseh invalidnih in prizadetih ljudi (pri tem ne bi smeli pozabiti tudi na delovne invalide!) odbor bo skrbel tudi za čimuspešnejše vključevanje invalidov v delovanje krajevne skupnosti, družbenopolitičnih organizacij, kulturno in telesnokulturno dejavnost. »Veliko bo še treba storiti pri zbiranju podatkov o številu invalidov (točnih podatkov ni niti za republiko), že sedaj pa se bomo vključili v priprave za praznovanje 40-letnice Zavoda za usposabljanje invalidne mladine, ki bo to obletnico praznoval aprila prihodnje leto«, je poudaril Srečko Rot. V nadaljevanju posveta je Adolf Prašnikar govoril o delu, problemih in perspektivah Zavoda za usposabljanje invalidne mladine. V zadnjih letih v zavodu opažajo spremembo strukture otrok, saj je vse več otrok z živčno-mišičnimi obolenji, z motnjami vida in sluha. Zaradi spremenjene sestave je bilo treba spremeniti tudi način dela z otroki, razviti je bilo potrebno individualne programe za usposabljanje. Otroci se po končani osnovni šoli vključujejo tudi v usmerjeno izobraževanje, kjer izkoriščajo predvsem svoje umske sposobnosti in se zato izobražujejo za poklice kot so administrator, itd. Vsestranski pripomoček in ne le učno sredstvo pri njihovem usposabljanju je vse bolj tudi računalnik. V Zavodu vse pogosteje razmišljajo o tesnejših stikih s starši invalidnih otrok, da bi se tudi oni vključevali v delo in življenje zavoda. Ko je govoril o nadaljnjem razvoju zavoda, je direktor poudaril, da je potrebno nadaljevati s procesi vključevanja otrok v okolje, ustanavljati dislocirane oddelke po regiji (v Mariboru in Celju že obstajajo). Med investicijami je nujen nakup avtobusov za prevoz otrok in zgraditev zimskega bazena, brez katerega si uspešne rehabilitacije invalidov ne moremo predstavljati. Vsekakor pa nameravajo najprej urediti celoten problem ogrevanja zavoda in sicer s priključkom na toplovod, ki je speljan do novega zdravstvenega doma. Koncept razvoja ZUIM, kot osrednje tovrstne vzgojnoizobraže valne ustanove mora biti čimprej dosežen v republiki. »Gre predvsem za humanizacijo odnosov v družbi! Če je ne bomo vgradili v vse družbene dejavnosti, potem naša družba ne bo tako kot je zamišljena. V delovanje koordinacijskega odbora za družbeni položaj in aktivnost invalidov je treba vključiti vse ustanove, ki se ukvarjajo s to problematiko in kar je še pomembnejše, organizirati je treba pomoč zunanjih sodelavcev - mladine, članov Rdečega križa, kulturnih delavcev ... Vsak otrok v zavodu naj ima vsaj enega trajnega zunanjega sodelavca, prijatelja, ki bi premoščal njegove vsakdanje stiske in probleme,« je na posvetu dejala Vida Tomšič. Ivica Žnidaršič, predsednica republiškega odbora Rdečega križa, pa je ob tem poudarila, da imajo pri tem veliko vlogo prostovoljci, člani Rdečega križa, ki naj se v tem okolju čimtesneje povežejo s poklicnimi socialnimi delavci, patronažnimi sestrami in se na ta način organizirano vključijo v delo in življenje otrok v Zavodu za usposabljanje invalidne mladine. ROMANA GRČAR SOCIALISTIČNA REPUBLIKA SLOVENIJA OBČINA KAMNIK Oddelek za notranje zadeve Na podlagi 14. in 16. člena Zakona o evidenci volilne pravice, Uradni list SRS št. 7/1974' OBVEŠČA vse delovne ljudi in občane občine Kamnik, da imajo pravico vpogleda v splošni volilni imenik in zahtevati popravek, ki je na vpogled na sedežu upravnega organa, sedežu krajevnega urada v Lazah v Tuhinju in v Krajevnem uradu v Komendi. V izogib vsem morebitnim težavam in zapletom na samem volišču na dan volitev opozarjamo volilne upravičence na naslednje: — Volilni imeniki so sestavljeni na osnovi evidence iz registra stalnega prebivalstva. V tej zvezi ponovno opozarjamo vse občane, ki še niso javili spremembe naslova stalnega bivališča, da to storijo čimprej - najkasneje do 5. 3. 1986. — V splošni volilni imenik za posamezna volišča so vpisani vsi delovni ljudje in občani, ki so imeli na dan sestave splošnega volilnega imenika stalno prebivališče na območju prebivališča, na katerem bodo volili in ki bodo najpozneje na dan volitev, t. j. 16. 3.1986 izpolnili 18 let starosti. — Nihče, ki ni vpisan v volilnem imeniku, ne sme glasovati. Če kdo v volilnem imeniku pomotoma ni vpisan, glasuje na podlagi potrdila, ki ga mu izda tukajšni upravni organ. Na dan volitev, t. j. 16. 3. 1986 bo za take primere uvedeno dežurstvo na krajevnih uradih in sedežu oddelka za notranje zadeve. Za vse morebitne informacije v zvezi splošnega volilnega imenika se obračajte na oddelek za notranje zadeve občine Kamnik. ODDELEK ZA NOTRANJE ZADEVE Trihineloza V dnevnem časopisju je bilo v zadnjem času precej napisano o obolenju ljudi za trihinelozo. Po zadnjih podatkih je samo v decembru lani v Vojvodini in Srbiji zbolelo reko 1000 ljudi z enim smrtnim izidom. Bolezen se še širi, zato se mi zdi potrebno, da v kratkem povzamem sestavek, ki ga je objavil dr. Janez Brglez v Kmečkem glasu: »Trihineloza je zajedalska bolezen, ki jo povzročajo ličinke glistice lasnice ali trihinele spira-ies. Ličinke se naselijo pri človeku in živalih v mišicah samo, če jedo meso, v katerem so ličinke trihinele spirales. V prebavilih se iz mesa ločijo ličinke, ki v nekaj dnevih dozorijo v črevesju v spolno zrelega samca ali samico. Samica živi v črevesju približno 6 tednov, v tem času izleže do 10.000 ličink, ki jih kri zanese v mišice. V mišicah ličinke dozorijo do te stopnje, da okužijo naslednjega gostitelja, že v 17 dneh. Ličink, ki se obdajo z mešičkom, praviloma ne vidimo s prostim očesom. Trihineloza se torej širi verižno z gostitelja na gostitelja samo z mesom in mesnimi izdelki, v katerih so ličinke. Največ trihineloze je pri nas med gozdnimi živalmi. Bolezen se v gozdu širi med zvermi z mrhovino, iz gozda pa se širi tudi na domače živali in človeka. Simptomi obolenja se pojavijo pri človeku od 5 do 15 dni po okužbi. Sprva so znaki podobni kot pri zastrupitvi s hrano, kasneje pa se pojavijo bolečine v žvekalnih mišicah, v ramenih, nogah, križu, ob očesnem zrklu, telesna temperatura pa se giblje med 38 in 40° C. Obolele osebe pogosto težko govorijo in požirajo, otečene so po obrazu in tožijo o živčnih motnjah. Prašiče okužimo s pomijami, v katerih so lahko delci okužene mišičnine, na paši pa lahko pojedo tudi mrhovino gozdnih mesojedih živali. Okužijo se lahko tudi s pasjimi iztrebki, če so v njih ostale ličinke lasnice žive, in sicer takoj, ko so bili psi okuženi.« V laboratoriju Veterinarskega zavoda Kamnik-Domžale vsakodnevno pregledujejo vzorce mesa prašičev, zaklanih v klavnici Kamnik. Pregledajo mišičnino vsakega prašiča posebej, tako da so pregledani vsi prašiči v rednem zakolu. Nevarnost za okužbo pri nas predstavljajo vsi mesni izdelki nekontroliranega porekla in pa tudi prašiči, kupljeni na sejmih od prekupčevalcev. Zato naprošamo vse, ki so kupili take prašiče za zakol, da ob zakolu pokličejo Veterinarski zavod Kamnik-Domžale (telefon 832-207). Veterinar bo vzel vzorec mesa, na Zavodu ga bodo laboratorijsko pregledali in takoj sporočili, ali je meso uporabno ali ne. Prav tako morajo gostinci, ki koljejo prašiče doma, oziroma samo izdelujejo mesne izdelke, ob zakolu poklicati veterinarja oziroma dati vzorec izdelkov na kontrolo pooblaščenemu laboratoriju, kar so dolžni tudi po zakonu. V primeru, da bomo ob kontroli v gostinskem obratu našli mesne izdelke, ki niso veterinarsko-sanitarno pregledani, jih bomo izločili iz prometa. Veterinarski inšpektor SO Kamnik MARJETA DOLINAR Programsko volilna seja mladinske organizacije 17. predsedstva in sekretariata, stare pa razrešili. Glavna Mladi Kamničani v ob 1986-90 — kaj smo in kaj hoče- delo v prihodnjih štirih letih. Na seji se bodo odločili tud sodelovanju na zaključni prire tvi ob mesecu mladosti v Beogradu. Kako se bodo odlc mladi, boste izvedeli v naslet številki Kamniškega občana. Poštenemu najditelju denarni- zahvaljujem. - Vodlan. mo| MlkRO] OBČINSKA RAZISKOVALNA SKUPNOST KAMNIK objavlja razpis o podelitvi nagrad in priznanj za inovacije v občini Kamnik za leto 1985 Za nagrade in priznanja lahko kandidirajo delavci v združenem delu občine Kamnik, ki so v letu 1985 uresničili svoje dosežke na področju inovatorstva (izumi, modeli in vzorci, tehnične in druge izboljšave). 2. Kandidate za nagrade in priznanja lahko predlagajo: - komisije za inovacije ali drugi odbori za inventivno dejav-. nost pri TOZD oziroma DO, - delavski sveti TOZD ali DO, - družbenopolitične organizacije, - društva DIATI, LT, D IT, - strokovna društva in - posamezniki Za nagrade se lahko prijavijo tudi inovatorji sami. 3. Prijava v pismeni obliki mora vsebovati: - osebne in splošne podatke prijavitelja, - opis ali risbo prijavljene inovacije, - podatke za vrednotenje inovacije: prihranek, uporabnost, izvirnost, vpliv na delovne pogoje, - pogoji nastanka, pomembnost za stabilizacijo, - dokazilo, da je inovacijo obravnavala in priznala pristojna komisija, odbor ali drugi pristojni organ Na predlog razpisne komisije in na osnovi pravilnika o podeljevanju nagrad in priznanj bo Občinska raziskovalna skupnost Kamnik podelila denarne nagrade s plaketami in nagrade s priznanji najboljšim inovatorjem v letu 1985. Prijave zbira Občinska raziskovalna skupnost Kamnik, Kamnik, Titov trg 9/1 do 31. marca 1986. Nagrajenci bodo objavljeni v sredstvih javnega obveščanja. •7. '■■ <¥X I Vse dodatne informacije v zvezi z razpisom lahko dobijo kandidati na sedežu Občinske raziskovalne skupnosti Kamnik. ABC POMURKA TP >» KOČNA« KAMNIK, Kamnik, Ekslerjeva 8 TOZD MALOPRODAJA DEŽURSTVO ŽIVILSKIH TRGOVIN V LETU 1986 sobota od 7. do 19. ure nedelja od 8. do 11. uro 1. 3. ZAPRICE, ŠMARCA, MOSTE 2. 3. ZAPRICE 8. 3. BAKOVNIK, DUPLICA, KOMENDA 9. 3. BAKOVNIK 15. 3. EMONA, ŠMARCA, MOSTE, STRANJE 16. 3. EMONA 22. 3 METKA, DUPLICA, KOMENDA '23. 3 METKA 29.3 MARKET, ŠMARCA, MOSTE 30. 3. MARKET 5. 4. ZAPRICE, DUPLICA, KOMENDA 6. 4. ZAPRICE 12. 4. BAKOVNIK, ŠMARCA, MOSTE 13. 4. BAKOVNIK 19. 4. EMONA, DUPLICA, KOMENDA, STRANJE 20. 4. EMONA 26. 4. METKA, ŠMARCA, MOSTE - - 3. 5. MARKET, DUPLICA, KOMENDA 4. 5. MARKET 10. 5. ZAPRICE, ŠMARCA, MOSTE 11. 5. ZAPRICE 17. 5. BAKOVNIK, DUPLICA, KOMENDA, STRANJE 18. 5. BAKOVNIK 24. 5. EMONA, ŠMARCA, MOSTE 25. 5. EMONA i 31. 5. METKA. DUPLICA, KOMENDA 1. 6. METKA 7. 6. MARKET, ŠMARCA, MOSTE 8. 6. MARKET 1 14. 6. ZAPRICE, DUPLICA, KOMENDA, STRANJE 15. 6. ZAPRICE 21. 6. BAKOVNIK, ŠMARCA, MOSTE 22. 6. BAKOVNIK 28. 6. EMONA, DUPLICA, KOMENDA 29. 6. EMONA 1 5. 7. METKA, ŠMARCA, MOSTE 6. 7. METKA 1 12. 7. MARKET, DUPLICA, KOMENDA 13. 7. MARKET 1 19. 7. ZAPRICE, ŠMARCA, MOSTE, STRANJE 20. 7. ZAPRICE 1 26. 7. BAKOVNIK, DUPLICA, KOMENDA 27. 7. BAKOVNIK 1 2. 8. EMONA, ŠMARCA, MOSTE 3. 8. EMONA 9. 8. METKA, DUPLICA, KOMENDA 10. 8. METKA 1 16. 8. MARKET, ŠMARCA, MOSTE, STRANJE 17. 8. MARKET 23. 8. ZAPRICE, DUPLICA, KOMENDA 24. 8. ZAPRICE l 30. a. BAKOVNIK, ŠMARCA, MOSTE 31. 8. BAKOVNIK 6.9* EMONA, DUPLICA, KOMENDA 7. 9. EMONA ) 13. 9. METKA, ŠMARCA, MOSTE, STRANJE 14. 9. METKA 20. 9. MARKET, DUPLICA, KOMENDA 21. 9. MARKET 27. 9. ZAPRICE, ŠMARCA, MOSTE 28. 9. ZAPRICE i 4. 10. BAKOVNIK, DUPLICA, KOMENDA 5. 10. BAKOVNIK 1 11. 10. EMONA, ŠMARCA, MOSTE 12. 10. EMONA 18. 10. METKA, DUPLICA, KOMENDA, STRANJE 19. 10. METKA 25. 10. MARKET, ŠMARCA, MOSTE 26. 10. MARKET _ - 2. 11. ZAPRICE 8. 11. BAKOVNIK, DUPLICA, KOMENDA 9. 11. BAKOVNIK 15. 11. EMONA, ŠMARCA, MOSTE, STRANJE 16. 11. EMONA 22. 11. METKA, DUPLICA, KOMENDA 23. 11. METKA ponedeljek, 1.12. MARKET 6. 12. ZAPRICE, ŠMARCA. MOSTE 7. 12. ZAPRICE 13. 12. BAKOVNIK, DUPLICA, KOMENDA, STRANJE 14. 12. BAKOVNIK "1 20. 12. EMONA, ŠMARCA, MOSTE 21. 12. EMONA 27. 12. METKA, DUPLICA, KOMENDA , 28. 12. METKA Problem je rešen! Rešena je še ena težava, konec problemov s Kalcitom in še kak podoben naslov bi lahko nosil sestavek. Marsikdo pa se sprašuje, če je res tako! Na zadnjem zboru občanov KS. Kamniška Bistrica, konec januarja, smo krajani glasovali za in tako soglašali z zazidalnim načrtom in samoupravnim sporazumom, ki so ga predhodno sprejeli ostali trije podpisniki (KS Godič, Rudnik kaolina in kalcita in Izvršni svet občine Kamnik). Zaradi lažjega razumevanja naj povem, da bomo krajani marsikaj pridobili tako glede objekta kot tudi infrastrukture. Za- zidalni načrt predvideva razne protihrupne zaščite, poglobitev terena, na katerem bodo stali objekti (za 3 metre), nov uvoz in izvoz na severni strani, postavitev mostu preko Kamniške Bistrice, in še priključitev na vodovodno omrežje Iverje. Ravno tako se Rudnik obvezuje, da bo do leta 1988 na lastne stroške postavil enostranski pločnik in javno razsvetljavo ob stičišču ceste in novih gradenj, in prispeval del sredstev pri morebitni prenovi ceste Kamnik - Stahovica. V glavnem so to vse pridobitve, ki sicer niso majhne, a so vendar upravičeni tudi pomisleki! Bo delovna organizacija čez par let zopet povečala proizvodnjo in se kot rakavo tkivo razširila na vse strani? Kaj bo s prometom na že tako preobremenjeni in dotrajani zgoraj omenjeni cesti (če se 2,5-krat povečajo zmogljivosti obrata, se ustrezno poveča transport), ki nikakor ne pride na vrsto za prenovo? Samo toliko v razmišljanje tistim, ki gledajo na ekonomske interese, ne zavedajo pa se morebitnih kvarnih posledic na okolje in človeka. Okolje vsak udarec sprejme in prej ali šele čez čas odgovori nanj. Takrat pa bo prepozno - verjemite! JANEZ BALANTIČ Ga poznate? Pravijo, da obleka naredi človeka in tudi, da človeka spoznaš po obleki. Včasih to prav gotovo drži, ni pa nujno. Ima pa obleka pomembno, lahko rečem razpoznavno vlogo, vsaj v primeru mojega sobesednika. In kdo je to? Opisovati ga bom začel zgoraj, torej pri glavi, na kateri nosi lep zelen klobuk, suknjič je ravno take barve in tudi hlače so, seveda zelene. Barva je enotna in že po njej lahko marsikdo ugane, kaj in kdo je moj sogovornik. Za ostale, ki še niste razrešili uganke, pa povem še to, da mu preko rame visi puška, za njim ali pa tudi pred njim pa teka razigrana psička Ajša. Beseda, dve o počitnicah O. š. Toma Brejca Prvi teden počitnic je bilo ■ še nekaj snčga za sankanje. Za našo hišo je majhen hrib. Tu smo se otroci zbirali. V torek nas je bilo približno petnajst. Vsi smo se sankali in drsali. Naenkrat pa se Simona spomni, da bi naredili skakalnico. Jaz sem prinesla deske in žeblje in kmalu je bila skakalnica narejena. Potem smo skakali s sankami. Mojca me je predlagala za sodnika. Tekmovalcev je bilo devet. Najdlje je skočila Simona. Tudi Andreja je skočila devetdeset centimetrov, a so ji počile sani. Zame so se počitnice prehitro iztekle. Martina Kadunc, 5.c Ko so se začele počitnice, sva šla z očetom na morje. Kraj se imenuje Selce. Tam sva bila tri dni. Vreme je bilo zelo lepo. Ostale dni sem bil doma. Pomagal sem stricu pri delu. Boris Mikuš, 5.d Zimske počitnice sem slabo preživela. Imela sem gripo. Morala sem mirovati. Zelo hudo mi je bilo, ker sem morala ležati, drugi otroci pa so skakali okoli hiše. Žal ni bilo snega, da bi se lahko še sankali in smučali. Upam, da bom drugo leto tudi jaz zdrava. Darja Prelec, 5.d V nedeljo zjutraj smo do- bili nepričakovan obisk. Prišel je stric s svojo hčerko in sinom Alešem. S seboj je prinesel nekakšen zavitek. Stric je pil kavo, njegova hčerka se je igrala z mojo sestro, jaz pa z Alešem. A kmalu so odšli. Pred odhodom mi je dal stric tisti zavitek. Bile so vezi za smuči. Bil sem tako vesel, da bi se skoraj pozabil stricu zahvaliti. Takoj sem odšel v klet in pritrdil vezi na smuči. Ze drugi dan smo odšli na Zatrnik smučat. Bilo je zelo zabavno. Kmalu sem spoznal dobrega prijatelja. Ime mu je bilo Roman, doma je bil iz Kranja. Po njegovi zamisli smo šli tekmovat na skakalnico. Toda joj! Padel sem in si raztrgal hlače na zadnji plati. Hitro sem zasmučal k mamici. Roman se mi je na poti ves čas smejal in to sem mu zameril. Marko Baraga, S.c Mi smo šli na počitnice v Kranjsko goro. Štiri dni smo bivali v privatni hiši. Nestrpno sem čakal smučanje. Vozil sem se z vlečnico Kekcc. Ko sta prišla starša, smo priredili tekmo. Natrgali smo vejic za vratca in jaz sem postavil progo. Mami je merila čas, jaz pa sem nastopal. Divje sem se odgnal s tako imenovanega starta. Šel sem zelo na količke, a žal sem »pojahal« zadnja vratca. Na vrsti je bil ati, ki je zelo dober smučar, kar potrjujejo štiri medalje, ki jih je osvojil na sidndikalnih tekmah. Drvel je kot Rok Petrovič in seveda zmagal. Na vrsti je bila še mami. Tudi ona dobro smuča, a ne tako kot ati. Na cilj je prišla z ogromnim zaostankom S sekund in pol. Drugi dan nismo tekmovali, raje smo smučali po svoji volji. Dnevi so minili, kot bi mignil. Tomaž Komatar, S.c Odločili smo se, da bomo odšli naslednji dan smučat na Soriško planino. Bil je četrtek prvega tedna počitnic. Zmenili smo se, da bomo ob sedmih zjutraj že vstali,^ ker nas bodo ob osmih v Skofji Loki čakali prijatelji. Naslednje jutro me je že zgodaj začel buditi bratec, ki je bil v skrbeh, da bomo zamudili. Bil sem še zaspan, zato sem sc sprva še malo valjal po postelji. Ko pa sem se zavedel, sem bliskovito skočil iz postelje ter stekel pogledat na uro. Bilo je že petnajst minut čez sedem, zato sem stekel zbudit še mamico in atija. Budilka pa naj se pazi, ko pridemo domov! Morali smo se hitro obleči, ker se nam je že zelo mudilo. Menil sem, da mamica preti- rava, ko sem moral obleči dvoje žabe, pa še nogavice povrhu in šele nato smučarske hlače. Znosili smo vso smučarsko opremo v avto, se poslovili od mamice in šestice in se odpeljali. Prišli smo ravno pravi čas, da smo se skupaj s prijatelji odpeljali proti Soriški planini. Cesta je bila zelo ozka, zato smo večkrat ustavili. Posebno posrečeno se mije zdelo srečanje s tovornjakom, ko nismo mogli ne naprej, ne nazaj. Nato se je končno ati odločil in zapeljal na rob ceste. Vozili smo se po izredno strmi in vijugasti poti. Ko smo se po dolgi vožnji končno pripeljali na Soriško planino, je moj bratec najprej bruhal, nato pa smo vzeli smuči in odšli na smučišče. Ati je za vse kupil karte, nato smo si nataknili smuči in odšli na vlečnico. Prišli smo na vrh hriba, se malo razgledali in začeli smučati. Jaz sem bil zelo neroden, ker sem že kar malo pozabil, kako sc zavija, zato nas je teta Marica učila smučati. Mučilo pa me je predvsem dolgo čakanje v vrsti. To se je nadaljevalo do štirih, ko smo zavili v okrepčevalnico, nato smo se še malo nasmu-čali ter odšli domov. Ko smo prišli domov, je bil že mrak, zato nam je mamica skuhala vroč čaj. Na Soriški planini je bilo zelo prijetno. Mitja Semeja, 5.c Uganili ste, pogovarjam se z lovskim čuvajem Janezom Urši-čem — Jakom, po domače Loj-zovim Janezom iz Županjih njiv. — Janez, bi kar začela z vprašanji. Kako si pravzaprav postal lovec, oziroma lovski čuvaj? »Rojen sem bil ob koncu druge svetovne vojne, točneje dvajsetega maja tistega leta in že moj oče, ki je bil prav tako lovec, me je začel zgodaj privajati na gozd in njegove prebivalce. Pa tudi gorski svet me je vse bolj mikal s svojimi skrivnostmi in dojel sem, da bom samo v tem poklicu resnično srečen in zadovoljen. Sedaj sem že skoraj petnajst let zaposlen pri zavodu za gojitev divjadi Kozorog.« - Poklic, ki ga opravljaš je zanimiv in se ne ponavlja. »Posamezniki mislijo, da smo lovski čuvaji samo zato, da vse-povprek streljamo po gozdu. To ne drži, saj je moja osnovna naloga, da skrbim za nemoteno življenje divjadi, sem pa seveda sodi tudi odstrel starih in bolnih živali. Poleg tega pa moram obvladovati tudi precej drugih stvari, tako sam popravljam lovske opazovalnice, kosim travo, oskrbujem tri lovske koče (na Brezicu, Lepem kamnu in Klinu) s potrebščinami, skratka dela mi ne zmanjka.« _______ — Kakšne vrste živali živijo na tvojem območju? »V mojem revirju, ki poteka nekako v trikotniku Kalška go-ra-Logarska dolina-Rzenik, je precej planinskih zajcev, belk, kozorogov, gamsov, muflonov, srnjakov, nekaj orlov in tudi kakšen divji petelin. Nanj je odprt lov v mesecu maju in takrat po cele dneve preživim kar v svojem lovišču.« - Je torej spomladi največ dela v revirju? »Niti ne, še največ ga je jeseni, ko pripravljam solnice za gamse, ki so zelo občutljive živali in bi s težavo preživeli zimo. Pa tudi poleti je veliko dela s košnjo in spravilom trave za zimo. Vseskozi pa je odprta sezona lova, tako da komaj pričakam zimo, ki si lahko malce odpočijem.« Nekaj vtisov iz novega zdravstvenega doma Ker novi zdravstveni dom že skoraj tri mesece sprejema vse, ki so potrebni ustrezne zdravstvene pomoči, smo se odločili, da vam njegovo življenje, medsebojni odnos zdravnikov in pacientov ter mnenje uporabnikov uslug podrobneje predstavimo. Doktor Janez Bogataj je na moje vprašanje o delu v zobozdravstvenih ambulantah odgovoril takole: - Delo poteka od 7. do 19. ure v dveh izmenah. Tudi posebna ekipa za nujne primere, se pravi bolečine, dela od 7. do 19. ure. Tako se čakalna doba pri ostalih terapevtih kompenzira, saj jih dežurna ekipa močno razbremeni. Čakanja tako skoraj ni, pravzprav ga ne bi smelo biti. Na žalost pa se mnogi pacienti še vedno ne drže določenih ur in zaradi njih potem prihaja do zastojev. Tudi za mladino smo, mislim, vzorno poskrbeli. Otroci iz posameznih šol dobro vedo, na katerega terapevta se morajo obrniti, saj le-te skrbe za zobozdravstveno varstvo mladine s posameznih šol. V primeru bolečine pa se lahko obrnejo tudi na drugega terapevta, ki je takrat v službi. Naj omenim tudi sistematske preglede, s katerimi smo začeli lani, ko smo pregledali in v veliki meri tudi ozdravili zobe prvih, tretjih, petih in sedmih razredov. Do zadane naloge nismo do konca izpolnili, pa nismo krivimi, pač pa premajhen interes staršev in tudi samih otrok za zobozdravstveno varstvo. Letos nameravamo sanirati zobe še ostalim razredom osnovnih šol in upam, da nam bo to še bolje uspelo kot lani, saj mislimo s takim načinom dela nadaljevati tudi v prihodnje. Nasploh je letos v ospredju preventiva. Želimo preprečiti še večje širjenje zobne gnilobe, kar pa nam bo lahko uspelo le s pomočjo staršev in otrok samih, ki morajo posvetiti večjo pozornost pravilni prehrani in negi in čiščenju zob. V vrtcu in šolah smo dokaj uspeli s svojim pozivom, medtem ko s srednjo ekonomsko naravoslovno šolo ne moremo najti skupnega jezika. Sodelujemo tudi z delovnimi organizacijami, ki so prispevale del sredstev za zobozdravstveno varstvo svojih delavcev, ter tako razbremenile zdravstveno skupnost. Tako imamo svoje dislocirane enote v Kemijski industriji, v Titanu in v Svilanitu, kmalu pa bosta imeli ambulanto za svoje delavce še Eta in Stol. Tudi naslednji sogovornici zo- bozdravnici za srednješolsko mladino - doktorica Irena Novak in njena asistentka Breda Keber sta zanimivo in predvsem stvarno odgovarjali na moja vprašanja. Ž zobmi srednješolcev niti približno nista zadovoljni, saj so zelo zanemarjeni. Najslabše zobe imajo dijaki agroži-vilske šole, saj stanujejo v glavnem po internatih in zasebnih sobah, kjer nihče ne bdi nad njihovo higieno zob, pa tudi prehrana je pogosto nepravilna. - Potemtakem odnos srednješolcev do zobozdravstvenega varstva ni pravilen? - Nikakor ne, saj se jim čakalna doba, ki v začetku znaša en mesec, potem pa je odvisna od splošne situacije v ustih, često zdi predolga in raje odhajajo zobe popravljat k privatnikom, katerim je lov za dobičkom včasih pomembnejši, kot humanost uslug. - Kakšen pa je odnos med vami, pacienti in vzgojno-izobra-ževalnimi ustanovami v Kamniku? - Odnos je dokaj korekten, največkrat pa je odvisen od počutja in emocionalnosti vsakega posameznika. Najbolj pogosto nas obiskujejo zaljubljeni dijaki, ki jim je zunanji izgled zelo pomemben in pa tisti, ki jim je obisk zobozdravnika alibi za »upravičeno manjkanje« pri šolskih urah (po domače - špri-canje). Ko sem že ravno pri tem, bi povedala še, da smo poskusili organizirati sistematske preglede tudi za srednješolca, vendar zanje niti med dijaki niti v šoli ni bilo zanimanja. Kdor pa želi, lahko še vedno obišče mojo ordinacijo, kjer mu bomo poskušali po najboljših močeh pomagati. - Kakšno pa je splošno počutje v novih prostorih? - V glavnem zelo dobro, saj tu z asistentko delava z novo opremo, medtem ko sva v starem domu delali na stolu, ki je bil skoraj že muzejski primerek. Edino kar naju moti, je neurejena prehrana, saj nimamo možnosti dobiti kosil ali malic, tako da smo vsi skupaj odvisni od lastne iznajdljivosti. Op. p. - V bližini Zdravstvenega doma je SENŠRM s svojo kuhinjo in ogromno jedilnico in verjetno bi se z medsebojnim dogovorom tudi ta problem dal urediti. Kaj o zobozdravstvenih uslugah menijo dijaki, pa sem izvedel od Damjane Perne z agroži-vilske šole in Simone Čermelj z OŠ Toma Brejca. Prva mi je malce sramežljivo povedala, da se čakalna doba s preselitvijo v nove prostore ni bistveno skrajšala, da pa je hitrost dela zadovoljiva. Simona pa je s svojimi izjavami nastopila bolj avtoritativno. — Imaš pa rudi opravka z lovci - gosti, ki pridejo odstreliti svojo trofejo! »To so povečini tujci iz sosednjih držav, tu pa tam pa pride tudi kak domač gost. Mnogi so pravi lovci in ljubitelji narave, najde pa se tudi »nedeljski lovec«, ki vse pokvari.« — Se spomniš kakega podobnega »mojstra«? »Pred leti sem vodil po lovišču čisto običajnega možaka srednjih let, ki bi na vsak način rad ustrelil gamsa in se tako pobahal. Sledila sva enemu izmed njih in ko sva se mu približala na primerno razdaljo, je mož skočil pokonci, naperil puško in meril, meril... Gams, ki ga je seveda medtem zagledal, ni tako neumna žival in je pričel bežati. »Lovec« pa je začel vpiti in spraševati, kam naj pomeri, da bo zadel. Med smehom sem mu dejal, da tja, kjer ga največ vidi.« — Skozi tvoj revir poteka precej markiranih planinskih poti! »To povzroča precej skrbi, saj nekateri nevzgojeni obiskovalci plašijo živali, prožijo kamenje in mečejo smeti vsepovsod. Kar se onesnaževanja tiče, se stvari izboljšujejo, ostalo pa je čisto odvisno od posameznika in njegove kulture. Nekdo mirno prehodi pot, ostali pa zopet s hrupom plašijo ih motijo divjad.« Janez bo ostal zapisan naravi, gozdu, še naprej eden redkih, ki skrbe za ohranitev največjega bogastva, brez katerega tudi moderni človek ne zmore. Ostal bo lovec in varuh divjadi. JANEZ BALANTIČ Misli, da so zobozdravnice ali zelo prijazne ali pa se kregajo na paciente, ki ne prihajajo redno na preglede. Priznala je, da je delo hitrejše kot v starem domu. Včeš ji je, da so prostori bolj urejeni, čistejši in svetlejših barv, žal pa ji je, da nekatere zdravnice svoje slabe volje niso pustile v starem domu (zelo odrezavo in »kritično« dekle, kajne?). Doktor Boris Kralj pa je kot šolski zdravnik povedal, da so ambulante in čakalnice narejene funkcionalno, čeprav je predstava na načrtih malce drugačna, kot v resnici. Na račun manjše ambulante bi bil lahko večja so- alnih razmerah sem povprašal tudi starše, ki so v čakalnici čakali s svojimi malčki. Jože Šunkar je s čistimi in urejenimi prostori zelo zadovoljen, malo manj pa je bil zadovoljen pred dnevi, ko je čakal s svojim bolnim otrokom v izolirnici dve uri in pol. Ker se mu je zdelo, da je zdravniško osebje na otro-' ka pozabilo, jih je opomnil... in bil takoj na vrsti. Boris Plevel je dejal, da se mu lokacija zdi malce odročna, predvsem za ljudi z južnega konca Kamnika. O delu pa še ne more soditi iz preprostega^ razloga, ker ga še ni spoznal. Zeli pa si, da bi sama zgradba zdržala Direktor Zdravstvenega doma Kamnik dr. Vladimir Breznik izreka iskreno zahvalo kamniškemu združenemu delu, ki je pokazalo izjemen posluh za opremljanje zdravstvenega doma, zlasti z uvoznimi diagnostičnimi pripomočki. Devize za uvoz diagnostičnega aparata COULTER, ki se uporablja v laboratoriju za preiskavo krvi, so združili: STOL, ALPREM in UTOK Kamnik. Aparat je računalniško voden in je izrednega pomena za delo v zdravstvu. Zato se ob tej priložnosti vsem zaposlenim v omenjenih DO še enkrat toplo zahvaljuje. ba, v kateri sestra opravlja svoje delo. Povedal je še, da od staršev raje sliši več podatkov o bolnem otroku, kot pa diagnozo o strokovni bolezni, ki je največkrat napačna in čisto odveč. Tudi doktorica Aleksandra Škiilj in sestra Sonja Slapnik delata na otroškem oddelku. O svojem delu sta povedali. Delo poteka v idealnih pogojih, saj izolirni prostor omogoča, da ločimo zdrave otroke od bolnih. Tudi opremljenost prostorov je dobra, tako da je z otroki res užitek delati, ker so zelo naravni, iskreni in neposredni. Imajo pa prirojen strah pred zdravniki v belih haljah, saj so le te znak za bolečino. Upam pa, da bomo iz novih, svetlih prostorov tudi tega izgnali. Če delo res poteka v tako ide- dlje časa, kot razno razni stanovanjski bloki, ki so ponavadi že pred vselitvijo potrebni popravila. Joži Balantič pa se prostor, kjer stoji novi dom zdi zelo primeren, saj je zunaj mestnega hrupa, pa še blizu njenega doma je. O delu zdravnikov in o sami urejenosti zdravstvenega doma se je izrazila zelo pohvalno, imela pa je pripombo zaradi premajhnega parkirišča, ki ne more sprejeti vseh vozil. ' To je bilo nekaj vtisov, pripomb in pohval o dehi, ki je močno družbeno koristno, a še vedno premalo cenjeno. Upam. da pripombe niso bile zlonamerne, ampak dobronamerne in kot take spodbuda za še boljše in uspešnejše delo. MATIC ROMŠAK Pustno veselje Že od pustne sobote, ko so na svoj račun prišli odrasli, so se po Kamniku sprehajale maškare v najrazličnejših kostimih. Na pustni torek pa so prišli na svoj račun tudi otroci. Tradicionalni pustni sprevod je bil letos še posebej dolg, pa tudi občani so pokazali veliko zanimanje, saj je bilo ob straneh ceste polno gledalcev, mnogo pa jih je »špegalo« tudi skozi okna domačih hiš. Sprevod je šel od Trga talcev, kjer je bilo zbirališče, skozi mesto do športne bale. Tu se je pričelo otroško rajanje. Zopet je bilo videti največ kavbojev in indijancev, ki so že dolga leta najbolj priljubljena preobleka med otroki. Bilo je tudi veliko klovnov in dimnikarjev, nekaj maškar pa je bilo izrednih, še posebej sta navdušili dve palmi, po katerih so za popolnejšo sliko plezale tudi opice. V športni hali so maškare dobile pustni krof, za boljše razpoloženje pa je poskrbela plesna skupina in klovn. Izbrali so najboljšo maškaro in tudi na otroškem rajanju v prisotnosti staršev ni šlo brez nesreče. Iskre iz otroške pištole malega kavboja so zažgale lasuljo ene izmed maškar, ogenj je bil hitro pogašen, otroško rajanje pa se je nadaljevalo. DAMJAN GLADEK Ob pustnem ognju V naših krajih je zelo davna navada, da posebno v vaseh na pustni torek ljudje zakurijo velike ognje. Že v rani mladosti smo otroci po hišah nabirali butare in druga drva in jih vozili na kup. Priprava grmade se je ohranila do danes, le da je' na njej poleg nabranih in morda od kake hše ali delavnice večje količine darovanih drv na njej še kaj, kar še bolje gori. Tudi na letošnji pustni torek je bilo v Mostah tako. Na srečo se je vreme prav na ta dan uredilo. V našem naselju so domačini odmetali sneg, pripravili kurjavo in ob nastopu noči so visoki plameni rinili skozi noč. Večer je bil mrzel in tla ledena, vendar je bilo ob pustnem ognju zelo prijetno. Začelo se je počasi, kot se sedaj začenjajo vsaka družabna srečanja. Odnose je zbližala harmonika, še bolj pa pevci. Živeti je treba naprej. Kot ljudje čakamo prihod nove pomladi in življenja, je med vaš-čani potrebna nova medsebojna vez. Ob pustnem ognju ni bilo pomembno, kaj je bil kdo. Ne izobrazba, ne delo, ki ga kdo opravlja, ne kaj drugega, kar je posebno v sedanjem času med ljudmi zelo pomembno. Vsi smo ljudje s problemi, težavami, skrbmi; vse to nosimo v sebi. Na nek način je potrebno prisluhniti ljudem iz sosednjih hiš, ki jih na videz morda poznamo, ne vemo pa, kdo so in kako živijo. Spomin na letošnji pustni ogenj bo ostal v nas in njegova toplota nas bo grela. CIRIL SIVEC V Zarji dosega elektronika največje uspehe Stiriinosemdesetletni godbenik Johan Kamničani imamo v svoji sredini moža, ki kljub častitljivi starosti še vedno igra na pihalni instrument. Ta mož z jeklenimi pljuči je Janez Nograšek ali Johan, kot mu pravijo prijatelji; igra pa v kamniški godbi Solidarnosti na B-bas. Kljub letom godbe še ne namerava zapustiti, saj mu je igranje še vedno v zabavo. Rad pa obudi spomine na pretekla leta in na bolj ali manj vesele dogodke, ki so se pripetili njemu in njegovim prijateljem. Na žalost pa je od osemnajstih godbenikov, ki so s svojim igranjem razveseljevali Kamničanc leta 1919, živ le še Johan. Ko sem omenil, da nikakor ne kaže 84 let, se je široko nasmehnil in povedal, da se tudi sam počuti mlajši, da pa vendar že sedemdeset let igra pri godbi. Začel je s štirinajstimi leti, ko so ga zaradi mladosti uporabili za vozača največjega bobna, ki ga je igral Janez Homar, Johan pa ga je na dveh kolesih prevažal naokrog. Da pa k godbi ni prišel le za šoferja, je dokazal, ko se je začel učiti igranja na ribaš. V začetku dvajsetih let je že toliko napredoval, da se je povsem enakovredno pridružil ostalim glasbenikom, ki so takrat igrali v precej manjšem sestavku kot danes. Do začetka druge svetovne vojne jih namreč nikoli ni bilo več kot petindvajset; največkrat pa le okrog dvajset, tako da zvok ni bil vedno tak, kot so ,si vsi želeli. Najvažnejše pa je, da godba ni razpadla in da so kljub skromnejši zasedbi zelo pogosto igrali na veselicah v Komendi, Cerkljah, Moravčah, Mostah, Stranjah, skoraj vsako nedeljo pa še v Kamniku na ga- silskih veselicah ali pa na zabavah, ki jih je pripravilo orlovsko ali sokolsko društvo. Nekoč so med sprevodom orlovskega društva igrali skladbo, ki je bila podobna sokolski koračnici, kar je nekaj »orlov« tako razkačilo, da so hoteli prekiniti igranje. Prepir, ki je izbruhnil, pa ni dolgo trajal, saj so vročekrvni orlici že po naslednjih taktih skladbe le opazili' svojo zmoto. Do takih sporčkov pa ni prihajalo na gasilskih veselicah, ki so se ponavadi začenjale že zelo zgodaj popoldne, trajale pa do polnoči in še čez. Najbolj utrudljive so bile te veselice prav za godbenike, ki so morali igrati »komad za komadom.« Neumorni plesalci so jim le poredko privoščili nekaj minut počitka, da so glasbeniki lahko použi-li okrepčilo, medtem ko se na-plesali niso nikoli. Na nekaterih veselicah jim do plesa niti ni bilo, saj so jo iz Kamnika prima-hali-peš. Johan se še spomni, da so v Moste skoraj vedno hodili peš, kar je bilo njemu v velik užitek, saj je lahko prevažal veliki boben. To pa ni bila njegova edina naloga, saj je med odmori, kot najmlajši, moral paziti na instrumente, drugi glasbeniki pa so šli malicat, saj se s praznim želodcem ter suhimi usti vendar ne da igrati. Johan je na te trenutke komaj čakal, saj je takrat lahko preizkušal številne inštrumente. To starejšim godbenikom seveda ni bilo všeč, zato so ■ ga vedno okarali, č.e so ugotovili, da se je med njihovo odsotnostjo spet igral z glasbili. Leta pa so tekla in Johan je v godbi dobil svoje mesto, ki ga ni izgubil niti med vojno, čeprav so ga Nemci hoteli poslati na prisilno delo na Ljubelj. Takrat ga je rešil občinski tajnik, ki je bil hkrati tudi kapelnik godbe, češ da ga potrebuje pri svojih poslih. Nemci pa godbe nikakor niso hoteli izgubiti, saj je igrala na vseh zabavah v Kamniku, medtem ko ven iz mesta takrat niso hodili. Zanimivo je tudi to, daje bila godba številčno najmočnejša prav med vojno, čeprav so mnogi mladi fantje odšli v partizane. Johan je bil za tako življenje že prestar, zato sta z ženo partizanom pomagala od doma in upala, da se bodo iz gozdov srečno vrnili Johanovi trije bratje. Po osvoboditvi se je spet začelo razgibano glasbeno življenje. Nemška kapelnika sta morala godbo zapustiti, ostala zasedba pa je ostala v glavnem nespremenjena. Do korenin pa se je spremenil njihov spored, saj so začeli igrati tudi na pogrebih in pa na številnih partizanskih proslavah, ki so jih prirejali v čast zmage nad okupatorjem. Tako so igrali v Črni, na Veliki planini, v Kamniški Bistrici, kjer še vedno vsako leto najmanj enkrat igrajo. Verjetno ste žc uganili, da je to med prvomajskimi prazniki, še točneje - 1. maja. Letos so na primer začeli z igranjem budnic že ob štirih zjutraj, ko so jih lahko poslušali Kamničani. Iz Kamnika so se odpeljali igrat še v Komendo in Moste, pa v Šmarco in na Duplico, potem pa nazaj v Kamnik na zajtrk. Če-. prav je bilo "s tem napornega jutra konec, so z igranjem dopoldne še nadaljevali. V drugem delu »turneje« so budili še Vrhpoljča-ne, Tuhinjce in Motničane, od koder so se polni novih moči po Dobra kadrovska struktura zaposlenih (od petinštiridesetih delavcev so štirje diplomirani elektro inženirji, osem je elektrotehnikov, ostali pa so kvalificirani delavci), sposobna razvojna služba in prodoren proizvodni program — to je osnova za velike uspehe, ki jih dosega Elektronika. Glede na lansko leto so celotni prihodek povečali za stodvajset odstotkov, za letos ga načrtujejo še povečati. Kar so začeli delati v Zarjini Elektroniki, je povsem nekaj novega. Razvili so namreč mikro-računalniško vodene sisteme, ki niso uporabni le za varovanje objektov, sistem razvijajo tudi v smeri avtomatizacije in regulacije posameznih delovnih procesov. Z elektroniko so se v Zarji začeli ukvarjati pred šestimi leti. V začetku je v oddelku elektronike delalo šest ljudi. Z montažo pro-tivlomnih naprav so se v Zarji ukvarjali že prej, z ustanovitvijo posebnega oddelka pa so začeli z lastnim razvojem in proizvodnjo, ki danes obsega razvoj protipožarnih in prolivlomnih naprav, naprave za vodenje industrijskih procesov, proizvodnjo elektronskih naprav in montažo in servis doma izdelanih naprav na terenu. Oddelek elektronike je v lanskem poletju dobil tudi status samostojne enote. »V naši enoti edini v Jugoslaviji izdelujemo mikroprocesorsko vodene naprave za javljanje požara, ki imajo veliko prednost pred standardnimi napravami te vrste, in sicer možnost programiranja in časovnega zapisovanja vseh dogodkov na trak. Signali javljalni-kov dima, ali povečane temperature, ki se sproži zaradi začetnega požara, gredo v centralo, ki sproži alarm. Te naprave so pri-mertne tako za delovne organizacije, kot za večje zgradbe -hotele, stolpnice, bolnišnice, vrtce, trgovine in druge podobne objekte, v katerih bi v primeru požara lahko prišlo do večje škode. Podobne naprave - tako protipožarne kot tudi protivlom-ne - sedaj razvijamo tudi za uporabo v manjših stavbah, tudi za individualno rabo. Do danes smo v Elektroniki montirali žc preko 400 protipožarnih in prav toliko protivlomnih naprav, večino teh je v Sloveniji,« nam je povedal v. d. vodje enote Elektronika diplomiran inženir elektronike Marko Reboli. V Zarji so se odločili tudi za razvoj najsodobnejšega in najučinkovitejšega sistema - zgodnjega odkrivanja isker v pnev-matsko-tranportnem kanalu, z možnostjo avtomatskega gašenja. V bombažni in tekstilni industriji se pnevmatsko-tran-sportni sistem uporablja predvsem za prenos surovin in polizdelkov med posameznimi fazami proizvodnega postopka. Do nastanka iskre pride zaradi tujkov v surovfnah ali zaradi mehanskih okvar predelovalnih strojev. Bombaž in sintetična vlakna, ki jih po ceveh pošiljajo razrahljane in ob prisotnosti velikih količin zraka, so izredno vnetljive snovi. Požar, ki ga zaneti naključna iskra, se zaradi sklenjenosti transportnega sistema izredno hitro razširi po celotni predelovalni liniji. Gospodarska škoda je izredno velika, posebno še zaradi tega, ker je požar v pnevmat-sko-transportnem sistemu odkrit šele takrat, ko se že prenese na predelovalne stroje. Učinkovitost protipožarnega sistema je zato odvisna od zanesljivosti in hitrosti detektorja iskre. Zarjina Elektronika je v sodelovanju z Inštitutom Jožef Štefan v Ljubljani razvila javljalnik iskre, ki po zanesljivosti delovanja, občutljivosti in hitrosti reagiranja daleč prekaša vse znane podobne javljalnike. »Prvi javljalnik iskre smo montirali v Bombažni predilnici in tkalnici Tržič in jih na ta način že nekajkrat rešili pred požarom. Tak sistem imata v Kamniku tudi Svilanit in Stol. V Ilirski Bistrici, v delovni organizaciji Lesonit, smo skupno naš sistem ■ priredili za odkrivanje požara v proizvodnji lesonitnih plošč, ki so prav tako zelo vnetljive (v omenjeni organizaciji so imeli po Godbenik Johan v »elementu« okrepčilu odpravili preko Stranj igrat na proslavo v Kamniško Bistrico. Med pripovedovanjem se je Johan pogosto nasmihal, kar je opazila njegova žena Pavla in brž pripomnila, da še vedno ne zna paziti nase in da mu igranje na njegov »pihalnik« pomeni več kot lastno zdravje. Skoraj z vsakega daljšega igranja pride popolnoma moker od potu, kar pri njegovih letih ni najbolj zdravo. Še preden je Pavla nadaljevala, pa je Johan zatrdil, da je moker tudi od znotraj in da tako skrbi za svoje zdravje. Res pa je, da še vedno igra na vseh prireditvah in pogrebih, saj je posebno na teh v vrstah godbe veliko vrzeli. Mlajši možje so namreč v zgodnjih popoldanskih urah večinoma v šolah in službah, tako da na pogrebih skoraj nikoli ne igra več kot dvajset ljudi. Zgodilo se je že, da Johana niso obvestili, da bodo godbeniki igrali na Žalah in je potem kdo od mlajših ko so opazili da ga ni, stekel domov ponj. Ta je samo vstal od kosila, oblekel suknjič in odma-širal igrat. S tem hočem povedati, da lahko njegovi godbeniki le upajo, da bo še dolgo v njihovi sredi, saj tako zagnanega in vztrajnega človeka, ki bo po sedemdesetih letih igranja še vedno vsak teden hodil na vaje, ne bodo več dobili. Vaje pa imajo dvakrat tedensko v Glasbeni šoli, pod vodstvom novega kapelnika, saj je njihov Emil Spruk odšel v JLA. Za konec je Johan povedal, da se z vsemi v godbi dobro razume in rad poveseli, še posebno pa z Božom Matičičem, ki je godbi tudi zelo veliko dal. MATIC ROMŠAK nekaj požarov letno), potem pa je njihov inženir Florjan Hrvatin to prijavil kot inovacijo. Ljubljanska televizija ga je za to nagradila kot inovatorja leta ...«je s priokusom ironije povedal Marko Rebolj. Razvojna služba Elektronike namreč tega sistema ni nikjer prijavila kot inovacijo, saj v Elektroniki menijo, da njihovi strokovnjaki že po dolžnosti vedno znova skušajo priti do novih rešitev, izboljšav ... če bi bil pojem inovacije tako enostaven, potem bi, kot je pripomnil Marko Rebolj, vsaka posamezna namestitev Zarjinih naprav na objektih tudi bila inovacija. Različne vrste objektov namreč zahtevajo tudi specifično rešitev napeljave in namestitve naprav, ki jih izdelujejo v Elektroniki. Kljub temu, da so najbolj uspešna enota v Zarji, pa se ubadajo tudi s problemi. Največji je vsekakor prostorska stiska. Načrtujejo sicer novo lokacijo delovne organizacije, ki bo ob obvoznici, za Kamniško Bistrico na Perovem, toda do uresničitve tega načrta je še daleč. Elektronika pa se s tako prodornim programom nenehno širi, problemi so tudi z uvozom, pravijo v Elektroniki, kajti 10 do 15 odstotkov materiala za njihove izdelke je uvoženega. Nemalo težav pa je tudi z osnovnimi sredstvi, ki jih je nekaj, tudi iz uvoza. »Zarja je že v preteklosti premalo vlagala v osnovna sredstva, tako da danes ne predstavlja problema le nakup merilnih, elektronskih instrumentov, ampak tudi avtomobili za prevoze serviserjev — naše naprave so montirane po vsej Jugoslaviji, po zakonu pa jih moramo štirikrat letno pregledovati,« je ob koncu pogovora razložil Marko Rebolj. ROMAN GRČAR Dobra pobuda, a malo zanimanja Od zimskih počitnic je minilo že nekaj časa, pa vednar se ob pogledu skozi okno zdaj večkrat spomnimo nanje. Zdaj sneg, smučanje, sankanje in šolske obveznosti, takrat pa topli, skoraj pomladni dnevi. Dolgčas, le kaj naj bi počeli ves dan. V Kamniku pa je letos le bilo nekaj novega. Občinska zveza prijateljev mladine je letos prvič organizirala dnevno varstvo za otroke od 1. do 4. razreda osnovne šole. Zanimanje sicer ni bilo veliko -vključenih je bilo le okrog 10 otrok, zato pa je bil program toliko bolj pester. Otroci so se zbirali v telovadnici pri zdravstvenem domu, se igrali, poslušali pravljice, risali in tekmovali. Prva dva dni so ujeli še dovolj snega za sankanje in smučanje, naslednje dni pa so dodobra spoznali Kamnik in njegovo okolico. Bili so na smučarski skakalnici, ogledali so si odskočno mizo Vamniških zmajarjev na Špici (škoda t da dopoldne zmajev še ni na spregled), sprehodili so se po trim stezi. Tabornik jim je pokazal nekaj svojih veščin in jim pripovedoval o gozdu in o naravi nasploh. V telovadnicah je bila fantom košarka pomembnejša od vsega, mlajši pa so svojo gibčnost dokazali na spret-nostnem poligonu. Najzanimivejši pa je bil prav gotovo obisk v pekarni Žita. Videli so, kako se peče kruh in delajo slaščice, pa še vsak je dobil čokoladno hruško; najraje bi ostali kar tam in opazovali peke. Za dvesto dinarjev dnevno so starši torej otrokom ponudili celo dopoldne razvedrila, toplo malico, v službi pa so bili brez skrbi, da se ne bi kaj nepredvidenega zgodilo. Torej bi bilo najbolje, da letošnja pobuda postane tradicionalna. OPZM Ob stoletnici rojstva prof. Franceta Steleta Enaindvajsetega februarja je minilo sto let od rojstva kamniškega rojaka, enega od klasikov slovenske umetnostnozgodovin-ske znanosti (poleg Iz. Cankarja in V. Moleta) in najpomembnejšega raziskovalca slovenske umetnostne preteklosti. Med velikimi osebnostmi, rojenimi v kamniškem kotu, je ime Franceta Steleta nedvomno eno najpomembnejših in za trajno zapisano v zgodovino. Njegova zasluga je, daje slovensko umetnostno dediščino približal ne samo svojim rojakom, ampak tudi velikemu »vetu. Da danes sploh lahko govorimo o umetnosti na Slovenskem kot o naši, domači umetnosti vsaj od naselitve naših prednikov pa do danes, je njegova zasluga. Čeprav je Steletovo ime postalo že kar pojem, zvezan z umetnostjo, pa je bilo njegovo delo posvečeno tudi širšim področjem kulture. Njegova dejavnost se je raztezala od prvega konservatorja za Slovenijo, likovnega kritika, raziskovalca umetnosti na Slovenskem v vseh obdobjih in njenih pojavnostih, univerzitetnega učitelja, prevajalca, organizatorja, do kultur-no-političnega dela-, člana in sodelavca slovenske in več drugih akademij znanosti. Je eno tistih imen velikega formata, ki jih posamezne nacionalne stroke ne premorejo prav mnogo. Štele je na umetnostnozgodovinskem področju to, kar je M. Kos na zgodovinskem, A. Slodnjak na literarno zgodovinskem ali pa M. Vidmar na elektrotehniškem. Z izredno delavnostjo, strokovno razgledanostjo, z veliko ljubeznijo in s tankim posluhom je dvignil slovensko umetnost iz pozabe, jo prvi strokovno ocenil in zgodovinsko uredil ter ji določil pomen v evropskem in domačem okolju. Tako so nastali številni članki in obsežne knjige, katerih število gre v stotine. Njegova življenjska pot se je začela v kmečki družini v Tunji-cah. Na izredno nadarjenega dečka je svet pod kamniškimi Sedma revija pevskih zborov Tudi letošnja revija pevskih zborov naše občine je za nami. Prireditev, na kateri je nastopilo deset zborov, je bila v petek, 7. februarja, v avli Srednje eko-nomske-naravoslovne šole. Organizator, Zveza kulturnih organizacij občine Kamnik, in tudi pevci sami so zelo dobro poskrbeli za reklamo, saj je bila avla do zadnjega kotička napolnjena z obiskovalci že dobrih dvajset minut pred začetkom koncerta. To dokazuje, da Kamničani še ljubijo dobro petje, saj so skoraj vse pevske prireditve v naši občini dobro obiskane. Tudi ta je bila in verjetno je vsak, ki se je koncerta udeležil, našel nekaj zase; še več, med trideset zapetimi pesmimi je bilo vsaj petnajst takih, ki so šle prav v vsako uho. S tem hočem povedati, da je bil dobri dve uri trajajoč program res enkratno doživetje za ljubite- lje zborovske glasbe. V počastitev slovenskega kulturnega praznika so nastopili: moški pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik, mešani pevski zbor Titan Kamnik, moški pevski zbor KD Svoboda Črna, ženski pevski zbor DKD Solidarnost Kamnik, moški pevski zbor KD Janez Čebulj Komenda, mešani pevski zbor KD Svoboda Duplica, prvo slovensko pevsko društvo Lira Kamnik, mešani pevski zbor KD Moste, moški pevski zbor Mavrica KS Srednja vas in povsem na koncu še mešani študentski pevski zbor Kamnik. Po naporih, ki so jih pevci vložili v nastop, jih je čakala še pogostitev, ki jim je vsaj za kakšen dan malce povrnila moči... ne smemo namreč pozabiti, da je bila že naslednji dan pustna sobota. M. R. Novosti v kamniški izniči Snoj J.: Domen Brezdomi in deklica Brezimena - Partizanska knjiua 1985 Čensiić E.: S Krležom iz dana u dan (1956-1975) - Globus 1985 Kapor M.: Una - Znanje 1985 Krečič P: Plečnik in jaz - Tržaški tisk 1985 Forsvth F.: Četvrti protokol - Mladost 1985 Clavell J.: Otmjena kuća iz Hongkonga - Mladost 1985 Svetina T.: Ukana 4. knjiga - Borec 1985 Kravos M.: V znamenju škržata - Tržaški tisk 1985 Gresserov-Golovin P.: Moja ljuba Slovenija - DZS 1985 Troja i kako je steći - VPA 1985 ()swald J.: Zaseka - Drava 1985 Meden M.: Iskanja in omahovanja - Tržaški tisk 1985 , Čertov J.: Pesmi iz listja - Drava 1985 Oualia R.: Baside - Tržaški tisk 1985 Verdi G.: Moč usode - DZS 1980 Besede skladateljev od Mozarta do Gershvvina - Mladinska knjiga 1985 Kundera M.: Neznosna lahkost bivanja - Mladinska knjiga 1985 Mikeln M.: Stalin - Mladinska knjiga 1985 Schrage R.: Ženska v meni - CZ 1985 Garv R.: Stiska kralja Salamona - Založba Obzorje 1985 Celatl P.: Lirika - Mladinska knjiga 1985 Jesenin S.: Lirika - Mladinska knjiga 1985 Norvvid C.-K.: Lirika - Mladinska knjiga 1985 Čez vodico, čez rečico - Mladinska knjiga 1985 Torkar E.: Povest o jutranji zarji - Delavska univerza, 1985 Kalan V.: Logos zgodovine in razredni boj - DDU Univerzum, 1983 Sušnik F.: Poglavja iz svetovne književnosti - Založba Obzorja, 1984 Konlechncr M.: Življenje brez bolečin - Založništvo tržaškega tiska, 1985 Borisov P.: Zgodovina medicine - Cankarjeva založba, 1985 Domingo P.: Mojih prvih štirideset let - Založba Obzorja, 1984 Fernandez F.: Skrivnosti človeškega telesa - Medicinska knjiga, 1978 Fernandez F.: Potovanje v neznani svet žuželk - Medicinska knjiga, 1978 Gospa + Z: Zadeva Stob - Samozaložba, 1985 Mazeaud P.: Gora za golega človeka - Založba Obzorja, 1985 Muster M.: Prazvitorepec 2. del - Delavska enotnost, 1985 planinami s svojimi naravnimi, še bolj pa z umetnostnimi vred-^ notami neizbrisno vplival. Kljub* izrazitemu matematičnemu talentu se je, po Kranjski gimnaziji na Dunaju, raje odločil za študij umetnostne zgodovine. Njegova življenjska pot ga je po koncu študija (z doktoratom o gotskem stenskem slikarstvu na Kranjskem) privedla po I. svetovni vojni na mesto prvega poklicnega konservatorja za Slovenijo -varuha umetnostnih spomenikov. Štele se je zavedal, da je edino jamstvo za ohranitev spomenikov in njihovo preučitev temeljito poznavanje spomenikov na terenu. O njegovi zavzetosti in trudu priča stopetdeset drobno pisanih beležnic, ki veljajo danes že za umetnostnozgodo-vinski vir, če upoštevamo, da je čas mnoge spomenike že krepko načel. Prav to njegovo službeno mesto je bilo osnova za tako dobro poznavanje umetnostnih spomenikov vseh obdobij. Opravil je velikansko delo, ki ga danes opravljajo skupine strokovnjakov, mnoge spomenike rešil propada, mnogo jih odkril in o njih sproti pisal. Prav zato si je prof. Štele lahko tudi privoščil, da je enako tehtno raziskoval, poleg svoje specialnosti - gotskega stenskega slikarstva - tudi vsa področja in obdobja umetnostne preteklosti. Vse to je takrat bila potreba, ki jo bolje od njega ni mogel opraviti nihče. Kot profesor za umetnostno zgodovino od 1. 1938 dalje na ljubljanski univerzi pa je Štele postal odličen pedagog, vzgojitelj vse mlajše generacije umetnostnih zgodovinarjev, in njegova zasluga je, da jih je usmeril na posamezna ožje izbrana obdobja domače umetnostne prete- Tako pa res ne gre Zadnje dni decembra je naš gledališki krožek na povabilo KS Duplica -v tamkajšnjem kulturnem domu uprizoril igrico Pika Nogavička. Začelo se je tako, da smo igralci čakali, da se je občinstvo za silo umirilo, saj v splošnem hrupu res ni kazalo začeti. To je bil že slab znak. Končno se je zastor dvignil. Prvi prizor je minil v znosnem vzdušju. Potem so luči potemnele, da bi lahko zamenjali rekvizite. Groza! Otroci so zagnali tak hu-ronski vik in krik, da smo si mašili ušesa. Sredi drugega prizora je nekdo začel deliti vabila za ogled risank. Otroci so navdušeno navalili na vabilo, mi pa smo prekinili igro in jih nemočno opazovali. Tudi drugi prizor smo srečno speljali do konca, med premorom poslušali kričanje in žvižge in srečno dočakali tudi konec tretjega in četrtega prizora. Pred nami sta bili še dve predstavi, mi pa smo se že tu dobesedno izčrpali. Ob koncu so otroci še bolj pobesnelo kričali, mi pa smo pospravili in razočarani dšli. Bojan Traven, novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta, Kamnik Mladinska ura ob glasbi Letos smo mladinci sklenili pripraviti pestre in zanimive ure, ki naj bi pritegnile čim več hvaležnega občinstva. Najprej je 8. a pripravil predstavitev skupin, ki igrajo heavy metal ročk, 8.b pa je predstavil skupino A-Ha, ki je s svojo glasbo dosegla velik uspeh. Teoriji mora slediti praksa in to je seveda obvezno ples. Tu pride do razhajanj, saj večina rada pleše počasi, manjšina pa je bolj navdušena nad dinamičnim razgibavanjem. Potem so tu še tisti, ki jim sploh ni do plesa. Ti le sedijo in v nedogled migajo z jeziki in opravljajo. Ne vem, kaj bodo počeli na valeti, ko bo šlo zares. Kljub vsemu pa so nam ravno take ure kar všeč. Renata Dukič, novinarski krožek, OŠ Frana Albrehta, Kamnik klosti. To so raziskovalci, danes že v zrelih poznih letih, na fakultetah, inštitutih, po muzejih in galerijah. Ob naštetem delu je Štele spremljal tudi nastajanje sodobne umetnosti, vse od dvajsetih let naprej, z živo in tiskano besedo. Mnogim umetnikom je utiral tudi pot, marsikaterega upravičeno podprl, omenimo samo M. Maleša, brata Kralja posebno pa je stal ob strani J. Plečniku, mu bil zagovornik in njegov razlagalec. Na tem mestu se ne bomo spuščali v podrobno oceno vseh njegovih del, niti jih ne bomo podrobno navajali. Omeniti pa velja vsaj tista, ki jih je posvetil svojemu rodnemu kraju - kamniškemu kotu. Po njegovi zaslugi so freske pri Sv. Primožu bile prvič strokovno obdelane že 1. 1924/25. Prav občina Kamnik in "večji del današnje domžalske občine sta dobili žc v I. 1929 v knjižni obliki popis umetnostnih spomenikov v takrat imenovanem sodnem okraju Kamnik. Vrednost te publikacije je izrednega pomena za Kamnik, če vemo, da še danes osemdeset let po izidu prve topografije, Slovenci premorem le šest takšnih tiskanih del in samo nekaj v rokopisu. Steletovo Topografijo političnega okraja Kamnik odlikuje zgledna obdelava gradiva, literature in zgodovinskih virov, zaradi nekaterih uničenih spomenikov pa pomeni sama publikacija edini vir. Odlično delo, temelječe na dobrem poznavanju spomenikov, pomeni razprava: Umetnost v kamniškem okraju (v zborniku: Na bregovih Bistrice, 1938). Seveda se je Štele dotaknil in vključeval mesto Kamnik in njegove okoliške spomenike v splošne preglede zgodovine likovne umetnosti, kar je razumljivo in kar to območje nedvomno zasluži. Za vse te zasluge in kot kamniški rojak je bil prof. Štele proglašen za častnega občana mesta Kamnik, prav pa bi bilo, in stoletnica rojstva bi bila prava priložnost, da se na njegovo rojstno hišo vzida tudi spominsko ploščo. . Osebnost in delo prof. Franceta Steleta je bilo in je izrednega pomena za vso slovensko kulturo, prav posebno pa tudi za Kamnik, ki je dolžan njegovo pionirsko delo pospešeno nadaljevati, če noče v skrbi za kulturni blagor svoje okolice zaostati za drugimi slovenskimi in gorenjskimi občinami. Steletova dediščina naj ostane kot del zgodovine umetnostne vede, a tudi pobuda za prihodnje raziskave! MARKO LESAR Odkritje spominske plošče slikarjem V četrtek, 6. januarja, je mesto Kamnik doživelo dve kulturni prireditvi, posvečeni svojim nekdanjim meščanom, družini Koželj, katere pomen se razpenja od slikarske, kulturne do turistične dejavnosti. Prva prireditev - odkritje spominske plošče družini Koželj - je bila ob hiši na Kidričevi 9. V polurnem programu so se zvrstili trije govorniki: predsednik turističnega društva, predsednik planinskega društva in kustos ljubljanskega mestnega muzeja, ki so vsak iz svojega zornega kota orisali delo in Življenje družine Koželj, njen pomen za kamniški turizem, društveno dejavnost in seveda pomen vseh treh slikarjev Matije, Antona in Maksa za slovensko likovno preteklost. K slavnostnemu in ubranemu vzdušju je prispevalo tudi Prvo slovensko pevsko društvo Lira z občuteno zapeto pesmijo in seveda prisotnost slovenskih narodnih noš. Po prireditvi v mestu je večina udeležencev slovesnosti odšla na grad Zaprice, na otvoritev razstave slikarja Matije Koželja. Obiskovalcev je bilo do 17. ure toliko, da je bilo renesančno pritličje, kjer je razstava, kar premajhno za vso množico. Po uvodni besedi ravnateljice Mirine Zupančič, je mag. A. Žigon nadrobno orisala pomen slikarja Matije Koželja, njegovo vlogo kot freskanta, slikarja cerkvenih podob, vedut in dobrega risarja. Izredno posrečeno se je vključil v otvoritev kratek glasbeni program tria Omerzel-Terlep, ki je na izvirna ljudska glasbila zaigral več ljudskih pesmi. Razstava Matije Koželja (1842-1917) pomeni prvo podrobno obdelavo najstarejšega člana in očeta slikarske družine Koželj. Nastala je kot plod štiriletnega dela, ki je temeljilo na terenskem evidentiranju in dokumentiranju, arhivskem delu in preverjanju že objavljenih podatkov. Opravljeno delo je pokazalo, da je bil Matija neverjetno plodovit slikar. O tem priča poslikava 50 cerkvenih objektov, 130 oltarnih in krajinskih slik, številnih križevih potov, božjih grobov in nepregledna množica skic in osnutkov za poslikavo cerkva. Na razstavi je Koželjev opus predstavljen seveda le v izboru najkvalitetnejših del iz vseh področij njegovega dela. Poleg pomena, ki ga ima Matija Koželj za Kamnik in okolico, pa velja dodati, da je to tudi prva celovita predstavitev kakega poznonazarenskega slikarja na Slovenskem. Prav ta smer poznega 19. stoletja pa v zadnjem času priteguje pozornost umet-nostnozgodovinske znanosti, tako v tujini kot pri nas. S tega vidika ima razstava in obsežna študija s katalogom tudi pionirski pomen za nadaljnje raziskave te smeri in za pravično vrednotenje poznonazarenskega slikarstva v celoti. Ob razstavljenih delih, nekaj od njih je bilo za razstavo na novo restavriranih, lahko spoznamo tudi, kje so v njegovem delu kvalitete, kje pa pomanjkljivosti. Prve predvsem v dekora t ivnost i in prilagajanju stenskega slikarstva prostoru, barvitosti, v mehki obdelavi in potezi čopiča, pomanjkljivosti pa v kompoziciji in anatomiji. V celoti pa je njegovo slikarstvo v skladu z okusom in zahtevami časa značilen odraz dobe, dobe, ki ji šele skoraj stoletna oddaljenost daje možnost kri tičnejše in s tem pravičnejše ocene. V bodočnosti namerava K. C. Muzej Kamnik na podoben način predstaviti tudi njegova sinova Antona in Maksa in s tem zaključiti trilogijo slikarjev Koželj, ki to nedvomno zaslužijo. Katalog, ki je bo tej priložnosti izšel, je vreden vse pohvale, tako glede obsežne in nadrobne obdelave, kot zaradi lepe oblike. Avtorja mag. A. Žigon in B. Rovšnik sta si razdelila delo po področjih Koželjevega ustvarjanja (življenjepis, poz-nonazarenski slikar, poznoromantični krajinar, sklep). Posebne vrednosti pa je podroben katalog vseh evidentiranih del. Vse to, z odličnim 109 črnobelimi in 8 barvnimi fotografijami, daje katalogu vrednost monografije in s tem pomen, ki ga bo ohranil tudi v času po zaključku razstave. MARKO LESAR Razstava slikarja Poldeta Miheliča V počastitev slovenskega kulturnega praznika je bila v sredo, 5. februarja, v dvorani Veronika slovesna otvoritev razstave slikarja Poldeta Miheliča. Po sedmih letih je bila to ponovna samostojna predstavitev v njegovem rodnem mestu. Otvoritveni program je bil sestavljen iz dveh delov. V prvem je prof. Tina Romšak prebrala misli umetnostnega kritika dr. Ceneta Avguština, ki pravi; »Po Maksimu Gaspariju smo imeli Slovenci le malo slikarjev, ki so pisano pojavnost stare slovenske vasi oživeli v tako sklenjeni podobi, s takšno občutljivostjo in toplino kot Mihelič. Njegovo delo nas še bolj privlači danes, ko nekdanja podoba naših naselij umira in ko moderna civilizacija z bolečo doslednostjo zavrača nekdanje vrednote, materialne in duhovne. Pogled v preteklost, v dobo narodopisno živo razgibanega gorenjskega kmečkega naselja s klenimi, samoniklimi prebivalci in pestro obarvanim življenjem predstavlja poglavitni motivni svet slikarja Miheliča.« , To menijo o slikarju drugi, sam pa pravi, da je domače predstavitve ob precejšnji prisotnosti občanov še posebej vesel. Nadalje je povedal, da so razstavljene slike večinoma novejšega datumi in predstavljajo zaključeno tematsko celoto, ki nadaljuje in razširja njegovo dosedanje snovanje in ustvarjanje. Za prijeten večer lahko pohvalimo zvezo kulturnih organizacij in prvo slovensko pevsko društvo Lira pod vodstvom prod. Sama Vremšaka, ki je s spletom pesmi zaključila slovesnost. Vsi, ki si slik šc niste utegnili ugledati, to lahko storite do 22. t. m., vsak dan od 9. do 12. ure in od 16. do 18. ure in se o vsem sami prepričate. JANEZ BALANTIČ ■ ■ im r Kamničan - že 95 let si naš Konec januarja je minilo 95 let, odkar je stekel promet po lokami železniški progi Ljubljana—Kamnik, čeprav je bilo dovoljenje za njeno izgradnjo izdano že 1869. leta. Njeno graditev pa je pospešil šele sklep Kranjskega deželnega serje, Homec, Šmarco in Duplico do Kamnika. Od tod bi zgradili še 1.4 km dolg industrijski tir v smodnišnico. Teren za gradnjo ni bil težaven, saj je bil brez predora in večjih usekov, edini drag objekt pa je bil most čez Savo. Danes po kamniški progi vozi nov, pisan motorni vlak domače izdelave. zbora iz leta 1880, da bodo železniška podjetja na določeno dobo oproščena deželne doklade in da bodo dobila še denarno podporo, v znesku 200.000 goldinarjev. Realizacijo tega sklepa je pospešila tudi naraščajoča industrija, saj so že takrat obratovale: Smu-kova tovarna žičnikov. Prašni-karjeva tovarna cementa in čistilnega praška, Molinova barvarna bombaževine, Konjše-kova tovarna kamenine ter kot najvažnejša — Tovarna smodnika ob Kamniški Bistrici. Ker pa je bilo razvažanje smodnika in razstreliva s cestnimi vozili skrajno nevarno in neprikladno, je šlo vojaškemu eraru predvsem za to, da bi bila »smodnišnica« čimprej povezana z železniškim omrežjem. Prvotno je železniški konzorcij nameraval zgraditi ozkotirno železnico, kmalu pa so sklenili graditi normalnotirno železnico, ki naj bi potekala od gorenjskega kolodvora do Save in po lastnem mostu čez njo, ter od Črnuč dalje z izmenično uporabo državne ceste skozi Podboršt, Dobravo, Trzin in Stob do Domžal, nato pa po dolini Bistrice čez Pre- Zanimivo je tudi to, da je bila Kamniška proga prvotno namenjena (kot prva etapa) za poznejšo zvezo po Tuhinjski dolini na Štajersko, da bi pridobila tudi tranzitni promet. Ti visoko leteči načrti pa se niso uresničili, čeprav so 23 km dolgo progo, na kateri se je promet začel 28. januarja 1891, dogradili v roku. Veselje vseh, ki so bili kakorkoli povezani z železnico, pa ni dolgo trajalo, saj je le-ta zašla v velike dolgove, katere so predvideli odplačati šele do leta 1972. To nikakor ni bila edina težava, saj so bili tudi ljudje vedno manj navdušeni nad »ognjenim konjem.« V Kamnik so namreč vozili samo mešani vlaki, pri katerih pa je tovorni promet povzročal ogromne zamude. Vse te ovire in nevščenosti so trajale do zloma Avstrije, saj so prenehale šele po prvi svetovni vojni, ko je vzdolž proge zrasla živahna industrijska dejavnost, kljub temu da se nobena od starih, privatnih, zgoraj omenjenih industrij ni ohranila. Nove so bile številne lesne in vodne industrije, pa industrija platna v Jaršah, papirja in le- penke na Količevem, kovinska in galanterijska industrija v Kamniku in še in še. Razen naštetega je okolica Domžal namesto propadle slamnikar-ske industrije dobila več novih podjetij keramične, usnjarske in tekstilne stroke. Naslednji večji zastoj se je zgodil leta 1968, ko so Kamniško progo ocenili kot nerentabilno, in jo kot tako izločili iz potniškega prometa, medtem ko so tovorni vlaki na relaciji Ljubljana-Kamnik še vedno vozili. Takšna situacija je na nezadovoljstvo Kamničanov ostala deset let, saj je bil potniški promet obnovljen šele leta 1978. Obnovljen pa je bil v zmanjšanem obsegu, saj so takrat vlaki vozili precej bolj poredko kot danes, ko vozi kar 16 parov motornih potniških, zelo udobnih vlakov, ki letno prepeljejo skoraj 800.000 potnikov (kar je 2200 dnevno). Ta številka je bila pred petimi leti dosti manjša, saj so bile takrat cene avtobusnih in železniških prevozov približno usklajene, medtem ko danes tega ne mo- remo trditi. Avtobusna vozovnica iz Ljubljane do Kamnika je še vedno dražja kot vozovni-' ca za vlak, čeprav so se februarja bistveno podražile tudi te. Študentske mesečne vozovnice so se podražile za več kot 100%, navadne vozovnice za približno 30% in delavske mesečne vozovnice za 80%. Ker je ta članek namenjen predvsem predstavitvi kamniške proge in njenemu jubileju, se ne mislim spuščati v (neupravičenost podražitev, omenil pa bi nesmisel, ki teži marsikaterega potnika, predvsem pa di-jaka-študenta. Mesečne vozovnice se lahko zamenjajo le vsakega prvega v mesecu, saj je v primeru, da se v starem mesecu pelješ z novo vozovnico enako kot da se v novem pelješ s staro (pa čeprav le prvi ali zadnji dan v mesecu): sledijo sankcije. Do teh često prihaja, saj se marsikdo rad izogne vrsti pred blagajniškim okencem in novo vozovnico kupi že dan ali dva prej ali dan, dva pozneje. Sprevodnikov pa razlage in razni izgovo- Železniška postaja KAMNIK iz časa Franca Jožefa. Ali je danes kaj drugače?... ureditev, čistoča, vstopni in izstopni pogoji itd. ri prav nič ne ganejo in še naprej »veselo« pobirajo mesečne vozovnice. Morda bi se odgovornim na železnici splačalo premisliti o tem, nikakor ne nerešljivem problemčku. Kljub podražitvam in rahlim zapletom pa se železnici obetajo boljši časi, saj sta že modernizirani postaji v Črnučah in Domžalah. Leta 1978 je bil sprejet tudi načrt, po katerem naj bi zgradili dvotirno progo, motorne vlake pa zamenjali z elektro-motornimi. S to modernizacijo se bo potovalna hitrost s 50 km/h povečala na 60 km/h, potovalni čas pa zmanjšal na slabih trideset minut. Počakajmo torej 15 do 20 let na dvotirno železnico, kajti šele takrat bomo lahko videli ali so se načrti, ki predvidevajo, da bo železnica prevzela nase kar 80% potniškega in več kot 20% tovornega prometa, uresničili. MATIC ROMŠAK Kamniški »hlapon« na dtipliški železniški postaji ob njeni otvoritvi leta 1933. Črna kronika Januar je bil miren mesec Čeprav je bilo pričakovati, da bodo vsaj prvi dnevi januarja pestri glede prometnih nezgod, kaznivih dejanj in kršitev javnega reda in miru, je bih ravno nasprotno. Ti dnevi so minili zelo mirno, kar ne moremo reči tudi za drugo polovico januarja. Vseeno je bil januar eden naj-mirnejših mesecev, odkar je naša kronika spet zaživela. Prometne nezgode Čeprav zime še ni konec, število prometnih nezgod upada iz meseca v mesec. V decembru jih je bilo še 36, januarja pa le 21, med temi sta bili samo dve s telesnimi poškodbami in večjo materialno škodo kot 200.000 dinarjev. Ostalih 19 pa gre v glavnem na račun neprevidnosti voznikov in poledenele ceste. 2.1. se je na Viru v Tuhinjski dolini v potok prevrnil osebni avtomobil. Miličniki, ki so odšli na kraj, so našli le vozilo, brez voznika, saj je ta po nezgodi odšel neznano kam. Preko terminala so kaseje ugotovili, da je lastnik in verjetno tudi voznik avtomobila Peter H. iz Ljubljane. Ker hitrosti ni znal prilagoditi vozišču, ga je zaneslo s ceste, kjer se je prevrnil in »treščil« v Nevljico. 9. 1. se je Samčevem prehodu na Kidričevi ulici pripetila prometna nezgoda, v kateri sta bila udeležena voznik osebnega avtomobila in pešec. Ivan L. je namreč povozil Franca M. iz Kamnika in potem odpeljal naprej. Že slabih deset minut po nezgodi pa se je sam javil na PM, kjer so ugotovili, da je pešec pred nezgodo hodil po desnem robu vozišča. 11. 1. je patrola PM obravnavala nezgodo na Maistrovi ulici pri železnem mostu, kjer je zaradi vožnje z neprimerno hitrostjo Zlatko K. iz Kamnika zapeljal v obcestno ograjo in naprej proti znaku STOP, pred katerim pa se ni ustavil, ampak treščil naravnost vanj. Ker je Zlatko na začasnem delu v ZRN, mu je bil odvzet potni list. 24. 1. je Janez S. iz Tunjic vozil osebni avtomobil brez registracije iz Kamnika proti Tuhinju. S precej preveliko hitrostjo je pripeljal v Srednjo vas, kjer je bilo njegove vožnje predčasno konec. V ostrem desnem ovinku je namreč zapeljal naravnost čez cesto, najprej bočno trčil v parkiran avtomobil in ga odrinil, da je lahko čelno trčil še v zaprta garažna vrata, ki jih je »z lahkoto« prebil in se zaletel še v garažiran avto, last Viktorja C. Tu je potem, ko je razbil tri avtomobile (štejem tudi njegovega), končno obstal - sam popolnoma nepoškodovan. Ker ni kazal znakov vinjenosti, pa tudi materialne škode je napravil samo za 170.000, bo imel opraviti le s sodnikom za prekrške . . .sreča v nesreči. Kazniva dejanja Tudi kaznivih dejanj je bilo januarja »le« 28, medtem ko jih je bilo mesec prej kar 36. Spet prevladujejo vlomi v stanovanja in osebne avtomobile, manj ni tudi tatvin koles, na prednostno listo pa so prišle tudi tatvine smučarske opreme iz kleti in garaž. Zanimivo je, da so se tudi v Kamniku pojavili ogoljufani taksisti, ki verjamejo (še vedno) obljubam: »Počakaj minutko, denar ti prinesem iz stanovanja!« 9. 1. je tovarišica Breda B. v Ljubljanski banki v Kamniku hotela dvigniti denar iz hranilne knjižice, čeprav je bila vsota na njej ponarejena. Osumljenka je namreč izpolnila dvižni listek in ga dala Majdi V., da bi ona dvignila denar. Bančni uslužbenci prevari niso nasedli in niso izplačali denarja, pač pa poklicali miličnike, ki so zadevo vzeli v svoje roke. 10.1. je bilo Petru K. iz Kamnika iz parkiranega, odklenjenega avtomobila, vzetih 15 glasbenih kaset, oljni filter za osebni avtomobil, dva dišavna spreja in svilene gamaše. Očitno se bo tovariš Peter moral navaditi zaklepati avtomobil ali pa prirejati »razstave« kje drugje. 14. 1. so v DO KIK Kamnik pri tatvini zalotili njihovega delavca Cirila K. iz Kamnika, ki je prek obzidja tovarne vrgel dve vreči aluminjaste folije. Na drugi strani zidu sta ga z osebnim avtomobilom čakala Sandi in Niko S. prav tako iz Kamnika, ki sta folije brž naložila v vozilo. Da se »kriminalka« ne bi tako hitro končala so poskrbeli varnostniki 'KIK-auki so »neustrašno trojko« prijeli. V kasnejši hišni preiskavi so osumljencu Cirilu zasegli še 20 kilogramov »izposojene« folije, potem pa ga skupaj s tovarišema prijavili. 15. 1. je bilo vlomljeno v stanovanje Janje Š. Miličniki so nemudoma zavarovali kraj vloma, komisija iz UNZ pa je ugotovila, da je neznanec (verjetno mu je bil Al Capone vzornik) s pomočjo vlomilskega orodja iztrgal cilindrično ključavnico in prišel v notranjost, kjer je med iskanjem vrednostnih predmetov vse raz-metal. Pokradenih predmetov se še ni dalo ugotoviti, ker je bila lastnica stanovanja na smučanju. Njene reakcije po vrnitvi domov raje nismo zabeležili . . 20. 1. je Stanka Š. iz Srednje vasi telefonično sporočila na PM, da z njihovega dvorišča nekdo krade staro železo. Miličniška patrola je prijela Alena D. iz Črnuč, katerega je z veliko težavo do njihovega prihoda zadržal Marko Š. Ker je bil zbiralec »starih štedilnikov« nasilen in je fizično obračunaval z Markom, so ga prijavili za storjeni prekršek, o storjenem KD z neznatno materialno škodo pa so napravili uradni zaznamek. Omenil bi še eno vrsto kazni--vih dejanj, ki pa so prej objestnost kot kaj drugega. V januarju so zabeležili 16 (ne(nasilnih obiskov v tuja vozila. V vseh* primerih pa je bila premetana notranjost avtomobila, nekaj predmetov je storilec odnesel, na avtomobilih pa je nastala materialna škoda. Ugotovljeno je bilo, da je storilec Milenko G. Ovadili so ga pristojnemu tožilstvu. Javni red Tudi tega meseca je največ žrtev zahteval »kralj alkohol«, saj smo pretepe zasledili v naslednjih lokalih: Gostišče Planinka, kavarna Veronika, Mini bar, Pivnica, pri Volku in v bifeju Me-dex. Na delu pa niso bili samo starejši izgredniki, ampak tudi mlajši, zato omenimo še te. Razposajeni otroci (kaj drugega jim ob tako »bistrih« dejanjih res ne morem reči) so si našli novo zabavo, ki jim razbija dolgčas, oni pa razbijajo stikala za prižiganje luči po stanovanjskih blokih, prevračajo smetnjake po ulicah, razbijajo okenska stekla in poštne nabiralnike, itn. 8.1. je pod vplivom maliganov v Mekinjah obležal varnostnik Franc II. iz Kamnika. Miličniki so ga dvignili na" noge in napotili domov, potem pa napisali prijavo sodniku za prekrške in oddali poročilo na Varnost v Mengeš, saj se je omenjeni tovariš »zrušil« kar v uniformi. mirni, sta dokazala Adil H. in Franc Š., ki sta »po predpisih zmasirala« Miloša, da je moral-nazadnje po pomoč celo v KC v Ljubljano. Postopek zoper vse kršitelje sledi. 20. 1. je občanka Marija T. iz Mengša sporočila, da Slavko V. iz Komende že dalj časa pretepa ženo. Miličnik, ki je odšel na kraj, je izgrednika dobil na dejanju, se pravi, med pretepom. Obnemoglo ženo je rešil pred udarci, moža pa pripeljal na PM na ohladitev in ga seveda tudi prijavil sodniku za prekrške. 29. 1. Da natakarji znajo tudi sami poskrbeti za nemirne goste je dokazal Mile D., zaposlen v restavraciji Planinka, ki je s pomočjo fizične sile odstranil iz lokala »starega znanca« Vojka H. iz Tuhinja. Ta s tem ni bil zadovoljen, zato je od natakarja dobil še »napitnino«, ki se mu ni poznala v denarnici, ampak ... po obrazu. Miličniki pa so oba popisali in predlagali v postopek. 14. 1. je Branko P. prijavil neznane mladoletnike, ki so raz- Najdeno grajali po ulici in ruvali prometne znake. Na srečo jim je do prihoda miličnikov uspelo izruvati en sam znak. ki so ga prislonili na vrata Brankove hiše, potem pa so se »pogumno« razbežali. Kasneje so bili prijeti in za prekršek prijavljeni sodniku za prekrške. 15. 1. je dežurni zdravnik iz Zdravstvenega doma sporočil, da pri njih išče pomoč pretepen občan. Miličnika, ki sta odšla v dom, sta ugotovila, da je bil Miloš S. iz Šmarce pretepen in poškodovan zato, ker je v lokalu Mini bar izzival in tepci mirne goste. Da vsi le niso bili tako Janez Dolinšek je na PM prinesel očala. Občan(ka), kateremu se je nenadoma »brez vzroka« poslabšal vid, naj se zglasi pri dežurnemu na PM, ki hrani izgubljene predmete. Stanko Slaček je miličnikom v varstvo izročil najdeno platneno torbo, v kateri so bile smučarske palice. Zofija Osterman je na PM prinesla najdeno moško torbico z dokumenti in hranilno knjižico. Vlado Grabovac je našel in vrnil potni list. MATIC ROMŠAK Iz doma upokojencev Spet je minilo leto Ne opaziš, kako hitro mine dan, pa tudi teden in mesec, in leto je naokoli. Po jesenskem enakonočju, in ko smo v septembru obrnili ure nazaj, smo že zaslutili zimo. Naš vsakdanje šel dalje, po urniku, poživljen z delavno terapijo in telovadbo. S hladnejšim časom je bilo več bolezni, tudi smrtni primeri niso izostali. Ob koncu leta pa je bil čas inventur in obračunov vsepovsod, tako tudi v našem Domu, z dobrimi sklepi za naprej. V zadnjih treh mesecih leta smo imeli tri večje prireditve. To je bila proslava ob dnevu republike, srečanje upokojencev KS Mekinje in praznovanje novega leta, kar je prineslo spremembo in poživitev. Proslava ob 42. dnevu republike je bila 28. novembra dopoldne ob veliki udeležbi oskrbovancev in delavcev. Začela se je z govorom direktorice Marte žer-ko, nadaljevala z nastopom pevskega zbora oskrbovancev pod vodstvom harmonikarja Ludvika Travnika in s skupino recitatork. Recital pesmi, izbranih za praznik, je z napovedmi dopolnjevala negovalka Milka. Radi smo prisluhnili domačemu pevskemu zboru, ki se je za nastop skrbno pripravljal. Tovarišica direktorica je v svojem govoru navedla, da je temeljno izhodišče, izhajajoče iz naše samoupravne ureditve, zagotovitev ustreznih življenjskih pogojev v starosti. Da je bilo že veliko storjenega za socialno varnost starejših občanov oz. upokojencev po vojni, z dograjevanjem sistema invalid- skega in pokojninskega zavarovanja. In ker družina ne more več zadovoljiti vseh potreb, ki jih imajo starejši, bo treba še uveljavljati številne druge oblike zavodskega varstva, ki so zaenkrat še toge. S prizadevanjem kolektiva Doma in ob večji podpori družbenih organizacij bo to uspelo. Ob koncu je direktorica izrekla vsem čestitke za praznik. Drugi dogodek je bilo prijateljsko srečanje krajanov KS Mekinje, 26. decembra. Organizirala ga je komisija za zdravstvo in socialno skrbstvo te krajevne skupnosti pod vodstvom prizadevne tovarišice Eme Iskra, s sodelovanjem Doma upokojencev. Vodja dr. Svetozar Frantar je pozdravil navzoče s spodbudnim nagovorom in napovedal program srečanja: »Mladina naše KS vas bo počastila s pesmijo in glasbo, pionirji osnovne šole Mekinje z deklamacijami in igrico. Spored so pripravili učitelji o. š. pod vodstvom tovarišice Ivanke Potočnik.« Dalje je dr. Frantar ugotovil, »da se starih v Mekinjah kar dobro držimo, saj je bilo lani 111 krajanov povabljenih, letos pa že 127.« Pozdravil je še posebej najstarejšega krajana tovariša Krta, se zahvalil vsem sodelujočim za razumevajoče sodelovanje, tudi Domu upokojencev, tovarišici direktorici in šefu kuhinje. Vsem pa je zaželel kar najboljše počutje, s čestitkami in dobrimi željami za leto 1986. Srečanje je popestril nastop ansambla »Mak« in otroci s prireditvijo ter recitacija pesmi Življenje, ki nam jo je pove- ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega moža, očeta, brata, strica, svaka in zeta STANETA ' ŠUŠTARJA iz Potoka 12 se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili v njegov mnogo prerani zadnji dom, mu darovali cvetje in prav posebno se zahvaljujemo sovašča-nom, ki so nam v težkih trenutkih izkazali vsestransko pomoč, njegovim in našim sodelavcem iz Utoka in Svilanita, krajanom KS Srednja vas, pevskemu zboru »Mavrica«, iz Srednje vasi za občutene poslovilne pesmi, govornikom za ganljive besede slovesa in župniku za pogrebni obred. Žalujoči: žena Marija, sin Matevž, hčerka Marija, brat Vilko z družino in drugo sorodstvo Potok, Šmartno, Kamnik, februar 1986 nam izrekli sožalje ZAHVALA V 62. letu nas je zapustila naša draga sestra in teta NEŽA PODSTUDENŠEK iz Črne Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, znancem in sosedom, ki so jo pospremili na zadnji poti, ji darovali cvetje, nam pa izrekli sožalje. Še prav posebno zahvalo izrekamo družini Žagar iz Zakala in vsem, ki so ji v času najhujših grozot vojne, in tudi kasneje, s človeško toplino nesebično pomagali. Hvala bolnišnici za nego in pomoč, občinskemu odboru ZZB NOV Kamnik, godbenikom in pevcem in tovarišu Vinku Urhu za poslovilni govor. Žalujoči: brat Franc, sestri Francka in Ivanka z družinami Ljubljana, Kamnik, Črna, januar 1986 ZAHVALA 14. januarja smo se na kamniških Žalah poslovili od našega DUŠANA KAMENSKA Iskreno se zahvaljujemo vsem prijateljem, znancem, našim sodelavcem iz Stola in VVO Domžale za pisne in ustne izraze sožalja, sosedom na Klavčičevi 6 za tolažbo in pomoč, hvala vsem, ki ste darovali cvetje in ga pospremili na zadnji poti. Hvala tudi dr. Staretu, dr. Brumnu in dr. Ko-eutarju za leta potrpežljivega zdravljenja in pevcem Solidarnosti za zapete žalostinke. Žalujoči: žena Tončka, hčerki Jasna in Milena z družinama in drugo sorodstvo Kamnik, januar 1986 dala avtorica sestra Aleksandra Hreščak. Po zakuski so se udeleženci zadovoljni razhajali, z obljubo, da se prihodnje leto spet srečajo. Dva dni pred iztekom leta, 30. decembra popoldne pa smo se spet zbrali v jedilnici vsi stanovalci Doma, da skupaj z delavci Doma pričakamo dedka Mraza. Ob veselih zvokih ansambla bratov Poljanšek smo sedli k praznični večerji. Spregovorila nam je direktorica. Iz njenega govora povzamem: »Ob oceni dela ugotavljamo, da smo dosegli vidne uspehe. Dom je deloval z razširjenimi zmogljivostmi, kar je zahtevalo več naporov delavcev, pa tudi prilagajanja oskrbovancev. Poleg dobrih poslovnih rezultatov smo uspeli poskrbeti za bolj prijetno počutje in življenje, k Čemur je prispevala uvedba delavne terapije. Odpravljali smo napake posameznikov in krepili medsebojno sodelovanje in tovarištvo med delavci in oskrbovanci. Z doseženim še ne smemo biti zadovoljni, ampak se moramo še naprej truditi. Delavci pri delu, in oskrbovanci z medsebojno strpnostjo in razumevanjem.« Po končanem govoru smo si nazdravili s kozarcem vina, in bili povabljani, da pričakamo še darila in obisk dedka Mraza. S prijaznimi besedami in nasmehom je vsakemu posebej podal roko. Odšel je s spremstvom tudi v bolniške sobe. Veselo razpoloženje je potem še dolgo trajalo. MARIJA LAVRIČ Pohodi, izleti, planinske ture v tem letu Tako kot vsako leto dosedaj pripravlja planinsko društvo Kamnik vrsto zanimivih pohodov, izletov in planinskih tur tudi v letošnjem letu. Vsi so skrbno izbrani in prilagojeni zahtevam planincev in drugih ljubiteljev gora. V posameznih mesecih pa so načrtovani naslednji obiski v gorah: februar 22. Pohod na STOL v spomin na boje partizanskih enot z nemško vojsko; marec 23. Zimski pohod na Porezen v spomin na boja v času NOV in številne žrtve, ki so padle na tem območju aprila 1945; april 19. Tradicionalni pohod na RAŠICO - prav tako spominski; - Štuparjev memorial -smučarsko srečanje - Štafeta na Grintovec v organizaciji mladinskega odseka; maj 1. Tabor mladih v Beli 11. Spominski pohod na Blegoš nad Škofjo Loko; junij 8. Srečanje zamejskih planinskih društev na Primorskem; 15. Srečanje planincev MDO in trim-očiščevalna akcija na Veliki Planini julij 20. DAN KAMNIŠKIH PLANIN na Kamniškem sedlu - prvič 1986; 26. Tura na PECO; avgust 3. Naskok na Mata-jur pri Čedadu (Italija); 2. - 12. Mladinska odprava na Durmitor; 15. - 17. Vzpon na Škrlatico; 23. Trim-očiščevalna akcija Kamniško sedlo; september 14. DAN PLANINCEV SLOVENIJE na Golteh; 20. Trim - očiščevalna akcija -Kokrško sedlo; oktober 4. Zasavska planinska pot; november 8. Zasavska planinska pot 22.-23. Po poteh II. grupe odredov; december 21. Pohod na KOSTAVSKO PLANINO Nekateri med načrtovanimi izleti so tradicionalni, kot so spominski zimski pohodi, drugi pa so novi in zahtevajo večjo ali manjšo fizično pripravljenost in primerno planinsko opremo. Letos planinsko društvo Kamnik organizira prvič »DAN KAMNIŠKIH PLANIN«, ki bo poslej vsako leto izmenično na Kamniškem oziroma Kokrškem sedlu. Ti dnevi bodo okrog 23. julija, kot spomin na 23. julij 1893, ko je bilo ustanovljeno Planinsko društvo Kamnik. Poleg teh izletov pa organizirajo posamezne planinske skupine še druge izlete, ki se jih lahko vsi člani planinskega društva udeležujejo. Vsak izlet bo objavljen tudi s plakati, kar je bil običaj že v preteklem obdobju. Planinsko društvo Kamnik vabi vse planince in druge ljubitelje gora, da se v čim večjem številu udeležujejo razpisanih obiskov v gorah. STANE SIMŠIČ SMRTI - RODE Viktor, km. upokojenec iz Šmarce, Kamniška 28, star 96 let - MAJCENOVIČ Angela, druž. upokojenka iz Kamnika, Kovinarska 23, stara 85 let - GOLTES Janez, upokojeni zobotehnik iz Kamnika, Medvedova 11, star 80 let . - STRAŽAR Angela, upokojenka iz Podgorja 23, stara 67 let - KLEMENC Franc, osebni upokojenec iz Hriba pri Kamniku št. 1, star 81 let - GRIČAR Marija, osebna upokojenka iz Ljubljane, Tabor a 10, stara 83 let - ZORMAN Kristina, inv. upokojenka iz Kamnika, Matije Blejca 6, stara 53 let - VOMBERGAR Marija, upokojenka iz Nevelj št. 7, stara 60 let - POROVNE Lovrenc, kmečki upokojenec iz Podgorja št. 66, star 81 let - SLAPNIK Marija, kmeto-valka iz Šmartna v Tuhinju št. 32, stara 80 let - ŠUŠTAR Stanislav, delavec iz Potoka št. 12, star 42 let - ŠUŠTAR Anton, osebni upokojenec iz Lok v Tuhinju št. 15, star 77 let POROKE - LIPOVŠEK Janko, monter ogrevalnih naprav iz Kamnika in LOZINŠEK Viktorija, dijakinja iz Volčjega potoka - PIRŠ Branko, slikopleskar iz Starih Sel in AVRELIO Magda, evidentičar iz Špitaliča - ZOBAVNIK Bojan, monter ogrevalnih naprav iz Šmarce in HACE Breda, delavka v pakirnici iz Potoka ZAHVALA Ob prerani izgubi moje drage mami MARIJE VOMBERGAR iz Nevelj se iskreno zahvaljujem sorodnikom, sosedom, znancem, sodelavkam in sodelavcem iz Utoka in Titana in odbojkarskemu klubu Kamnik za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njeni zadnji poti. Še posebno pa se zahvaljujem pevcem za zapete žalostinke, tovarišu Modicu in tovarišu Merčunu za poslovilne besede in g. župniku za lep pogrebni obred. Žalujoči: sin Jernej, sestra Katarina, brat Peter in drugo sorodstvo Nevlje, januar 1986 Lončarsko podjetje Komenda objavlja prosta dela in naloge opravljanje lončarskih del za določen čas (za čas porodniške), z možnostjo kasnejše redne zaposlitve - en delavec Pogoji: končana OŠ, veselje do lončarskega poklica, sposobnost samostojnega dela Zaradi značaja dela imajo prednost kandidati, ki stanujejo v bližini podjetja. Pisne ponudbe pošljite 15 di po objavi na upravo podjetja. ZAHVALA Ob nenadni smrti dragega očeta, starega očeta, brata in strica ANTONA ^ ^ ŠUŠTARJA Wm m fl Mlakarjevega ata iz l.ok IHftS mk I se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem, znancem in sodelavcem za izrečena sožalja, podarjeno cvetje in spremstvo na njegovi zadnji poti. Posebna hvala velja sosedom, govorniku, obema pevskima zboroma in župniku za pogrebni obred. Žalujoči: hčerki Breda in Marinka, sin Tone z družinami in drugo sorodstvo Mengeš, Kamnik, januar 1986 Komisija za delovna razmerja pri Zavodu za usposabljanje invalidne mladine v Kamniku oglaša prosta dela in naloge kuharice Pogoji: srednja šola za gostinstvo in turizem, smer kuharstvo, IV. zahtevnostna stopnja Delovno razmerje se sklene za določen čas (nadomeščanje delavke na porodniškem dopustu) s polnim delovnim časom. V primeru, da na oglas ne bo ustreznih prijav, sprejmemo tudi kuharsko pomočnico - pogoj je končana OŠ in opravljen tečaj iz higienskega minimuma. Komisija za delovna razmerja Ideje Kamnik, Ljubljanska c. 6 objavlja za nedoločen čas prosta dela in naloge skladiščnika Pogoji: - dokončana srednja šola ali poklicna šola tekstilne stroke in opravljen izpit za skladiščnika - najmanj 2 leti delovnih izkušenj na podobnih delih - preizkusna doba 3 mesece - zaželen izpit za voznika viličarja in B kategorije Pisne prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev naj kandidati pošljejo v 15 dneh po objavi na tajništvo Ideje Kamnik, Ljubljanska c. 6. Kandidate bomo o izbiri obvestili v 15 dneh po sprejemu sklepa o izbiri. PRODAJA KOKOŠI Od 14. 2. 1986 prodajamo kokoši nesnice v farmi Duplica od 8. do 16. ure, v soboto od 8. do 12. ure. Kokoši so primerne za zakol ali nadaljnjo rejo. Priporočamo ugoden nakup! JATA OE DUPLICA Iščemo varstvo za leto dni starega fantka, lahko tudi na našem domu. Hafner, Zikova 2, Kamnik. Obnavljanje zavornih in sklopnih oblog. Bojan Burja, Volčji potok 28. OGLAŠUJTE V KAMNIŠKI OBČAN Odbojka rji so spet na parketu Drugi, zaključni del prvenstvene sezone 1985/86 se je sedaj, tudi v republiških ligah, žc začel. I. moštvo OK Kamnik člani so bili v prvem kolu, to je 31. januarja, prosti. Že v drugem, oz. dejansko v 14. kolu pa so igrali v Šempetru v Savinjski dolini, kjer so po vodstvu v nizih z 2:1, končno le kolnili tesno s 3:2. V nadaljevanju imajo najboljši kamniški odbojkarji se enajst prvenstvenih tekem in sicer jih bodo po vrsti odigrali takole: 15. 2. s Stavbarjem — ml. iz Maribora v Kamniku 22. 2. v Kočevju 1. 3. z Mežico v Kamniku 8. 3. z Narodnim domom v Ljubljani 15. 3. z Mislinjo v Kamniku 22. 3. z Brezovico na Brezovici pri Ljubljani 29. 3. s Turbino (Selnica ob Dr.) v Kamniku 5. 4. v Bovcu 12. 4. z Izolo v Kamniku 19. 4. z Granitom v Slov. Bistrici 26. 4. s Salonitom v Kamniku Ker so Kamničani v prvem delu prvenstva zasedli med 13 ekipami 10. mesto s 17 točkami oz. petimi zmagami in sedmimi porazi, sc bodo morali v nadaljevanju krepko potruditi, da bodo ostali v družbi najboljših slovenskih prvoligašev. Trener Primož Kajzer nam je povedal, da v drugem delu za vrsto ne bo igral sicer odlični Janez Slabajna, ker je odšel 17. februarja k vojakom. Ekipo pa je že okrepil France Štrajhar, ki je po odličnih igrah v II. moštvu v prvem delu letoSnjega prvenstva, kot izgleda, zares prekmalu zapustil I. vrsto. V klubu računajo tudi na »comc beek« še drugega odličnega odbojkarja ing. Anteja Tadiča. Oba bosta nedvomno dobra okrepitev zaradi številnih odhodov v JLA sicer že precej razredčenim vrstam I. moštva. Vse tekme v Kamniku, kar sest jih bo, bodo odigrali predvidoma v Hali ob sobotah ob 18. uri. Odbojkarice - članice so začele drugi del 15. februarja in sicer s tekmo v Kamniku s predzadnje uvrščeno ekipo OK Šobec (pri Bledu). V nadaljevanju bodo še v osmih kolih igrale takole: 22. 2. (11. kolo) z Novo Gorico (ml.) rudi v Kamniku 1. 3. z OK Plamen v Kropi 8. 3. z OK Pionir (N. m.) v Kamniku 15. 3. z OK Koper (ml.) v Kopru 22. 3. z Jesenicami v Kamniku 29. 3. s P. Belt v Črnomlju 5. 4. s P. Črnuče v Kamniku 12. 4. s Triglavom v Kranju Dekleta bodo igrala v glavnem v nespremenjeni postavi. Žal se je Maja Sonc ponovno poškodovala. Zopet igra Irena Močnik, upajo pa tudi na skorajšnje okrevanje Nike Hudokli-nove. Odbojkarice bodo verjetno vse svoje tekme odigrale v telovadnici pri Zdravstvenem domu, ki bo tako kot do sedaj vedno kar bučala zaradi glasnih navijačev, ki bodo trenutno drugouvrščenim varovankam Acota Jončeskega skušali pomagati morda celo na »prestol« zahodnega dela II. republiške lige. D. moška ekipa OK Kamnika, ki je v prvem delu zasedla med 10 eki- pami 4. mesto, je pričela s tekmami 2. dela prvenstva tudi 15. februarja: 15. februarja z Železarjem na Jesenicah 22. 2. z Mokronogom v Mokronogu 1. 3. s Črnučami (I. ekipa) v Kamniku 8. 3. s Triglavom v Kranju 15. 3. s Salonitom (ml.) v Kamniku 22. 3. s P. Narodni dom (ml.) v Ljubljani 29. 3. s Plamenom v Kamniku 5. 4. s Pionirjem (ml.) v Novem mestu 12. 4. z mladinci Bleda v Kamniku Trener Janez Škorjanc bo v nadaljevanju sicer izgubil Franceta Štraj-harja, v veliko oporo pa mu bodo še vedno odlični Bogo Logar, Jernej Wombergar, Pavle Cvirn, Boris Logar, Janez Lap in od mlajših zlasti Janez Štele, Grega Škorjanc pa tudi Jurij VVindšnurer, Matjaž Krošclj, Robi Petek, Damjan Resanovič, morda tudi Samo Hajdinjak in še nekateri mlajši. Drugo moštvo bo imelo v Kamniku vse štiri tekme, tako kot doslej v veliki športni dvorani (Hala, vzhodni vhod) običajno ob 16. uri kot pred-tekma pred tekmami I. SOL. Za odbojkarske sladokusce bo torej tekem več kot dovolj. Gledalci naj ne pozabijo na številne tekme v mladinskih in pionirskih kategorijah, ki se bodo tudi zvrstile v Kamniku v februarju in marcu. Zlasti ne pozabite na občinsko prvenstvo za leto 1986 za učence in učenke osnovnih šol občine Kamnik, ki bo v nedeljo, 23. februarja, od 8. ure dalje v Hali. (Občinsko pionirsko prvenstvo 1986). Smučarska sezona na Veliki planini Lani smo vložili veliko dela in denarja za ureditev in pripravo tako žič-niških naprav, kot smučarskih prog. Zaradi zastarelosti naprav smo vsa dela posvetili vzdrževanju, tako da bo lahko obratovanje med sezono nemoteno. Ker pa smo na Veliki planini odvisni od snežnih razmer in vetra, je tudi temu primerna smuka. Zaradi neugodnih snežnih razmer smo priljubljena smučišča v Tihi dolini odprli šele 26. januarja, ko je zapadlo do 20 cm snega. Zadnje sneženje pa nam je dvignilo snežno odejo do 110 cm, tako da je smuka ugodna. Letos je uredništvo II. programa Radia Ljubljana vključilo v ocenjevanje za »zlato snežinko« tudi Veliko planino. Ker so izredno pohiteli in nas hoteli presenetiti, so prišli že v petek, 7. februarja 1986, nenapovedano. Tričlanska komisija si je naprej ogledala smučišča v Tihi dolini, kjer je tudi zbrala ocene posameznih smučarjev. Zaradi strogih kriterijev oce- njevanja smo pričakovali nekje srednjo oceno. Smučarske proge so res izredno lepo pripravljene, tudi osebje je dokaj prijazno, tako da je bila ocena prvega dela nad pričakovanji; od 10 možnih točk smo jih dobili kar 9 (več kot npr. Kranjska gora). K temu je seveda prispevalo tudi gostišče Simnovec s svojo dokaj pestro in dobro ponudbo. V drugem delu ocenjevanja, ki je zajemalo varnost na smučiščih, označbe, smerokaze, zavarovanje tekmovalnih prog oziroma treningov, smo pristali nekako na sredini, od 50 možnih točk smo jih dobili 26,5. Tega seveda ne gre grajati, saj so začeta dela na tem področju nekako na sredini in bodo končana letos. Upravlja-lec žičnic je vedno pripravljen sprejeti dobre predloge, graje in pohvale, zatorej, pogumno na smučišča naše prelepe Velike planine! DUŠAN BOŽIČNIK Jamarji so lani veliko delali Te dni so kamniški jamarji napravili obračun dela in aktivnosti v preteklem letu. Bili so zelo aktivni, kar pričajo njihove akcije in nove jame. Raziskovali so Seveda predvsem na domačem območju, v Kamniških Alpah. Imeli so skupno kar 42 ekskurzij v 58 jam. Pod zemljo so preživeli 776 ur. Nove jame, našli so jih 12, so na območju Srebrnega sedla in Škarij, tri pa na Veliki planini. Vse nove jame so na žalost zatrpane z gruščem, le v eni, kjer je tudi čutiti prepih, je za nadaljevanje zmanjkalo opreme. Do vhoda je 7 ur hoje. Štirje člani kluba so v letu 1985 opravili tečaj za jamarske reševalce, ki ga je pripravila Jamarska zveza Slovenije. Tečaj je bil v centru v Poljčah in v Bohinjski Beli. Biološke raziskave, to je lovljenje, analize in proučevanje hroščev, so opravljali v jami Brezno presenečenj in Kamniški jami, nekaj pa tudi na Veliki planini. V breznu Presenečenj so našli hroščke, katere so nazadnje našli ob odkritju le-teh pred 50 leti. Na Veliki planini so nadaljevali z iskanjem vodnih poti po jamah; izvršili so kemijske analize vode in merili pretoke in temperature vode. Zaenkrat je stalni pretok le v eni jami in še to v globini 110 metrov. V okviru jamarske šole so imeli več akcij na matični Kras. Za prvomajske praznike so obiskali Nemčijo. Kot gostje jamarskega kluba iz Westerhe-ima so se podali v 7 jam in brezen tamkajšnjega krasa. Velika planota blizu Stuttgarta ima predvsem daljše in skoraj vodoravne jame v prelomih. Poleti so hodili po Istri. Preko po-reškega Proteusa so obiskali 3 jame v bližini Poreča. Gostili so jamarje iz Belgije in jih peljali v Sandijevo, Križno in Kamniško jamo. V sodelovanju z jamarji z Bleda so izmerili jamo pod Bahjiin zobom. To jamo želijo Blejci bolje prikazati v turistični ponudbi Gorenjske. Za treninge jim služijo planinske ture, katere združujejo s terenskimi ogledi za morebitne nove jame. V novembru so imeli na Veliki planini tradicionalni jamarski krst. Novo jamarsko šolo obiskujejo trije tečajni- ki, ki sedaj pridno hodijo po jamah. Najaktivnejši člani kluba so tudi mlajši člani, ki se vključujejo v celotno obdelavo jame. Ta zajema raziskavo terena, obisk, opremljanje, risanje, merjenje in fotografiranje jame. Kataster kluba, ki ga vodijo že od začetka jamarstva v Kamniku, ima žc preko 300 zapisnikov. Nepogrešljivi kombi jih je preko leta dobro vozil na akcije, čeprav je že polnoleten. Večjih poškodb in nezgod niso imeti, razen manjših padcev in odrgnin. V letu 1986 bo glavna naloga kluba pripraviti XIV. zborovanje slovenskih jamarjev. Nadaljevali bodo s terenskimi raziskavami na Veliki planini in Planjavi. Iskali bodo vodne vire na Veliki planini. Največjo pozornost bodo namenili mladim članom in zopet pripravili jamarsko šolo. D. D. PLANINSKO DRUŠTVO KAMNIK vljudno vabi vse ljubitelje planin na zanimivo srečanje z Marjanom Kregarjem, udeležencem vzpona na DAULAGHIRI - HIMALAJA ki bo o tem govoril v petek 28. februarja 1986 ob 18. uri v prostorih PD Kamnik. Srečanje bo spremljano z barvnimi diapozitivi. Propagandni odsek PI) Kamnik Od Kamnika do Kavkaza (nadaljevanje in konec) Kavkaz! To je veličastno gorovje številnih štiritisočakov in treh pettiso-čakov, dolgo tisoč sto, široko sto šestdeset kilometrov in sestavljeno iz več vzporednih gorskih hrbtov, ki jih ločijo slikovite ledeniške doline s številnimi mineralnimi vrelci. Večna snežna odeja snega do višine tri tisoč metrov, izredno bujna vegetacija na vulkanskih kameninah pa seže do višine dva tisoč petsto metrov. Krona Kavkaza je najvišji vrh Elbrus, 5642 m, na katerega se vsako leto vzpne nekaj tisoč sovjetskih in drugih alpinistov. V taboru Šelda sva stanovala v prijetnem planinskem domu alpskega tipa, pri načelniku KSP (kontrolni spasateljni službi) v Prielbrusju. Sprejel naju je s svojo ženo, sicer profesorico germanskih jezikov v Moskvi, in ob prisrčnem pomenku ob čaju sva postala del njune družine vse do odhoda s Kavkaza. Gostitelji so naju želeli čim bolj natančno in strokovno seznaniti z organizacijo alpinizma in reševanja v Kavkazu, zato so predvideli obisk vseh alpinističnih taborov in kontrolno reševalnih točk na tem območju. Prvi vtisi so bili izredni in pri večernem kramljanju ob čaju in zdravici z vodko smo skoraj prešerno radovedni skušali drug od drugega izvedeti mnoge podrobnosti o alpinizmu in reševanju, ki se gotovo v mnogočem razlikuje, saj so poleg drugih tudi naravni pogoji precej različni. Tabori so naselja zidanih in lesenih zgradb, v katerih stanujejo udeleženci taborov. Novejše zgradbe so že zgrajene v alpskem stilu z vsem sodobnim udobjem. V vsakem taboru je sto petdeset do dvesto tečajnikov, imajo predpisan red in vsi ga dosledno spoštujejo. Prielbrusje obsega zgornjo dolino Baksana, ki se konča prav pod vznožjem Elbrusa in slikoviti dolini Adil-su in Adir-su. Tu sva obiskala sedem alpinističnih taborov in kontrolno obveščevalne točke: Džailik, v dolini Adir-su in Džan Tugan, v dolini Adil-su, ki imata stalno brezžično zvezo z načelnikom v taboru Šelda. V primeru nesreče so vsi vodje alpinističnih taborov v trenutku podrejeni načelniku KSP. Tabori so izredno dobro opremljeni z napravami za treninge, s strokovno literaturo in tehnično plezalno opremo. Te v Sovjetski zvezi preprosto ni mogoče kupiti, alpinistom je na razpolago v taborih. Na ture hodijo samo v skupinah, pod nadzorstvom mojstrov športa. V izrednih prilikah so vsi vzponi prepovedani, gore so zaprte. Ukrepe dosledno spoštujejo. Življenje v taborih je poceni, nekatere celo nič ne stane. Tudi kupiti ne moreš nič, ker ničesar ne prodajajo, niti razglednic ne. Vse kar tečajniki potrebujejo, imajo v taboru. To je za nas »zapadnjake« presenetljivo, oni pa so zadovoljni. Z nama v taboru ni nihče skušal govoriti. Vedeli so, da sva tujca, pa vseeno so naju prisrčno pozdravljali. Za naju je bil to izredno prijeten občutek. Hrana je bila odlična. Zajtrk pred turo je bil prava pojedina: bela kava, kefir, kozarec smetane, več vrst sira, maslo, kavijar in nazadnje še velik zrezek s praženim krompirjem in solato. Vsak zajtrk je bil zame gotovo bolj naporen kot tura. Plezalne in reševalne opreme imajo dovolj, le grobo je izdelana in nekatera slabše kvalitete, slabo imajo zla- sti obleko in obutev. Na vse, kar imajo, so izredno ponosni; njihovo je. V vseh taborih so naju prisrčno sprejeli in pogostili. To so čudoviti ljudje. Pokazali so nama vse, kar naju je zanimalo. Zanje sva bila delegata alpinistične in reševalne službe Jugoslavije. Takšno vlogo sva morala sprejeti tudi kasneje na sprejemu pri predsedniku sindikata DSO v Moskvi. V dolinah pod Elbrusom je veliko sodobnih gostilnic (hotelov) in zdravilnih kopališč, turističnih in smučarskih žičnic. Teh je največ na planini Azaj, na južnih pobočjih Elbrusa do višine 3800 m. Turizem je v Prielbrusju v velikem razmahu in videti je, da bo tu nekoč nastal sovjetski Cha-monix. Vsak razvoj nekega kraja zahteva svoj čas in miselnost naroda svoj preporod. Dnevi bivanja v Kavkazu so bili izredno prijetni vreme najlepše. Stojim na ledeniku Kaškataš pod vrhom Bžeduh 4160 m, v ledenih previsih trenirajo sovjetski alpinisti. Govorimo o alpinizmu, tehniki plezanja in opremi, čudoviti fantje so. Daleč na jugu občudujemo mogočni masiv Elbrusa. Le kdo si ne bi želel biti na njegovem temenu? Tako kot nesreča, tudi sreča včasih sama pride. Že zgodaj zjutraj smo z džipom odšli v dolino Azaj in z žičnico do Višine 3500 m. Pred nami se je v vsej svoji bleščeči belini odkril Elbrus. Kot uročen sem obstal na kopnem vulkanskem grebenu in strmel v njegovo mogočno veličino. Kakšen masiv je to? Počasi se vzpenjamo. Anatolij je kmalu zaostal, meni pa je vse bolj tlela neukrotljiva želja priti čimprej na vrh. Posežemo višino 4600 m. Počutim se odlično. Vrha mi danes nihče ne more vzeti, nihče! Nebo je brez oblakov in modrina nad vrhom temna, kot morska glob na. Hodim in Razmišljam. Človek ni nič storil za ta čudoviti svet, za nedo-jemljive lepote narave, pa vendar si jemlje pravico uničenja njene prvobitnosti. To je resnično nerazumljiva neodgovornost njegovega razuma. Tolažim se, da bo svet tu na gorah še dolgo stal lep in naš, nas »norcev«. Bližamo se višini 5000 m. Janez in Anatolij mi vztrajno sledita. Tu človek za seboj ne pušča sledi, pot k vrhu si utira vsak sam. Koliko ljudi je že ostalo na tem vrhu? Kdo ve? Sovjetski gornik Kilar Haširov je 10. julija 1829 leta, ob 11. uri dopoldne prvi stopil na njegovo teme, 1889 pa je bil opravljen na vrh prvi alpinistični vzpon po zapadnem grebenu. Sreča nikdar ne traja dolgo. Anatolij se je ustavil in mi dal znak, da smo prispeli na cilj, naš čas se je ustavil. V tako lepem vremenu in poln energije še nikdar nisem obračal pod nobenim vrhom. Prekleti protokol. Žal, nekje ta človeška nespamet sega že zelo visoko. Poslovil sem se od izgubljenega vrha in čudovitih, sosednjih štiritisočakov: Džantugan, Bžeduh, Germogenov, Ušba, Šelda, Če-get Kara, Donguzorn. To so nepozabni vrhovi v kraljestvu Elbrusa, ki mi bodo ostali vedno v spominu, vi dragi bralci si zapomnite le enega z »enostavnim« imenom Kjurkjurtju. Z ■J>ore sem odšel kot nepremagani poraženec in ji obljubil, da se še vidiva. Slovo pa le ni bilo tako grenko. Gostitelji iz Moskve in Kavkaza so nama v taboru priredili nadvse prijeten poslovilni večer in mizo bogato obložili, med drugim tudi z orehovimi, mesnimi in sirovimi žlinkrofi. Sprejeli so naju kot goste, poslovili pa smo se kot največji prijatelji, takšni, ki sc kalijo v gorah. ' CENE GRIUC 1666 m VELIKA PLANINA ŽELITE SPOZNATI LEPOTE ZIME?... PRIDITE NA VELIKO PLANINO!!! - gondola obratuje od ponedeljka do petka od 8. do 18. ure, sobota, nedelja in praznik od 8. do 20. ure sedežnica in vlečnice od 9. do 16. ure; - urejeni smučarski tereni so primerni tako za začetnike, kot za zahtevnejše smučarje; - izposojevalnica smučarske opreme; - servis na smučišču; - gostinska ponudba v .Šimnoveu, na Zelenem robu in v Tihi dolini; - po naročilu prevzamemo, v sodelovanju s SK Kamnik, izvedbo smučarskih tekmovanj. Če želite smučati ceneje se odločite za paket vozovnico (avtobusni prevoz in dnevna vozovnica za vse žičnice), prodajajo jih v Integralov! turistični poslovalnici v Kamniku. Cena za otroke 620 din, za odrasle 890 din (od poned. do petka) ob sobotah in nedeljah pa za otroke 720 din, za odrasle 1.090. Za organizirane skupine popust! Informacije: Komunalno podjetje Kamnik, tel. 831-264. * * * Avtobusni vozni red na progi Kamnik—Kamniška Bistrica-—Kamnik: — od ponedeljka do petka: odhodi iz Kamnika (avtobusna postaja) - 7,15 8,15 11,30 16,15 18,15 19,40 odhodi iz Kamniške Bistrice: 7,40 8,25 9,25 11,25 13,25 14,25 15,25 16,25 18,25 19,25 - sobota: iz Kamnika - 7,25 8,25 9,25 11,25 13,25 14,25 15,25 16,25 18,25 19,25 iz Kamniške Bistrice -8,15 9,1'5 10,15 12,0014,15 15,15 16,15 18,15 19,15 20,15 - nedelja: iz Kamnika - 6,25 8,25 9,25 11,25 13,25 14,25 15,25 16,25 17,25 18,25 19,25 iz Kamn. Bistrice - 7,15 8,15 9,15 10,15 12,15 14,15 15,15 16,15 17,15 18,15 19,15 20,15 Komunalno podjetje Kamnik Najmlajši - navdušeni smučarji Februarja je bilo na Veliki planini smučarsko tekmovanje najmlajših, to je cicibanov in cicibank letnik 1976 in mlajših, ki trenirajo v alpski šoli pod okriljem alpske sekcije Smučarskega kljuba Kamnik. To je bila pregledna tekma, na kateri so želeli trenerji izbrati najboljše mlade smučarje in z njimi zastaviti še bolj resno in strokovno vadbo, ki naj bi potem tudi čimprej pokazala določene rezultate. Tako bi hkrati lahko najbolj talentirani še več vadili. Na pregledni tekmi so pričakovali smučarski delavci večjo udeležbo, ne samo iz Kamnika, pač pa tudi iz Stranj, Komende, Črne in Nevelj, saj je znano, da je tudi tam precej mladih smučarjev, ki že kažejo veliko zanimanje in tudi nadarjenost za ta šport. Žal je bila udeležba precej skromna, pa čeprav je bilo tekmovanje odlično in skrbno organizirano, za mlade tekmovalce pa pripravljenih veliko praktičnih nagrad. Rezultati tekem so bili: Urnik 76/77 Fantje: I. Miha Perne, 67.48, SK Kamnik, 2. Tomaž Hribar, 67.66, SK Kamnik, 3. Jaka Štubej, 68.19, SK Stranje, 4. Peter Vujasin, 69.69, SK Stranje, 5. Gregor Grilc, 71.43, SK Kamnik, 6. Simon Šnabl, 81.33, SK Kamnik, 7. Rado Vodlan, 89.62, SK Stranje. Dekleta: 1. Damjana Lanišek, 72.82, SK Stranje, 2. Blanka Kalčič, 77.17, SK Kamnik, 3. Manja Rems, 85.15, SK Kamnik. Letnik 78/79 Fantje: 1. Vlado Vučko, 75.04, SK Kamnik, 2. Gašper Markelj, 86.39,3. Matjaž Vidic, 91.45, 4. Damjan Pfaj-far, 102.26, vsi SK Kamnik. Dekleta: 1. Bojana Bombač, 75.58,' 2. Laura Grad, 80.84, 3. Manja Verš-nik, 83.13, 4. Tina Repanšek, 87.43 (vse SK Kamnik). Iskrena hvala Komunalnemu podjetju, posebno tovarišu direktorju Skodlarju in tovarišu Božičniku, da so nam omogočili tekmo, nam pomagali pri pripravi proge in pri organizaciji. Omeniti moramo, da so prireditev za najmlajše z lepimi nagradami popestrile delovne organizacije Svilanit, Utok in Kočna, katerim se za razumevanje v imenu organizatorjev in mladih tekmovalcev prisrčno zahvaljujemo. In ob koncu morda še tole: alpska šola pri Smučarskem klubu Kamnik je še vedno dprta za nove male smučarje (letniki 1977, 1978, 1979) in prav vsakega bodo z veseljem sprejeli v svoje vrste. Trenerja Rok Jarc in Aleš Doplihar imata precej navdušenih mladih smučarskih delavcev, ki jima bodo priskočili na pomoč in pomagali organizirati suhe treninge, pa seveda tudi treninge na snegu in tekmovanja. Če se nam želite priključiti, če bi vaš otrok rad smučal, ga pripeljite v torek ob 16. uri v telovadnico pri Zdravstvenem domu ali pa v pe- tek ob istiuri v telovadnico Mekinje, kjer imamo kondicijske treninge. Tam vam bomo natančno razložili program dela z najmlajšimi smučarji, ki bi želeli redno trenirati v naši alpski šoli. Že kar zdaj pa naj vam povemo, da so ob koncu tedna - pa še kdaj vmes — tudi treningi na snegu, katerih se seveda otroci še veliko bolj veselijo. Tudi tekem bo precej in vsakdo se bo lahko izkazal. Torej, vabljeni! ALEŠ DOPLIHAR Prodani komfortno trosob-no stanovnaje (85 kv. m.) na Rakovniku. Informacije po tel. 317-170 (dopoldan) -Karel. Instruiram matematiko, fiziko in osnove elektrotehnike. Tel. 737-278. Zdravilna zelišča za čaje vam nudi Angelca Molk, Streliška 21, Kamnik. Iščemo inštruktorja za fiziko in matematiko - 7. razred. Tel. 831-467. ZSAM KAMNIK obvešča in vabi vse svoje člane, da bo redna letna konferenca 22. februarja 1986 ob 19. uri v mali dvorani kina DOM Kamnik. Kamniški občan KAMNIŠKI OBČAN, glasilo občinske konference SZDL Kamnik - Kamniški občan je aprila 1981 ob 20-letnici izhajanja prejel srebrni znak OF - Ureja Svet za informiranje, predsednik Janez Pirš, in uredniški odbor v sestavi: Katarina Cerar, Damjan Gladek, Romana Grčar, Janez Maleš, Anica Rak, Matic Romšak, Stane Simšič in Jana Taškar, glavna in odgovorna urednica. Tehnični urednik Franci Mihevc. Strokovna sodelavka Vera Mejač. - Izhaja dvakrat mesečno -Naslov uredništva: Kamnik, Titov trg 9, telefon 831-311 -tekoči račun pri OK SZDL 50140-678-57039 - Kamniški občan - Rokopisov in fotografij ne vračamo - Tiska CGP Delo v Ljubljani.